t) Cfubiiant, 28. *>tetot»ra 193® Fronta slovr *skegm ljudstva Nedelja {« bila za naio deželo važe n. Slovensko ljudstvo je bilo poklicano, da o c' kdo bo v bodočih letih gospodar sloveusl občin, ki so glavna podlaga našega političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Hud je bil ta boj za naše občine. Dve Jroali sta bojevali eno najbolj vročih volilnih bitk, kar jih pomni naša politična zgodovina. Na eni strani se je zbrala dolga vrsta ljudi iz nujraznovrsl nejših strank, strančič in pokretov, ki so se za te volitve pobratili, združili in kakor zmaj z devetimi žreli napadali svojega protivnika, to je pravo ironto ogromne večine slovenskega naroda, zbranega okrog svojega voditelja dr. Korošca v Jugoslovanski radikalni zajedaici. Izid nedeljskih občinskih volitev je pokazal vsakemu trezno mislečemu človeku v naši deželi in izven nje, kje je ogromna večina našega naroda in kako vnebovpijočo krivico so bivši nasilniki storili ostema narodu, ko so mtdičiii volilne rezultate tako grdo, da so s svojim postopanjem bili ljudstvo naravnost v obraz. Takim krivicam je morala slediti pravična in zaslužena obsodba. Sedanje občinske volitve so predvsem obsodba našega naroda, Izrečena aad ljudmi, ki so delali nasilje in služili nasilnikom. Te volitve so razbile JNS, aositeljko političnih zio-činstev v zadnjih letih. Že kandidatnih list ta stranka ni upala postaviti pod svojim proslu-lim imenom. Pristaii te stranke so se pobratili s komunisti, socijalisti, mačkov ci, sploh s vsakim protivnikom slovenske narodne skupnosti, da so na ta način mogli dobiti vsaj neznaten odstotek občin v svoje roke. Ljudstvo pa jim jc dalo odgovor, kakršnega so zaslužili. Kot bi zavihtel železno metlo po deželi, tako bodo odleteli z občin samozvanci, nasilniki in »gospodarji«, ki so doslej valptovali naši deželi. S to zgodovinsko važno obsodbo proti-Ijudskega JNS režima je pa dana ob enem tudi na najbolj učinkovit način zaupnica našemu narodnemu voditelju dr, Korošcu, ki nas zastopa pri centralni vladi v Belgradu. Cžm večja armada somišljenikov je zbrana okrog njega, tem močnejši je na politični pozornici in tem več zaleže njegova beseda, kadar se bori za pravice svojega naroda. Delo, ki ga on vrši, je velevažno. Saj vemo, da ima sedanja vlada predvsem «*no veliko nalogo, lo je, da uredi "aše domače politične prilike v državi tako, da se bodo v njej kot enakopravni bratje dobro počutili Slovenci, Srbi in Hrvatje. Gorje nam Slovencem, bi pri urejevanju naših notranjepolitičnih razmer zopet odločali za nas ')'udje, ki so izglasovali proslulo Vidovdansko "stavo, vir vsega ttlšt, ki nas je doslej zadelo! 0 dr. Korošcu vemo, da nas nc bo ne izdal, ne prodal. Vsak glas, ki so ga volilci v nedeljo oddali za prijatelje dr, Korošca, pomeni zatorej zaupnico našemu političnemu voditelju, vsa glas je okrepil njegovo politično moč, i je jamstvo, da bo dr, Korošec za nas «.». riboriL Lj, o je s volitvami tudi pokazalo, koga imr vrednega, da vodi občinsko gospo-darsf Nepoštenih županov pri nas nismo 1 " jfli. Šele zadnja leta so jih nasilniki tudi m vpeljali. Boj proti korupciji moramo ~eti tudi v mslca, ako hočemo, da jo bomo aničiti tudi tam, kjer ima že domovinsko pravico, Prepričani smo, da bodo prav vsi župani, katere je izvolila večina ljudstva na svojih odgovornih mestih ohranili čiste roke in da bodo ne za denar, ampak iz ljubezni do naroda delali za koristi občanov. V naslednjem prinašamo pregled o izidu občinskih volitev v splošnem ia pa volilne rezultate v občinah oaxh okr. glavarstev, kamor pristaja naš list v znatnejšem številu. Ze ostale okraje bo volilne resulate prinese! »Slovenski gospodar«. ftrnomelj-mesto: 373, 316 (85%). JRZ 194 (IC), opozicija 122 (2). Cr»ome!j okolir«: 893, 655 (74%). JRZ 270 (3), opozicija 385 (21). Dragatuš: 512, 381 (74%). JRZ 150 (2), opozicija 231 (16). Metliku-mesto: 440. 282 (64%). JRZ 282 (18). Kadatoviči: 524, 305 (58%). JRZ-kompr. (Ra-jakovič) 135 (3). opor.iclia (Badovinac) 170 (15). Stari trg ob Kolpi: 466, 858 (76.7%). JRZ 218 (16), opozicija 140 (2). Vinica: 788, 612 (80.3%). JRZ 296 (4), opozicija 316 (20). Gkrai Kamnik Dob: 668, 538. JRZ 226 (2), skupna opozicija 312 (16). Moravče: 1046, 770 (73.61%). JRZ 565 (22), skupna opozicija I. (Tome) 2, skupna opozicija II. (Cerar) 0. Radomlje: 320, 282 (88.12%). JRZ I. (Rode) 143 (15), JRZ II. (Pavlin) 139 (3). Trajane: 387. 284 (73%). JRZ 284 (18). Trsin: 209, 187 (89.77%). JRZ I. (Ložar) 76 (2), JRZ II. (Čolnar) IU (16). Dolenja vas: 549, 429 (78.14%). JRZ 333 (17), sk. opoz. 96 (t). Fara: 770, 397 (51.56%). JRZ 178 (3) (Ma-rinč). .HtZ-kompr. 219 (15) (Majetič). Kočevje — mesto: 787, 563 (71.54%). JRZ 213 (3), sk. opozicija 350 (21). Kočevje - okolica: 1026, 541 (52.75%). JRZ 541 (24). Kočevska Reka: 630, 454 (72%). JRZ 137 (2), nemška 317 (1.6). Keprivnik: 472, 276 (58.47%). JRZ 88 (2), nemška 188 (16). Moielj: 508, 330 (63.1%). JRZ 330 (18). £elo 49 • Stev* Stari Lo*; 619. 249 (40.22%). JRZ 249 (18). Vel. Lašče: 1713, 1124 (65.6%). JRZ 1124 (30). Videro-Dfibrepelje: 1149, 928 (80.59%), JRZ 926 (24). Besnica: 336, 222 (60%). JRZ 222 (18%). Cerklje: 843, 572 (67.8%). JRZ 608 (23), skiro-na opozicija 64 (1). Jezersko: 217, 182 (83.8%). JRZ I. (Muri) 182 (18), IRZ II. (Virnik) 0. Kofor: 490. 388 (79.2%). JRZ 231 (16), skup. opozicija 157 (2). Preddvor: 940, 585 (62.2%). JRZ 522 (18), opozicija 63 (0) rredoslje: 439. 349 (795%). JRZ 349 (18). Stražišfe: 1127, 823 (73%). JRZ 390 (4), sk. opozicija 433 (20). Sv. Arm: 182, 153 (84%). JRZ 50 (2), opozicija 103 (16). Sv. Katarina: 239, 235 (87.3%). JRZ 194 (17), sk. opozicija 41 (1). Trfič: 914, 701 (77%). JRZ 469 (22), skupna opozicija 232 (2). Okraj Krško Kostanj: 654, 507 (77.50%). JRZ 219 (3), sk. opozicija. 288 (15). Krško: 522, 384 (73.5%). JRZ 267 (16), JRZ kompromisna 117 (2). Si. J Kri j pou Kamom: 459, 818 <69%). JRZ I. (Knez) 209 (16). JRZ II. (Kovač) 109 (2). St. JjtffiS: 897, 827 (46.9%). JRZ 325 (18), sk. opozicija 2 (0). Št. Roperl: 1006, 699 (69%). JRZ 699 (24). Trebeluo: 546, 397 (72.7%). .IRZ 147 (14), opozicija L 143 (2), opozicija II. 107 (2). 0kra| Ljubllana-okolica Borovnica: 734, 476 (64.8%). I. JRZ (Telban Rudolf) 328 (16), II. JRZ (Svigelj Franc) 38 (0), sk. ojKizicija 110 (2). Črni vrh: 269. 216 (80%), JRZ 216 (18). Horjul: 482. 372 (78%). JRZ I. (Baatio Ivan) 249 (16), JRZ II. (Cepon Anton) 123 (2). Medvode: 801, 639 (80%). JRZ 387 (21), skup. opozicija 252 (3). Polhevgradee: 414, 351 (84%), JRZ B51 (18), Rakitna: 191, 154 (80%). JRZ I. 154 (18). Šmarje: 029, 451 (71.7%). JRZ 381 (17), sk. opozicija 70 (1). Si. Jurij: 474, 382 (80.5%), JRZ 283 (17), sk. opozicija 96 (1). Želimlje: 356, 272 (76%). JUZ 117 (3), skup. opozicija 155 (15). Gkrai Litija Krka: 511, 377 (73.77%). JRZ 209 (15), skup. opozicija 108 (3). Litij}.: 917, 729 (79.28%). JRZ 537 (22), opozicija 192 (2). Primskovo: 224, 175 (78.12%). JRZ 175 (18). Stična: 734, 570 (77.75%). JRZ 441 (17), opozicija 129 (1). št. Vid pri Stični: 766. 611 (79.76%). JRZ 499 (23), opozicija 112 (1). 'i'rebe!jevo: 404, 363 (78.23%). JRZ S63 (18), Veliki Gaber: 416, 272 (65.38%). JRZ 272 (18). Blsko: 863, 607 (70%). JRZ 498 (23), skupna opozicija 109 (1). Cerknica: 945, 646 (68%). JRZ 483 (22), sk. opozicija 165 (2). ^ -. - <7 m .1 ' ' '1 . m>wi» r V}. ---- f- ,:"< ! m« . nt' žf -P t • f . itlTRTlUf^rA ..•■»j "i i »i vj- IfilSJttO hmf^s 5? - - l- I —. ^ V' nrv rf. . * tn .i i ;« J?. a -.r f r J' f . it. Jti ..J «6 - > ^ * ■' 1 J -J > ■>. "f Ir t $1 i i t« r i ... t-^Jt-r 11 Jt«. i J v 11 ni «4 JJ --- -- * A 77 »'i S» . «*> a< mt- tfi 1.41 » ' 73 v .4» 'H ••>•> o-; v , V7 ;J' ' - > M ta?.. t! «r . »■ "p* ■ .r? .' ; , 11 iri •• • •■ f -.»»{> 0% trt 1 / \ ICC Mt 1A1. H«avf» ^ HI -- *> »i« &-< <4* -f*.. fM V- ' . - . rffc <*• » i- »V f f-.-i+IM "56 i: - . ,•>• i* jjh -i» m-.ri* .trt 4W J (K. ..j -.Htu,«« . «.»»»« ,« « .»»J fX * t t«*««. >.» «*•<» -^.»R, .»..«.« j. as* JP <*■ »rf* i«wyv«v« ..#»*-«»«» ,«t«»T»f»» ** M*M**«»St<#?.'*» M4,MM«* <# Ih« j}1««* *» ?y«#W faHuggi« .r.. hf&M«* / i jtl^Nif 0 if^Krt Jffntftf^ 1 ,8 itMf«,*!,. (^•js Jftrrnm« ,rprnt".iiti * H jT Wmm. ifoe.. , -i IW» ty/0ff#*mil* .« i.i3.± t "»i imtot*-. • », r-1415'r airs - si i> -.-■p.*' H % ft t * * * "i a '". "t i ar ..-.•O..- .1 , !.11 141 > j.-ivr.ii .- - -".it \ * 'i - r;" v^fc ffit-r * t * '.-»r.:-.i » nicrlT A r lUdu atra.; s -■».. v -frr.csf afa". ■> HB l»r JV.v r- -BUO , fw»hr/f. . nft?.. ,-.1 .-i .ril i.'.,Vi H »IttH IBlflt'.'! •« » 1 -tfcotf p !*■ »bi* 1'il'V. fTul .'r vf.ljl » a ' i. iaiS;ii! i , .t • -ni -i! Sfsi - i JI't jsr-l.in 1» 3zJ'Ji'.^ii! f-«nlr«h t » P*-M j t o» fif » « i M »•a ilL.flf fl" * ifrf .tr-ft'«.'? •M- :'!»..'•' J t ' «ff!l n. v1,". v *■;» 'rt^^tr r-^i.r"' - -nt «» rt^r if I« > t*rM»>h«**!T» . 'fwr > > .»t-?.:.■? f... irf. ' ^ ♦ t'-«*1' UN» IMf Vrtu » f»iB»»»iia« "*» »sHJf • rg i»r ji: ,». u art.ivt ji t«! -t.Wftr. A * * »>w1! -i -s » MSa&aUtsfUi t isrs t p-'' r st i«9s«. fAkof (tter, 'lvtt*be**t!)tv& -sur.-v* » : »r< r. ijilat-.. r> s-t i« .v«. K "^r.-. sHin JT^ M t t« '"ari « -jri^ ASM tAAvnikt' » 'iiA "/V vr f .M* f*«* srf -pr-trr-f. r ■» n f»rtatfj » 'ifc.vf ..-V i«4i >rv» //svi i^itHii -o »i '/»f kt # -a ih S;,/t*».rt p lik. .-»roo n ••*•« *jittf» ^»»rr-.lfdriilr;!, »ri^fjjcm- n srtfrntft* so*ri»-A Ali J* >rm>>rivr r .MsHMrn* ruumtoa ■to .4« «» <-«r ju 'rtttko aM»« jn*rt /j i) ^o*rnhn« >J» -jhinmtj« W/Vt» M Iftion«. •♦»i ■'» »evfaift«** »o aje*tW ;a 4f« .'iwh ajm« Vt f«a prov .»ia. (1 /nimf 'm* m. fe tam«r1 M i^.« riftttMlIHB,, i mmniiiiin»ii)iiii mu ' ini um—t.....»ma ■rjiimfnnikum,, Hirf« jltujm« MpHmff, r W7%, lUt* M>M Mftn-ns!(na aRsDfe« i rmtnSfifoM t«ti «»«s adu»vt »i tu*, -a^ijr?«^ MMtro i*, i -tum »»»-i» «8i j-»«HI»tiat pHkuiuMfff- .mm ' , (jer . IMMUI. e patni.vtaij « •(«• ♦»m® «* imHmmit. .n:>n% .» 'j' f >«1U( Ji . a "SO 1 lil—O <(«. 1 •... , j, i;;«-'", a f t p« ,.jrt«» ji"sai.> '.-usj. . s t; iti s -fttafta&rf "jths: ooii .ila cifl i. -tr.iKrtrt tas •i i na i isanlia r: lenti« s mniš'-. ! hb flcti ;« 'Jtm i kjam4lta t-anfts« i r ti r-,.,lm i KtU'.> »»WB» " :W«tl Uf-tMU. «, < 4ce*>»>iti • 8 #t Mi -euttii.it>-lV aii 4 as rrom. "*» foi.ai ,>«■ .ntftm. . »rt- i j— ; r-<««5i!o a »ni /m tac* 4*alM «»<* flR iiuiHiH * & i-; .'". i S «SX> HliMt»« * -.e an< raiatmt . . -A '.i - - i«, ■■■ ' (i » i-'.!.'!--' , «iii< '.a . • "j. <4. ti»K£L!-.a .AiuOV i"uv-r...). *aia iftv. f se 'isti f. -. .U-ib. i; tX> ,i..J'f- tr SM». J, r> ravni. Tsi k jik. iit <4. i "i HI- ^ aijt ji iti .»•«». :a i o ar>|!aa ".k«:. S5 . ,(5* JI S"1 iflfil ! lacrttli^ j riiiit"i. «na- ■jt« .ft>»m4»..-'K«is •H'*ai.t .at- ^n- ii.ft i»u a . ta n -trEstr^ a>r '» ■•»Wmka 4#Trf!Mfei»®B. iuaMa t» ^et«« urita. itr & t tau ■ -n*J» 'imtm t» Mi-f-ra. .Kt.i^vlu i*«« v*.rr;••. >! ^-h rr« -.Mlofa mt«kow. Tasio- »4Tjih 44) miii>no"». i.afiiff -:rE>" k» >»nnst:»« • — •»•» t - tmurait "r=t«w?rti«i'ai " * Str> t* «• ;«T mpiStOT' -•»{♦KKji? rs » — rrr<»» f ia rHh \-jtf-ri tm*t t sdrnvtt •Muaf: • w,rp »ko 4traoico -jorfolniU*! ?>!.tm> rvers "»».rf » » osr tnMB. > .* fDlibi -tep. ia ;-*tir.*v!!v:;.v;!i aio»»nih mig:u- • i^'-«itk» nna»t n ia .-iAaJ»miu drsavijaiiaK; 'tai ta «1ct»šif1 * r.'er:nskfl fianilo"' .'romoo. p»?4ii4 i» š i .i i * u. i-t-si« ni «5 i?! -13" OMkU tteti «mo io i.rt*a. ila iater"!iw ter. tt pov«, to razvnii. 71 dobri 'eni -iutips. Ti ste ;se pr«tinsm», prepjjiiievni. jr»Botw~ pretiiu Ko iii bili oh ttkrivili a«i UMco .i(»»r»eo — vMtko leto »a»t3itj flgw»a! — aafn nasprotniki bi to izrablja^ « aačin«, itričaii in nam seiiaii iB da«, da tu grmelo Kisu«!« tiftm d* M Kr^kn. p--«**»! k:it.j«t« k*oi&tii it m,■»■Z?*1*' - » ■ ■ jbll uj. at viia-a }>"«!iAar«-' potiitipMt • minlistrfctijb pr»dmidjuk«ui aj SUtj^,.* OSEBkE VEST! Na-t-epa * asela Ktahmeri vi- karji. e Altjnji Kakmerjja .'f dohrta na—e: t* tu m .it * ljubljanski škofiji, £opn:,i« pr Petri: * I^itTv !t7>. f»t>;lo hožjssa Mar;>-':"'i : : k« ji fcpdkdl hivSi pinri:it:..:sk. direktor c twer siro»eriske stBDOcri.' >'■ tump. TriiT" Sffi.'iil. 1 IjUPijUIli šfl let ir dr petni! "irpariiMt Frani star T!K'«r it. posestnik z Rai.-mitika pn Št. f";:psrtL n« Bblenjskem DOMAČE SOVIČE tur ni t!" c Ni»crohrn st.»m ->'n;er .š;V- Tlela vski « v-* «. pr;;:idr.f:m. hi.- ho stak- J.72 ..»K' din. Oh?insk. je n« tajni seji sklenil. d« ime> r . ■ st 7 7 .ka mestne trnovske župni.ie p. t- ;.ns -:s Oe.cn a rja i? Morsu. Za tjakov-tu t n;>w«Vi-atea pr: biKiimi. mtfirtratL' it t- . '.'f pisale!. c ki?"? Vnmberpar 7.» ti:-*kior.ia mestne ženske realne cimnazlje v i ■ n i»r. 1« h: im-npvan profesor c- Antoe K- N;!«--- :«fc-ene čestitke na vse stran.' n Prativerknanemii znslerkarsrm Ljubljanski fvTKtti dr Adl'"5if je sw«.if»* prei«>vfw fij- raznim mestn.frt uradnikom iti nshižben-r-vefikratnn za^Nižksrstro M«? drtir.m ljt prspovfid veiv kratnegs zaslužkarstvk : rodTitsanib jt nvb Mi niihiisrto-. t;fj ohhgajsjsteeja posojili mestitr tmčittt iianiian-ske tf Sa liiifci^Moti«!® nea^MtmtG ar je tet »r»Jtevwgja ma4n53 »a d»jwi9aM- m f/mfmh Cub I»o,x»i!lr.t a«šaj<'i ursds ač oaiaili de no trinajstih.. psf>oidn> pt «d trel do žsssttil, Zt vimas* j»» af ur?- merjene h- 7*. čm m: IV do li P?K>i!iiinr jt -vsak pa^sor t atTKB- j kfenij šsk^ntei. d Jajoik jsarn. kipa. fflttgc ic anausu. ki ] nas, k SKOm« Sa« sadkegisvai, ac lasfiint kat i nočrjo prspravils m zmokv spanje Tako jt \ nais smročavs' gssm Zispor 1 jtesmu. na&k j nekaj lepo rtkiib japod se p! prinsste pokazal v našo pftdnižtiscfi na testirat, r ur.. t čase potov r pravs redkost. d IsaJijpstu w ne aayu sssšrii pejavijati i ®a ttJtiSi nviaikilj rjaii To jr pestedi«-. j noveps tpf!wnsakap» gpoirazaae j državo iu Kalij« V Rrfis-velh m telijataki j niešetarji k»tpiB itsi vagorovr fcluvtip ž. ^11». j Cene se ic ®»dj*n pihifejfe 4J» do &M din. \ d & »vjšaaje sra«a«%lfc {4a» »r Hm. j ni* - Tmmstei išst<, ki r trm iK^ledts j tndi Me »B<» m Me cnitene i nrfidniSke plafe se je to utemeljevalo tad, s I tf-n; da ao cene vsem pridelkom padle in 1 dt w ie Stv *pf* poc*!iiki C* je marda t*- trat te a-ninief ludj t«!««;, danes pra» £'«-ff ve!.i« v« ir wto je treU todi ren-ffi-dti sk-iel- o znižan ju plat C^drnške Pla t, h tre:« jc siedsti praneru m»r<- felr-vtiskr vtBde. t. .»f ? noriTr. proratof.to- » tati; M- storila d Krvave SorasJuje V I»ren»'.'«i pn Sja-»onsi.em fsradu jf biio iepiutnjft Preo t išft krneti: Maxi.iev»6a » .te ztirato aBTioj»t> lnidi C; ni pti jt :nec nje prtbet fcme; Sasnarcžiž. »e je prepir. Mat'H»vjt fft je pmeet.. :2 nnnjiiee in ct vrče. ne tla. š&merdžir p« je r./ujto pntMfmi ao} in petkrat ze>i»oe: Matije-vira i re.hr*. tpo*j pa jt vsi mnoeiai Piaiii-k nt .Saratirdžiča in es zaiviit ne ž; i t in »irtve isičL ker .i« I«; i ni..it«»i.i tn^vi-razea &)<*-rek v vasi. (»roKniEj »o f'» š*-»e rešili 12 rt* rezjar.iene mnotice Ker a. i* jeze š' m« ohladilL «0 i: me rte odfc. pred njept* dom in mu zaSi:a£j hiet. da je poporei v ivmt- v "ea d Pr(»B.meask«-anski klub w — kh< oi poriva li« >Ot)nova< — ustamrni; v Phnc*-. vn CSasš kititie — Senu ; — a:- se menda rsveaali da se hf>de oimledpr' horiii proti aržavotim jfaiku. d« h,•<-nia aaiBOk ee so napisana t nemškem t-zit t in aa ttodo aanu partija ii le nemška pmma Tnd3 vse av&je oc.fmatre. os r»xit ;x«zdrav-Ijali ie v nemsfcf ni jeziku' — •>H pinmfcriie « Mureki »'in » »»« » *aniaa*a. P>5ut,ii: , * Oit SIltaM-Mj «tiqj KsiABfcvni w *»u » amtara rsiOulim p i:;-"_iiii. 1 r tadi - '^spietit; 11, st-rj-jevu c Znova btM-epi reišati eeut ir!1 greniti peki. c r Bujni« uidužbr^ Z*pT«!ftai> Ble-.aifc OlrtlUHi. V«iQtr (tt.,,^ »Kiju. ki jnaji, t«* '■ .r>(Ki ppejemkcH. c i»e-i meiUuLToda« avtamataUk« i>Bt>Wii e }'M»U Bei^radu KO te aii, pijmnlu iKiiti. ju 4>» MS 11 2 Vf.T® tmi« M«. Ma^atalavUi u. ^^ 0110 dp£!<-:ji >. " }>:. fcttftutiju upriivii ;>"iRj'r\«i* >" p. »v h. CarKk •■■• ■ ..i- C t* t U»n"r ui; k.ikni< >: Mir« 7.-gffli,ji, atfc ata.ka Wik je fcuiia.(jm vse} nameše»{m-ei w:riaw roi; -t-vij taki. velik da »e to, ziiorotatLjt. zaaaš trezne ja. uainesi-t-u' 11 -»..ei,. . ci takt- ii ssiip.ji' aiuit«. it Ct uocio •»: . astiiij. ne tire; m (.» Za-.it. pi vjiirojj «i Misj«wwki svet |r skieaii, da m isdPn sslt. sle km-terej.ru lahko sHbtevajf« a<~ nami »vati, »»ffit,. do 2Ji. apvemhra 1W!7. Zežftiten; denarni aavadi w> oproi;»n; 6W auotfe- fce morajo na draSbi prevzeti nejire-aaifeine n?«jii! doižnikw . d StotetajSkii fami tedi Mhenii. Mos st pifte laika SnStan ir inu» potrrtaeei d SCTi; pttUfOsm fr irupsit »h mitoške letali«* sli ndietel,'. t njega v jtetotajj dotn fie progi Ljuhliatsa--Sušak te fe vmt1» (KiS ipotnikciv d .t««, da bi bile pitvpe isfet pttčit-»šse v »eptembri in oktshru. ae revaem* ne-ki učitelj * satkijeiu »Skw. j?osimdarjn< K»-vaja pri tem »«t.i tesrn* Med čru- ffafi pravi, da j» t eaptembni m oktobru nr.i-*ef delt. Obwa. siaati »to«^. ^ T t«h '«8s»i pomagal; jm deiu j«j aaalužiii dn t« dobro »rerttrttljeni -tež* hodili v tata v oktobru se mora neredko te buriti ic bi i tako spremembo tnd: nn frnrfro prihranili tud: ki, dn «m je nfc st.-»tjpe ijud. p-ijavilc t sinfhr. pn tramvaja Ker name-e v« *es'a hranilnica še razširiti tramvajske bodo nekateri te) noviij prije« :t»nre< v"t* darie sprejeti. Zaprenfflbo preiliivaici 1. je » j radi stavke izdalo nt vnanjn t 8v»oPt»: ns aa ! okoli so.flof) dir. vef. kakor sire- > si <*■ tzttUBčki bo M ^mi Mavke aek> «»t»m m** : žili. nekatere pa jt »tavka naravn.i«: n*-* d Opomrmrnc ne danetaii ofu* osmH» korjtckciic Paniie * Linttiian. Konj:' e«m tr£ * d irtlheiur vnjr xa rt<~kle« n »em ^ tad. v pritn»cJiiif »ršite v I»m»t femmil*' *J M«li IMji pri Ihan s 2at<. vb;- viMHtm- vahuiA ® ae » nekaj dn odmaknete svojm-. ne«'adniro hen ia i šalim' poskrbite zr svoit dn— »embrs bede dntterne va« dvakra: n«!^ ? defelBtt tx: 7. do 31. 7MW(-mi*r* poten. 1» »»'» U .i... _________t .. . . v. .. irii? 3 ik» Jfc. »oveialmi. lier je vedno »j --------------------^ bolj 9* dsnai MM, zniisj; askrtenm> a,- »ei M,'i, —— - všlfti: Priplasi". 1 "a » dinarjem V te vscie jt md: i* vMett t!r t avkibunmn te L|nhl*en»- ft> naw kar pr. rtopieein na me|;K: OtBii Srei«'«1"1**' Bala Lmks pri Ikaiifa. p Ihtnirale B IZ DOMAČE POLITIKE d 8 žeškosleralkim redom Belega lova I. stopnj« je odlikovan voditelj slovenskega naroda minister dr. Anton Korošec. d SenatorskI klub Jagoslev. nacionalne stranke je zapusti! senator g. Ivan Hribar. Kot zavednemu Slovencu mu ni kazalo dru- d Narodna skupščina in senat sta 20. oktobra pričela s svojim delovanjem. Razmere so sc od zadnjega zasedanja spremenile v toliko, da ima dr. Stojadinovičeva vlada tako v skupščini kakor v senatu večino. Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen vladni kandidat Stevan Cirič, za predsednika senata pa vladni kandidat dr. Zelimir Mažuranič. Tudi razni odbori so v trdnih rokah vladine večine. Začasni starostni predsednik senator g. Hribar je intel ob otvoritvi lep nagovor, v katerem je omenjal narodno delovanje pok. škofa Antona Martina Slomška in se je zavzei tudi za popolno enakopravnost slovenskega jezika v naši Jugoslaviji. d Gospodar položaja. Velik uspeh naše vlade v belgrajski skupščini in senaiu omenja tudi pariSki list jTemps«, ki pravi, da sc je poiožaj v skupščini in v senatu od preteklega zasedanja radikalno spremenil v korist sedanje vlade, ki razpolaga v obeh zbornicah z večino, ki ji bo omogočila hitro izvedbo nameravanega zakonodajnega programa. Tudi Hrvati kažejo, tako pravi dalje list Temps«, zaupanje sedanjemu predsednik« vlade in dobrohotno gledajo na delovanje, ki S-'a J« zapofel dr. Stojadinovič, da pripravi Hrvate za sodelovanje v državnih poslih. — Svojo razlago list zaključuje z besedami: Po zadnjem glasovanju je dr. Stojadinovič bolj kakor kdajkoli prej gospodar položaja. d Ogledovala sta očetovo lovsko puško. V Vinski pri Slavonskem Brodu je mlad 18-letni fantič ustrelil po nesrečnem naključju svojega brata, ko pa je videl svojo pregreho, jo ustrelil Se sebe. Otroka sta bila sama do-»ia in sta to priliko porabila, da si ogledala očetovo lovsko puško. Ko pa je starejši snemal puško s siene, je nenadno počilo in strel je zadel mlajšega brata v glavo. Starejšega brata je to tako zabolelo, zbal se je kazni I svojega očeta, vzel je puško, jo naslonil na ! drevo in s prstom noge sprožil. Strel mu je ; raztrgal prša. fi Sokoli in politika. Kakor poročajo listi iz Belgrada, je Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije izdala naslednja navodila: Vsak član sokolsko organizacijo, ki upravlja Itako vidnejšo mesto v upravnem odboru čete, društva, župe ali zveze, mora, kakor hitro se loti aktivnega političnega delovanja, sam presoditi, aH je s tem nastopil trenotek, ko m ftiora sam prostovoljno zahvaliti za mesto, katero je doslej opravljal v upravi katerekoli sokolske enote. Tako zahteva sokolska olika, ker Sokol-politik po napačnem razumevanju naše notranje politike večkrat pride v spor sam s seboj kot s sokolskim delavcem. Brž ko se član naše organizacije odloči za aktivno politično delovanje, čistost in nepolitičnost sokolskega gibanja brezpogojno zahtevata od njega, da sam presodi, ali njegovo delovanje v aktivni politiki ne bo v škodo uspešnemu delu v sokolski službi, katera mu je bila zaupana, in ali naj se odreče zaupanega mu mesta v sokolstvu, dokler traja delovanje v političnem podvigu. d Pribiževšieva oporoka. Na spominski svečanosti, prirejeni za pokojnim Svetozar-jem Pribičevičem, so prečitali tudi politična navodila, ki jih je dal Pribičevič svojim prijateljem pred svojo smrtjo. Opozarjal je svoje prijatelje na težavnost zunanjepolitičnega položaja, ki nujno zahteva, da je Jugoslavija močna. Zato se mora Jugoslavija urediti tako, da bodo v vsakem pogledu spoštovane vse zgodovinsko-kulturne posebnosti Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Vsi državni narodi morajo biti enakopravni in politika Jugoslavije mora biti demokratična. Slovenski rtom JE S AS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. d V Slov. gospodarju pripoveduje nekdo tole: V znani slovenski pesmi sem bral, da je nekdo, ki je mejnike prestavil, po smrti rnoral iste v nočni temi nazaj nositi in je zraven stokal: »Joj, kam bi del!« In nekdo mu je odgovoril: »I, kjer si vzeli« Enako se sedaj godi tistim navdušenim Jugoslovanom, ki so svoj denar nesli v Švico in so sedaj zaradi padca vrednosti švicarskega franka izgubili eno tretjino premoženja. Tudi ti stokajo: »Joj, kam bi del!« Jaz pa jim rečem: »I, kjer si vzel! Nesi nazaj v Jugoslavijo in vrui narodu, kar »i mu ukradel!« d Volivisa borba v Dalmaciji se je tudi i& pričela. Najbolj živahni so seveda Mačkovi pristaši, ki bodo v večini občin zmagali. d Lastni tednik »Seljački dom« prične iv.1l5.ja t i dr. Ma&k. Tudi »Hrvatski dnevnik« bo še vedno pod Mačkovim vplivom. NESREČE d Do tel je zgorela hiša posestniku Šva-ba Antonu iz Leš pri Brezjah. d Vsa gospodarska poslopja je uničil požar posestniku Jožefu Kovačiču v Zg. Jablanah pri Ptuju. d Ognjeni plameni so upepelili gospodarski poslopji posestnikov Franca Mesariča in Jakoba Megliča v Orehovi vasi na Dravskem polju. d Senik jo uničil ogenj mizarskemu mojstru Petru Kernu v Lahovčah pri Kranj«. d 90 panjev čebel je zgorelo. V eni preteklih noči je prebivalce Cerknice okrog H zjutraj zbudil plat zvona. Gorel je čebelnjak last g. Zgonca. Kljub temu, da so prihiteli gasilci iz Dolenje vasi, in domačini, vendar reševanje ni bilo mogoče. — Čebelnjak e zgorel do tal, zgorelo pa je 90 panjev čebe . Panji so bili polni in le iz dveh ali treh je bil vzet med, kajti lastnik je šele pred nekaj dnevi pripeljal čebele s paše. — Ta požar je ljudi zelo razburil ic jim dal misliti. Lastnik je imel namreč zavarovane čebele za 46.000 din samo za čas pašnje in trpi torej ogromno škodo. Osebnih sovražnikbv ludi nima, čebelnjak pa je daleč proč od hiš. — Ljudje ugibajo, kdo bi bil tako hudoben, da se je znesel nad ubogimi živalcami. Zadevo preiskujejo cerkniški orožniki. d Zgorel je hlev pri viničariji v Vukov-ju pri Sv. Marjeti ob Pesnici, last posestnika Franca Garbajza. d Šc trije požari. V zadnjem času je požar uničil posestniku Sušniku v Tučni v ne-veljski občini gospodarsko poslopje. Zgoreli so mu vsi letošnji pridelki, drva in velika zaloga krme. Trpi 80.000 din škode, zavarovan pa je bil samo za 11.000 din. — V Z«. Kal i šali v občini Kamn iška Bistrica pa j? posestniku Matevžu Galinu zgorela lesena, s slamo krita stara koča, ki jo je uporablj"! za ropotarnico in jo je šele pred kratkim dal zavarovati za 2500 din. Sam pravi, da mu ' > je najbrž kdo zažgal iz maščevanja. - !x Poženka pod St. Urško goro pa nam javlja. .1 o velikem požaru, ki je enemu posestniku uničil hišo in gospodarsko poslopje, drugemu pa gospodarsko poslopje. d Nexgodi. Avtomobil je povozil delavca Dermastjo Jožefa iz Zadvora pri Ljubljani in mu prizadejal hude poškodbe. — Pad'o drevo je zlomilo nogo v kolku Goršetu Fr. iz Marmol pri Litiji. d Treščila je ob drevo. Soproga lesnega trgovca, 85 letna Marija Ermenčeva iz Ljub-nega v gornjesavinski dolini se je te dni odpeljala s kolesom po opravkih v Gornji grad. Okrog petih popoldne se je vračal« Pri Kadntirju je oster ovinek, ki je celo izurjenim voznikom v pravi strah. Tu je treba voziti skrajno previdno in počasi, da človek o* inek obvlada. Ermenčeva je očividno vozila s hitrostjo ali pa je na kakršenkoli način izgubila prisotnost duha, da ni zmogla ostre, ga ovinka. Zavozila je v stran in z vso silo treščila v tik ceste stoječe drevo. Udarec je moral biti silen, ker si je glavo močno razbila. Ko so prišli prvi ljudje na kraj nesreče, je bila nesrečna iena že mrtva d Kolesar je povozil do smrti železničarja Štefana Žižka iz Radvanja pri Mariboru. d Pri padcu se je do smrti pobila 49 letna postrežnica Frančiška Bereant v Ljubljani d Služkinja pri nekem črkostavcu v Zagrebu je bila tako nepazljiva, da je v prepričanju, da je plinska cev odprta, isto zaprla. Dejansko pa je bila cev zaprta, pa jo je služkinja odprla. Ko so zjutraj vstali, so starši našli svojega sina mrtvega. d Lonec z vrelim krompirjem je ivrnil na sebe enoletni Solažik Jakob v Kamenem pri Sv. Juriju ob juž. železnici. Fantek je v bolnišnici podlegel opeklini. d Pri obešanju koruze je padel z lestve in si zlomil tilnik 6<> letni posestnik Jožef Ficjan iz Sp. Velovlaka v ptujskem okraju. d Avtomobil je povozil pri Podčetrtku 20 letnega posestnikovega sina Fistriča Oskarja iz okolice Celja. Si je pretresel možgane in poškodoval rebra. d Kolo je šlo čez njega. Oni četrtek je peljal 80 letni posestnik Kroflič Josip iz. Straže pri Teharju pri Celju, iz gozda domov voz drv. V voz sta bili vpreženi dve kravi, ki sta se pa med vožnjo splašili. Kroflič je padel pod voz, kolo je šlo čez njega in mu zdrobilo prsni koš ter ga poškodovalo po glavi. d Goreči šivalni stroj. Služkinja Jožica Smole v Mariboru je v stanovanju svoje gospodinje snažila šivalni stroj s petrolejem. Ker ji je nek predmet padel pod stroj, je svetila z vžigalico, pri tem pa se je s petrolejem prepojen stroj nenadoma vnel in od stroja še posoda s petrolejem. Služkinja je z gospodinjo komaj pogasila goreči živalni stroj, dobila pa je pri tem take opekline po rokah, da so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico Luško cesto, važno zvezo čez yoie s Kranjske na Štajersko, so začeli le dni dcitiii. 61 Naša banovina m naše občine so letos f'1^1'® živahno delavnost. Slika kaže rezervar, ki ga grade za novi vodovod v Kranjski flori. -e. s^ Ko sta se Voltaire in njegoi kraljevi »f"""'® Friderik It. pri nekem večjem obedu vprioo P'-neralov vlopila v globlja razniotrivanja, je »» drugim postalo precej dolgočasno. Zgovorni g_ neral p). Prittvvitz se je medtem pošalil proti jeniu sosedu: »Ta mali Francozi Saj bi ga ' lahko v svoj žep utakniU Kralj je pa "je i opazko, pa se je obrnil proti generalu s priponii • J Imate prav, ljubi Prittvvitz; samo potem bi n"1 v žepu več pameti kol v glavi.< Svečice so osamljene, tiho, žalostno gore, a iz luči prošnje vroče in iz naših src kipe: »Rož pomladnih in poletnih, ti imaš bogati raj, mi brez cvetk smo na grobovih, ti jih našim dragim daj!« letni Anton Slavič, posestnik v Bučečovcih. — V Gomilskem so položili h zadnjemu počitku trgovko Julijano Cukala roj. Sovinek. — V Ljubljani so umrli: krojač, in cerkvenik pri Sv. Jakobu Jožef Pajnič, damska kroja-čica Ana Modic, Frančiška Kalan roj. Zonta, Avgust Bajželj, soproga trgov, potnika Vale- NOVI GROBOM d V ljubljanski bolnišnici jc umrl po tritedenskem trpljenju 13 letni Ludvik Bartol, ki je podlegel opeklinam, dobljenim ob reševanju svojih staršev in bratcev ter sester iz goreče hiše v kočevski vasi Draga. d Vseh mrtvih dan! V Mengšu je umrla učiteljica Tinka Kelblova. - V Kragujevcu je preminul 22 letni Jože Pavlič iz. Zaprte prt Kamniku. — V Zagrebu je umrla vdova po gintn. ravnatelju Viktorjja Stritof. — V So-dincih pri Veliki nedelji je odšel v večnost 34 letni posestnik Alojzij Irgolič. — Pri Sv. Križu pri Litiji je zapel mrtvaški zvon Antoniji Borštnar, soprogi posestnika in lesnega trgovca. — Na Vranskem je umrl 82 letni Anton Zorko. — V Novi vasi pri Slov. Ko-njivah je preminul posestnik Arbeiter Jožef. — V Mariboru je odšel ]>o večno plačilo prof. dr. Josip Som rek. - V Pobrežju pri Mariboru so djali v grob učitelja Josipa Mahorka. — V Kranju je mirno v Gospodu zaspala posestnica Helena Pavšlar. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je izdihnil v svojem vinogradu 58 Za novega mesinegn zmniikii pri Petru v Ljubljani, ki ic rmivečia slovenska župnija, je imenovan stol vikar in stol. prKinj.ir A. Košmerlj. Franjo Neubauer: Brez cvetia Grobje niso okrašeni, bujnih ni na njih cvetov zgodaj bili zamorjeni od jesenskih so mrazov. rija Fantini, trgvoka Marija Mihelič, soproga poštnega podurad. \ p. Terezija Medved, profesor v p. Martin Cilenfiek, žandarm. nared. nik Kogoj Pavel, hišna posestnica Vida Mehlo roj. Kosiček. — Naj počivajo v mirti! RAZGLED VETU Bratomorno klanie v Španiji Napad nacionalnih čet na Madrid sc bliža cilju s hitrimi koraki. Nacionalisti so zavzeli mestece E1 Tiemblo v neposredni bližini Madrida in s tem dobili v svoje roke glavne električne naprave, ki oskrbujejo špansko prestolico z lučjo. Vse obljube rdeče vlade, da hoče braniti Madrid do zadnje kaplje krvi, so sc razblinile takorekoč v nič. Pomanjkanje hrane je v Madridu vedno večje, zaloge kuriva sc bližajo koncu in vladne čete se umikajo. Državni predsednik Azana ie s štirimi ministri in številnimi višjimi uradniki v ministrstvih že prišel v Barcelono, ki jc sedež katalonske komunistične vlade — »na obisk«. I o je več kot dokaz, da tudi sama španska rdečn vlada računa s skorajšnjim padcem prestolice. I 'pomiki so zavzeli okoli Madrida zopet več važnih vojaških postojank tako n. pr. Fsko-rtal in Navalkarner, ki jc bil ena izmed štirih glavnih obrambnih točk na fronti pred Madridom. Ko to pišemo, jc nabrže že padel v roke belili čet tudi Aranlnies, tako da ne more več i/ Madrida noben vlak v nobeno smer. Samo '■na cesta je še, po kateri je mogoče beg iz Madrida proti vzhodu v Katalonijo General Franco jc izjavil, da bodo nacionalne čete po zavzetju Madrida korakale ua Barcelono, ker bi bila svoboda španskega naroda nepopolna, dokler bi v Kataloniji vladali komunisti. \'a otoku Majorki, ki je v uporniških rokah, je zbranih okrog 15.000 nacionalnih vojakov. ki se pripravljajo za veliki napad na Katalonijo. Te čete so izvrstno preskrbljene i vsem potrebnim in razpolagajo baje s 150 bombar-tlerji m lovskimi letali. Sovjetska Rusija nekaj rentači in protestira 1 udi je odposlala španski vladi zopet več ladij raznega orožja, streljiva in letal na pomoč Preveč pa se tudi Rusija najbrže ne bo izpostavila, zakaj dobro ve, da stojijo za belimi ne samo Portugalska, temveč tudi Italija in Nemčija, ki ne bosta nikdar dopustili, da sc za stalno usidra na Pirenejskem polotoku kakšna sovjetska republika. Zato ie več kol jasno, da bijejo španski proletarci in njih prijatelji boj brez tipa zmage. Gotovo je, da Rusija vojne, ki bi brez dvoma pomenila konec ruskega boljševizma, ne bo risk i ra la. Ostalo bo pri sovjetski navidezni pomoči in pri — sovjetskih protestih. katoliška cerkev s Velik katoliški shod ie bil nedavno v francoskem Strassbourgu. Nad 60.000 vernikov je [Ki ulicah glavnega mesta Alzacije manifestiralo za Kristusa in njegovo Cerkev. Udele- II, !ill£ AMfter Parls Urtprvnula «€»»»<«» v J(j£j€»si«'wS|o naihitrajo tn pn najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vkb bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandlji in Luksem-burgu sprejemajo plačil« na naše čekovne račune. BRI.HIJA 5i, 80M-6I Briuell«. FRAMI.lt: N« 1117-94 l'»rlj. HOI.AS-111*1 Xi> Mr,«-«« (M. Illrnul l.rKSFMIHtR«; K- I.ninnliori-«, Na zahtevo pošljemo brezplačno naSe ček. nakaznica s Proti boljševizmu. Na velikem zborovanju bančnih uradnikov in drugih nastav jencev v Berlinu je bito navzočih 20 tisoč oseb. Govoril je voditelj nemške delavske fronte dr. Ley o boljševizmu tudi sledeče: židovstvo in boljševizem sta naša največja sovražnika in zato bo Nemčija boj proti obema nadaljevala. Moskva je igro že zgubila. Pri vseh narodih in v vseh deželah se dvigajo množice proti komunizmu. Moskva že odstopa. BELGIJA ženci katoliškega shoda so navdušeno obljubili, da bodo vestno izpolnjevali ta sklep: »Spričo vznemirjajočega napredovanja boljševizma in preganjanja vere po vsem svetu, sc obvezujejo alzaški katoličani, da bodo ogroženo krščansko kulturo varovali in branili«. ITALIJA s Drobiž. Tržaški škof dr. Alojzij Fogar je prideljen na službovanje Vatikanskemu mestu. Slovenci v Primorju so izgubili s tem pravičnega cerkvenega kneza. — Iz Ajdovščine poročajo, da je Erze in Motite iz neznanih vzrokov izbruhnil silovit požar, ki je napravil ogromno škodo. Uničena so vsa poslopja fašistične kolonije, nadalje gospodarska poslopja in hiša Frančiške Kobal, ki ima najmanj 25.000 lir škode. — 800 karabinjerjev je zasedlo mejo pri Postojni Cerkno, kot poroča »Istra«. Vsaka majhna vas je dobila svojo posadko od 6 do 8 graničarjev (carabinieri confinari). Vsaka posadka ima tudi svojo lastno utrjeno postojanko na razpolago. Civilnemu ljudstvu je dostop do obmejnih utrdb popolnoma onemogočen. Iz tega sklepajo, da gradi vojaška uprava zopet nove obsežne obmejne utrdbe in hoče preprečiti, da bi kaj prišlo v javnost. Prebivalstvo je izpostavljeno raznim nevšečnostim. ČEŠKOSLOVAŠKA s Se glava jih bo bolela. Komunistična propaganda v češkoslovaški republiki se vse bolj širi, kakor piše časopis »Venkov«. Zadnje čase je v CSR prišlo čez sto različnih boljševiš-kili odposlanstev, 10.000 Cehov, med njimi 600 učiteljev, pa je šlo na poizvedovanja v sovjetsko Rusijo. List se sprašuje, kakšen blagoslov bodo ti učitelji prinesli iz Rusije. NEMČIJA s Po svoji poti. Belgijski kralj Leopold je imel nedavno zunanjepolitičen govor, ki je izzval veliko pozornost. Kralj je poudaril, da hoče iii Belgija svojo pot, se ne vezati nikamor, odpovedati vojaške zveze s Francijo ter s svojo vojsko zavarovati svoje državne meje. Zato je glavna skrb Belgije, da ojači svoje vojaštvo in bo pripravljena za vsak slučaj. — Odmev kraljevega govora je bil ugoden v Italiji, sila neugoden pa v Fr^iji, saj ruši njene meddržavne zveze. s Ponesrečen pohod reksistov na Bruselj. V Belgiji so se pri zadnjih parlamentarnih volitvah precej dobro odrezali takozvani reksisti. ki niso drugega kot fašisti. Njih voditelj je poslanec Degrelle. Večine belgijskega naroda nimajo za seboj, zato bi radi na kakšen način prišli do oblasti. Reksisti so delavni in zavedni, pa tudi bojeviti! 2e več tednov je časopisje pisalo, da pride v Bruselj na veliko zborovanje z vlaki in drugimi vozili kar 200.000 reksistov. Najbolj so se reksistovskega pohoda zbali socialisti in so za ta slučaj mobilizirali okrog 100 tisoč svojih pristašev. Reksisti so se res zbrali na nekem velikem trgu in demonstrirali proti sedanji vladi. Njih vodja Degrelle je bil s s> o-jim spremstvom na balkonu neke hiše in je začel govoriti. Tedaj je nenadoma nastopila policija, ojačena z orožniško konjenico in zbo-rovalce razpodila. Hkratu so policisti zasedli j stavbo, v kateri je bil Degrelle in voditelja rek-| sistov zaprli. Reksistična mladina, združena v mladinskih organizacijah, se je skušala upreti policijskim organom, toda brez uspeha. AMERIKA s Razno. V naselbini Elinase N. J. je konj ubil slovenskega kmeta L. Cedilnika. — V Jo-lietu III. se je pri delu smrtno ponesrečil 37-letni Matija Sundol iz Bresta na Primorskem. — V Glensoe je umrl 72-letni John Polanc iz Škofje Loke. — V Clevelandu O. je bil v svoji gostilni zaklan Anton Novak od Št. Jurja pri Loki na štajerskem. — V Girardu Kans. je izvršil samomor 56-letni Frank Novak iz Sebeli-šča na Koroškem. — V Cle Elumu Wash. je preminul 58-letni Klun iz Dolenje vasi pri Škofji Loki. — V Rochingliainu Pa. je odšel v večnost 60-letni Martin Zalar z Unca pri Rakeku. 1 — V Louisville Colo. se je vsula na Franka ln-tiharja več ton težka plast premoga, ki mu je strla prsi in je rojak, doma iz Starega trga, podlegel poškodbam. — V Braddocku Pa. je zadela možganska kap 56-letnega Johna Slanca iz Rosalnic pri Metliki — V Buenos Airesti v Argentini je vlak povozil 34-letnega Franca Ujčiča iz Velikega Brda pri Jelšanah na Primorskem. — V Chicagu 111. je pred kratkem nagloma preminul 55-letni John Petke iz Črnomlja v Beli krajini. — V Pueblo Colo. se je smrtno ponesrečil 61-letni Jakob Henigsman iz Semiča v Beli krajini. — V Johnstovvnu Pa. so djali v grob 75-letnega Johna Škofča iz Marti-njaka pri Rakeku. — V Forest City Pa. je umrl 72-letni rojak John Kotar, — V East Heleni Mont. je preminul Frank Rupert z Iga pri Ljubljani. — Frank Blatnik iz Virginije Minn., ki je po poklicu učitelj, je bil pred kratkim izvoljen za predsednika Minnesotske učiteljske zveze. — V Indianopolisu Ind. je umrl za rakom v želodcu Martin Zakrajšek, doma pri Blokah na Notranjskem. — V West Alisu je odšla po večno plačilo 45-Ietna gostilničarjeva soproga Ana Kostanjevec iz Stopič pri Novem mestu. DROBNE NOVICE j Belgijski socialisti so odklonili skupno | zvezo s komunisti. Pri nas pa zadnjim celo neki i krščanski nasedajo. Hud potres je bil v italijanskih pokrajinah | Videm in Treviso. Nad tisoč hiš podrtih in j mnogo ljudi mrtvih in ranjenih Proti parlamentarizmu se je izjavil voditelj ! romunske ktnetske stranke Vajda Voevod. Agitacija proti francosko-sovjctski vojaški i zvezi se opaža med francoskimi generali, i Hitler je priznal italijansko f Cistično cesar- stvo in f."' janili ■ e po I tali- Naš zimski delavnik Pravijo, da kmet pozimi poriva. Vendar je to res te v toliko, ker kmet pozimi ne orje, ne seje. ne žanje in ne spravlja. Toda kljub temu je kmetu tudi sleherni zimski dan izpolnjen s pridnim in resnim delom. Treba je popraviti in urediti marsikaj, za kar v poletju ni bilo časa, obenem pa »e je treba pripravljati na prihodnjo pomlad in poletje. Kot sem rekel, v zimskem času ne obdelujemo naših polj. Pač pa je treba v zimskem času misliti na drugo delo in setev. Na delo v naših organizacijah, na setev plemenitih cvetk umske in srčne naobrazbe. V zimskem času ožive naši prosvetni domovi, začne se izobraževalno in vzgojno delo vseh vrst. Predavanja, sestanki, tečaji, igre, pevski in telovadni nastopi. Poleg tega pa seje. občni zbori itd., tako da je dvorana takorekoč za celo zimo vnaprej Joddana<. Mislim, da nobene izmed številnih naših organizacij ne čaka tako dolg in trd zimski delavnik, kot organizacijo Kmečke zveze. Naslednje vrstice veljajo predvsem Krajevnim kmečkim zvezam, da si bodo znale delo prav razdeliti in da se bodo pravočasno pobrigale za potrebne delavce. Zunanje delo. Skrbite, da se bodo v zimskem času vršile od-borove seje redno vsaj na vsakih 14 dni. Preglejte, če so se že vpisali v Kmečko zvezo vsi. ki so po Vašem mnenju primerni ta člane Kmečke zveze. Z nabiranjem članov nadaljujte toliko časa, da bodo vsi pošteni kmečki ljudje Vašega okoliša včlanjeni v Kmečki zvezi. Blagajnik naj uredi nabiranje članarine oziroma prostovoljnih prispevkov, kar najlažje izvrše odborniki posameznih vasi. Skrbite za živahne in zanesljive ljudi, ki bodo prodajali zvezin koledarček, ki v kratkem izide. Ali je že ustanovljena Okrajna kmečka zveza za Vaš okraj? Ako še ne, storite vse potrebno, dt se bo osnovala čimprej. .Notranje delo. Poleg tega — bolj zunanjega — dela pa mora vsak odbor v teku zime izvršiti tudi veliko notranje delo, namenjeno poglobitvi naše stanovske zavesti in naše strokovne in splošne izobrazbe. K temu delu pa je treba pritegniti vse člane. Vsaka Krajevna kmečka zveza mora prirediti vsaj par članskih sestankov. Ti sestanki so važni zlasti za mladino, toda kot rečeno, vse je treba pritegniti. Kako pogosti naj bodo ti sestanki, je odvisno predvsem od krajevnih razmer. Kaj je svrha teh sestankov? V naslednjem podaiamo nekaj navodil: . Spoznavajte svojo stanovsko organizacijo, njena pravila in njen program. Ko smo v teku letošnjega leta prirejali ustanovne občne zbore, marsikje ni bilo časa izčrpno obravnavali in razlagati naših pravil, ker se je večina občnih zborov vršila v času velikega dela, premnogi so bili sklicani na hitro roko, ali so bili premalo oziroma prepozno razglašeni itd. Zato je naravno, da skoraj večina naših kmetov svoje stanovske organizacije še ne pozna. Ta nedostatek odpraviti, je ena Vaših prvih nalog v zimskem času. Program Kmečke zveze bo objavljen v koledarčku. '2. Pripravljajte tla za uspešno delo našega vrhovnega stanovskega zastopstva, Kmečke sbor-niee. Upati je, da bodo kmečke zbornice kmalu 8000 židom je zopet dovolila angleška vlada naselitev v Palestini. 25-letno mirovno pogodbo z Italijo, Francijo in Anglijo predlaga Nemčija. Vihar je iztiril vlak na vzhodnem Pruskem pri Stetinu; 7 ranjenih. Že 36 divizij ima Nemčija ob levem bregu Rena Pravoslavni verniki se bodo lahko kmalu vrnili v Rusijo, je izjavi! ruski patrijarh Varna-va, ki živi v Rigi. 400 vagonov drv iz Avstrije uvozi sledečo zimo Italija. uzakonjene in da se bo takoj nato pričelo z organizacijo istih. Razgovoru o kmečkih zbornicah posvetile vsaj en večer. Ako nimate doma dobrega predavatelja, priskrbite si ga od drugod. Na teh sestankih je treba našim ljudem raztolmačiti, kako bodo kmečke zbornice organizirane, kakšen bo njihov delokrog, kakšno naj bi bilo razmerje t. j. delitev dela tned zbornico in našo organizacijo, vloga kmečkih zbornic v drugih državah itd. 3. Istofabo morate posvetiti vsaj en večer vprašanju tamošnje kmečke mladine. Kako je zanjo poskrbljeno v pogledu izobrazbe, kako glede vzgoje in končno ali ho (a mladina še imela obstanek na zemlji, ki je dosedaj redila Vas. Ali je z ozirom na krajevne in gospodarske prilike potrebno, da prehaja mladina v druge pokiice? Kam? V industrijo? V obrt? V druge kraje? Kako bi se dalo vse to zmanjšati na najmanjšo mero in obdržati Čim več mladine na kmečjii grudi. Premislite, koliko si v tem oziru lahko pomagate sami in koliko ste navezani na pomoč od zunaj. 4. Ker je namen Kmečke zveze našemu kmečkemu ljudstvu predvsem gospodarsko pomagati, morate na svojih sestankih obravnavati seveda tudi gospodarska vprašanja. Takih sestankov pravzaprav nikoli ne bo dovolj, a najmanj, kar mora storiti vsaka Krajevna kmečka zveza, sta dva gospodarska sestanka v tekoči zimski sezoni. Na enem naj bi se obravnavale domače (krajevne) gospodarske razmere s posebnim ozirom na zadružništvo, na drugem pa gospodarstvo Slovenije kot gospodarske enote, naše gospodarske zveze z drugimi pokrajinami naše države z drugimi državami itd. Ko boste presojali gospodarska vprašanja svojega kraja, se vprašajte predvsem, ali je tamošnje kmetijstvo sploh pravilno usmerjeno. V čem bi ga trebalo preusmeriti? Vprašajte se nadalje, koliko si lahko sami pomagate, koliko zopet skupno s sosednimi kraji in končno, koliko ste navezani na pomoč od zunaj. Kdo naj Vam pomaga? Banovina, država, osrednje združene organizacije ali Kmečka zveza? Razume se, da neutemeljenih in nesmiselnih zahtev ne smete postavljali. Obenem na teh sestankih tudi temeljito predelajte tamošnje zadružništvo, kolikor ga že imate in koliko bi se ga dalo še ustvariti. Razmišljajte predvsem, koliko so pri Vas dani pogoji za zadruge, ki bi prede-lavale oziroma vnovčevale kmetijske pridelke. Ko pa boste na svojih sestankih govorili o gospodarstvu Slovenije kot gospodarske enote, ne zaniuiMte nobene prilike, dokazovati Hudem važ- nost kmetijstva v narodnem gospodarstvu Slovo, nije. Res je sicer, da jo Slovenija slejkeprej v veliki meri navezana tudi na dohodke od industrije obrti, tujskega prometa Itd., toda to ie ni razlog' da bi se zapostavljalo naše kmetijstvo. Najmanj pg smemo trpeli omalovaževanje slovenskega kmetij, stva vsled tega, če so nekatere drugo pokrajine naše države prebogate kmetijskih pridelkov vseh vrst. Nasprotno: baš zaradi nerodovitnosti naše zemlje ln drugih težkoč, s katerimi se mora borili naše kmetijstvo, ga je treba še posebej podpirati. Ako bomo o tem poučevali naše ljudi na sestankih, tedaj šele bodo spoznali pravi pomen naš« organizacije, postali bodo borbeni, pripravljeni na obrambo svojih interesov. 5. Tudi na strokovno izobrazbo kot tako seveda ne smete pozabiti. Ako smatrate za potrebno, priredite v teku zime tudi par strokovnih predavanj o živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, Živino-zdravstvu itd. Toda pomnite! Samo strokovnih predavanj je kmalu dovolj. Iskati nam je treba gospodarskih pogojev za napredek kmetijstva, i. J, skrbeti je treba, kako ln kje bo naš kmet, to kar pridela, tudi pošteno prodal. Največje upe stavimo v tem oziru na blagovno zadružništvo in smatramo, da je Kmečka zveza najbolj poklicana, da utira pot v tem pravcu. Zato mislimo, da je treba dosedanjo prakso v toliko Izpremeniti, da bomo obenem s strokovno izobrazbo širili tudi stanovsko zavest, predvsem pa smisel za zadružništvo. S tem smo Vain podali smernice, po katerih lahko priredite vsaj pet do šest sestankov. Za podrobne podatke se obračajte na Glavni odbor Kmečke zveze eventeulno jih bomo od časa do časa sami razpošiljali. Ako ne govore 20per to kaki tehtni razlogi, vabite na take stanovske sestanke vse kmečke ljudi, tudi tiste, ki zaenkrat še niso člani Kmečke zveze. Sčasoma bodo tudi ti spoznali, da naša organizacija iskreno misli in resno dela, postali bodo, če ne njeni čl. ni, pa vsaj njeni prijatelji. Res je sicer, da bo mnogim Krajevnim kmečkim zvezam primanjkovalo pripravnih govornikov za take večere; vendar jim bomo v tem oziru pomagali kar največ bomo mogli. Marsikaj boste našli v letošnjem koledarčku, drugo zopet v naših okrožnicah. Pa tudi člankom, ki jih prinašamo na tem mestu, posvečajte svojo pozornost. Tudi v prejšnjih člankih, ki so bili 'že objavljeni, so nekatere misli, vredne, da jih obdelale na sejah in sestankih. In sedaj tovariši na delo! Budimo stanovsko zavesi kmečkih množic, vzgajajmo jih v disciplini in borbenosti. Brez tega ne ho imeio pravih uspehov strokovno delo, pa tudi zadružništvo ne bo dobila pravega poleta. Blagoslovljen Vaš zimski delavnik! Boljševiika Rusija pošilja ogromne tovore orožja svojim prijateljem v Španiji. Na sliki vidimo, v Barceloni množice pozdravljajo rusko ladjo. PO DOMOVINI Posvečal pmzmk! Ali ne velja ta tretja božja zapoved za nedelje? Povsod, in mislil bi človek, da zlasti na deželi za težko prelzkuSano kmetiško ljudst-o. Hi prvič in najmanj sme biti r,adnjič, da pišemo o tem. Povod za te-le vrstice mi daje nekakSua proslava v Notranjih goricah, ki Je veljala spominu pokojnega odvetnika dr. Janžeta Novaka, tamošnjega rojaka. To bi bilo Š6 prav in v redu. Zakaj narod, ki ne slavi svojih velikih mož, jih nI vreden. Ako ima kdo zasluge za svoj rodni kraj, naj se ga spominjajo I Ampak ne tako, kakor so etorili zadnjo — misijonsko — nedeljo v Notranjih goricah. Kratkim govorom pb navzočnosti dokaj-Injega Števila bližnjih in oddaljenejših udeležencev ni oporekati, kolikor so veljali slovenski grudi ln zemlji. Tudi pol ducata komaj šoli doraslih dečakov, ki so nastopili z lesenimi kosami, ni ugovarjali. Ampak, da so nastopili tesači s sekirami jn jžatlakami« ter obtesavali debela smrekova del)la, to pač presega meje nedeljske prireditve. Saj jo to čisto navadno težaSko delo, ki ga cerkev ne dopušča ob nedeljah in praznikih in ga Se vedno verna večina ljudstva obsoja. Navdušenja Eicer ni bilo ln kaka večja nesreča se ni pripetila. Toda nedelja je bila le oskrunjena. Tega madeža ne zakrijejo niti trije zeleni praporji. F. K-n. Oemšenik, Prosvetno društvo začenja letošnjo sezono v nedeljo, dne 8. novembra ob 2 popoldne, z dramo iz svetovne vojne »Za hrepenenjem po materi«. Resnični prizori so se godili 1. 1915. v Galiciji. Ker je igra lepa in času primerna, se za obisk priporočamo. Pevski odsek prosvetnega d rušiva bo zapel pred igro par narodnih pesmi. Raka pri Krškem, V Dolenji vasi je umrla priletna Marija Metelko. Večna luči — Poslušaš razglase v nedeljo na trgu, pa naenkrat ne veš, si li v Sloveniji ali na jugu države. Davčna uprava razglaša! Davčna uprava ni priljubljena ustanova. Da pa si sama na ta način še odtujuje narod, je sicer neverjetno pa resnično: O enakopravnosti slovenskega jezika se je že mnogo pisalo in govorilo. Pa je skrajni čas, da bi se mu odprla tudi vrata davčnih uprav. NrJ bi se zato zavzeli merodajni člnltelji. Prosimo! Grosuplje. V naši občini javnih del ne poznamo, čeprav bi bila popravila cest in naprava nekaterih novih nujno potrebna. Toda za gospodarska vprašanja sedanji mogotci niso pokazali nobenega smisla. Zato ni čudno, da se je zganilo samo ljudstvo ter ee obrnilo na merodajne oblasti za podporo za popravo ln zgradbo cest. In ni naletelo Da gluha ušesa. Olrajni cestni odbor je dovolil za grosupeljsko obvino 8000 dinarjev in sicer 4000 din za zgradbo aiostu v Račni, 2000 din za dvig ceste pri občinskem mostu v Sp. Mla-čevem in 80GG din za zgradbo ceste Perovo—Je-rova vas. V odloku pravi okrajni cestni odbor, d« se sme denar porabiti le za stvarne potrebščine in pa pod nadzorstvom člana okrajnega cestnega odbere, ksr je brezdvomno tudi prav. Okr. cestni odbor je ravno pretekle dni v ta namen že izplača! din 6750, Pri tej priliki se moramo zahvaliti za to podporo županu Permetu iz Ponove vasi in pa načelniku cestncga odbora dr. Adle-Biču, ki sta nam šla tako na roko. Za most v Račni je že od poprej na razpolago din 16.000 pri našem županstvu. S tlako pa že popravljajo in razširjajo svojo cesto Zgornji Slivničani, tako da bo, ko bo cesta urejena, prav lepa zveza z vasjo Perovo in odtod na Grosuplje. Cesto Perovo—Je-rova vas je pa geometer cestnega odbora že tudi zakoličil. Sedaj pa na delo, čeprav komu to ni všeč! Št. Jernej na Dolenjskem. — V St. Jerneju smo na Mihciovo položili v greb 86 letno maier Jožeto Franeič roj. Makovic. Blaga rajnica ni nastopala v javnosti; po značaju ie bila skromna, tiha, a bila je vrla krščanska žena. Men oče je bil več let v St Jerneju zelo ugleden učitelj in organist — z gimnazijsko maturo, kar jc bila redkost za tisto dobo. Tako je pokojna prejela že od starišev pravi smisel; resno zanimanje in veselje za čilanje dobrega katoliškega beriva. Le-ta smisel je znala vcepili ludi v srca svojim otrokom in š1evilnim vnukom. Skoraj 60 let je živela s svojim možem, ki je umrl pred leti, v najlepši vzajemnosti. V globoki, živi veri in z neumornim delom sta zidala in širila svoj dom m posestvo, ki je med najlepšimi v vasi. Zadnjih 12 lei je prebila na bokiHUci postelji, težko bolna, v največji potrpežljivosti in med neprestano molitvijo. Počivaj v večnem miru, dobra mati m uživaj nebeJko plačilo za svoje bo-goljufano in trudopolno življenje! Sv, Gregor. Volilci župnije Sv. Gregor so »e dne 25. oktobra 96 odstotno udeležili — kljub neugodnemu volišču izven župnije — občinskih volitev m oddali svoje glasove nosilcu liste JRZ Je« leneu Ivanu v Vel. Laščah. Bog živi zavedne volile*! Sela pri Sumber-ku. Pretekli teden je podlegla smrti gospa Ozimek jedert, iz znane gostilne, dobra krščanska mah. Dosegla je starost nad 70 lei. Bila je jako dobrega srca. Rada je pomagala revežem, če jc Ic mogla. Bila je skrbna mati za svoje hčere in sinove. Se sedaj, ko so vsi preskrbljeni, jih je večkrat obiskala in jim dajala prave nasvete. Bog n bodi plačnik! St, Gotard. Gasilska četa je praznovala pri nae 25 letnico obstoja. V nedeljo 6, oktobra so imeli gasilci ob 6 zjutraj mašo in vsi člani t načelnikom so pristopili k sv. obhajilu. S tem so pokazali, da so pri tem društvu možje žive vere in krščanskega mišljenja. — Občutno Škodo nam je napravil sneg 6, oktobra. Povalil je zlasti ajdo, Sadno drevje in v gosdti je močno poloml:eno. Ubogi kmet, vse ga stiskal V našo faro prihaja mnogo »Domoljubov«, Zavedamo se, da brez dobrega čtiva duševno nazadujemo. Za slabo časopisje pa nimamo denarja, DragatuS, V noči na 24. oktobra je zgorel na aamen) stoječ kozolec nosilca liste JRZ Štefaniča, vreden 5000 din. V Črnomlju se ie pa takoj v soboto dopoldne izrazil neki agitator, da je gorelo zaradi volitev. Čisto po boljševiško: Ustreli enega in jih boš prestrašil 1000. Požgi enemu in drugi se ne bodo upali na volišče. Drugi so dobili grožnie: Ako se ganeš na agitacijo ali gre' volit za JRZ, ti bodo trte porezane, zopet drugi: hiša bo v pepelu, ki se od volitve povrneš itd. V očigled temu le izid volitev za nas lep: 150 glasov smo dobili kljub vsemu terorju. Nasprotniki so sicer zmagali, RAZNO Kdo je Izumil zapesino uro? Šele ob koncu 19, sto!, se je pojavila za-pe*,tna ura kot moda bogatih žensk. Paul Bour-get je ovekovečil njeno rojstvo v svojem romanu 'Sinja vojvodinja«. Dosti pozne'e se je pojavil ta ura z usnjenim jermenom na moškem ia vest ju. Malo pa bo znano, da je veliki lizik, filozof in matematik Blaise Pascal (1623 do 1662) izumitelj te praktične ure. Njegovi sodobniki potrjujejo, da je nosil na svojem levem zapestju vedno tako uro. V Bronu zverinjaka v Newyorku imajo povodnega konija (Petra Veli-keag), ki je že 33 let star in tehta dve toni in pol. Pred 35 leti je vlada Zdr. držav uvozila v Ala-»ko 1200 severnih jelenov iz Laplandijo; število teh živali ej danes naraslo že na 700.000 glav. Meso severnih jelenov je važna hrana Eskimov. Romunski kmetje rabijo za sklicevanje goveda dolge, iz brezove skorje narejene rogove, ki so čisto lahki. S temi rogovi oznanjajo tudi ure raz »tolpov. W. Hautl - (. O.: Pravljice Ubogi malček je nekolikokrat trdo padel na nos, toda lo ga ni oviralo, da ne bi vedno zopet ponavljal, in naposled se mu je posrečilo. Kot kolo se je zasukal na peti, si želel, da bi prišel v bližnje veliko mesto in — opsnki so zaveslali v zračne višave, hiteli naglo kot veter skozi oblake in preden se je mali Muk zavedel, kako in kaj, se je že znašel na velikem trgu, kjer' je bilo postavljenih mnogo stojnic in je nešteto ljudi marljivo tekalo sem ter tja. Hodil je med ljudmi gori in doli, zdelo se mu je pa bolj varno, da se umakne v samotnejšo ulico, zakaj na trgu mu je zdaj kdo stopil na opanke, da ga je skoraj izpodnesel, zdaj je on dregnil tega ali onega z daleč proč štrle-čim bodalom da je s težavo ušel udarcem. Mali Muk je zdaj resno premišljeval, kaj bi začel, da bi si prislužil nekoliko denarja. Imel je sicer paličico, ki bi mu pokazala skrite zaklade, toda kje naj najde kar na lepem prostor, kjer bi bilo zlato ali srebro zakopano. Tudi bi bil lahko šel v razstavo, da bi ga ljudje gledali za denar, toda za to je bil vendar preponosen. Slednjič se domisli svojih hitrih nog. Morda, je mislil, me morejo rediti moji opanki, ln sklenil je iskati službe kot brzotek. Ker je pa opravičeno pričakoval, da bo kralj tega mesta tako službo najbolje plačal, je začel povpraševati po kraljevi palači in je slednjič na ta način prišel tja. Med vrati je stala straža, ki ga je vprašala, kaj bi rad. Dejal je, da išče službe, pa so ga poslali k nadzorniku sužnjev. Temu razodene svojo željo in ga prosi, naj mu preskrbi kako službo med kraljevimi sli. Nad- zornik ga premeri z očmi od nog do glave in pravi: »Kako, s svojimi nožicami, ki so komaj ped dolge, hočeš postati kraljev brzotek? Glej, da izgineš, ni me volja, biti vsakemu norcu v zabavo.« Mali Muk pa mu zatrjuje, da misli popolnoma resno s svojo ponudbo ln da se gre za stavo meriti z najhitrejšim tekačem. Nadzorniku se zdi to vendarle presmešno. Veli mu torej, naj bo do večera pripravljen za tekmo, pelje ga v kuhinjo in poskrbi, da dobi Muk dosti jedi in pijače. Sam pa gre h kralju in mu pripoveduje o malem človeku in njegovi ponudbi. Kralj je bil vesel gospod, zato mu je bilo prav všeč, da je nadzornik sužnjev malega Muka pridržal za šalo. Za-pove mu, naj na velikem travniku za gradom pripravi vse potrebno, da bo mogel ves njegov dvor udobno gledati tekmo, in mu še enkrat zabiči, naj skrbno pazi na pritlikavca. Kralj je pripovedoval svojim princem in princesam, kaj bodo ta večer gledali. Ti so to zopet pripovedovali svojim služabnikom, in ko se je približal večer, je vladalo napeto pričakovanje in vse, kar je le noge imelo, je vrelo ven na travnik, kjer so bili postavili odre, da bi videli, kako bo širokoustni pritlikavec tekel. Ko so kralj in njegovi sinovi in hčere zavzeli prostor na odru, stopi mali Muk ven na travnik in se visoki gospodi prav lično prikloni. Splošen krik veseija pretrese ozračje, ko zagledajo malčka; take postave tam še nikoli niso videli. Telesce z mogočno glavo, plašček in obširne hlače, dolgo bodalo za ši-rikim pasom, majhne nožice v velikih opankah — ha, to je bilo prezabavno, da se ne bi bili ljudje glasne smejali. Malega Muka pa smeh ni prav nič motil. Stal ie ponosno, oprt na svojo paličico, in pri- 8a a k «r v rrstai JRZ i* po-jiM m ut Tfct. il IO U pr>V! f.oi' pO#a3fcSI M volilci dali pa • c&tv ih daikjr Sai« rrtie ta bodfl veča!«. »r»t« na-sprotoikcv pe »a^ia!«. t emu. m- ■ ra ani4it, nai £aapreoel:. Na'a op«ra bo ■ Ktaeii* zvezi«, < pa sij de£» a« Hrvat- skem a pokaie Vaj rr.živijo klici dr. fCo.-oito ia rariKfe« hiltia« »H«i Slovenci« ;» t!o nsvdaieao auaifcstaci.a. Iti f« pokaiaia, da |e pora* prav ta prav si strsni oaifjrotaiiov, ki jim aufo zatemr. j e zločiniki poi-Z m zlo •ke Iroiaje. če poauiiijo. pa sarrvnsst trt« boleti, da ie pr-ilc do požiga. Medhrode. 7. lepaki »R*aa«ai £« zmafie*. ptr»-vica pa bo zmajala 25. oktobra ofe bj> lepljena rta nala Golica, te m i* jn-a- »iea tako stjaj&o kot ai oj>!« prii*Su»»*i Ki »««r ntjila Tista "pravic««, ki ia i* .fmpcdisAat Srda pričakovala, ampak pran« is raca staAs ji r*-vedsega 1 'idttva. Ic! se je « 125 gta&eri »«fšj« odločilo za kamtidali ki fe e prej im>Kl tW «-»iktih zaupnikov. Ljittistvo > sodil« mk4 jiraiJasii® is M izreklo za delo sedin'e it m A. Kaniin pragria. Toliko cavdsltcia, Itlftt mresti m sd-Iočt>m!: o*ti oivčam 4« aito iiiaasi® prš- znaOi* f,re aoiejc in fari!««. ki » «* v loUtvak itevHa potrudi!; še oddaljenih dejov saie občine. Vi« prizcanje gre todi fante®. zlasti ra'»;#isi, k tn tet dan tovaH. da ostane red in mir ra ki »o pn »olitrah t ruvdtjtau«! Sitvo klici v čast kmetu namestnfkn, dr KoroSea in !"ud«!cetmj fupraa Ko» kaljn irlrso rarfli S tete daeot »e je h.-3; ot^ioa Medvode avrtlifa r vrsto sloveiskfli občia. R«ds;& pri Zidanem ssdtiu Si neds!;o Mristu-ta Kralja ie •Kmetijska knjižnica« priredila lepo igro »grahovi.. Igralo' so pokazali kaj zmorejo in ds f0 vpinobni za večji oder kot ga itnamo sedaj. Igra ie »spela popolnoma in »mo vsi ledovoljnl, le tkoda da je dvcrrana tako majhna, da more 'e milo !!>idi p*H< k prireditvam. Mislimo na novo in veifa dvorano. S skupnimi močmi «e da tnnogo napraviti. Saj ni uvidevni ljudje «previdev»:o. ds za mefrto Radete tako preprosta dvorana ni iado«t-na Upamo v boljle bodočnost. IU j* japonski kagtUd Jsuhni prvič obiskal Evropo, je rekel »voj«mu apremljevalcu: »CJovek bi misii!, da so Evropci — zdravniki.« — sKa-ko to?c je sjledal uhide.no njegov oproda. — >K«r vtcJej, ko ae areiajo. dru« drueaniu roko otip!jejo in vprašajo: Kako je?< DOBRO tli Vi) „Cvetje iz domačih in taiih fogoo" !>V* WJ ata minuli, odkar je Druiba s«. Mo- k-i?i» v Ce!,>s t»t*'i» izdajati knjižno zbirko pod r .rr.psc rjwšw»ae IV«f»j Wk> le 10 trezkov. saBwe *". M r»1r«-)tt njih t« on«- sVe- p. »irtu tw oe d.-.-f>ui?a !*»! namen j« » eesmeri" aa to zbirko danes, ko »»iKti p?«*vet!iib dru- 1 feri^ ^sm**. rt » .'■> in »Tetovrism 1 ? -- .. ,v r^ -ar-V) fifoventke- rt i;ail»r*» aagi»»fi -ir.-.?';. 4t ss samo poaa-r«sak: * Aarod^Jt ihoue^ nobrai^ni marveč aai^rt st« Mti la (»b 0»tjw w ho p rs v tako lahko i-> fregi «iov«?Tepo samostojno tiohraCera}: ««! nvajii t!a*t! v pravilno branje trt raramevanje do-maHh tn tujih «?orstvetiifc del. fenar »mo po»«lmo Slorenri hado jK>tri?b»i!. \ se, kar nudi /Cvetje . je ne samo dobro, mairvei naravr^oft odlično. To ni ?amo na?e mnenje, marveč tako sodijo o Cvetju najtvvtj (»oVii-raai. Pri njem sodelujejo skoro samo srdnjesolskl profesorji. Kaj jiro v zahvalo ir vspodbudo zapi-lemo, da »uiatramo to njihovo delo poleg slovenskih šolskih beri! m prve Štiri razrede srednjih Io! za največje delo. ki so ga opravili po svetovni vojaki. Posebej glede uredništva moramo povedati to. da ao danes med nami re^ka slovenska urfil-niSiva, ki bi e toliko vestnostjo opravljala svoje delo. kakor aa opravlja uredništvo Cvetja« V posebno čast zaloinlei pa moramo povedati, sls so knjižice lopo opremljene in izredno poceni. Zunanjo opremo zbirki je poskrbel slovenski umetnik profesor Plečnik. Družba uv Mohorja je tako na najlepši način dokazala, da je res slovenska kuituma ustanova želimo ssin«. da hi nas le bogato obsipavala s tako lepim »cvetjem«. VINA na vse priložnost' naročite pri bflMnifiMP!Hvfcjl( nimajo primernih pripomočkov « »voja predan, nja. Naj jib opozorimo samo na svode v |,„a] niezne knjllice »Cvetja«. Sleherni uvod v kati-ril ko»i kajiUcI »€'«»«j«< nud! dovolj mnimivegra gr>] diva ne samo za eno. marveč za celo vrsto predavanj. ki jih bodo mladi in »Uri z ulitkom poslu-J,-lil Največji ulitek p* bo imel nik, kdor k- i*, tam poglobil v eno ali drugo knjižico »Cvetjac. Janez S. Dve ktsjtgi o k trn prest k II. Kiharifctifni kuajrres ta JagotUtiju , Ljabljani. 0 največji slavc-isti v sgodovini nalega naroda je iz^ia velika krijigit, ki ima nad 700 str«, ni btriia »a lepem papirju in poleg teg« še 200 •lik, ki kažejo razne prizore te veličastne verska manifestacije. Knjigi je prilol^n« na začetku večbarvne slika M. B. z Brezij, na koncu pa 70 ria dolg* siika. ki kaie pogled ua polni Stadion prt £lavni uiaši na kongresu Cena knjigi je 1C0 Jia (v usnje vezana in i zlato obreio pa staač 190 I dinarjev.) Poštnin* »e zaračuna |»«ebej. Knjino prodaj« Misijonska tiskarna Gfoblie-DomSaii k biridska knjiga e H. Fvimrmtieiiem kongresu v LjaMjani. Za one. ki ne ttnorejo denarja, da bi kupili veliko knjiao o kongresa, je. izšla skrai-lana knjiga, ki na 182 straneh opisuie najvalnej^ dogodke kongresa in jih pojasnjuje s 113 slikami. Na 1 oncu je prldejan opis slovesnosti v Stični, ki .-o bile namenjene proslavi obletnice koiKfr--„a. Knjiga atanc samo to din. Prav bi bilo, da bi si jeh 17 let. odkar prihaja ta koledar med nas, tako bo tudi leto« razveselil vs« misijonske prijatelje. Obširno in zanimivo misijonsko čtivo "O draeoceiia duievna hrana za naše druiine. -vilne stike is tujih krajev, koder delujejo nali miti jonarjl, koledar zete poživljajo Toplo ga priporočamo ! Prosvetnim in drugim odrom pripr,roiamo narodno Igro v Šestih slikah »Zagorski zvonovi.« PoSilja: Košar Tone, Ketete 20, p. Skofja Loka. Istotam se dobi tudi vojna drama v S dejanji!) £lv zakopan«. dakoval nasprotnika. Nadzornik sužnjev je na Mukovo iastrio željo izbral najboljšega tekača. Ta sedaj »lopi na plan, se postavi poleg malčka in oba Čakala na znamenje. Pa pomigne princesa Amarza, kakor je bilo določeno, s svojo tančico in kot dve pužfici, proti istemu cilju izstreljeni, /.letita oba tekmeca preko travnika. Sprva je bil Mukov nasprotnik daleč pred njim, toda Muk, voze? se na opankih. se zapodi za njim, ga dohiti, prehiti in Že gtoji davno na cilju, ko oni že hropeC teče. Začudenje in strmenje je za nekaj trenutkov gledalcem zavezalo jezik, ko pa je kralj prvi zaploskal, je množica zavrisnlla in vsi so vpili: >2ivio, mali Muk, zmagovalec v tekmi!« Med tem so privedli malega Muka pred kralja; vrgel ne je pred njim na tla in rekel: »Premogočni kralj, pokazal sem ti zdaj nekoliko svoje znanje, dovoli milostno, da dobim mesto med tvojimi tekači.« Kralj pa mu odgovori: »Ne, ti boš moj osebni tekač tn boš vedno pri meni, ljubi Muk, dobil bo« letne plače sto zla lov iu boš obedoval z mojimi prvimi služabniki.« Tako je mislil Muk, da je slednjič našel srečo, ki jo je tako dolgo iskal ln je btl ves vteel in dobre volje. Tudi je užival posebno milost kralja, ki ga je porabljal za najhitrejša in najskrivnejsa poslanstva, 1(1 jih je tndi oprav-fl z največjo točnostjo in ne-verjetno hitrostjo. Toda ostali kraljevi služabniki ga niso nič kaj prijazno gledali, ker jim ni bilo všeč, da odlikuje njihov gosjKid pritlikavca, ki ne zna nič drugega kakor samo hitro toči. Napravili so marsikako zaroto proli njemu, da bi ga vrgli, toda vse so se izjalovile ob velikem zaupanju, ki ga je imel kralj do svojega tajnega nadtekača (to čast je bil namreč v kratkem Času dosegel). Muk, ki mu vse to ni bilo neznano, ni mislil na maščevanje— bil je predobrega srca — ne. mislil je le, kako bi napravil, da bi ga njegovi sovražniki ne mogli pogrešali in kako bi se jim prikupil. Pa se spomni svoje paličice, ki jo je bi! v svoji sreči pozabil; če najde zaklade, si misli, mu bodo gospodje že bolj naklonjeni. Pogosto je bil Že slišal, da je oče sedanjega kralja zakopal mnogo svojih zakladov, ko je sovražnik napadel njegovo deželo: pripovedovali so tudi, da je umrl, ne da bi bil mogel sirivnost raz-odeti svojemu sinu. Odslej je jemal Muk vedno svojo paličico s seboj v nadi, da pojde kdaj mimo kakega kraja, kjer je denar starega kralja zakopan. Neki večer pride slučajno v oddaljen de! grajskega vrta, kamor je redko zahajal; kar začuti, kako se paličica v njegovi roki zgane in trikrat udari ob tla. Zdaj je vedel, kaj to pomeni. Potegne torej svoje bodalo, zareže znamenje v okoli stoječa drevesa in se zopet splazi v grad: tam poišče lopato in čaka noči. da se spravi na delo. Kopanje zaklada pa je dalo malemu Muku več opraviti, kakor je mislil. Njegove roke so bile tako slabotne, lopata pa velika in težka; dve uri se je potil in trudil, preden je skopa! nekaj čevljev globoko, Slednjič zadene na nekaj trdega, kar je za-zvenčalo kot železo. Zdaj je kopal še marljiveje in kmalu je razkril velik železen pokrov; skoči v jamo, da bi pogledal, kaj neki pokrov skriva, pa najde velik lonec, napolnjen z zlati. Toda bil je preslaboten, da bi mogel lonec dvigniti, zato vtakne v hlače in za Rantkov&lec raka o iurikih čudežih. Znani raziskovalec raka. ameriški profesor Aleksis Čare!!, ki i* že prejel No-blovo nagrado in ie člun tiridnejia zdravniškega odbora v Lurdu. je izjavil; »Četudi sem protestant, izjavljam, da verujem v čudežno lurško zdravljenje. Bij sem globoko ganjen, ko sem na lastne oči videl, kako sa ie velik izrastek raka na telesu nekega delavca pretvoril v neznatno ranico. Ne razumem, kako se je to zgodilo, vendar moram zaupati s v o " ni očem, ki so to videle Konjereja se dviga, kliub napredovanju avtomobila. Po najnovejših podatkih ie v Nemčiii 3.5 niilij.. konj, v Angliji en milijon, v Rusiji 30 milijonov, v Združenih .imer. državah, kjer je naiveč avtomobilov. 17 milijonov konj. v Argentini 10 milijonov in v Braziliji milijonov. Za mesto 2npa«a v Keusigtonu v severnoameriški državi Telisas, se je potegovalo 11837 oseb. med temi tudi HM žensk. Kalifornija je ime!« ud 1. 1542 že 12 različnih zastav, bih prispevka! 4. izjavo, da bo proailcc posojal sesaljko proii primerni odškodnini tudi bližnjim posestnikom (višine odškodnine in čas, v katerem moro brli sesaljka soobčanom na razpolago, do-kiči Kmetijski odbor ozir. očb. odbor); 5. izjavo, du prizna prosilec solastninsko pravico banovine v višini priznanega prispevka. Občine morajo voditi seznam z b imovinskim prispevkom nobavlie-nih sesaljk in izvajali sotastninsko pravico banovine na sesal jikati. Vse prošnje za in namen se vlagajo pri pristojnem oikr. načelstvu, ki podalke v prošnji overi. — Koliko znaša banovinski prispevek pri nabavi gnojničnih sesaljk? Pri priznavanju prispevkov se v splošnem postopa tako, da dobijo prispevka k nabavnim cenam sesaljke; a) kmetovalci, ki imajo do 8 glav velike živine, 50%; b) kmetovalci, ki imajo do 13 glav velike živine, 40%; c) kmetovalci, ki imajo do 18 glav veifke živine, 50%. Kdor ima nad 18 glin- velike živine, ne dobi prispevka. Ravno tako tudi ne oni, ki je dobil v razdobju zadnjih treh let nad 4000 Din prispevkov za pospeševanje kmetijstva. Pri pri-z.nanju prispevkov imajo prednost prosilci iz onih krajev, kjer tudi krajevni činitelji prispevajo k nabavi sesaljk. Zaščita domačega oreha. Orehova drevesa se smejo po bamovinski naredbi iz leta 1934 sekati samo z dovoljenjem obč. urpave, ki sme dati dovoljenje za sečnjo: a) če so orehova drevesa očividno gnila, poškodovana ali močno ozebla in če plodnost naglo ponehava; b) če so zrela za sečnjo, t. j. če ima deblo, merjeno v višini prs (1 30 m od tal), več ko 160 cm v obsegu ali nad 50 trm v premeru. Dovoljenje za sečnjo pa se izde le s pogojem, do zemljiški posestnih namesto vsakega posekanega drevesa zasadi in vzgoji vsaj dve mladi, dobro razviti orehovi drevesi, najkasneje v dveh letih potem, ko je posekal drevo. Drevesca naj se ne zasade na istem mestu, kjer je stalo staro drevo. Priglasnice za umetna Iravišča. Da se izboljša trnvriišivo in da se poveča krmski pridelek, se je banska uprava odločila, da bo dodelila na podlagi posebnih priglasnic v svrho ureditve tsmetinih travišč travno in deteljno seme in umetne gnojila, kakor tudi različne deteljne mešanice za dosetev slabih stalnih travnikov. Umetna gnojila se bodo dodelila le tam, kjer bo to potrebno z ozirom na uspevanje umetnih travnikov, vsekakor pa obenem s semensko mešanico. Prosili samo zu umetna gnojila nima smisla. Priglasi pa Z občinske deske se lahko vsakdo, ki želi zasejati na dobro obde-Seno zemlio menjalni ati »talni travnik ali deieljo mešano s travo. V nekaj primerih se bo subvencionirala tudi dosetev, t. j. setev travnega semena nu opešan travnik, zaradi izboljšanja ruše. — Priglasnice je vložili na okr. načelstvu do 15. novembra. Semena se bodo delila puh. spomlad Kmetski silosi. Kdor minil zgraditi silos za kisanje krme v letu 1937, bc mora za to priglasiti a posebno prijavnico, ki jo dobi na okrajnem načelstvu pri referentu za kmetijstvo. Tam dobi vsakdo tudi vsa potrebna pojasnila. Prispevek kr. banske uprave znaša 50 Din za vsak kubični meter pravilno zgrajenega silo^n Nabava gnojni&iiJi sesalk z banovmskim prispevkom. V petek, 30. okt. je zadnji dan za vlaganje prošenj zo banovinski prispevek pri nabavi gnoiničnih sesaljk. Prošnje za priznanje teh prispevkov morejo vlagati kmetij, organizacije za svoje ude ah pa občine za svoje občane. Prošnje posameznikov se ne upoštevajo. Prošnje morajo imeti sledeče podatke: 1. ime in priimek ter točni naslov prosilca Ipošta in žel. jiostaja); 2. število velike živine, ki jo ima prosilec; 3. kako ima prosilec urejeno gnojišče in gnojnično jamo. (Ali si je vse to uredil na svoje stroške, ali z javnim prispevkom in s kolikšno podporo.) Kdor ruma gnojišča ali gnojnične iame uteiene, ne more do- Vse mora iti hitro! Policija hiti za zločinci in s seboj vozi tudi policijske pse. Japonci, ki so znani kot najboljši vrtnarji, so vzgojili lilijo, ki ima več sto polnih cvetov. Noben od indijskih jezikov ne pozna izrazov za besedi: prosim in hvala. Morje, t katerem n« utoneš. Na svet uje voda, t kateri sc lahko mirno koplješ, pa se ti ne bo treba bati, da bi utonil, lo je voda Mrtvega morja. To morje ima šestkrat več soli kakor druga morja. Morska voda Mrtvega mor a ima na površju 21.7 odstotkov, v globo-iini 300 m pa 27.8 odst. soli. V vodi tega morja jc klor, bron, natrij, magnezij, kalij in kalcij. Zato ni čudno, če v taki vodi pogine vsako živo bitje ter v njej ne more utoniti nobena organska snov. 50 letnico smrti Franca I-isia, slavnega madjar-skega komponista, hočejo proslaviti v sredi oktobra v Bajrutu v Sprednji A '" ■ sre bena žrtev pretežka. O. ban je nadalje poudarjal, da je največja izobrazba — hvaležnost. To hvaležnost naj po-kaže slovensko dijaštvo slovenskemu narodu s tem, da se usposobi za resnične duševne delavce, ki bodo delali iz notranje potrebe, iz želie po ustvarjanju, iz želje, da v trudu in znoiu, polnem radosti, domu gradi slava in čast. Iz' obraženstvo mora biti z narodom enega duha in enega srca. Samo take izobražence ima narod rad, jih spoštuje in uvažuje. Med takimi šolaniini ljudmi in narodom ni prepada in takim izobražencem se tudi ni bati nikakih socialnih potresov. Končno je ravnatelj Kuno Hočevar podal zgodovino III. drž. real. gimnazije in je med drugim mladini predlagal na srce ljubezen do državne skupnosti. Govori jezike, ki se jih ni učita Zdravniki v Franciji so imeli te diii čuden primer, ki si ga nikakor niso mogli razložiti. Neko dekle, ki je bilo pet let hudo bolno in jt postalo popolnoma brezbrižno za vse, kar se ie dogajalo naokrog, je naenkrat spregovorilo in začelo govoriti več jezikov, katerih doslej ni znalo. V vasi La Nillen je živel star vrtnar s svojo hčerko. Dekle je nekega dne I. 1931 v gozdu zašlo ter so jo šele po nekaj dneh našli vso izčrpano in onesveščeno. Takrat je bila stara 14 let. Ozdravela je sicer, vendar je bila št vedno zelo bolehna. Nič več ni poznala svoi'b starišev, sploh se ni ničesar več spominjala. Nazadnje so jo poslali v bolnišnico, kjer so Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) »Ne, dajte me proč od vaše strani, knez. «aj poginem obenem z vami, ako je taka volja bogov. Se celo germanski pes ne zapušča svojega gospodarja v težki on. Ali naj bom mani vreden kot žival?« »Ti bi rad. da bi me zadnji trenutek mutu »emir o usodi moje.ca rodu in plemena?! je rekel Servii in se sklonil nad Hermana. >Ti tega ne želiš, ti boš skrbet za Tuzneldo in itadboda, kadar omahne moja roka Ti veš, da Rim nikdar ne odpušča. Ne žalosti se stari, na t videnje t \alnali »li kjerkoli.« Njegov glas se je tresel mehko in prisrčno. »Prisezi, da nadomesti? mojem sinu očetu »a plemenu kneza.« „ ^ti!, ko je popisoval voščene tablice z »rškjirn črkami, da bodo te tablice preživete poganski Rim in mnogo drugih narodov, ki so cveteli v njegovem času in da bodo pričale o ®jeiOTi dobroti in pravičnosti tudi tedaj, ko ne bo v tronih i.n palačah kraljevskih niti razvalin. Tudi danes je vzel držalo in pisal; ■ >°,.tlu-5« moja! Kdaj se umiriš in upokojiš zadovoljna z mojimi dejanji? Kdaj se pomiriš f bogon in ljudmi in ne boš žalila nikogar a tudi ne sojena od poškodovanih in nevoljnih? /f Va* T !ehm' <>d njega Izidi !B ne boj se zasmeha tega sveta... — as — »AJš slišite?« Nekdo Icliče ns refci « „ s® i* »f1™'! ns Vonja in napel oči i »red seboj. Skloni! se je tudi Herman ia Sigar j In se pazljivo ozirali. ] Ničesar ni bilo videti, čeprav je sta! mesec ravno nad Donavo in srebril vsak valček. >Noben glas ee ne meša z enakomernim šumenjem reke,f je. odgovoril Herman. »Zmučeni ste, gospod, treba nam je počitka.« »Ne meša se?« je rekel Servij. »Pa vendar me ne vara uho. O, zopet,.. Glas Radboda, mojega očeta, je nad vodami...« Tedaj so konji stegnili vratove, potem so stisnili trupe, kratko zdrptali, tiho. skrivnostno, kot bi se pogovarjali z bitji, skritimi za človeško uho Herman in Sigar eta se začudeno spogledala, Servij je pa neprestano gledal v sinjo daljavo in premikal ustnice. Tudi on se je z nekom pogovarjal, katerega ni videl, pač pa čutil. . daljšem molku se je težko oddahni! in re*el Sigar ju: »Kupil sem te nekoč iz rok srečnega igralca.« Orjak je položil roke na prsi. »Za svobodo, ki sem ti jo podaril, si mi dolžan plačilo.« »Ukazujte, gospod, je zamrmral Sigaj. »Jutri ne smeš odstopiti od mene, ako bi pa naval ah rimski meč mene storili nesposobnega za boj, me boš ubil.« Orjak je odstopil na konju od strahu »Gospod,« je prosil, »Ne zapirajte mi Val-halo. t.ek> zlobni duhovi bi me zamrali, ko bmn stal pred sencami očetor, omadeževan s krvjo svojega vodje.« »Pričeval bom za te v Valhali.« je reke! \n ,b?"ov; poslušali. Ali bi mar Hote! gledati svojega vojvodo z vklenjenimi rokam! v rimske Teripe'« «m'bS«da me W " " »l srni! jen je!« »Ukaanje ti tvoj knez.« »Prisegam!« je rekel Sigar s tresočim glasom. »Pri glavi svojega očeta?« »Pri glavi svojega očeta.. .< Ser vij je zopet nape! pogled in poslušal šumenje Donave Bil je praznoveren, kot vsak vojak, ki vedno misli na nepričakovano smrt. Valovi reke so se gubili s pritajenim enakomernim šumom proti jugu. njemu pa se ie zdelo, da pojejo germansko pogrebno pesem. Zdaj so tožili, zdaj tolažiti, govoriti nekaj in ihteli s človeškim glasom. Servij je željno poslušal to skrivnosino šepetanje z žalostnim nasmehom na ustnicah. Na drugem bregu je stal star hrast, ovit r srebrne megle mesečne noči. Nekdo je iztegoval izmed vej svetega drevesa dol^e, prozorne roke, kot bi hotel Servijs pritegniti k sebi. On je sklonil glavo... in se upiral... Z obupnostio vojnika, ki je pripravljen vsnk hip položiti kosti v krvavo naročje, se je vdajal čuvstvu. »Tu ima torej biti konec mojih burnih dni? Moje oči ne bodo gledale triumfa mladih narodov, ki so določeni, da prevzamejo dediščino Rima. Moja roka na bo zataknila markonuin-skega orla na kapitolu? Morda bo izvršil to delo moj sin, vnuk, pravnuk...t Oni so tako mogočni kljub svoji slabosti.« Dvignil je glavo in se oglasil: »Herman!« »Ukazujete, gospod?« ' .govoril stotnik. »'Pridi bliže!« io rekel ,-ij. In ko je prišel Ilemr njemu, je rekel: »Slišal sem Radbodov ... Ti veš, kaj pomeni klic prednikov... N, .n se več vrnil z vami v markomanske gozdov i ostanem . Pokazal je z roko na Do. »Bil si mi zvest služabnik rijatelj od mojih mladostnih let in samo tv verno src® pa tudi zdravniki obupali nad njenim življenjem. Toda dekle ni umrki, temveč je »tiri leta živelo, ne da bi se sploh zanimalo ia svet. Nekega dne pa se je dekle nenadno raz-iivelo in se začelo zanimati za vse, kar je videlo. Kmalu za tem se ji je pa razvezal tudi jezik. Največje začudenje pa je izzvala njena govorica, kajti dekle je znalo govoriti tako lepo francosko, čeprav so vsi vedeli, da razen domače šole ne hodilo nikamor drugam. Toda to še ni bilo vse. Že naslednjega dne je začelo govoriti italijansko, angleško in rusko. Vsi se čudijo, kako je to mogoče, kajli dekle je živelo v vasi in ni nikdar prišlo s kakint tujcem v stik. Največje čudo pa je bilo, ko je začelo govoriti tudi latinsko. Zdravniki si tega pojava na noben način nc morejo razložiti. Jutranja molitev rudarjevega otroka O Bog, ki ljubiš nedolžne otroke, poslušaj in tisliši me, kar Te sedaj prosim: Moj ata gre vsak dan v črno jamo, kjer nam s trdim delom služi vsakdanji kruh. Vsak. dan je v smrtni nevarnosti. Bojimo se, ko odhaja in veseli smo, ko se zopet vrača med nas. Ljubi Jezus in Marija, obvarujta ga danes vsake nesreče. — Čuvaj pa tudi mojo mamo. Ohrani natn jo še dolgo, dolgo zdravo iti srečno, saj veš, kakšne sirote so otročiči brez matere. - Pa za svoje bratce in sestrice Te prosim, o Bog. Naj žive tako, da bodo Tebi všeč. Pa še drugo veliko prošnjo Imam, o Bog. Mi živimo v tujini. Se bolj kakor naši očetje so tu v nevarnosti naše duše Kako nte boli in peče, ko slišim, da brezverci okrog mene preklinjajo vero, Boga in Marijo, pa ne morem pomagati, ker sem šc prešibek in premajhen. Oni, ki bi lahko pomagali, ki imajo še vero, pa si ne upajo, ker jih je sram. Jaz takole mislim in vem: Solnce in zvezde ln te lepe cvetice, ki jih tako rad nabiram, je moral nekdo ustvariti, ker iz nič ni nič. To si storil Ti, ljubi Bog, ki si tudi sam prišel na zemljo in nam govoril o veri. Vem, da ne živim samo zato, da se tu mučim in trpim, ampak da bom živel tudi po smrti. To mi pravi moja vest, katero si skušajo nekateri zbrisati z zasramo-vanjem dobrega. Ker to dobro vem, bom skušal vedno živeti, kakor vera uči. Ljubi Jezus in Marija, pomagajta mi, da nikdar nc omagam! Na materinem grobu Enajst let, mati, že molčiš, enajst let mirno v grobu spiš; nocoj Te čujem od nekod, nocoj, ko spet je mrtvih god. Skrivnostno kličeš mi z višin vso srečo mladih dni v spomin, Vprašuješ me, kako je zdaj — na licu solze in smehljaj. O mati, trdo je življenje! Zdaj sam okušam skrb, trpljenje in breme, ki Te je težilo, ko Ti srce je zame bilo. Na grobu lučka Ti gori --ljubezen mojih sončnih dni. Na njem bledi jesenski cvet — poslednji list najlepših let. Nad grobom pa moj žalni spev izgublja v daljnji se odmev. Enajst let, mati, že molčiš, nocoj pa spet mi govoriš; kot nekdaj Ti v obličje zrem, poljub Tvoj čutim in objem. Limbarski. Zbirka 27MQ@ raznih bankovcev Edinstveno zbirko raznih bankovcev, XI tisoč po številu, ima neki Hatling iz Avon* mora. Z zbirko so pričeli že Hatlingovi predniki in tako se je množila od roda do roda. Najstarejši bankovec je iz Kitajske, natisnjen na drevesnem listu in spuščen v promet pred 600 leti. Prvi angleški papirnati denar ima letnico 1713 in sicer po 100 funtov šterlingov. V zbirki je tudi bankovec kolonije Njujork iz 1. 1772 in bankovec treh funtov, natisnjen za časa obleganja Majnca leta 1793. Srp in kladivo s križem Kakor znano, sta srp in kladivo boljševl-ška znaka. Med katoličani so se našli in se najdejo lahkoverni ljudje, ki so inuenjer, d« lahko sodelujejo % boljševiki. Da bi vse bolj lepo zgledslo, so sprejeli boljševiški* znaka srp.in kladivo in pridjali še križ. Zdaj je najvišja cerkvena oblast katoličanom strogo prepovedala uporabo takega znaka in s tem za-ukazala, da pravi kaicUžan ne sme s komu-nisti v nobenem primeru sodelovati. Kako se je kopal v mrtvem morm Sloveči potopisni pisatelj S ven Hedin v svoji knjigi »Jeruzalem« obširno popisuje, ka-; ko se je nekoč kopal v Mitvem morju Takol« | pravi: »Ležiš na morski gladini kakor na pe-j ščenem obrežju, kjer je nasut najfinejši pesek, | ali pa, kakor bi se kopal v kopelji iz najbolj i mehke volne. Glava, roke in noge — zraven pa še del drugega telesa — leži kar na vodi. Manjka ti samo še blazin za zglavje, pa bi lahko mirno zaspal med svojim opoldanskim | počitkom, dokler bi me valovi ne prinesli k Nepremišljeno jc dovoli! Mark Avreiij, ki se je umikal brez načrta, da so ga Markomoni odrezali nekaj milj od Strigoni j« in stisnili k zidu, ki je onemogočil spremembo stališča. barbari so prehiteli rimsko vojsko in zavzeli tri strani nepravilnega štirikoia. zaprtega od zahoda severa In vzhoda od reke A rabe in Donave. Četrto etran, enostavna planjava, ki se je vlekla ob pobočju gor, je ostala legijam, ki so biie tako stisnjene zaradi neupodiiega-položaja, da se niso mogle niti svobodno razviti. Čudil se je eesar-filozof, ko je vzhajajoče sonce pregnalo plašč s polja, gora in rek Kamorkoli je pogledal, povsod je »tal gozd sulic. Barbari so izkoristili noč in «e pomaknili do rimskega tabora v razdalji dveh milj. Naravnost, z Donavo za hrbtom, je stal Servij s svojimi ljudmi in Jazigi. od leve so se bližali Mar-komani kralja Vadomara, od desne Kvadi. Sli so, ko so pu objeli v raztegnjenem polkrogu cel četveroKot, jih je zadržal glas rogov. Mark Avrelij je spoznal, da je od vseb struni obkoljen zauaj so mu pot zapirale gore in skrčile gibanje vojske. Mesto da bi takoj zamislil bojni načrt, kS bo odgovarjal legi, je zakril glavo s plaščem, ukazni pripeljati belega vola, z lastno roko zabodel nož 'v n jegovo grlo in molil k Marsu za razsvetljenje V mrkem molku so ga obkrožali starejši tribuni in prefekti. Izkušeni vojafci so se spogledovali, majali z rameni, kot bi hoteli reči: »Ni zadosti, da je kdo dober človek in mislec, da bo potem lahko vladal državo in poveljeval vojski. To je oeividno čutil tudi sam Mark Avrelij, ker po končani daritvi je pogledal z vprašujoči m pogledom po svojih namestnikih. Vsakdo izmed njih je vedel, kaj storiti, a nihče ni imel pravice svetovati brez njegovega ukazs. Saj je bil ta prestraSeiu sanjavec njih«* 1 xi |)Hzilo na mojegu sina /. očetovsko skrbjo. V/emi petdeset naših ljudi, še danes pojdi pred polnočjo čez reko in glej, da čimprej prideš k I iizncldi. Povej ji, da podžiga v sinovem m u ogenj sovraštva do Riina. Ti pa boš učil moških kre|H>sti in bojne umetnosti. Ako bo ^ ark Avrelij zmiign! in prodiral v Markoma-nijo. vzemi Tuzneldo, malega Radboda. vse moje imetje in pojdi z našimi ljudmi nu sever. Naj nihče mojih ljudi ne bo v zabavo z močjo in i/.vržl>anostjo rimskemu ljudstvu v cirkusu in iimfiteatru, nuj nikogar ne zavlečejo na trg sužnjev. V tvoje roke izročam varstvo nad rodom m plemenom Rndboda.« Morila so vas ušesa varala, p>spod,« je Jdgnvoril Herman. »Toliko čudnih glasov se porodi v nočni tišini.« ■ Sam ne verjameš, kar govoriš. Ti veš, da slutnja nikdar ne zavede vojaka.« Ilermnn je molčal. Trisezi, do nadomestiš mojem sinu očeta Sen i j. loda Herman je skočil s konja, padel pred njim na kolena in prosil: 1'otegnil je goli meč in Herman je položil desnico in rekel tiho. Prisegam!« Nekaj čusa sta molčala oba, potom se je oglasil Servij z nevadnim glasom vodje: •Ali so se razvili Kvadj ob desni stram rimskega tabora?« »Zgodilo se je po vašem 'povelin dospod,« je odgovoril Herman. »Kraljevske Markomane »eni razpostavi! ob levi strani. Naši ljudje in Ja/igi w v sredini. Odtrgali smo sovražniku pristop do vode.« »Pred sončnim vzhodom pozove« k meni glavarja Rnblika.« se je obrnil Servij k Citrarju, »sedaj se pa odoofij. ker jutri te raka težka ilnžba.« , , „ . . Ilazjulml je konja, sc zavil v plnšč m legel na zemljo. Donava mu je pela uspavanko in zvezde so ga apominjale domačih gozdov. Iste luči bleste tu čas nad Radbodovlm dvorom in vabijo k sebi Tuziieldini pogledi Zapustil je ženo, srečno mater prvorojenca sina, na svobodni zemlji pod varstvom številnega služabniška. Morda sc ona o/ira ta hip v nel>o i n pošilja ljubljenemu drugu na svetlečih žarkih tihe tožbe svojega hrepenenja. Motelu je iti po običaju germanskih žena 7. njim na vojsko, a jo je zadržal. Dojenček ne bi prenesel napora dolge poti, a mali Rartbor je imei kdaj nadaljevati delo, ki ga fe on začel.. Zato je prva dolžnost matere, da pazi na otroka, i On?! Njega čaka vojaška usoda. Na nasil-1 no smrt je bil vedno pripravljen, Ni ga žalostih! Ali danes ali jutru ve. da se ji ne izogne. Samo zakaj neznani Gospod sveta čaka s porušeiijeiu Rima? Ker zavlačuje... Servij je čutil, da bodo zlati cesarski orli še dolgo slepili mnoge narode. Ali ne bi tuli barbari že zreli za samosto jno vlado? ... Morda — morda. Donava mu je pela uspavanko, on pa je zaspal rad in mirno, kot l>i ga čakalo jutri ljubimkanje ljube žene. »Bodite mi zdravi,« je šepetal, »čas še m prišel.« Poslal je z roko od ust |>ol|ul> na sever, pogledal zvezde, mesec in zakril glavo s plaščem. 29. Brez radosti je pozdravljal zjutraj rimski vojak dolge, bele žarke sonca, ki je lik« na zemljo potoke toplote iu svetlobe. Kar je tolažilo slehernega poljedelca z zgodiio žetvijo, to je vznemirjalo vojaka, vkovanega v železno suknjo. S skrbnim očesom so iskali tribuni na obzorju znanilko dežja. Toda iiebssnega oboka m motila najmanjša megla. Zrak, že od jutra za-dehel, je naznanjal vroč dan. bregu I Ko bi se pa z mokrim prstom 1« malce dotaknil svojega jezika, bi pa začelo strašno peči. Vse ielo je pokrito z najfinejšimi solna timi kristalčki, ki povzročajo, da koža začne močno srbeti. Zato sc moraš po taki kopeil temeljito oprati še v navadni vodi, če hočeš, da te mine srbečica. V Mrtvem morju torej nikakor ne moreš utonitif* 645® Din na mesec Duhovnik Coughlin, znani ameriški radio-pridigar je na nekem zborovanju priporočal, naj bi ameriški parlament sprejel zakon, ki bi določal minimalne plače delavcev. Coughlin pravi, da bi morala v današnjih resnih časih gospodarskega razvoja iti delo in kapital skupaj; delavec bi moral vsaj toiiko zaslužiti, da bi svojo družino pošteno prživljal. Zaradi sedanje draginje bi moral oče z družino petih članov zaslužiti najmanj 1800 dolarjev (73,400 Din!) na leto ali 6450 Din na mesec. Le na ta način bi delavčeva družina ne trpela pomanjkanja. Dr. Korošec in Francozi Lansko leto je pri znanem pariškem knjigarnarju P. Tequiu izšlo obsežno delo pod naslovom »Le pain des grands« (Kruh za odrasle). Evgen Duplessy, pariški kanonik in duhovit apologet, je v treh debelih zvezkih zbral mnogo sijajnih zgledov in mičnth zgodbic iz krščanskega življenja. V drugem zvezku na 142. stra-ninavaja prelep zgled iz življenja našega voditelja. Cenjenim čitateljem nudimo to mesto v dobesednem prevodu: Ministrova maša. Resničen razgovor. — Halo, halo! Ministrski predsednik? — Da. In kdo je tam? — Tukaj je župnik iz župnije N. — Dobro. Kaj bi radi? — V zadregi sem zaradi maše jutri ob še- stih. Duhovnik, na katerega sem računal, se ni vrnil. Ali smem prositi, da bi prišli Vi in opravili mašo? — Z veseljem. Torej jutri ob šestih. In naslednjega dne, na praznik sv. Štefana, so služkinje, ki prihajajo k zgodnji maši, prejele sveto obhajilo iz rok notranjega ministra, ministrskega predsednika. Mar je bilo to za Richelieu-a? Ali še prej? Ne. To se je zgodilo 26. decembra 1928. In sicer v deželi, kjer so katoličani v manjšini. To je bil namreč ministrski predsednik Jugoslavije, monsinjor Korošec. Sova naselbina za Fordove delavce Eden Izmed redkih kapitalistov, ki ne po. znajo samo svoj žep, ampak tudi delavca, j( ameriški milijarder Henrik Ford. Ta je določi; 2 milijona dolarjev za gradnjo nove naselbine svo;ih vpokojenih delavcev, ki se bo imenova. ia Woodlawn, Mich. Naselbina se bo nahajal, v L'Anse in Baraga okraju. Vsak naseljenec bo dobil brezplačno 350 akrov zemlje, katero mu bo Fordova družba očistila iz sedanjega gozda. LJ •■' y Vodoravno: 1 medmet, 4 neke vrste znamka, 6 slika, 7 breme, 8 rastlina — kuhinjska dišava, 11 svetopisemska oseba, t5a zgled, 15 drevo, — krasi barje, 19 prostor sredi stadiona, 20 3. os. edn. glagola »terjati«, 22 slovenski katoliški mesečnik, 25 žensko ime, 26 rokodelec, 28 ahe, 29 del moške obleke, 30 tujka za znak, 31 velik kamen. Navpično: 1 mir, 7. slovenski katoliški dnevnik, 3 moški glas, 4 ima ženska na glavi, 5 izraz pri zvok — izraz v glazbi, karteh, 9 letopis — ms., 16 okrajšava za zelen, 17 10 započetnik-pisatelj, 11 velikan, 18 odeja, 19—-21 Navpično: 2 Eva, 3 grlo, 5 Atos, 7 snop, vonj — tujka, 12 zbadljiv- prva žrtev uboja, 23 do- 8 kol, 11 obed, 12 obal, 14 oče, 15 jed, 16 rja. ka — če rega, 13 osebni mača žival, 24 darilo, 27 Vodoravno:lln 17: 2egnanska nedelja, zaimek, 14 jopič, 15 »o- pritrdilna členica, 9 vreteno, 10 alkohol, 13 bob, 15 ječar. BERITE i Ano SlOVEHSKE KES KATO LI 5" K E gftSOrtSC IUU Rešitev uganke „Caša' Kupujte pri Mri, M inserirajo v Jsmoliiil" imperator .. Pred njegovim obličjem so prisegli zvestobo in pokorščino. Ko sc ni nihče oglasil, je rekel cesar 9 tresočim glasom: >Prišel je težki dan za nas. Komur od vaa je dal vojni bog srečno misel, naj je ne hrani za se. c Obrnivši ee do Publija, je rekel: »Začni ti, legai!« »Naš vojak mora priti do vode,« je govoril Publij, »sicer ga premaga sonce, mora dohiti več prostora, tla se bo svobodneje gibal. Dve ilirski legiji je treba postaviti v obliki klina z ostrim koncem proti severu, ker barbari bodo istočasno udarili od dveh strani. Tretja, mcli-tanska. naj ostane v ozadju in ee mora premikati na levo k mestu Arabo, da i/.polni planjavo, ki deli gore od reke in odpre tako prosto pot za slučaj, da bodo bogovi tudi danes na nas pozabili. Pomožna konjenica ob strani melitinske legije — navaden bojni načrt v štirih vrstah.« iele, ko je končal, je Publij opazil, da je govoril kakor vrhovni poveljnik. Ni svetoval, ampak ukazoval. 'oda Mark Avrelij je bil tako zaposlen z vsebino njegovih besedi, da ni niti opazil, kako ostro in vojaško so se glasile. Ozrl se je okrog: tribuni in prefekti eo molčali. Strinjali so se Zato jc poinignil gruči stotnikov, fci so bili r gotovi oddaljenosti od cesarske svetosti, ko ao pa prišli, jim je z razumljivim glasom ponovil Pi.blijev .načrt. Zemlja je zabobnela pod kopiti kapadoeij-skth konj. Stotniki so nesli mlajšim tribunam imperatorjevo povelje Četrt ure nato se je oglasila na več mestih istočasno tuba: vojska se je pripravljala za boj. Zgodilo se je Io ravno o pravem času, kajti od Strigonija se je dvigal tak oblak prahu, da jo zakril celo severno stran štirikota. V široki vrsti so navalili Jazigi naravnost na Rimljane. V bližini so se razdelili po tvojem načinu na dve polovici, se razpršili na male oddelke in začeli boj. >Krijte se!« so opominjale tube, in toča puščic se je odbila ob streho ščitov. Hitro so se razvili lokostrelci in metalci v dolgo verigo na obeh straneh pehote. Njihove gotove puščice so zmanjšale oster napad na-. sprotnikov. Omahljivi slovanski narod se ie že umikal in vedno vračal, in vsak hip je rasla razdalja med njimi in imperatorjevo vojsko. Dva para orlovskih oči je opazovalo n« nasprotni strani napeti lioj meti Jazigi in rimskimi strelci, ki se je zdel od daleč kot nekrvava igro. Publij ki je izza cesarjevega hrbta pazljivo gledal gibanje legij, se je z zadovoljstvom smejal, kajti vojak, čeprav nov, katerega so vodila povelja izkušenega vodje, je v redu izvrševal njegov načrt. Pod varstvom lokostrel-cev in metalcev, ki so držali Jaz.ige v taki ar združiti pretrgano verigo, so bili Orninni žc za njimi in puščali za seboj krvavo ulico. Toda zadržal in obrni! jih jc glas ri«{«*'. In zopet so parili na Ilire« kot Hvd ovni, sedaj na drugih mestih. Kol roji nadležnih srienov so krožili oddelki Jaaigov oikoli imperatorjeve vojske in zaposlili nepreslano lokostreloe i« utetulce. Vedno bolj m zadevale njihove atrellce. Na hribčku, s katerega je rodil Mark Avrelij vojsko, ie bilo ni> tiho. Z zadrževanjem lape so zasledovali prefekti in starejši tribuni razvoj bilke. Takoj so uganiti Servljev načrt. German je hotel /.lomiti *ojh,j red, izčrpati naloge sfreleeV in razorožiti suličarje preid prihodom mečarjev. Žrtvoval je konjenico mesto pehote. Vedno manjši so bili oddelki, ki so vznemirjali llirce. Vendar so se vedno trdovratno vračali ln niso lentrharlli. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko se i desne strani pokazali orli Markomanov, z desne zmaji Kvadov. Publij »p. je namilil naprej in se l«arl » očesom jastreba, ki zapazi proznega uasprotni-Vn. v dve ogromni, pisani Kači, ki »ta se bli-'n-li v poSevrtl smeri, poču*i ia brez naglice. • likale sta očividno, da izmečejo strelci in sulico rji še ostHle izstrelke. Tedaj ao zadoneli rogovi, Ščiti so udarili "l> Ščite, meči od meče, val »siiešaniJi flw«T »o jf razlil po pustinji, dva vene« pralni sta zakrilo imperatorjevo vojsko, potam pa dalj čas« ni bilo ničesar videti. Ko se je prah zredčil, je probiedelo ee-»Rrjevo spremstvo. »Bojno vrsta je zlomljena!« j« zaklicat Mark Avrelij, Himskp vrste so se majale kot rsatr^aiia veriga. Ztur.aa so klicale tafce: »Skleni sat« Ko so si Germani odprli pot s »ulicami, »e p&-vsod prodirali »lo »red i ne. Umolknili so kriki, povelja, signali. Mož •e je boril z možem, zmagal bo tisti, ki iJfcfl več rok. Ni bila na rimski nt ra ni premoč, še so prihajale nove čete Markomanov in Kvadov, ia za njimi »o se črnile Sa dolge vrste. Ogromen oblak prahu je zakrit bojišče. Za tem gostim oblakom se jo vnela krvava bitka Ln se razlila Široko n« okoli, žvenket tisoč mečev, pokanje zlomljenih Ščitov, kratke klelve ranjanlh, jek umirajočih, vse se je strnilo v en glas, porkvben tuljenju jcseli»ke«a viharja. Zdelo se je, kot bi Zemlja vždihOv&Ja | in jokala. Z neba pa je sonce gledalo borce t a ji o vroče, da se je zrak tresel, ožgan od njegovih žarkov. Struge ognja so tekle nn imperatorjev« vojsko. Niti kaplje vode nI imel vojak od vče-čaj v ustih. I>užil ga je prah, mučila žeja, stiskalo orožje. (Jerman pa, odet v lahek plašč, okrepljen s hladnimi donavskimi valovi, je šel v boj kot na viteško Igro. ln De vodno »veže čete «o pritiskale od leve in desne, ko «o pa izginile v oblaku praha, se j« zopet dvlgiiala o«« od časa do čtsa hujša tožim. S povešeno glavo, tiho in ves bled, je poslušal Mark Avrelij pesem smrti ob žvemketa-nju orožja. Gojenec grških modrijanov je pozabil ta trenotek na vse svoje dvome, Zložil je roke v naročje, molil goreče s celo dušo rimske bogove. Delal je obljube, obljubljal žrtve. Z bojišč« le takel neki stotnik naravnost cesarski stan. Obstal je pred gospodarjem sve- , ta, dvignil Ugašajoče oči in omahnil. »Vode, božanstvom gospod!« je. ?epwl, se ^ prijel za glavo ln se zrušil v prah brez življenja. Tod« »božanstveni gospod« je padel aa kolena, dvignil roke proti nebu in močno klical: »Jupiter, oče bogov, poglej na svoje roke! Niti kaplje nedolžni« krvi ni aa ajife, niti eaega , as«, odtrganega revežem! IMiši me in se usmili Rima, svoje verne stolice!« S Želom je bil ob zemljo ln uionl kot nava- , den mož- Prefektl jo tribuni so se zopet spogledali ln zmajevali z rameni. Tam. pod silnim pritiskom barbarov, gineva podlaga rimske države, on pa, imperator, se vede kot ženska. Od severa se je b£ižel nov, ogromen oblak prahu. Tu je korakala Servijeva pehota, da dovrši krvavo delo Ako udari na čelo raztrgane bojno vrste, prepodi llirce s pridobljenega mesta, jih stisne « goram, potem bo pa splošno klanje, Niti trenotka se r.i sanelo zgubiti, Ko »o tribuni in prefekti videli cesarjevo nerodnost, «o obkrožili Publiju »Ukazuj!« je šepnil najstarejši med njimi. »Izpelji Dia iz te zanke!« »V tvoje Izkušnje zaupamo.* Publij se je ozrl *e Marka Avrelij«; cesar je neprestano molit Zamišljeno se je nasmehnil in dal potiho povelje: »Pomožna konjenica mora vzdrZati Servl-jeve Markomane; melitinska legija naj podpre llirce, vsak itmed oaa mora na svoje mesto. Armenca bom vodil sam. Telesna straža odide z Imperatorjem proti mestu Arabo, ako bi nas banbnri potisnili do cr>ra.« Ko je to Izrekel, je sedel na konja in zdivjal v polnem galopu. Isto so naredili ostali načelniki legij. Pri cesarju je ostal samo del prertorijancev, Vtažarjl in zVMdoslovci. O prav«!! ča*u so dospeli starejši tribuni na bojišče, ker od celote so se že trgale gruče in bežale proti goram. Ko so videli voditelje, so zadržali korake Hi nadaljevali boj. Ko je prišel Publij k melinski legiji, ki se je v vrOČent pesku polagoma premikala, je tnko} poslu! pomožno konjenico na Servijeve ljudi in ohranil pehoto V bojnem redu. (NsdaljeTesjs priM "ALTSTH m PLAČAM NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA*? RADiO o4 39. oktobra da S. novesafer« Voa& dani 13 Ploiče 12.45 Vrana, por. 13 Ca«, »pored 13,15 PloM« 14 Vrame, borza 19 hi 22 Ca«, Trama posodila, »porod. — tvirlzk, 39. okt.i 18 Ra* prod. kotic. 18.40 Sloven. za Slovence 19.30 N»c. ur« 19.50 Zabavna ura 30.f>0 Viollneki koncert 21 Dan nagega osvobojetija 21.15 Koncert pevskega »bor« »Cankar« 22.15 Klavirski konoert, — i>«t«k, 30. okt.: 11 Sol. ura 18 Ženin in druiba 18.20 Ploščo 18,40 Sod. rav, in avr. kultura 19.30 Nac, urt, 19,50 Žanimivoiti 20 Ura varijacij na klavirju 21 Radij-,ki orkester 22.30 Anfleik« plošče. — Sobota, 31. okt.i 18 Radijski orkester 18.30 Pomen denarnih tavodov 18.45 N»ia kri, n».le morja 19.30 Nac. ura 19.50 Pregled sporeda 20 Zunanja politika 20.20 Zmešan večer 22.20 Kadilski orkester. — Nedelja, 1. nov.! B Ploife 8.30 Telovadba 9 Čas, poročil«, ,pored 9,15 Klavir ln harmonij 9.45 Verski govor 10 Prenos oerkv«*ie glasbe U PSeiče 11.15 Otvoritev razstave mladih »lov. kiparjev in slikarjev 11.30 OtroSka ura 12 Opoldanski koncert 13.15 Ploiče 19.30 Nac. ura 19.50 Otožne slov, pesmi 20.30 Ha-nica lire v nebesa 21.30 Orgelalti "koncart 23.15 Radijski orkester — Ponedeljek, 3. nov.« 18 Zdravniška ura 18.20 Ploičc 18.40 Sltvv. narodna pesem 19.30 Nac. ura 19.50 Zanimivosti 20 H. koncert Ljubljanskega godalnega kvartet« 30.40 Na grobovih naiih davnih prednikov 21 Radijski orkester 22.15 Radijski orksiter. — Torek, J. aov.i 11 Šol-•ka ura 18 Radijski orkester 18.40 Vzgoja za socialno mišljenj^, čutenje in dejanje 19.30 Nac. ura 19.50 Zabavni Vvočni tednik 20 Radijski orkester 21 Za oddih in zabavo 22,15 Plesna glatba. — Srede, 4, nov.! 18 O dobrem spominu i HM Mladinska ura 13.40 Pogled v sodobno Rusijo 19.30 N«e. ura 19.50 Uvod v opero 20 Preno« iz opernega gledališča v Ljubljani. SitY!«Sf:lcO KMSCifO, vse posla, inlorms sij«, S O K V E obrsCuee in ravliile aa upnike in dolžnike, dalmatinska nove (tudi za ž.«asjekuho) s»pet na snišSSso dolgov Vam strokovno ztdor o* I zalogi. Najceneje kakor vedno prt !jivo uradi Komereiialna pisarna M. Stel® A X. PSeMCl« tojze ajafc. Liubl ana, Gledališka illfc® St. 7, j Ljubljana, Pogafiarjev ti g (v knezoikoiijski palači) iZa odgovor priloiite saamke 5 Dinl ' , ,. . ................— Za fcsca ia iim® nudun vs* vrste mrmufakturco blago v veliki izb ri po globoko /mirna! ctrtt, rstne piete-nio* p* po razproaaim nizki ceni. Anton Siti®, $K0i|a iqm jBrs^oparfilnfilci bakreni in železni, pocinkani od 400°— Din dalje. Kotli aa žgieiltjekuho vseh sistemov, Filtri s« vino in vsa t na Jo stroko spadajo?« deta — najceneje pri „M9TLAiKi&" š. f i.fei»m Kolodvorska uL 23 - Tet. 37-92 . Cenik zastonj Ako znate varčevati Ako znate računati Ako znate pr/mer/ati Ako poznate blago potem boste kupovali le v manuiakturni trgovini Krekov trg iter 10. • (nasproti Mestnega doma.) Mi Vas postrežemo ? najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite nas in prepričajte se ? šrfele, rozine, sltvc m iiHialfi- sls«; 1 ii€ oddaj* po ugodni ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Aškerčeva 1 IttoKi nakHp jesenskega in zimskega blaga Vam nudi trgovina *PRI CIRILU« na Vrhniki, Pridite in prepričani bodete, da kupit« prav dobro. Se priporoča trgovina „pri Cirilu" na frlilll P@i©w1£b® vožnjo t Liablfeso, da si izberete najlepSi zimski plašč. Vam nudi znana najboljša tonska kMebdla PAVjllN Uu&t|an® - litTr.au. Ob nakupu se Vam ob predložitvi voz. listka povrne voznina J, razreda oseb. vlaka od vsake žel. postaje v Sloveniji do Ljubljane. M »sera avgusta 1S34 se je nahajalo v ameriških jetnišnicah 15.433 kaznjencev. d V obcestni jarek je padel in se hudo poSkodoval na glavi 54 letni posestnik Janez Muršak iz Voličine pri Mariboru. Moli ogML&sniftc Vsak« (iroooa vrstica ali nje proslor ve!)« ta enkrti f)io 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujem kmetijske' po irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali i-Velo «o« lov oziroma obrtniki pomočnikov ali »atenesv In narobe Priifojfeiis m nate oglate se pEafajs sapref. Hiapgg n (narise zdrav, mlad, pripraven j za v-ako delo, pošte-| n b staršev, dobi stalno službo. Naslov v upravi »Domoljuba« pod šte-vlko 15 953. HMss s^sjičs zimske, nepremočljive in vse vrste oblačila po neverjetno nizkih ceash dobite pri Pre-skerju. Sv. Petra e. 14, Liubl>ana. PrIložiBiJif fillip Večja partija malo rabljenih koles in vseh vrst šivalnih strojev najboljših znamk poceni na prodal pri »Promet«, nasproti Kri an-ske cerkve Ljubljana, Eflstner srednje staro-HlepSC a!it ti je vešč kmetijskega dela. so spre me takoj Burkelj-ca t., Zadobrova pošta D. M. v Polju SlSŽliiltlS "spričevali, za kmetska in hišna dela, m; Ižo krav, iičem za !. januar. Dopisi z navedbo plače na apra vo iDiiinoijiibac pol »Zanesljiva« št. IS.941 Honie predal £radi mamkanja krme, Isto-tam prod itn tudi 500 ks; korenja. Bezlaj F., Preska 26. Brolsšši B^sfiss išSe mojstra z oskrbo Kja ua Gon ! em. Naslov v uprat nmoljuba« pod šte». i:3.9„4. Hsiišiii pomiiil ki zna delati sek re in lopate, se snrejm — J. Juha nt. Jarše št. i4 p. Domžale. mm debi dCt?" ta takoj. Studenec 17, D. M v Polju. FFiiEO ^ vsa dels na kmeEiji. sprejmem takoj ali o Božiču. Iruia Stupica, Ljubljana, Gosjiosvet-ska cesta 1. lapsliii sstči lepe in poceni dobite pri Oroslav Dolenec, Wo!fova ulica štev. 10. HliPSi Is dišln na Itaietijo sprejmem: Grad. Sv. Jakob il ob Savi p. Dol. POSMtUB ^rž„- karjev, blizu državne ceste in lepa zveza z Mirno pečjo aii Trebnjem, na prodaji Cena po dogovoru! Oglasite se pri: Miklič Janezu, mlinarju in posestniku. Vrhpeč 14 p. Mirna peč, PfillS P°kriie' vsako (U)M količino, prevzamem proti lakojšnjemu plačilu. Nabiralci, pošljite takoj tudi saurijSa količine. — F Bischof, Maribor—Melje. 200 Din plačam onemu, ki izsledi kolo znamke »Iris«, svetlozeleno, kromirano. Jože Pokljukar, Struievo 20, Kranj. Protiplinsko šolo so ustanovili v angleškem Londonu. Prilika, kitare ne sme nihče zamuditi! Icer isBps-a^nlm® našo asatopo Fantovske hlače od.......Uiti 187*_ Moške hlače od ........ 42"-- Mornariške otroške oblekce od , .' ** Moške obleke od . .............„ iSO - Moški. plašet od ........ . „ ANT. RRISPER Mestreg ac LJUBLJAMA. SirSSssrlevai ul. Ste lesen 8n ssimo priporoča F. I. OOH1CAR Mubllana, S*. Pel™ cesta 2« veliko izbiro blaga za mo'ke obleke in površnike, za ženske obleke, plašče in kostume. Trpežne fls-nele, barhente, žamete, Hane! rjuhe, kovtre, deke, triko perilo, volnene jopice, nogavic®. rokavice m razno drugo zimsko blago. Velika izbira dežnikov od 3®*— dalje, I*-gotovljene otroške in damske plašč« ter hubertus«. Vse, kar rabite v oblačilnih potrebščinah, dobite v tej trgovini v ogromni izbiri, po tako nizkih cenah kot nikisr drugje. Vsak, kdor nakuDi nad BiH , dobi primeren nameček, ako ' cuje na ta inserat »Domoljub« stane W Din za celo leto, za inozemstvo 00 Din — Izh«, . . ™ —— Proslor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din - NaJ^nino : PT, in 'PreiemB uredmitoo »Domoljuba« lel 2»* »<■ - u^rBi-i.sn. g, £rljuba<-Tclef0D 29 reg. poasožna blagajna v Mariboru Grajski trg 7/1 Poverjesdštvo: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu septembru 1936: Plevnik Matija, žel. v pok., Velenje Vindiš Neža, pos., Leskovec Lebrecht Mihael, viničar, Zagajski vrh Hanžekovič Julijana, najemnica, Bučečovcl Kurnik Ana, prevžitkarica, Sv. Barbara Polič Roza, delavka, Maribor-Pobrežje Scheiks Marija, vpokojenka, Gleichenberg Nipič Franc, žel. vpok., Maribor Rojko Jožef, prevžitkar, Muretinci Markošck Edvard, Šolski uprav, v pok., Ljubno GaSperič Jožefa, posestnica, Grajena p. Ptuj VerstovSek Terezija, prevžitkarica, Piršenberjj Kline Ana, prevžtk , Nova cerkev p. Vojnik Meteš l.ucja, prevžitkarica, Zagozdac Stanitz Peter, zidar, Maribor Fabjan Anton, davčni naduprav. v p., Maribor Koliek Terezija, prevžitkarica, Breg p. Polže s Češark Neža, prevžitk., Nemška vas p. Ribnica Sekulič Ni kola, posestnik. Vel, Korenovo Fras Johana, zasebnica, Sv. Marjeta ob Pesnici Cimperman Benjamin, sodni kane , Mur. Sobota Sabec Avguštin, učitelj v pok , S«nj Sintonič Tomaž, viničar, Steretineš Stancer Marija, prevžitkarica, Pristava pošti Šmarje pri Jelšah Kari« Ferdo, višji poštni kontrolor v p., Maribor Zrimc Anton, prevžitkar, Studenec pri Ljubljani šumenjak Jerica, prevžitkarica, Poienci GrSger Ida, vdova po dimnik, mojstru, Studenci Hribernik Marija, posestnica, Braslovče Pucelj Neža, prevžitk., Žlebič p. Ribnica na Dol, Leveč Ivana, vd, po rudarju, Loke p, Trbovlje Mesaner Valentin, krojaški mojster, Marenberg Lubec Ivan, višji sodni uadoficijai v p., Maribor Bandek Ana, vdova po slikarskem moistru, Celje Gredar Katarina, žena zidarja. Murska Sobota Pretnar Ivana, trgovka in posestnica, Ljubljana Po vseh umrlih čianih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 231.195 » Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NACELSTV0 ;li-