Leto 1899.
783
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVL — Izdan in razposlan dne 22. avgusta 1899.
Vsebina: St, 159. Cesarski ukaz, s katerim se ustanavljajo prejemki v vrslo služništva spadajočih dejatnih državnih slug za čas od 1. septembra do 31. decembra 1899. 1.
159.
Cesarski ukaz z dne 19. avgusta 1899. L,
s katerim se ustanavljajo prejemki v vrsto služ-ništva spadajočih dejalnih državnih slug za čas od 1. septembra do 31. decembra 1899. I.
Na podstavi §. 14. osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
§• 1.
Stalni prejemki v vrsto služništva spadajočih, naravnost iz državnih sredstev plačevanih državnih slug,nakatere merila zakona z dne 15.aprila 1873.1. (drž. zak. št. 49) in z dne 26. maja 1889 (drž. zak. št. 86) se za čas od 1. septembra do v^tevši 31. decembra 1899. 1. ustanavljajo tako:
§• 2.
V §. 1. oznamenjeni prejemki so :
1.	plača,
2.	služnostarostne priklade,
3.	dejalnostne priklade,
4.	užitek služnc obleke ali
1.	Plače in služnostarostne priklade.
Oddelek I.
§. 3.
Plače v §. 1. oznamenjega služništva, izvzemši
tisto, kije imenovano v §§. 6 in 7,	se ustanavljajo
po štirih razredih tako:	
I. razred		... 700 gl.
II. ,			... 600 „
III. .			... 500 „
IV. „			. . . 400 ,
§. 4.
Dotični resortni ministri določajo ukazoma porazdelitev slug v štiri plačne razrede ter ustanové posebne zahteve za dosego višjega plačnega razreda.
§. 5.
Služnostarostne priklade se ustanavljajo s 50 gl. za vsakih pet v dokončni lastnosti v nevojaški državni službi izpolnjenih služnih let in se vra-čunjajo v pokojnino.
Iznesek služnostarostnih priklad ne sme pre-sezali vsote 100 gl.
Za pripad služnostarostnih priklad je merodajna skupna trajnost če tudi pred veljavnostjo tega
dokončnega (defini-
pa namestka zanjo. | cesarskega ukaza izpolnjenega
(81ov«nl*ch).
tivnega) službovanja brez ozira na plačni razred, tako da tudi o prestavi v višji plačni razred ostane že pridobljena službostarostna priklada v veljavi, oziroma da se v prejšnjih plačnih razredih prebiti služili čas všteva pri izmeri služnostarostnih priklad.
Pri c. kr. finančni straži prebiti služni čas se vračunja za pripad služnostarostnih priklad.
Oddelek II.
§. 6.
Gledé moštvu pripadajočih udov uniformirane varnostne straže, udov civilnopolicijske straže in policijskih agentov, veljajo zastran izmere plač in služnostarostnih priklad nastopna posebna določila.
Plače iznašajo:
1. Za nadzornika višje pristojbine
(I. razreda)........................ 700 gl.
2.	Za nadzornika manjše pristojbine (II. razreda).................. 000 „
3.	Za stražnika višje pristojbine
(I. razreda), oziroma višjega stražnika in za policijskega agenta višje pristojbine (I. razreda)......................
4.	Za stražnika in policijskega agenta manjše pristojbine (II. razreda)
Služnostarostne priklade, ki se v pokojnino, se ustanavljajo tako:
po
n
*
rt
rt
»
n
izpolnjenem
rt
rt
*
ir
n
*
3.
6.
9.
12.
16.
20.
25.
služnem letu .
n	rt
rt	rt
rt	n
rt	n
rt	n
it	n
500 ,
450 „ vračunjajo
•	30	gl.
•	60 „
• ’ 90,
. 120 „
- 160 „
. 200 ,
- 250 „
Služni čas, ki so ga ti služniki pred veljavnostjo tega cesarskega ukaza prebili v dokončni lastnosti v nevojaški državni službi, se vračunja pri izmeri služnostarostnih priklad.
Pri finančni straži prebiti služni čas se vračunja za pripad služnostarostnih priklad.
Oddelek lil.
§•
Plača začasno ali dokončno nastavljenega služ-ništva poštnih in telegrafskih zavodov, na katere
meri zakon z dne 26. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 86), se ustanavlja po treh razredih, vsak s tremi plačnimi stopnjami, tako:
1 1. stopnja................ 700 gl.
I.	razred 2.	„	................ 650 ,
(3.	„	  600	„
( 1.	stopnja................. 600	gl.
II.	razred	j 2.	„	  550	„
(3.	„	  500	,
( 1.	stopnja................. 500	gl.
III.	razred	,'2.	„	  450	,
(3.	,	  400	,
§■ 8.
Iz nižjih v višje plačne stopnje se sluge v istem plačnem razredu prestavljajo po postopnem pomikanju.
Sluge poštnega in telegrafskega zavoda, kateri so se pomeknili v 1. stopnjo I. plačnega razreda, imajo pravico do služnostarostnih priklad, ki se ustanavljajo s 50 gl. za vsakih 5 v plačni stopnji po 700 gl. izpolnjenih služnih let, in se vračunjajo v pokojnino.
Iznesek služnostarostnih priklad ne sme pre-sezati 100 gl.
§• 9.
Trgovinski minister določa uradoma porazdelitev slug v tri plačne razrede ter ustanovi posebne zahteve za pomikanje v višje plačne razrede.
Porazdelitev slug v tri plačne razrede je izvesti tako, da naj ostane s tem slugam postopno pomikanje v istem plačnem razredu v višjo plačno stopnjo najpozneje po petih v nižji plačni stopnji izpolnjenih letih, ne krateč določil veljavnih disciplinarnih predpisov, vedno zagotovljeno.
2.	Dejalnostna priklada.
§• 10.
Dejalnostna priklada se izmerja po štirih krajnih razredih, v§. 10. zakona z dne 15. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 47.) ustanovljenih za državne uradnike, in iznaša:
za I. krajni razred dejalnostnih priklad 50 odstotkov od plače,
za II. krajni razred 30 odstotkov od plače,
za III. krajni razred 25 odstotkov od plače,
za IV. krajni razred 20 odstotkov od plače.
§• H.
Tistim slugam, ki uživajo naturalno stanovanje, je dejalnostno priklado izplačevati s polovico izneska, kateri bi jim šel drugače.
Tega prikrajšanja dejalnostne priklade ni v tistih primerih, v katerih je naturalno stanovanje komu odkazano zaradi službe.
3.	Služna obleka.
§• 12.
Natančneji predpisi o dobivanju služne obleke, ki gre komu po §. 2., ali pa njenega namestka se pridržujejo uradnemu potu.
novljenih služnostarostnih priklad, obstoječim predpisom ustrezno zmanjšati, oziroma ustaviti; pri tem naj se ne vračunjajo dejalnostne priklade.
§• 15.
Zakon z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74.) se uporablja na sluge, katerim se s tem cesarskim zakonom uranavajo prejemki, in pa na njih vdove in sirote.
§• 16.
Vlada se pooblašča, po meri posebnih razmerij za posamezne vrste slug dodeliti izjemoma višje kakor v tem cesarskem ukazu ustanovljene prejemke.
Prehodna in končna določila.
§■ 17.
§■ 13.
Pri prvi uvrstitvi v posamezne plačne razrede naj velja to načelo, da ne sme noben sluga dobiti manjšega, v pokojnino vštevnega skupnega prejemka, kakor ga je že zadobil ob času, ko je obveljal ta cesarski ukaz.
Ko bi kak sluga na podstavi pričujočega cesarskega ukaza plače, dejalnostne priklade in služnostarostnih priklad skupaj dobival manj, kakor kar iznašajo njegovi sedanji prejemki plače ali letne mezde, dejalnostne priklade in služnostarostnih priklad skupaj, mu je razloček poravnati s priklado, ki se ne vračunja v pokojnino, in ustavlja po meri, kakor se sluga pomika v višje prejemke.
Vsi temu cesarskemu ukazu nasprotujoči zakoni in ukazi izgube z dnem, ko obvelja in bo trajal ta cesarski ukaz, svojo moč in veljavo.
§• 18.
Izvršiti ta cesarski ukaz, ki obvelja dne 1. septembra 1899. 1., je naročeno vsemu Mojemu ministrstvu.
V Išlu, dne 19. avgusta 1899. 1.
Franc Jožef s. r.
Thim s. r.	Welsersheimb s. r.
§• U.
Osebne priklade je pri pomikanju v višjo plačo, in pa pri zadobitvi v tem zakonu usta-
Wittek s. r. Bylandt s. r. Kaizl s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r. Jçdrzejowicz s. r. Di Pauli s. r.


1
I