st. 734-
Trst, pondeljek dne n. marca 1912. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PnC9m07n£l Čt R uin »Jutr°u *zh*j* vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UOaillD^lia 91. U Vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane »Jutro* mesečno K l.oO, četrtletno K 4.50, celoletno K 18,— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
vsaj upamo tako soditi, kot ljudje malce modernejših nazorov, povemo tako le: Ljudstvo mora vstvarjati razmere, ne pa razmere ljudstva. Ker si pa, vzlic temu, da vidijo vstajanje novih načel vendarle tiščijo vid, je vsa »Edinost« v vseh zmislih tudi odvisna.
O	»Zarji«, kot glasilu socijalne demokracije, ne moremo reči drugega, kot da ni samo odvisna, ampak še prav pošteno zagrizena.
»Jutro« je imelo, ko je začelo izhajati več mesecev trajajoč, mutast pozdrav od vseh tedanjih dnevnikov. Le »Slovenec« se je osrbijadil, ter kričal kakor odrto ščene, če se ga s papriko potrese. S tem je pa »Jutru« mnogo, mnogo koristil, tako da g. Plut ne bo nikoli poplačal turški tiskarni vseh dobrot, ki mu jih je ista potom »Slovenca« nakloniti blagovolila.
Ko je izšla »Jutrova« reklama, so naši politični ..macherji’* rekli : Ja, kaj nam je pa treba „cajteng“. Saj imamo svetoven" list »Narod>, in pa „Slovenca-‘.
To je bilo v pozdrav »Jutru«.
Ko pa je prišlo »Jutro« v svet, ga je radovedno ljudstvo pokupilo do zadnje številke.
Zakaj ?
Zato ker je takoj sprevidelo, kaj se to pravi, »neodvisen list«.
Nobena ovira ni bila tako močna, da bi »Jutru« vzela pogum. Blazen krik »Slovenca« in njegove srbijade so ljudstvu odprle oči, da je sprevidelo kakšna siromašna revščina je vladala dotedaj na slovenskem časnikarskem polju. Vse udano, vse ponižno, vse — hofratovsko. Tu pa prine hedomušno in razposajeno »Jutro«, kot mlad pastir, pa švrkne sedaj po tej, sedaj po oni politični kravi, ki ni hotela s čredo, pač pa — v deteljo
Kmalu je postalo »Jutro« živa potreba, a danes si ne moreš predstavljati naših političnih razmer brez »Jutra«.
Pa tudi drugače, indirektno je doseglo »Jutro« celo reformo na slovenskem časnikarskem polju.
„Zarja‘, „Dan“, to so istotako posledica »Jutra«.
Toda še nekaj je, kar se je našemu skromnemu ljudstvu zdelo novo pri »Jutru«. Namreč to, da pusti »Jutro« vsako napredno mnenje do veljave, kar prej, pri ozkosrčnih redakcijah ni biio prav posebno v navadi.
To je pa ena glavnih lastnosti vsakega neodvisnega časopisa. In »Jutro« hoče ta najbolj vidni znak svoje neodvisnosti ohraniti nedotaknjen, kot je bil do sedaj, četudi mora prav vsled tega, zlasti na tržaškem pretrpeti marsikatero grenko. Nič ne de. Eden mora biti, ki orje ledino. Naša dosedanja politika in pisava časopisja je bila pač Se iaka, kot sta jo zarisala Blei-\veis in Nabergoj, ki sta postala viteza--------
«Jutro» se torej v tem oziru prav nič ne straši pred bodočnostjo, saj vidi kakšno mora biti, da ga bo narod razumel, čital in kupoval. Predvsem — kupoval, ker od zraka žive samo — bakcili.
Svojo neodvisnost bo ,Jutro“ dokler bo izhajalo branilo. Slovensko ljudstvo pa naj pokaže, da hoče imeti neodvisno gla silo. Ako bo ljudstvo z »Jutrom bo tudi ,Jutro “ ž njim, tako se bo polagoma vse politično obzorje na Slovenskem spremenilo na način, da bo ljudstvo ustvarjalo razmere, ne pa narobe.
Danes je torej »Jutro« edini neodvisen list na Slovenskem.
Ljubljana-Kranjsko,
Klerikalci in ljubljanske smeli. To oboje spada pravzaprav skupaj — na sn eti. Pa s tem bi bilo Ljubljani malo pomagano. Za zdaj enkrat nas le zanima izvedeti kako je to, da so klerikalci sedaj tako vtihnili glede tistih ljubljanskih smeti, ki so jim bile za časa Hribarja tako na poti. Po njih za-
I	slugi je vladal na mestnem magistratu skoro poldrugo leto vladni komisar. Zakaj se niso obrnili nanj, da bi jim odpravil te proklete ljubljanske smeti ? Zakaj se niso obrnili na gerenta zaradi vseh tistiii „nujnih“ in „sa-mostojaih* predlogov in „ vprašanj", s katerimi zdaj nagajajo novemu županu ? Občinski svetnik Marinko n. pr. je že pred 2 letoma jadikoval okoli naprednih listov, naj bi tiste jame pri tovarni za lep javno bičali. Kako je to, da ni teh važnih tajnosti nesel svojim prijateljem v katoliško tiskarno na nos?.. In zakaj ni se nič pritožil pri vladnem komisarju, če so tiste jame res taka nevarnost za njegov okraj ? Kako je to, da jih je še le zdaj spravil na dan ? 0, poznamo take tiče iz Štefetove družbe! Da ne bodo v prihodnji seji prišli zopet s kako senzacijo na dan, jih že zdaj spomnimo, da so ljubljanske smeti še danes take, kot so bile takrat, ko so bile klerikalcem dan na dan tako na srcu. Še zdaj vidimo vsaki dan dvakrat ravno ob času, ko je na ulici največ 1,udi ; ob 8! zj. in ob 1. pop. tiste škandalozne razbite smetišne voze, pred katerimi je vsakega zakotnega konjederca sram v tihi črni no8i po pustih krajih voziti crkovino Da, konjederci na deželi imajo za prevoz mrhovine boljše vozove, kot jih repre-zentira bela Ljubljana, kot stolno, deželno mesto ob najbolj obljubnem času za prevoz mestnih smeti. V Ljubljani, kjer se toliko govori in pisari o javni higijeni, o boju proti jetiki, je 40 tisočev prebivalstva še v •20, stoletju po kr. r. obsojeno na javni škandal, da mora dvakrat na dan kar na debelo požirati najostudnejši prah in smeti napol segnilih odpadkov. Če že obleke ni škoda, je škoda človeškega zdravja, ki se mora vničevati v požiranju takih nezdravih ognusnosti. Naj nam nihče ne pride z že tolikrat premlačenim izgovorom, da v drugih mestih tndi ni nič boljše v tem oziru. Če drugega ne, tak h škandal vozov gotovo nitbajo nikjer, pa če jih tudi imajo, kaj jih mora tudi Ljubljana posnemati ? Žalostno izpričevalo si da civilizacija 20. stoletja, če glede odvaženji smeti še do danes ni mogla
Neodvisno časopisje.
Na Slovenskem ni bilo predno je začelo izhajati »J u t r o« nebenega neodvisnega časopisa.
Vsi dotedaj največ uvaževani slovenski časopisi so bili pod komando gotove politične eksekutive.
»Slovenski Narod* je urejevan po strogih navodilih »starinov<-, čeprav je.vs.^ modrost »mladinov*, kakor se je i^avil njihov vodja, iztisniti »starinom« Slov. Narod“ in pa strankino blagajno. la list torej ni neodvisen, temveč strogo odvisen, ter podrejen kontroli eksekutive.
„Slovenec‘ izgubi vsako leto svojo odvisnost s tem, da ga skof Bonaventura »požegna«. Ta .žegen* pomeni pravzaprav popolno odpoved od vsega, kar bi list kot tak potrehoval da se spopolni in res moderno uredi, kot bi to razvita klerikalna stranka potrebovala. Pomeni, da je na Slovenskem še mogoče srednjeveško inkvizicijsko posiljevanje možganov, in priznati moramo, da se pravi biti urednik ^Slovenca« hkrati, biti oropan vsakega višjega duševnega poleta. Zato ker škof ta obskurni list blagoslovi, je enostavno cerkveno glasilo. Ker se pa klerikalci drže načela, daje pri politiki mnogo več dovoljenega kot pa pri religiji, in sami priznavajo, da kleri kalna politika nikakor ni istovetna z verskimi nazori, zato vidimo v »Slovencu« koncentrirana obadva nezmisla, namreč docela nedosledno vlačenje vere v politiko in pa vplivanje političnih dogodkov na verstvo ljubljanske škofije. Jasno zrcalo vse duševne impotence in pa nonsensa klerikalne moči, vse se na en mah razvidi v zrcalu slovenske klerikalne stranke »Slovencu«. S tem smo jasno konštatirali, da ie »Slovenec« zelo, zelo odvisen list.
„Edinost“ je častitljiv list. Pred njegovo zgodovino, klobuk z glave Nobeden slovenskih listov ni storil dosedaj za narod toliko dobrega kot prav ona tolikanj ozmerjana „tetka‘. Še sanja se nam ne, kaj vse je ta list kot tak že prestal. Škoda le, da je danes še vse tako, kot je bilo pred 30 leti, enak duh po oni zlovešči slogi, veje pravtako iz nje, kot je vel pred 30 leti, čeprav takrat ni bilo treba vekati po slogi, ker je bilo vse složno, kakor se danes ne splača plakati za njo, ko sploh na slogo ni mogoče več misliti. Saj je to, da se narod cepi na več drugače mislečih struj v vsakem narodu z odobravanjem sprejeto, ker edino na ta način je mogoče pritegniti vse sloje, ki bi mogoče drugače bili apatični, ter bi se sploh ne brigali za javne dogodke. In pa ono glasovito sklicavanje na — razmere. Ja. Tržaške razmere, — Bauer, das ist ja doch was anderes?. Prp* simo, verujte nam ljudje božji, da tržaških razmer nihče drugi ne pozna v žargonu »Edinosti« kot ona dvojica, ki jih ustvarja. Sami si jih ustvarjajo, sami o njih pišejo, sami jih poznajo. To je ona strahovito ta-jinstvena magija, s katero je «Edinost» še vsakemu zavezala usta. Ker smo pa mi,
LISTEK.
Nostradamus.
DESETO POGLAVJE.
Dvor kralja Henrika^
VI.
Floriza zaročena.
Nostradamus je stopil s trdimi koraki proti maršalu de Saint-Andre.
»Tako gotovo«, mu je zarenčal v obraz, »kakor gotovo padeš ti od roke človeka, ki ga boš oropal in spravil na beraško palico! Tako gotovo, kakor boš ti živa podoba obupa tisti dan, ko boš izgubil zaklade, ki jih kradeš svojemu kralju!«
Saint-Andre, bled, uničen, omahujoč od groze, se je ozrl na kralja kakor zločinec, ki je že obsojen na smrt. Toda kralj ni bil slišal obtožbe. To videč, se je maršal odstranil z nekakšnim gnevom, prerinil se skozi skupine in tekel brez sape v svoj hotel, kjer je planil v skrito klet, odprl skrinje, napolnjene z zlatom, in ga začel prekopavati z rokami, kričeč kakor norec:
»Moji zakladi! Moje zlato! Le naj mi ga pride kdo ugrabit!....»
Nostradamus je gledal njegov beg z zmagoslavnim smehljajem na obrazu nato se je prerinil skozi množico dvorjanov in stopil k Roncherollesu;
»Tako gotovo«, mu je dejal z glasom, ki je navdal profosa z ledeno grozo, »kakor gotovo bo tvoje srce uničeno in zmleto in boš umrl proklet, preklinjaj e' nebo in zemljo, ker boš tudi ti izgubil svoj zaklad !«
»Moj zaklad!« je zajecljal Roncherolles, izkušaje skomizgniti z ramami.
»Svojo hčer!...«
»Mojo hčer!“ je zarjul Roncherolles ves prepaden.
In tudi on je planil iz Louvra, poražen od tega človeka, ki je z eno samo besedo razgalil strast njegovega življenja, kakor je bil razgalil Saint-Andrejevo; skočil je na konja, dirjal do velike profosije, vdrl v Florizino sobo in bušil v nervozen grohot, ko jo je našel bledo in klečečo na njenem molilniku....
»Zaprite vrata! Postavite arkebuzirske straže na dvorišče hotela in streljajte na vsakogar, kdor se približa!....«
ENAJSTO POGLAVJE.
Floriza
I.
Volkovi zunaj gozda.
Vrnimo se v tisti brlog v ulici Calan-dre, kamor smo že povedli bralca, ki ga morda še ni pozabil. Tu smo se seznanili z Brabantom Brabangonom, tisto noč, ko je razbojnik kljub nevarnosti za svojo dušo, kolikor je je imel, posinovil malega hu-
dička, ki se je imel kasneje imenovati Ro-yal de Beaurevers.
Brabant, ki se je čutil domačega po vsem svetu, ni rad trohnel predolgo v istem mestu. Toda Pariz je bil večjidel središče vseh njegovih operacij — pristanišče, odkoder je plul gusar veselo v svet, a se je vedno vračal prebavljat, zdaj tolarje, nagrabljene ob cesti, zdaj rano, prizadejano mu po bodalu ali kroglji iz arke • buze Brabant si je torej ohranil svoje stanovanje v ulici Calandre, ako je bedna podstrešna izbica sploh zaslužila ime stanovanje. Ko je vzel vrag njegovo ubogo zločinsko in naivno dušo, je prevzel njegovo stanovanje Royal de Beaurevers.
To stanovanje so prav dobro poznali Trinquemaille, Corpodibale, Strapafar in Bouracan, ki so bili izjprva Brabantovi, kasneje pa Beaureversovi družabniki. Po svojem nočnem srečanju z gospo brez imena, ki jim je bila pustila svojo mošnjo, in po sijajni večerji pri »Jegulji pod skalo«, ki jo je zaključil tako žalostno Ro-yalov govor in njegovo slovo, so bili naši štirje bratci nekaj dni podobni telesom brez duš. Njihova duša je bil Royal de Beaurevers. Ko je duša odšla, so sklenili okrepčati telo kolikor le mogoče, da bi mogli laglje prenašati to odsotnost, in se posvetili najraznovrstnejši razuzdanosti, sleherni po svojem temperamentu.
Nekega večera so bili tovariši ravno zbrani v eni izmed krčem, kjer je dobil
iznajti kaj boljšega, kot imamo v Ljubljani, pa naj bo, recimo hudi drugod ! To bi bili klerikalci za časa svojega gerenta Že vse lahko odpravili, ložje kot bo to zdaj, ko je slavno gerentstvo zapustilo mestni upravi toliko še nujnejših smeti, kot so slavne ljubljanske smeti. To smo napisali, da prihranimo klerikalnim pajacom, da se v ijub-Ijanskih smeteh preveč ne — vmažejo jezifika.
Pričetek zgradbe belokranjske železnice
je določen na 18. t. m. Pričetek se vrši s slavnostno „prvo lopato“ pri sedanjem kolodvoru v Novem mestu. Naše uredništvo odpošlje te dni svojega posebnega poročevalca na Dolenjsko, kjer si bo ogledal celo progo od Krke do Kolpe. Sploh bomo odslej posvečali Dolenjski in Belokrajini še večjo pozornost, kot smo jo doslej. Je tudi potreba, kajti tudi klerikalci so se v. zadnjem Sasu vrgli s podvojeno silo na ta del naše dežele. Kdor noče sovražnika imeti pred petami, mu mora slediti tik za petami. Da se je Dolenjska vzbudila, to je brez vsake samohvale, največja zasluga »Jutra*.
Zanikernost na ljubljanskem gradu. Napočil je čas, ko Ljubljančani radi posečajo razgleda bogati ljubljanski grad. Res so se nekatera pota tja gor) popravila, semtertja se je tudi okoli gradu kaj malega izboljšalo. Toda tako, kot bi lahko bilo, namreč vsaj za silo lahko bilo, pa le ni še. Na severni strani gradu je še mnogo ne baš prikuplji-vega, kar bi se z malimi stcoški v enem dnevu lahko odstranilo in izboljšalo. Zakaj na južni strani, kjer je baš v tem 8asu vsled zavetja in južnega solnca tako prijetno se malo odpočiti, še do danes ni ne ene klopi, tega ne razumemo. Posetniki ljubljanskega gradu bodo sedanji upravi prav hvaležni, če se ozira na te pomanjkljivosti. Še bolj hvaležni pa bi bili, če se uprava vsaj letos nekoliko spomni najlepše točke na gradu, to je razgled na vtrdbah. Ta prostor bi se dal z malimi stroški preurediti v tako stanje, kakor ga po svoji legi res z&služi. Tistih par klopi je tako nerodno postavljenih, da leži ob najmanjšem deževju celo jezerce pred vsako klopjo. Malo peska je treba in zasule se bodo kotline pred klopmi, kjer se deževnica ^izbira. Človek prvi lepi dan po dežju rad posede na klop, kar pa je v sedanjih razmerah nemogoče, ker vsled luže, ki se nahaja ravno pred in pod klopjo, sploh ne more zraven priti. In čudimo se, kako da varnostna oblast pusti oholiš teh vtrdb nezavarovan dasi se pod njimi nahaja precej globok prepad, oziroma vtrdba sama ustvarja ta prepad. Ali oblasti čakajo še le slučaja ko se kak otrok, v mraku lahko tudi odrasli človek prekucne nizdoli in obleži spodaj razbit ? Kaj par varnostnih žic res toliko stane ? Matere, ki tako rade posedajo s svojimi otroci ta dol razgleda, se morajo vedno tresti za življenje otroka, čo se preblizo propada s svojimi tovariši igra.
V	Ljubljani je to že stara navada: namesto, da se pomaloma z malimi stroški vsaj najnujnejše napravi, kar bi služilo občinstvu v zabavo in okrepčilo, se delajo le velikanski naprti, ki stanejo mnogo denarja, katerih
pošten klatež jed, pijačo, ležišče in ostalo. Krčmarica, ki je vedela, da so dobro o-premljeni z zlatom, jih je bila vprašala z zaokroženimi ustmi in sladkimi očmi, kaj da bo visoka gospoda izbrala nocoj za svoje žlahtne želodce, in katera vina da namerja počastiti s svojimi vzvišenimi grli. Trin-quemaille je takoj sestavil jedilni list, Bouracan pa je šel v klet in se vrnil obtovor-jen kakor tisti svetopisemski osli, ki so jih poslali Rebeki naproti.
Visoka gospoda je torej sedla za mizo in se lotila jedil in pijače. Trinquemaille je najpr^ požrl brez vsake tuje pomoči pol zajčjega hrbta. To videč je Bouracan izpraznil svojo drugo steklenico, zatrjujoč, da ne more videti take požrešnosti, ne da bi mu začelo goreti v grlu. Strapafar je začel istočasno ščipati tri dekle, pridusaje se, da se mu vrti v glavi, ko gleda, kako se bašejo in zalivajo tovariši. Corpodibale pa se je lotil vseh treh opravil in po možnosti podpiral svoje sodruge, zdaj v jedi, zdaj v'pijači, zdaj v ščipanju deklet; bilje pač najpametnejši med vsemi. Pokazal je takšno gorečnost in take zmožnosti da vseh treh poljih, da mu je Bouracan očital njegovo pijanstvo, Trinquemaille njegovo požrešnost, Strapafar pa njegovo nečistost v govorjenju in vedenju. Na vse to je odgovoril Corpodibale:
»Zalogo nabiram za jutri.«
»Zalogo?« so vzkliknili ostali trije klateži vznemirjeno.
rešitev pa navadno takrat živeči rod ne doživi. Umen gospodar dela po razmerju blagajne vsaki dan nekaj. Naj se po tem receptu ravna tudi sedanja uprava ljubljanskega gradu!
Volilna borba v Belokrajini Včeraj v nedeljo se je pričela splošna volilna borba, ki je razvnela celo Belokrajino. Klerikalci pod komando „nepristranskega“ deželnega glavarja so se v soboto v deželnem avtomobilu odpeljali na pomoč tovarišem, ki se že od predpretekle nedelje, klatijo onkraj Gorjancev. Tudi narodno-napredna stranka je odposlala svoje zastopnike na volilne shode v Belokrajino. Klerikalci so deloma s praznimi obljubami, deloma s deželnim denarjem podkupovali lahkoverne možakarje, ki teh ljudskih sleparjem podkupovali lahkoverne možakarje, ki teh ljudskih sleparjev še ne poznajo v dno njih Srne hinavske duše. Hvalisali so se, koliko so storili za Belokrajino in kaj vse bodo še storili, če bodo volili Dermastijo. Kar je res poštenih zavednih Belokranjcev se s studom obračajo od stranke, ki se poslužuje takih podlih sredstev. Resni, pošteni možje se ne morajo vpustili preslepiti ne s polnim žepom, ne s praznimi obljubami, ti gredo brez vsakih samopašnih namenov odločno v boj za svojega rojaka Julija Mazelleta. veleposestnika na Krupi. — Čisto slučajno je slučaj nanesel tako, da si je šel ravno tega dne deželni glavar ogledat železniško progo od Novega mesta do Me-tlike“. — Tukaj seveda ni pravega namena zraven, da je dr. Šušteršič ravno to nedeljo čutil to potrebo si raz deželni avtomobil o-e;ledavat novo železniško progo. Samo radi Šušteršiča gre namreč proga ravno tam koder se je on vozil v avtomobilu. In ta proga ima ravno tam svoje postaje in postajice, koder so je ustavljal velernožni deželni glavar — in njegove narodne izdajice ... — Če zdaj na Kranjskem ne bo še najbolj zabiti hribovec vendar pameten postal. če posebno Belokranjci spričo vseh teh sleparskih manevrov ne bodo še izpregledali, potem naj le ostane na Kranjskem toliko časa še tako, dokler bo vsak kdor je še sedaj slep in gluh, po klerikalcih samih prisiljen, da se mu odpro oči in ušesa. Tri taktične napake pa imamo nasloviti tudi na nasprotno stranko. Pa da tudi iz taktičnih ozirov ne napravimo še četrto napako, hočemo s tem počakati do izida volitev, naj izpadejo tako ali tako, za vbodoče bo dobro se jih zapomniti.
»Kristus na križu jim je odpustil, odpustite tudi Vi 1“ Neže Kvedrove nepoznate. Udova je po občinskem tajniku, že G! let stara in rada, strašno rada veliko, veliko moli. Posebno pa ona rada moli za svoje sovražnike. To je s povzdignjenimi rokami proti Kristovem razpelu v sodni dvorani sama z vso sveto resnobo priznala. Da, ona moli za svoje sovražnike. To tem lažje stori, ker je prepričana, da drugega sovražnika nima na celem božjem svetu kot tega le Jurija Rapolta, ki stanuje pod isto streho iste hiše kakor ona. Neko noč se je zgodilo, da so bili na spalni sobi Neže Kvedrove šipe pobite. Častitljiva njena starost izključuje, da bi bil šipe kdo iz drugega namena pobil, kakor zgolj iz sovraštva. Kakor je Neži Kvedrova tudi „gruntala“ kdo bi ji bil to storil, vselej se je njena sodba ustavila nad Jurijem Rapoltom. tDrugega sovražnika nimam, kot tega. O, on me tako sovraži.* In ker pobožna Neža Kedrova tako strašno rada za svoje sovražnike moli in jim tako tako od
»Da, bratje. Ko sem sedel k mizi, sem se spomnil tiste pravljice, ki nam jo je pravil Trinquemaille o suhih kravah, ki so prišle za debelimi; in zategadelj se zalagam naprej, kajti dobro je biti previden*.
Njegovi tovariši so se spogledali. Njih nemir se je izpremenil v potrtost.
Corpodibale pa jim je zadal zadnji u-uarec z vprašanjem :
»Ali mi hočete povedati, dragi tovariši, zakaj si nismo odpeli pasov kakor ponavadi? Zakaj smo obdržali rapirje pri sebi in jih nismo obesili na steno, ko se vendar laglje pije brez rapirjev ? Ali je nemara opravičena moja skrb, da vest naših želodcev ni mirna in pokojna?«
Odgovorilo je trojno godrnjanje.
»Glej no, saj smo res obdr6ali rapirje !«
„Tako je“, je povzel Corpodibale z užaljenim in potrtim glasom. rIn zato hočem vprašati slavno gospodo, kakor pravi lepa Magdelon: — Kdo izmed nas plača nocojšnji račun ?“
Lepa Magdelon, ki je poslušala ta razgovor, se je ozrla žalostno na prazne steklenice in na sklede, polizane do poslednje kapljice omake; vztrepetala je od groze, stopila pred četvorico in vprašala z oblastnim glasom :
»Da! Kdo izmed vas bo plačal račun?« Klateži so se spogledali in nasmehnili, v znak, da so se razumeli.
»Kdo plača račun?« je ponovila lepa Magdelon in pomignila par hlapcem, naj ji pridejo na pomoč in zavarujejo vrata.
srca odpušča zavoljo par pobitih sip, je tirala Jurija Rapolta pred kazensko sodišče. Tukaj ta krščanska Neža izpove, da sicer ne dolži Jurija, da bi ji bil pobil šipe, ona to le misli tako, kar razen njega nima nobenega sovražnika. Jurij pa, ki je oženjen in resen mož, zatrjuje, da mu Neža dela krivico, če kaj takega misli o njemu. Sodnik spoznavši, da Jurija ne more kaznovati, svetuje Neži, naj napravi mir in naj Juriju poda roko v znamenju sprave. Jurij je takoj pripravljen, da Neži odpusti, ker ga je po nepotrebnem tirala pred sodišče in ji ponuja roko v znak sprave in prijateljstva. Neža pa sklene roko proti Kristovem razpelu, zatrjuje, kako vedno moli za svoje sovražnike nakar se iz njenega srca izlije potok očitanj na Jurja. Sodnik kar ostrmi, ko vidi. .Mati, jo opomni z resnim glasom, pomislite vendar kot krščanska žena, da je Kristus na križu celo svojim sovražnikom odpustil, od katerih je vedel, da so ga križali, koliko bolj se Vam spodobi, da odpustite Juriju, o katerem niti ne veste, da je res pobil tistih par šip. Dajte mu roko in bodita prijatelja! Jurij zopet ponuja Neži roko, a ona zopet kliče Kristusa za pričo, da ona vedno rada moli za svoje sovražnike ; a Juriju pa ne more odpustiti in mu podati ioko v prijateljsko spravo. Prizor je bil tudi za vsakega človeka, tudi če nima prav nobene vere, naravnost oduren. Kiicati boga za pričo, da rada moli za svoje sovražnike, a v dejanju pa tako posnemati Njega, na katerega se skticuje, tega ne zmore vsak kristjan. Prizor se je po dolbem prerekanju končal s tem, da je Neža Kvedrova odstopila od obtožbe, ker je pravzaprav morala. A ko je izginila izpred sodnika se je še nadalje hudovala nad tem izprijenim svetom.
Dobro ve vsaka slovenska gospodinja, da je kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek. Kolinska kavna primes daje namreč kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej one lastnosti, ki jih pri nobeni kavi ne moremo pogrešati. Kava, kateri je pridejana kolinska kavna primes, prija vsakemu, in tudi najrazvajenejši človek jo rad pije. Slovenska gospodinja pa kupuje kolin-sk ) kavno primes tudi zato, ker je ta kavni pridatek pristno domače blago, in ona ve, da je dolžnost vsake slovenske gospodinje podpirati domačo industrijo. Iz teh vzrokov se je kolinska kavna primes že povsod razširila in povsod priljubila.
Linčanje in ljubljanska policija. — Trije ljubljanski poredneži so iz malenkostnih vzrokov razburjeni s kepami napadli nekega odraslega Petriča. Napad se je vršil najprvo v ,Zvezdi*, nato pa še za vodo ob Ljubljanici. Petrič je šel za njimi proti Turjaškemu trgu. Tam jih je dohitel in enega izmed njih prijel in ga kar sam „sodil*. Nabrala se je na Turjaškem trgu velika množica gledalcev. Prizorišče se je potem premestilo v Vr bičevo trgovino. Iz odprtih vrat se je kmalo začulo vpitje kakor od nekoga, ki ga kakor pravijo. ,iz kože derejo“. To vpitje je privabilo še več radovednega občinstva, ki je glasno protestiralo proti samovoljnemu surovemu linčanju. Dasi je bila mestna policija o kravalu že davno obveščena, dasi je bilo po celem turjaškem okraju polno glasno protestujočih ljudi, in jo prizor trajal celo uro, ni bilo nobenega stražnika, da bi bil naredil konec javnemu i-kandalu. Še le ko so na protest občinstva iz Vrbičeve trgovine izpustili krvavečega 16-letnega fanta, katerega so trije nove vrste ljubljanskih .policajev11 na surov način pretepali, se je prikazal pravi uradni polumesec na lice mesta. Dogodek se je vršil pred mesecem, pretečno soboto pa se je razpravljal pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Razprava se je morala preložili, ker sodišče hoče ugetoviti, kako se je z fantom postopalo v Vrbičevi trgovini. Fant sicer ne zasluži prizanašanja, a tako daleč pa vendar še nismo prišli, da bi se mladi poredneži kar tam na ulici linčali; O dogodku še natančneje poročamo.
Krasno vreme. Po dolgotrajnem deževju in ko je zapadel sneg po hribih, je nastopilo zopet krasno vreme. Zadnje dni zapadli sneg je že ob dopoldanskem solncu izginil iznad sredogorja.
Jelše sta kradla. Radi tatvine že večkrat kaznovani Anton Kavčnik, delavec v Podpeči, je posestniku Dolinarju izruval okrog 1300 mladozaskjenih je>{. Ta drevesca je potem v družbi svojega brata Pavla Kav-čnika raznesel in razprodal po barju, večinoma v Bevkah. Ko je orožništvo za to tatvino zvedelo jo je Anton Kavšnik popihal proti Trslu. Brat pa je počakal razprave ter se sploh potrudil, da škodo povrne. Ker se je po priči Dolinar izkazalo, da znaša škoda čez ‘200 K, se je cela zadeva izročila držav-nimu pravdništvu. Oni posestniki iz Bevk, ki so vkradena drevesca nevede za tatvino pokupili, so bili že v prvi instanci oproščeni.
Trst- Primorje.
Nemci na Primorskem. Slepota, s katero so udarjeni naši narodnostni sosedje
Italijani, se bo v prvi vrsti maščevala nad njimi samimi, a tudi nas Slovence bo zelo težko zadelo, ako bodo prišle nemške težnje do veljave. Saj se moramo šele boriti za prvotne pogoje svojega narodnega obstanka, a kje imamo še ostalo, pogoje za razvoj, ki bi bili srečonosni za ves naš narod, ki bi lahko črpal ekonomsko in idejno, od tržaških Slovencev, če bi bili ti sami za sebe kolikortoliko sigurni Dočim imajo Italijani tega vsega v izobilju, nimamo mi primorsk’ Slovani ničesar. Da bodo Nemci v najkrajšem času dobili vse predpogoje za obširen razvoj svoje naiodnosti, ki pravzaprav ni hikaka narodnost, nego nasetjeništvn, o tem smo mi Slovani že davno na jasnem. In takrat se bo začel dvoboj med obema tekmecema, ki hočeta imeti Primorje nasilnim, raznarodovalnim potom. Toda ta boj bo obema nasprotnikoma Lahom in Švabom lahak, dočim bomo mi Slovani, kot docela brezpravna masa potisnjeni v kot, iz katerega se nam ne bo mogoče izvleči, ker nimamo ničesar, s čemer bi se lahko postavil v bran tako izborno oboroženim nasprotnikom, kot so od vseh avstrijskih vlad protežirani Nemci in Lahi. In v tem moramo videti in gledati sistem. Hočejo nas sporazumno tako oslabiti, da bomo popolnoma brez moči, ko se začne med njimi boj, ker ako imamo še kaj moči v sebi, potem se morajo skupno boriti proti nam. Nemci ta prozorni cilj očividno zasledujejo in ga niti ne taje. Čemu, saj se Lahom to celo dobro zdi. Zato moramo sami paz ti, ker dogodki se v današnjih dobah vrše hitreje kot so se nekdaj. Slabotni in ne-edini morajo spota onim ki so organizirani. Zato je čas, da se naši politični krogi enkrat zbude, ter z vsemi sredstvi, pa četudi ustavijo delovanje parlamenta samega začno sistematično kibicirati v igri, ki jo igrajo Švabi in Lahi za našo najl^pšo deželo Primorje s Trstom.
Tržaški tramvaj. V tržaškem občinskem svetu se vrši že dolgo časa trd boj med vladajočo kliko kamoristov in pa med energično opozicijo soc. demokratičnih občinskih svetovalcev. Stvarnost vseh teh debat je bila dokaj pičla. Eden kakor drugi izmed bojujočih se nasprotnikov, sta popolnoma prezrla eno izmed najvažnejših vprašanj pri tržaškem tramvaju, namreč pravilno omrežje s Celo okolico. L^hko trlimo, da bo danes dvajset let, ako se bo Trst tako razvijal kot sedaj, z okolico eno samo, kompaktno mesto, ker se mesto samo n? sebi nima kam širiti. Zato bo takrat tržaški tramvaj ravno tako pomanjkljiv kot je danes, mesto bo pa moralo zno a posrči v žep, ter izmetati za reforme, ki bi se lahko že sedaj izpolnile z malimi stroški, težke milijone kronic, zne-šenih skupaj od pridnih davkoplačevalcev. Po sedanjem načrtu bi namreč dob la mreža tržaškega tra>nvaja samo eno novo okrožno progo, namreč Trst, Škedenj, Žavlje, Sveta Ana, Trst. Rt s, da je ta zveza veliko vredna, vendar menimo, da bi okolica po drugih po-merjih tudi potrebovala povzdige, ki sloni edino na kamunikacijskih in prometnih zvezah Naj se nam nihče ne smeje, če trdimo, da bo čez 20—30 let potrebna cenena, poljubna prometna zveza med Trstom, Ric-manji, Sežano, Opčino in Trstom, prav tako, kot je sedaj potrebna zveza z Ž vljami. — Mesto se bo razdelilo proti Zavijam v industrijski del, a proti Opčinam in Sv. Križu v stavbni del. Zlasti vile ki bodo na res lepem prostoru, ki je takorekoč vstvarjen za te vrste stavbinstvo, se bodo zidale okolo Mi-ramarja. Tovarne pa bodo morale ven v ža-veljsko kotlino. — Temu primerno bi moral predložiti mestni stavbinski urad vse drugačne komunikfcč le in prometne zveze kot so one, predložene v dosedanjih načrtih — Vsaj še eno okrožno zvezo bi morala dobiti tržaška okolica, in sicer izključno zgornja okolica, kamor se bodo morali preseliti zidarji, ako bodo hoteli še kaj zidati. Sicer pa kot rečeno se gospodje kregajo sedaj še za vse druge stvari, a vendar bi morali naši, slovenski občinski svetovalci post či v debato, saj ni izključeno da bi jih večina, , ki stremi po poitalijančenju okolice tudi | ubogala. Strah pred volilnimi rezultati v okolici bi ne opravičil apatičnosti „naših* v tržaškem mestnem svetu, tudi ako obstoji. Zato ven z glasom, če kriče in razsajajo rdeči bratci, naj se oglasijo še naši gospodje občinski svetovalci
.Pil bi pi vsak hudič, plačal pa nič.“ Dominik Fracassi je 42 letni mornar doma iz Crusa, ki se pa izdaja za pomorskega kapetana. Predsinočnjim je bil ta nazovi kapetan aretovan zahtevo krčmarice Kristina Vladich, ki ima krčmo v ulici della Pescheria, št. 12. K. Vladich gaje pa dala aretovnti zato ker ja v njeni krčmi na pijači in jedi napravil za K 3 16 računa, katerega ni mogel poravnati.
Godbeni odsek N. D. 0. pri sv. Jakobu
ima svojo izvanredno sejo danes v ponde-lj( k dne 11. t. m. točno ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Tovariši odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se te seje vdeleže polnoštevilno, ker je predmet jako važen.
Slovensko gledališče v Trstu.
Tržačani so hvaležni ljudje Zato so najboljšim našim gledališkim močem, gospe in gospodu Dragutinovič, ki sta hkratu steber in glavna razvojna sila našega gledališča priredili krasen benefičen večer s tem, da so napolnili gledališče in dali duška svoji hvaležnosti z bogatim odobravanjem in aplaviiiranjem.
Ko so bili poklonjeni slavljencema krasni šopki venci in darila, ni hotelo navdušenje poliči. Še in še sta se morala pokazati vshičenemu občinstvu, ki se jima je hotelo oddolžiti za obilen, a vspehov poin trud. Za danes samo toliko, ocena sledi jutri.
Štajerska in Koroška
Zopet nova slovenska zmaga. Pri voli-^vah v načelništvo trgovske in obrtne zadruge za šentlenarski okraj so Nemci oziroma nemškutarji sramotno propadli. Ta zmaga dokazuje, da so Slovenske gorice v resnici slovenske in da se tudi trgovstvo in obrtništvo zaveda narodne dolžnosti.
Š štanj. Kakor čujemo, namerava rit-mojster preseliti orožnike v hišo »Sudmarke", kjer radi vlažnosti ne more obstati nobena stranka. Seveda, za orožnike je vse dobro, sama da se pomaga „Siidmarki“. Orožnikom se ukazuje obisk nemških prireditev v nemški hiši, obisk nemških prireditev pa odločno prepoveduje. Ali ni dovolj lepših in bolj zdravih lokalo’, kot so oni v Sudmarkini hiši. Proti postopanju nemško nacijonalnega ritmojstra odločno protestiramo.
Sumlj va posest. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je v preiskovalnem zaporu kmečki delavec Janez Stiplošek, pri katerem so našli zlato žensko uro z dvojnim pokrovom, srebrno moško verižico in 33 zavojev tobaka. Ker dotični ne more dokazati, odkod ima vse to premoženje, je jasno, da je vse nakradel.
Načrt Celja in sicer s posebnim seznam -kom slovenskih hiš v Celju je izdal konsor-cij slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celju. Delo je prav čedno. Iz načrta je razvidno, da je v Celju 62 slovenskih hiš.
Naši klerikalni listi zopet milo vabijo učiteljstvo v svoj tabor. Mi naprednjaki smo tisti hudobci, ki slikamo klerikalce kot one, ki so preprečili zvišanje učiteljskih plač. Kajneda, kako krivico jim delamo. Tudi to menda ni res, da se na klerikalnih shodih dosledno hujska proti šoli in učiteljstvu in da je klerikalna .Straža" prinašala strupene članke proti zvišanju učiteljskih plač.
Poljski delavci za Štajersko. Pred par dnevi je došlo v Gradec veliko poljedeljskih pelavcev iz Galicije, ki so bili potom štajerskega posredovalnega urada za delo, pri-deljeni posameznim posestnikom. V kratkem jih pride še več.
Smrtnoranjeni rudar. Dne 4. t. t. peljal se je 19. letni rudar Emil Zelenko zadnji iz rova. Med potom je padel 50 m globoko v rov ter si polomil vse ude.
Nemška šola na Pesnici pri Mariboru.
Dunajska podružnica Otokar Kernstochove zbirke hoče nabrati 20.000 kron za nemško šolo na Pesnici. Dunajčani pričakujejo, da jih bodo v tem posnemali tudi Gradčani* da se bo labko tempreje pričelo z delom stavbe. Stavbeni prostor je že kupljen. Brezplačna izgotovitev načrta in proračuna je že zagotovljena. Tako bo v kratkem na Slovenskem Štajerskem stala zopet ena nemška po-ncmčovalnica več.
K umoru na Plabuču Na Plabuča so sedaj našli ludi truplo mladega moža, ki je ustrelil Ana Keil. Kakor smo že poročali, je došel od vrvarja Budolfa Keila v Št. Vidu na Nižjeavstrijskem brzojav, da pogreša svojo ženo in nekega Karola Havanička. Mrt-tveca sta torej čisto gotovo indentična s pogrešanima osebama. .Morilec je star okolu 30 let. Po r. kali je razvidno, da je delavskega stanu. Pod levim ušesom je opaziti strelno rano. V bližini bližnjega mesta so našli krvavo žepno ruto, v Ž;pi^t več ostrih patro nov. prazno dozo za cigarete in denarnico z majhno svoto denarja. Dalje pismo, naslovljeno na občinski urad v Gostingu, v katerem prosi, naj se nj- ga in umorjeno gospo, njegovo ljubico skupno pokoplje. Pismo je brez podpis'’. Iz pisave je razvidno, da ni pisal v razburjenosti.
Za kratek čas.
Mati: Janezk, zakaj tečeš vedno po klobuk v kuhinjo, ko zagledaš gospoda župnika.
Janezek; Da se mu odkrijem.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan“ v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotto.
Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan“ je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje člane zoper
KOLESARSKE NEZGODE.
To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer:
I. razred s pravico K 2000.— za slučaj smrti; K 6000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni.
II. razred s pravico K 1000.— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 1.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni.
Letua članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— zadrugi razred.
Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.-9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno.
Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli.
Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva „Balkan“
Leopold Pegan 1. r.
predsednik.
Mali oglasi.
Diplomirani učitelj
lnačkom jeziku traži mjesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Po'.ražbe na upravu „Jutra“ v Trstu.
n J	prav malo rabljen gromofon naj-
rrOUd ot) boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra" v Trst.
Lepo meblovano dom, v pritličju, se odda
s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Fotograf A. Jerkič
Gorica Gosposka ul. 7. Umetniški izdelki, stalne cene.
pomočnika sprej-Triiler na Bledu.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Urar 4- -$•
Augustin Holtl
ul. Stadion 35
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
Vekoslav Plesničar
TRST Ulica Oriulia 29 TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene
-—- restavracija rrrr-
ALLA STA Z IONE
Trst, trg pred juž kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slivnemu občinstvu in potnikom, ki j otujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA. KUHINJA - POSTREŽBA. TOČNA CENE ZMERNE, -»g Lastnik Anton Andrij ?nčič,
bivši vrafar hotela „Balkan“.
ekarija in sladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza S. Francescj cTAssisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk.
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne igle ter sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se na obroke. =
Trst, ul. Barriera vecchia, 25, II.
Fr» P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.  Ceniki breiplaino. —•	—
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka Hfli IKO fiH
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Kupujte le najboljši!
’o
cn
v
o
Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih strojev
Undeiwood in L. C. Smith & Bros. The Rex C.°
Ljubljana Selenburgova ul« 7 — Telefon 38
<3
V
ili
v
£><3£><3S><3E><3E><3£><3E><3£><3£><3S><3£><3!li><?8><3 •3£><3D><3r><3E><3£><3£><3g><3FXi
Restavracija „ A IT B O R A”
Via Gr. Oarducoi 13.
Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu
prvi oigansli.1 srtoalto-ogrslti asloor
■ -r-HUNCARIA sJ-
pod vo lstvom ravnatelja Štefana Krema Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točko.
Narodni ples „CZARDAS“ v kostumih.
---------@9---------
Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost.
Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes napr-j bavarsko pivo B o o k,
Grocftssa.lva.tox?.
Za obilni obisk se priporoča prav toplo
Gr. Dominos, restavrater.
A,
£><3E><3£> <3EX3>X3E><3£><3F><3E><3C><3£><3j:>><3E><3	<3?><3£>	<3C><3£>-3£><3|'
Najboljši Seški nakupni vir!
Ceno posteljno perje !!
S. BtMlisch
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2.40 K; prima polbel. K 2.80 bel. 4: lega puhastega K S'lo ; kg velefinegd
snežnobelega, pu Ijenega, 6.40 K, J K 8 ; kg puha, sivega 6 K, J K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puli 12 K. — Naročila od 5 kg naprej franko.
Zj>otooljei\e postelje legaidfcJga
modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema »glavnicama, 80 cm dlg., 60 cm sir. polnjena i novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K\ 24 K; posamezne pernice 10 K, 12,14,16 K, zglavnice j K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14.70 K, 17.80 K, 21 K, zglavnica, go cm dolga, 70 cm šir. 4.50 K, 5.20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis m franko.
S. Benisch, Dešenice St. 821, ČeSko.
©
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno "ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samiii briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vr ie nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
Sponi lab ni kostumi
za dan\e in deklice so o ogromqi izberi o oseh najnooejšili baroah, kroju ii\ ozbujajočega chiea po priznano nizkih eenah. Velika zaloga i\arejenil{ obleJ{ zaJospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice. Jlnfeleško skladišče oblek
JBeinotooič. Ljubljana Mestni trg Št. 5.
Svoji k svojim!
o
J*
c
«3
£
C
«0
rt
o
o
N
>
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulioa KTuova 07 — TRST — ulica Nuova 87
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo manufakt. blaga.
Naizmerneje cone,. Točna postrežba.. — Prevzame ie delo po naročbi.
Stvari ki ne u-aialo se zamenjajo takoj. - Angleške, volneno blago za ženske obleke, alpagas ln razi ene čtofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v naj večjem izboru. Perkali, zettrjt, panama, satin, oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažasto. - Odeje bombažne
ln volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima.
=== Vsaka, dpobnarija asa šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
Računski zaključek ..Ljubljanske kreditne banke*' h 31. decembra 1111.
CISTA BILANCA.
Aktiva,
k 31. decembru 1911.
Pasiva.
		K r	one	
1. Del. glav.: 12.500 del. (a 400 K, kup. 1911)	5,000.000	„		
7500del. (5. 400 K, s kuponom zal. 1912	3,000.000	—	8,000.000	—
2. Reservni zaklad		650.691	33		
3. Pokojninski zaklad 		89.406	05	740.097	38
4. Vloge : a) na knjižice 		7,782 386	55		
b) na tekoči račun		5,470.503	38	13,252.889	93
5. Upniki (inkl. transito stavk podružnic per				
IC 3,365.929-—) 				5,612.183	34
6. Transito obresti 				93 677	63
7. Nevzdignei a dividenda 					566	—
8. Dobiček: a) prenos iz leta 1910 . .	50.290	15		
b) dobiček za leto 1911 . .	433.950	13	484.240	28
	1		28,1 S3.654	56
1. Blagajna	. . .
2. Valute . . . .
3. Menice in devize
4. Predujmi na vrednostne papirje .	.	.
5. Vrednostni papirji ............................
6. Dolžniki : a) den.irni zavodi .................
b) p kritje v vredno tnih papir-
jih, hipotekah, blagu itd.
c) transito račune podružnic .
d) ostali dolžniki .	.	.	.
7. Inventar
8. Realitete
Krone
		185.250	69
		54.218	81
6,722.795	66		
43.642	25	6,766.437	91
		2,807 766	29
		1,791.316	84
1,319.726	08		
8,787.389	66		
3,423.893	—		
1.750.892	78	15,281.901	52
		108.928	66
		1,187.833	84
		28.183.654	56
Izdatki.
RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA.
k 31. deoembru 1911.
Prejemki.
1. Obresti reeskomptne in transitne .	.	.
2. Obresti vlog na knjižice .......................
3. Obresti vlog na tekoči račun ....
4. Upravni stroški ................................
5. Plače in stanarine .............................
6. Davki in pristojbine............................
7. Odpis inventarja ...............................
8. Čisti dobiček za leto 1911 inkl. prenos
iz leta 1910.................................
Krone
486,898
323.331
622.477
26
07
10
1,432.706
94.618
206.860
109.770
11.227
484.240
43
75
33
28
70
28
2,339.423
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Ubald pl. Trnk6czy I. r., predsednik.
Fran Crobath, I. r., Vit Hrdina 1. r., Robert Kollmann 1. r., Ivan Mejač 1. r., Slani.
77
1.	Obresti	vrednotnih papirjev	.	.	.
2.	Obresti	menic .	.	.	.	s	.	.	.
3. Obresti predujmov in tekočih računov
4.	Iznos bančnih poslov .	.	.	.	.	.
5. Iznos realitet ............................
6.	Prenos	dobička iz leta 1910	.	.	.
Krone			
83.396	33		
963.208	66		
896.597	49	1,943.202	48
		316.220	71
		29.710	48
		50.290	15
		2.339.423	77
		*	
V Ljubljani, dne 31. decembra 1911. Ladislav Peččnka 1. r.
ravndtelja.
Alojzij Tykafc 1. r.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza della Horsa lO Centrnln v Ljubljani — Podružnica v Gorici. Celovcu, Sarajeva Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000.000. *	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.---------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
°|
2 O
mm
ca
cn
ca
cti
CD
CD
I—
-ca
o
13
a.
s
ca
:: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek ::
za možke, ženske in otroke
BOHINEC&C.
Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega)
Valil/alicifa 7olnna vsakovrstnih najmodernejših oblek, po-Vulllutllonti tClU.jU vršuikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d.
■ Najnižje stalne cene. :—.
;: Obleke po meri od K 50,— naprej. ::
►x 9
Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosuč Carducci II.
Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zim kemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje elikanska izbira narejenih, oblek za možke, dečke in otroke, najnovejšega Loja in po najmodernejših vzorcih.
Dalje bagata zaloga površnikov, hlač, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Špecijaliteta za delavce, hlače srajce in monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvemjentnejši v celem mestu.
Zgotavljajo se mo&ke obleke po ceni. 2000 vzorcev čtc-fc-v domačih in inozemskih. — Vsaki dan novi dohodi blaga.
Pff-Ma obroke! n
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Špecijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - m s t
Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven ,Buffet Autoiuatico“ Tel 251, Rim. II.
"O
O
M
O
30
■* OB
E "o S 3 &
® £ B »
Nova trgovina z Izgotovljenimi oblekami
„Air Industria Inglese“
Trst ulica S. Catterina it. 7
Velik izbor najlepših in najzadnejših novosči.
Moške obleke	od	K	18 naprej
otroške „	„	„	13	„
moški površaik	„	„	20
n	»
n	»
n	n
n	t»
17
otroški moške hlače
: Velik izbor otroških kostimov.
@@@
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
li 0
r. z. z n. z.
©© obrestuje hranilne vloge po
v Ljubljani
2	10	brez	vsakršnega	odbitka.	©©
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^	^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	Rezervni	zaklad: K 700.000.