Gospodarsfvo. Vinogr»4niki! P«jnm*1 Trgatev se bliža in stera vprašanie vinskih cen aa letošnji pridelek. So raenda nikoli ni vladala v tem oziru tolika nejasnost, kakor ravno lctos. Vinska trgovina popolnoma počiva vslcd valutnih in drugih razmcr, in prav za prav Tiiraamo, razven za lctnik 1917, nobGnih vinskih C6n, ker sg nift no proda in nic nG kupi. Poro6ila 0 letošnji trgatvi, to sg pravi glcdG pričakovaop množinG vina, ki se nahajajo semtertje v časnikih ia se lansirajo od gotove strani, iz več ali manj so- bičnih namenov, so popolnoma uetočna in se puSčaio v avtit lc, da se ljudstvo zmede. Zatorcj lni naj bo dovoljono tukaj izrccno povd;iriti, da so vse vesti 0 oblilosti pričakovaue tr^aive i!urp.si!ične in, da bo letošnja vinska lctina, kar se tiCv skupne množine pridelka, komaj dosegla -lansk!) Ictino, to jc, da bo jo prištevati slabšim vinskim letii;;:fli. Zo nasfavck grozdja spomladi ni bil, kakor se ¦;c splošno trdilo, bogat, tamveč k vecjeinu srediiji. Med cvetom jo odpadlo vsled slabcga, deževnega vrelnfiiia ludi dobra četrtmlt in od ost;ilej.f.ase mora odročuniti škoda. ki so jo povzročili oidij. peronosporit ii! druge ujme in ki znaša tudi 40—50%. Koncni^usjscii trgatve znal bi torej biti četrtina od spomladi pri čakovanega pridelka. Razmere na Hrvatskem so slieoe: vSlavoniii in Vojvodini nekoliko bolišc Pa tudi \ zadnvih dveh no pričakuje-o bogvc kako bogate vin sko lctinc, temveč le srednjo. V očigled temu deistvu in ker Riikakor 111 pri č-.ikovati količkaj'znatnG nadprodukciie, je izključmio, da bi visoke cene znatuo padle. Vinogradnilp se tovpj svanjo in opozarjajo, da naj se nikar ne prenaf-iijo z odprodajo letošnjega vinskega pridelka. Pa daiije vinskili cen, kakor so nain ,to skuša. natvesti , istodobno, ko vse drugo gre na^kvigku, ko cene vseli ]>rodmp,tov in potrebgčia vcdno narašeajo, ni naravno in vzdpžljivo. Gre le za lahko prozoren nianever. knkop se ga je tudi opazovalo večkrat v normalnili eas:!i pred trgatvo. Vinogradniki! Ne nasodite tGm limanicam ter jiočakajte z odppodajo do par tednov po trgatvi, do kler se dobi pregleci čez dobljene množine in se ra ?;mGre nokoliko nc ustalijo. Vinogradniki, ki nimajo potrebne posode. naj si jo izposotiijo od onih, ki jim take preostaie. Posei-tiiki prazne ])osode naj pomisli;o, da bodo soknvoi pndanja vinskih cen ia, da škodujejo samerau sebv, oc posode, ki jg sami ne rabijo, drugim ne prepusiijo in jih na ta načiri primorajo prodati vino za vsako ceno. Vniarske in kletarske zadruge! Priskočite na pomoč OTiim poscstnikom. ki nimajo svo.ie posode! Od knpite jim vino proti gotovi naplati in poznejemu obriicunu! Storite svojo dolžnost v interesu posameznih kakor tudi v obfinera interGsu! ¦ Vinogradniki! Ce hoeefe doseCi ce"ne za letošnji ])ridelek, ki bodo v priraernGm razmerju z današnjimi (igromnimi pridelovalnimi stroški, oa je npobhodr.o fotrcbno, ne sarno. da sg ne prenaglite nri odprodaji. t^mveč da posvetitc tudi kakovosti pridelka 6im večjo jiažnjo. Kakor veste, jc povpraševanje po boljšem vinu zelo veliko in se ponujajo za tako zelo visoke ccne Letnik 1917 je t&'koreko6 izčrpan. Letnika 1918. in 1919, ki se še nahajata deloma v naših kteteh,-pri _ dota prr tem komaj v poštev, ker .nji-ju kakovost ne odgovarja. Zatorej ima letnik 1920, jki obeta pod ^ro tovimi pogoji izborno vinsko kapl;ico, najbol;šp šance za odprodajo po dobrih cenah. Le razmere ]e treba izkoristiti. Razvitek grozdla jg letos, kakop je znano. zelo neenak. Na Gnem in istem trsu sg nahaja fiesto skoro zrelo grozdje poleg napol zrelega in popolnoma zeleriega, kakor1 tudi poškodovanega vec ali manj po 01 diju. To bi skup potrgano ter sprešano dalo 1g vino slabge kakovosti. kakoršncga že itak imarno dovoli po kieteh izza zadnuh dveh let. Ce pocl danimi razmerami hočemo doseči boljšo kakovost, sg prod vsem ne ?,memo prpnagliti s trgatvo, to se pravi, čakati mo rarao ž n.io, doklor dozon večina gpozdja. Nikakor torej, početi s trgatvo še ta mesec, kakor sg namerava! S tem pa ni rečeno, da nebi smeli irrozdja, ki gnije ali se vsled pokanja sugi, poprGj potrgati ali, kakor se pravi podbirati. Ravno narobe! Podbiranjo se priporoča povsod in je nadaljnemu razvoju ostaJega grozdja 1g v korist, cg se bolano vgrozd[e čim prejG odstrani. Z glavno trgatvo je pa, kakor že račeno, početi šg le, ko dozori večina grozdja v vinogradu. Pri tom jg porezati najpoprej vso lepo, popoinoma dozorelo grozdjc. K zrelemu grozdju spada tudi nagnito grozdje, če ni napadeno po zelenem plasnivcu. Navadna gniloba zrelega grozdja je namree takozvana ,,žlahtna gniloba", 0 Č6m se lahko prepriča vsakdo, če tako jagodo poskusi in jo najde sladko ter priJGtnega okusa. Ravno to grozdje daje najboljšo kakovost! Ostalo, manj dozorelo grozdje In grozdje, ki zeieno, ozir. napol zrelo gnije, ozir. je vsled oidi.ja močno bolano, pa sg pustli pri glavni trgatvi viseti in sg šc le potem potrga sprega in spravi. Na ta način dobimo tri vrste vina, in sicer: 1. podbirino (iz gnilcga in po oidiju napadenega grozdja), 2. vino iz lej.iega grozdja in 3. vino iz nezrelega slabšega grozdja. Prvo in zadnje se spravi skup in daje ve6 ali manj okusno in zdravo pijačo za domačo rabo, ozip tudi prodajo za lokalne potrebe. Srednjo tvori' kvalitetno vino in je glavni zaklad viaogradnika. Srednjim in več^im vinogradnikom se priporo ea, da trgajo in prcgajo tudi posamezne grozdnG vrste posebej ali vsaj po dve taki skup, ki se oboJG -i stransko v svojih lastnostih spopolnito, kakor n. pr. burgundGC ali rulandec in silvanec, silvanec in drobna ali laška grašovina, lagka graševina in žlahtnina itd. in naredo sortna vina, po katerih ge bo večjo povpraševanje. Naprava sortnih vin se priporoča odslej tudi takim vinogradnikom, ki imajo mošane na sade. Saj sa itak najdeio dandanes povsod dclavci , ki poznajo posamezne vrste in sa jim to dalo lahko prGpusti. ZamudG in nekoliko vcčjib. stroškov, ki -nastanGjo vsled sortiranja, pa se naj nikdo ne ustraši. Ti mu bodo vsled boljših cGn, ki jih bodo dosogli vsled sortiranja, bogato povrnjeni. Viuogradniki! Enkrat za vselej vam bodi povedano: »Casi, ko se je dalo prodati vsako čmigo za dobro vino, so konečno miiiuli! V Jugoslaviji se oortoi d.ila prodali za primerne conG lo kvalitetna vina^ ^ujvcčii vpliv na kvaliteto vina pa ima umno sortiranje grozdja pri trgatvi iti umno kletarenje. Posvocaito torej ¦ trgatvi in sortiranju posebno pažnio! Navadite se tudi urano klctariti ter ne zabite nikoli, da t\ ofi snaga tri 6otrline-uinnega kletarstva!" Slednjič se obeinska zastopstva vinorodnih obci.) (gg. občinski ppedstojuiki) nujno naprošajo, obia-« v.ti ta razglasna obifiajen način ter v interGsu vinojii-adnikov ukremti potrebno, da sg v občini izvoli odbop, ki naj stopi z drugimi merodajnimi krogi okoli-* Jia v dotiko ter doloci povprečne stroškG pridelovanja eiiega Ktra viiia v dotičnGm okolišu, ozir minimaluo cvno za letošnjo vino, izpod katerc se vinogradnikoni priporoSa vina iig prodajati! Za vinarski in sadjarski odsek Maribor Slo voiiske kmetijske družbe: Vinarski ravnatelj Puklavec* Vlnogradno poročilo iz ljutomerskih goric z, dac 5. septembra 1920. Gcravno jg les lansko jes^a siabo dozorel, so vendar očesa vsled izredno mile ziine dobro prezimila in trsjo je kazalo bujno rast. Prva kop se je dobro presušilu in topli pomladansici duevi so ugodno vplivalijna razvijajoči se trs. Grozdja se Jg prikazaio precej iu v južnih in jugozapadniii legah jg večinoma odcvelo pred dežjem. Kjgi* s& 30 marljivo in pravočasno škropilo ni opaziti peronosjorc. Sarao pepel nam jo povzročil škodG na miliionpi Vkljub dva do trikratnern žveplauju se je konceni jtjlija in začetkom avgusta razpasla ta bolezen takov da jg mnogim posestnikom vzela ves up na bratvo. ^i:o gremo po vrbovih, najdemo parcel«, ki so na pol ali popolnoma zdravG, poleg njih pa vinograde, ki niniajo cnega zdravcga grozda. Kje tiči vzrok? Zakai je v enih goricali ohranjeno grozdje, v drugih pa ie [npel mučil nastavek? Pojdimo vpragat tiste, ki imaio zdravo grozdje, kaj in kako so delali! Clovok s& uM, dokler živi. Od pepela napadcno grozdjG je zafieJo scdaj vsled dežja pokati. Zdravo grozdjc pa še laiii ob bratvi ni bilo tako lepo od solnca pečcno, kakor je sedaj v začetku septembra. O cenah za letoši:ji rao&t se še nič ne ve. Za lansko vino sg plaCujo po 14 do 16 K. Kleti so skoraj prazne, posode ne bo ».¦riuianjkovalo iu zato niupati1, da bi posestniki dali novo kapljico za slepo ceno. Portogizar, ki se je bral te dni je kazal 18 do 20 odstotkov biadkor^a. Bog daj g::imo še dva ali tri lepe solnčne itedne. L.tutomersko-orioožke ^orice. Nastopilo je lepo \rome in unanje na prav dobro kapljico raste. Mnogi bodo radi tega šg počakali z bratvo, ker vedo, da iiodo dobili za dobro kaoljico višie cene. Portugizerv ki se je bral pretGkli teden, je kazal 18—22, burgun«ioc 20. Smarnica 16—18, podbirina pa 14—16 stopinj sladfrorja. Cene za staro vino rasteio, za mogt pa šo »i kunoev. Vlnske cene, ki so od meseca aprila ncpresta;io padale, so se začeie ustavJiati in sg ne gibljejo vec navzdo]. Znamenja kažejo, da smo menda že pre^oraeili najvigje ccne. Upanje na bogato fesen se ni nresriičilo in zato Ijudje več ne silijo s prodajo svojibl' zalog. Treaiev v Evrofii. Juuoslavija pričakuje slaho srednio trgatev glede množine, a prav dobre kakovosti, kep ni bilo toliko dežja, kakor v Nemški Avstpiji Nemška Avstrija je obopana, ker ne bo prideIfla niti desetino teaa, 1c»p bi porabila za-se, neglerje na trgovino. Ogrsica državica se boji, da ne bod© dosegla lanskcga pridelka. Zato se kupujojo lanske iti prcdlanskG vinska zalogo od nemških in čehoslov. trgovcev do zvišani ceni. Ttaliia ima srcdnio trgatev* Južni deli dp?avo ,so fmeli hudo sušo, ki jg slabo uplivala na množino. Vinske cene ne grcjo nazaj kljubi inmu, da je trgatev pred durmi. Francija pri6aku]& fndi srcdriio tpgatev. Vinske cGne gredo navzgor. Čpanija in Grška boste imeli- baje dobro trgatev. Poročila praviio, da so se v vseh državah vinske ceno ustalile in da kažejo odločno smer navzgor. —r.  RnSe. Tukaj se vrgi 19. in 20. septembra 6ebe- ];',pski leon.i, ki ga bo vodil znani strokovnjak Ivaa Jurančift. TGoretično in praktifino predavanjG vsak: dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.