Štev. 8. V Ljubljani, 19. januarja 1922. _Leto LX1I. Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana. Vse »pi»e, v ocenc postane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : OredniStvo Učiteljskega TovariSa ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo V»s pošiljatve je pošiljati lmnko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane J5'— D. za naročnike v inozemstvu 35-— D letno. Posamezna številka po I-— D Za oznanila je plačati od enostolrme petjt-vrste, če «e tska enkrat . 75 pura za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativo» stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklame uje so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, noslana, razpise služb je plačati po 75 p za vsako petit-vrsto. Priloge Rtanejo poleg poštnine še 25 D Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva DJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Črni dan Čehoslov.učiteljstva. Kakor je vsem tovarišem znano, je leta 1919. sprejela „Narodna Skupščina" v Pragi takozvani „Paritetni zakon", ki stavlja učitelje na isto stopnjo z državnimi uradniki ter določa, da dobivajo učitelji na ljudskih šolah iste plače kot državni uradniki z maturitetniin izpričeva-Icm gimnazije, učitelji na inešč. šolah pa plačo kot uradniki z dveletno fakultativno izobrazbo. Paritetni zakon je izdelalo ministrstvo prosvete pod ministrom Habrma-nom, ki ga štejejo češki učitelji med svoje najboljše prijatelje. V tem zakonu je obsežen samo minimum učiteljskih zahtev in vendar je moral pred sprejetjem od strani ministrskega sveta zagroziti Habr-man z ostavko, nakar je bil zakon brez daljnih težkoč sprejet. Tedaj so zapisali listi češkega učiteij-stva nad svoje članke ponosne besede: Boj dobojevan. Po sprejetju paritetnega zakona si je češko učiteljstvo globoko oddahnilo in delalo veselo dalje na polju ljudske prosvete, vrglo se je na delo tem lažje, ker je čutilo za seboj nezlomno hrbtenico ministra Habrmana, zvestega čuvarja učiteljskih pravic. Politična konstelacija pa je končno zahtevala padec prvega koalicijskega mi-f nistrstva in na Habrmanovo mesto je sedel mož :— uradnik. Tu se začne novo poglavje, nov boj bratskega učiteljstva in listi prinašajo znova članke z naslovi: Na branik, Pozor itd. Baš tako kot pri nas, je tudi na Češkem. Državni uradniki, prav posebno (•rti z visokošolsko izobrazbo, gledajo na učitelja kot na ubogo paro, kot na človeka nižje vrste in mu odrekajo, kjerkoli le morejo, enakopravnost z njimi samimi. Čc pa pride potem takle možakar na mesto, kjer lahko svoje nazore udejstvi, tedaj ne preostaja učiteljstvu drugega, kot poklicati na branik vse borce. Po predhodnem odobrenju ministrskega sveta je češka narodna škupščina uvodoma omenjeni paritetni zakon enostavno — zrušila, ukinila. S tem so seveda ukinjene vse z največjo težavo pribo-rene pravice češkega učiteljstva. Ali to še ni najhujše. Prvemu udarcu sledi navadno še drugi, krepkejši. Narodna skupščina štedi tam, kjer je najmanj na mestu, namreč pri uradniških plačah. Državnim uradnikom je znižala plače in sicer največ za 3 odstotke; ker pa je paritetni zakon ukinjen in učiteljstvo potemtakem brezpravna raja, je znižala plačo tudi učiteljem, toda ne za .3 odstotke, temveč kar za 20—25 odstotkov. Češko učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol preživlja sedaj težke čase. Kruta, vsesplošna draginja je doslej tlačila k tlom učitelja, sedaj pa. ko so znižali za 1 i prejemke, ki niso bili nikakor sijajni, se bo naselila v učiteljske družine trpk i beda. Centralna organizacija češkega učiteljstva ljudskih in meščanskih šol „Če-skoslovenska obec učitelska" je sklicala učiteljski zbor v Prago dne 28. XII. 1921., ki je pripravil vse potrebno za boj člove škega življenja in dal Narodni skupščini dvomesečni rok za izpremembo zakona c novih učiteljskih plačah. Zgodovina boja češkega učiteljstva je za nas nad vse poučna in zanimiva Zakaj naše razmere so se odigravale do včeraj še natanko kot one na češkem. Kot za obstoj nove države neobhodno potrebno, i e morala Češkoslovenska republika najpreje vsaj deloma zadovoljiti oni stan, ki je za nositev državne ideje med ljudstvo najpripravnejši, namreč učiteljstvo. Isto je bilo pri nas. Narodna vlada je smatrala za najnujnejši svoj posel uravnati prejemke učiteljstva. Naročila je referentu izdelati zakon, ki izenačuje učitelje v vsakem oziru z uradniki, ko pa je bila uredba gotova, tedaj se prikažejo fa- mozne stopnje I. V. Od kod? Kje? Toda tudi to je za nami. Sedaj imamo v zakonu črno na belem, da je učitelj državni uradnik. Ali verujte mi, da s tem zadeva še ni rešena; pride gotovo, če ne danes, pa jutri nekdo, ki bo ruval in skušal omajati temelj svojega prednika, zakonodajalca. Zato danes ne smemo mimo ' tega važnega vprašanja, mimo moralnega udarca, ki ga je prejelo za svoje nadvse požrtvovalno delo češko učiteljstvo od Narodne skupščine. Naša sveta dolžnost je, da v tem resnem trenutku povzdignemo svoj' glas in zakličemo češkim bratom: Vztrajajte in ne popuščajte niti za las! Jugoslovansko učiteljstvo motri vašo borbo! Vaši uspehi so naši uspehi, vaši porazi so naši porazi! Naprej v boj za svete pravice učiteljska, za katere sino se pod Avstrijo borili skupno pol stoletja. Ne dajmo si jili v/eti od lastne države! Albin Lajovic. Pomisleki proti odpravi dosedanjih šolskih naznanil. Z novim šolskim letom 1921./22. dobimo torei nove uradne tiskovine: ^Matični list in »Izkaz o šolskem napredku«. L. 1919. se ie vnela precej dolga papirnata voina za nove tiskovine. Tudi jaz sem posegel vmes ter priporočal združen katalog in razrednico, ki je na Koroškem in drugje že od nekdaj vpeljana in se dobro obnesla kot uradna knjiga. Toda zdaj stojimo pred novotarijo in gotovo ne bo odveč, ako si ogledamo z izkušenim očesom njeno solnčno, pa tudi senčno stran. Matični list. ki bo končno posedoval vse rede in druge važnejše podatke o obisku, selitvah, zdravju učenčevem i. dr., ie gotovo prav idealno zasnovan. Drugačna pa je stvar z »Izkazom«! Da se bodo »Izkazi« tekom šolske dobe prav oogosto izgubljali, ie sigurno pričakovati. Izgubi se lahko po naključju (slučajno). ali pa tudi — kar se bo rado pripetilo — namenoma! Kdo naj plača tistih 5 D. za nov »Izkaz«, ako je stranka plače nezmožna, ali pa da se smatra glede izgube neodgovorna in nekriva? Kdo naj plača duplikat. ako je prišla tiskovina razredniku ali šolskemu voditelju v izgubo, kar se tudi lahko pripeti? Pa recimo, da se ničesar ne izgubi. Kakšno veselje bodo imeli starejši otroci, videč vse rede v enem listu zbrane! Kaj ne, posebno tisti, ki so od leta do leta bolj napredovali ter dobe končno samo enoj-ke? Toda ti slabi prejšnji redi se bodo jim rogali kot neizbrisljivi madeži! To bo grenka kaplja na veselje! Li ni nepedagoški, da se ničesar ne pozabi in poskrile, kar ustvarja napredne občutke? Menim da! Pomislimo, da je otrok često nedolžen. ako dobi slabe rede: bolezen, domača uporaba, oddaljenost od šole i. dr., so tehtni činitelji, ki določajo vsebino iz-oričevala. K njim se pridruži še sposobnost, takt in vestnost učiteljeva, ki tudi niso brez pomena. Le eno dogodbico naj povem: Nekoč se pogovarjam z materjo-kmetico o šoli ter vprašam po njeni Miciki. Ah, moja Micka mi letos ne hodi rada v šolo in komaj čaka. da bi že enkrat prišla k drugi učiteljici, v 111. razred. Letošnja gospodična preveč hvali najrajša le učenke iz imovitejših in boljših rodbin. Mojo Micko malokdaj vpraša in rede ji daje, kakor ie razpoložena ... Kdo se upa trditi, da se kaj tacega nikjer ne prigodi? O pač, vsi, ki opazujejo. vedo, kako vpliva nepravilno, nezdravo razmerje med šolo in domom na izpričevalo, vedo, kakšne učinke izvablja simpatija ali pa antipatija med učiteljem in posameznimi učenci. Iz tega sledi, da si moremo napraviti relativno stvarno sodbo o duševnem razvoju učenčevem le pod izvestnimi pogoji. Recimo, da hodi učenec vsa leta k istemu učitelju in da so socijalne razmere njegove stalno enake. Tudi ne vem, kai koristijo slabšemu učencu boljši redi prejšnjih let. Ako je P. B. Dojmovi iz Srbije. Još za vrijeme balkanskog rata. či-tajuči simpatične novinske članke o Srbiji i njihovoj junačkoj vojsci, porodila se u meni jaka težnja, da vidim tu zemlju i narod koji tamo živi. Vukla me želja, da vidim jednu slavensku slobodnu državu sa svojom upravom i svojom narodnoni dinastijom. Državu, gdje vlada sloboda i demokracija. Ood. 1916. kad je Evropa pušila se u fatnom plamenu, Austrija, da pokaže 5>voju kulturu i svoju velikodušnost prema zapuštenom Balkanu, poče, da otvara M pokorenoj Srbiji škole. U to tužno za Slovenstvo doba bio sam i ja jedan prisi-'an član austrijske vojne sile. U vojsci sam doživio vrlo malo radostnih časova. ali veselijeg nišam nikad doživio u životu °d onog, kad nam je jedne večeri komp. feldvebel pročitao „Befehl", da se jave svi učitelji, koji poznaju hrv. jezik, te da ^ biti poslani u Srbiju u svojstvu učite-'ia- U toin mi je času bilo, kao onom jad-u°m robijašu. koji je sputan u podzemnoj temnici 'oez sunca i slobode i iznenada ga l2vedu na slobodu. Mojoj sreči nije bilo kraja. Veselio sam se što ču biti spašen ratnih napora,^ moguče i smrti, a uz to iči.u Srbiju u tu moju davno željkovanu zemlju, a napokon tješio sam se, što je gotovo za onda bilo najglavnije, što in tamo biti — sit! Drago mi je bilo, što ču se osloboditi neugodnog ambijenta, gdje se samo o puški v menaži govori, te iči medu one male sirotane, koji tuže ¿a svojim hraniteljima, koji tamo daleko na krvavom Kajniakčalanu bore se puškoin u ruci, da isteraju Švabu sa svoje opu-stošene zemlje. Veselio sam se napokon što ču utješiti i ohrabriti te male mučeni-ke, žrtve velike i plemenite ideje. Dva sam dana ovako presretan lutao, kao bez glave od prevelike sreče i fantazirao o Srbiji, dok mi nije te sretne časove uni-Štio batalj. ordonanc, kada je pozvao sve učitelje moje kompanije, da prime dokumente za putovanje u Srbiju, a samo je mene ispustio. U prvom sam se času tješio, jer mišljah da sam pogreškotu iz-ostavljen, ali se doskora osvedočih da nije to bilo „slučajno". Dakle je i opet kriv taj nesretni P. U.! Za mene je ovo bilo grozno razočaranje. Još i više! Jer za mene to nije više bila nada, nego nešto sigurno, stalno. Ja sam duhom bio več u Srbiji. Tamo sam vadio, veselio se, dije-lio sreču i nesreču toda mučeničkog naroda. Veli se: svako čudo za tri dana. Sada se osvedočih o neistinitosti ove rečenice, jer se nemogoh od ovog čuda otrezniti ni tri nedjelje. Došla napokon i 1918. godina, a s njoin i naša sloboda. Prvo je oduševlje-nje več prošlo i nastali su dani mirnog i korisnog rada. Svukoh i ja vojničku cdoru i počeh misliti za svagdašnji kruh. U novi, nama započela se odmah živa agitacija da se pomogne opustošenoj Srbiji. Držali, da ču joj najbolje pomoči, ako joj posvetim svoje skromne sile i ujedno ču ostvariti svoj davni sanj i tako se od-lučih da idem u Srbiju. Ipak mi je bilo pri loj pomisli teško pri duši. Balkan! Več sama ova riječ strašila ine, pa još iza 6-godišnjeg rata! Znam; da me tamo čeka neko selo. A sela bit če zapuštena, opu-stošena. Narod podivljav u ratu, a škole zanemarene. Pri odlučivanju sve mi se ovo vrzlo po pameti. Ali ipak konačno se odlučih da idem, da se odužim i tom dije-h; našega naroda, koji je u krvi najviše I žrtvovao za našu slobodu i ujedinjenje. Uputim se uveče iz Zagreba i drugi dan stignem u Beograd, za prvi put u životu. Orad je na mene učinio prilično lijep do-jam, ali ipak osjetih neku promjenu. Osje-tih se, da sani na istoku. Izgled grada mnogo drukčiji, ulicom susrečivah neka druga neobična lica u različitim narodnim nošnjama iz raznih krajeva Srbije, Makedonije i Črne gore. Kad dodoh do hotela „Moskve" i Terazije uvidjeh da imade i ovde mnogo evropskog, te ovaj glavni dio grada čini dojam jednog velegrada, ili budučeg velikog svetskog grada, koji imade sve uvjete iijepog razvitka. Pro-šao sam sve važnije i ljepše dijelove grada, kao: Kalimegdan, Topčider, prošao sam i sve veče i ljepše ulice i trgove i upozorah barem donekle vanjski dio grada. Početkom jeseni stignem u odredeno selo B., u srcu Šumadije, odakle se otvara lijep pogled na grob kralja Petra na Oplencu. gdje sada počivaju Njegovi mrtvi ostanci. Moj se dolazak razglasio po selu munjavitom brzinom. To je za selo bila osobita novost. Novi učitelj, pa još k tome prečanin — Primorac! Senzacija! Svi me seljaci susreču vesela lica, rukuju se s manom i oduševljavaju me za njihovo selo, te vele, da je ono najbolje i naj-ljepše u čitavoj okolini. Ljudi da su mirni i vredni. Svi se kupe oko mene i saleču me sa sto pitanja: odakle sam, gdje sam do sada bio itd. Ja im pričam da sam s mora. Oni se čude, te vele: Bože, Bože. gdje sve Srbin ne živi! Odmah me začudila vječitost i bistrina tog šumadinskog seljaka. Nekoliko je dana sve bilo opoje-no od radosti, što su dobili novog nastav-nika i ako im se s jedne strane došapnulo, da sam Švabo — katolik, pa bih mogao i djecu pokatolicit! Sve im ovo nije pro- zdrav, se mu k večjemu očita sedanja lenoba, kar ga še bolj omaloduši. Ob koncu 8. šolskega leta pa bi rad videl ta izkaz. Mnogokrat prelistan, pretipan in neredkokrat opremljen z mastnimi in črnimi lisami, bo tiskovina vsekakor vse prej nego lična. In tako stvar naj dobi učenec ob izstopu iz šole za slovo v roke! Li ne bi kazalo, dati mu vsaj sedaj nekaj novega in ličnega? Tudi oče podari sinu novo obleko, kadar le-ta ostavlja rojstni dom! Z »Izkazom« pa tudi starši šolske mladine ne bodo zadovoljni Izdajati jih ie dvakrat na leto, sem odsvetoval že 1. 1919. Izdanje šolskih izpričeval ni bogve kakšen trud. in če bi bil. smo kot učitelji dolžni, otroke večkrat v letu z njimi razveseliti. Osnovna šola ni srednja šola. sicer oa bo le ta odslej v tem oziru ugodnejša, kajti tu imajo mesečne konference, po katerih se učenci obveščajo o svojem napredku s hvalo ali grajo, dobro vedoč, da so ta vzgojna sredstva velike važnosti. Znano je, kako se otroci vesele novih šolskih naznanil, a sedaj tega veselja ne bo, vsaj pri mnogih ne, ki bodo morali vedno znova videti prejšnje grehe. »Matični list« kot interna uradna tiskovina se bo morda obnesel. Škoda bo le tistih duplikatov, ki se bodo morali pisati za »večne« selilce, kajti če se seli učenec v drugič, se bo moral popraviti drugi prepis za tretjo šolo, ker si mora vendar vsaka šola, recimo v svrho Statistike in kronike, ohraniti izvestnih podatkov tudi o učencu, ki jo je le mimogrede posečal. Najbolje bi bila kombinacija: »Matični list« s četrtletnimi rubrikami in dosedanja šolska naznanila. Na ta način bi bilo ustreženo šolski mladini in staršem * pa tudi psihologom in morebitnim — biografom. _J. Kovačlč. Šolski vrtovi in mesta. Uvedba kmetijsko prirodoznanskega pouka v naše osnovne šole zahteva urejenih šolskih vrtov, ki naj služijo kot na-zorilo pri tem pouku. Razveseljivo je, da so začeli mnogi učitelji vrtnarji preurejati šolske vrtove, ker se zavedajo, kolikega pomena je kmetijsko prirodoznanski pouk in urejen šolski vrt za vzgojo in praktično^ izobrazbo naše mladine. Kdor ima zmisel za resnično vzgojo in napredek našega naroda, ta bo podpiral to prizadevanje. V prvi vrsti so v to poklicani naši lokalni faktorji: krajni šolski sveti in občine. Žal pa, da ravno te korporaci je, ki so najbolj prizadete na stvari, ki bi imele od uspešne izvršitve tega načrta največ koristi, le malo pomagajo, pogostokrat vsled nevednosti in nepoučenosti celo nasprotujejo prizadevanju učitelja vrtnarja. To nas ne sme plašiti. Namen je dober, misel je zdrava in realizacija nujno potrebna. Potom tega pouka moremo najlažje in najsigurneje zainteresirati narod za šolo in pridobiti zanjo njegovo naklonjenost. Učitelj, ki kaže za ta predmet zanimanje in v tem zmislu deluje, ve, da je kmetijsko prirodoznanstveni pouk in šolsko vrtnarstvo ona vez, ki bolj ko vse druge veže šolo z domom. * Saj je znano, da pametni starši itak shranjujejo stara izpričevala svojih otrok le-tem za spomin. Vprašanje je. kakšno stališče naj zavzamemo za mestne šole. Nemški zdravnik Schreber (1. 1808.) se je posebno zanimal za reformo vzgoje mestnih otrok. Po njegovem prizadevanju so ustanovili sredi minulega stoletja v nekaterih mestih velike vrtove, ki nudijo otrokom v prostem času zdravo bivališče in igrišče v prosti naravi. Imajo pa ti vrtovi tudi praktično stran, seznaniti mladino z delom in se z njim okoristiti. Ta preko-ristna naprava se je vrlo obnesla in se je kmalu razširila po mnogih nemških mestih v veliko korist mladine in v veselje sta-rišev, ker je odtegnila deco brezdelju, postopanju in pocestnemu potepanju ter jo navaja k zdravemu razveseljevanju in jo uči koristnega dela. Tožbe o naši mladini se množe, njeno vedenje ni razveseljivo. Brezdelno postopanje in razne nerednosti so na dnevnem redu. Nisem nasprotnik športa, a neprestanega premetavanja žog je menda več kot dovolj. Mnogi starši so se že zatekli k svojim učiteljem, naj skušajo to preprečiti, saj jim strgajo toliko obleke, da jim je ne morejo sproti nadovoljiti. Kako vplivajo te divje igre na vzgojo mladine in njen napredek, v tem so edini vsi trezno-misleči učitelji. O tem so tudi že govorile učiteljske konference. Razumeti pa je treba prav. Nismo nasprotniki športa in telesne vzgoje. Smo za to! A ta mora biti smotrena, uči naj se pod nadzorstvom in strokovnim vodstvom. Potrebna je telesna vzgoja, zato se vnemamo za telovadbo, otroške igre in vsako telesno vzgojo, ki je smotrena. ki krepi otrokovo telo, plemeniti njegovo srce in navaja k delu. V dosego tega cilja ne najdem boljšega sredstva, kakor je uvedba šolskega vrtnarstva tudi za mestne šole. Mnoge naše mestne šole nimajo vrtov ali pa neprimerne, ki ne morejo vstrezati svojemu namenu. Nujno je tedaj potrebno, da ustanovimo v naših mestih centralne šolske vrtove. To misel sem sprožil pri lanski učiteljski konferenci za Ljubljano in upam ne brez uspeha. Ustanovitev in uvedba šolskega vrtnarstva je iz higijeničnih in vzgojnih ozi-rov potrebna. Vsako leto čitamo v naših časopisih pritožbe o poškodbah in uničevanju mestnih nasadov in izprehajališč. Tu ne bodo pomagale mnogo vse odredbe ne straže. Treba je vzgoje srca, vzgoje čuta za lepoto in spoznanja, koliko truda, dela in časa je treba, predno vzgojimo nekaj lepega. Če bo r imela naša mladina ta čut, če se bo zavedala ob pogledu lepih nasadov obilega truda, ki ga je bilo treba predno je bilo vse to vzgojeno, izginila bo vsa dosedanja surovost in škodoželjnost. V lepo urejenem šolskem vrtu, kjer bo mladina sodelovala sama pri vzgoji kultur, bo spoznala vrednost dela, v njej se bo vzbudila ljubezen do lepe narave, pravi čut do lepote. Ta čut bo boljši varuh javnih nasadov kakor vsi opomini, vse straže in odredbe ali celo kazni. Na naših mestnih šolah je sicer majhen odstotek kmetskih otrok, katerim bo ta pouk koristil neposredno. Pa če je ta procent še tako majhen, ima iste pravice zahtevati pouk, katerega so deležni tovariši in tovarišice na deželi. Morda imajo še večjo pravico, ker bo okoliščina, da bivajo v bližini mesta, zahtevala od njih boljšega in intenzivnejšega znanja in de la njihovi stroki. Velik procent naših šolarjev pripada obrtnemu in uradniškemu stanu. Tudi tem je potreba tega pouka. Želja vsakega obrtnika je doseči prej ko mogoče samostojnost. Vsak si želi pridobiti zemljišča na katerem si ustanovi svoj dom. To stremljenje moramo podpirati, ker je velikega pomena za zdrav razvoj obrtnega stanu. Šolsko vrtnarstvo lahko veliko pripomore k uresničenju tega važnega socijalnega vprašanja. Znanje, ki si ga bodo pridobili učenci v osnovni šoli, jih bo navdušilo in jim nudilo tudi potrebnega znanja pri izvedbi za-željenega načrta. Na podlagi pridobljenega znanja si bo ustvaril lahko res nekaj dovršenega. Kolonije obrtnikov in delavcev mnogih, zlasti nemških mest, kažejo pestro sliko. Hišice sredi vrtov z lepimi nasadi in cvetjem so pravi raj. Tu je temelj rednega in srečnega življenja, kamor nima dostopa pogubni alkohol in vse kar ga spremlja. Kako pa je v tem oziru pri nas? Pa naj postanejo naši učenci(ke), uradniki te ali one stroke, pridobljeno znanje jim bo koristilo če bodo službovali v mestu ali na deželi. Posebno slednjim. Kako nesrečne se počutijo uradniki na deželi, ki so bili vzgojeni v mestu. Ne ro-znajo narodnega delokroga in teženj, vse jim je tuje. Tuji pa so taki uradniki tudi ljudstvu, kar pa je obema v veliko škodo. Kdor je potoval po raznih mestih je videl s cvetjem in zelenjem okrašene hiše in cele ulice, kar daje mestom posebno prikupljivo lice. Kako je v tem oziru pri nas? Manjka čuta za lepoto, pa tudi potrebnega znanja. Šolsko vrtnarstvo bi storilo lahko tudj V tem ozdru .mnogo v okrašenje naših hiš. Da imajo mestne občine primernega sveta na razpolago o tem ni dvoma. Svet, ki je danes v najemu in ga izkoriščajo drugi, bi bil v kratkem času kraj dela in veselega življenja za našo mladino. Tak centralni vrt bi moral biti dovolj velik in urejen po načrtu, kakor ga je odobril oddelek za prosveto. Z vrtom bi bilo združeno otroško igrišče po geslu: delu, razvedrilu in zdravju. Na njem bi se gojile vse zahtevane panoge: sadjarstvo, zelenjadarstvo, cvetličarstvo in čebelarstvo. Po možnosti tudi reja kokoši in kuncev. Vrt bi upravljal po enotnem načrtu učitelj-vrtnar. Ta bi sestavljal delovni red in poučeval učence in učenke višjih razredov tako, da bi bili v gotovem redu deležni pouka in dela v vseh naštetih panogah. Učenci in učenke bi opravljali vsa dela na centralnem vrtu sami pod vodstvom učitelja-vrtnarja. Pridelki bi bili njihova last, ki bi je bili deležni po pridnosti in zanimanju. Vsem, ki je mar zdravje, dobra vzgoja in sreča otrok, upoštevajte dane nasvete. Osrečili bodete našo mestno mladino in pomagali vzgojiti zdrav in de-loljuben naraščaj. Ta pouk in delo na centralnem šolskem vrtu lahko tudi prav mnogo pripomore do spoznanja, koliko truda in dela, pa tudi znanja je treba producentu, predno more nuditi konsumentu potrebnih pridelkov. To opazovanje bo uspešno blaži- lo naraščajoče nasprotstvo med meščani in kmetskim prebivalstvom. Skulj Andrej. Iz Jugoslavije. Napredek naše organizacije, s 1. tek. mesecem je pričel poslovati skupen urad za upravo listov, ki jih izdaja naša organizacija. Dobili smo enotno ¡n skupno upravo naših listov, ki je zvezana z glavnim blagajništvom našega pover-jeništva UJU. S tem je omogočena točna evidenca naročnikov na posamezne liste in na organizirano in neorganizirano uči-teljstvo v Sloveniji ter na naročnike naših listov izven učiteljskih krogov. Skupna uprava bo močna opora našemu temeljitemu delu na organizačnem polju. Dajala nam bo jasen upogled v naše stanovske vrste in bo omogočila točno dostavljanje naših listov in evidenco izprememb članstva v posameznih društvih. Centralna uprava listov in blagajništvo poverje-ništva UJU v Ljubljani bo torej obsegala upravo »Učiteljskega Tovariša«, »Popotnika« in »Zvončka« ter glavno blagajno našega poverjeništva UJU. Lokal in opremo je dala Učiteljska tiskarna in se nahaja nad sobo strokovnega tajništva UJU in uredništvom Učiteljskega Tovariša, v I. nadstropju Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. Vodstvo urada je prevzel novi blagajnik tov. Fegic Vse upravne zadeve je torej naslavljati na novi naslov. — Novo glasilo jugoslovanskega uči-teijstva v Skoplju. V Skoplju je pričel izhajati nov učiteljski stanovsko politiski list »Prosvetni Glasnik«. Urejuje ga tov. Sava M. Milosavljevič, izdaja ga pa Org. učit. akc. društvo »Zavičaj«. Kakor smo I že svoječasno poročali, si je učiteljstvo južne Srbije ustanovilo v Skoplju svoje učiteljsko tiskovno društvo in učiteljsko i tiskarno. Sprva je pričela tiskarna izdajati ilustrovani mladinski list »Zavičaj«, ki I prihaja tudi v učiteljske vrste v Sloveniji, sedaj pa je pričelo učiteljstvo, zbrano okrog tiskarne, izdajati tudi stanovsko — politiško glasilo Prosvetni Glasnik. List je izrazito stanovski in prinaša v prvi številki razprave najaktualnejših stanovskih vprašanj in pregled o učiteljskem gibanju v naši državi iz vseh pokrajin. Iz Slovenije omenja zadnje predavanje tov. Črnogoja v Šmartnem pod Šmarno goro. List je prav spretno urejevan in stopa s I simpatičnimi članki s prvo številko v ! borbo za moderna načela v šolski zakonodaji. Prepričani smo, da se bo moč novega glasila pokazala tudi pri okrep-Ijenju naše organizacije v južni Srbiji. Novega borca za naše stanovske pravice iskreno pozdravljamo! Skoplje je pa postalo s tem kulturno prosvetno središče jugoslovanskega učiteljstva in bo važna postojanka za UJU. Dosedaj so bili prosvetni centri, kjer so izhajala učiteljska glasila Beograd, Kragujevac, Novi Sad. Sarajevo, Split, Zagreb in Ljubljana, sedaj so se ti prosvetni centri izpopolnili še s Skopljem in nam ostane neopredeljen samo še teritorij Črne gore. Prepričani smo, da bodo ti naravni kulturno - prosvetni centri tvorili tudi v bodoče naša prosvetna središča prosvetne uprave in tudi našega UJU in njega poverjeništev. — Ljudskošolskemu učiteljstvu. »Akademski socialno-pedagoški krožek« je priredil dne 9. >jan. diskusijo o 1. členu zakonskega načrta za narodne šole, katere muiilo njihove radosti, jer vele: ta mora da je Srbin, jer lepo srpski govori. U novom sam se ambijentu brzo sna-šao, premda sam došao u posve nove prilike, medu nove ljude i običaje. Selo je bilo na drumu. U njemu nije bilo ništa osobito. Škola stara i zapuštena. S dje-cotn sam se brzo upoznao i sprijateljio, jer su vrlo bistra duha i otvorena. Brzo shvačaju i dobro pamte. U školu idu vrlo rado. Ni druga okolišna sela nisu se ni-čiin razlikovala. Mnogo se razlikuju od naših primorskih sela. Kuče su u selu ra-sturene na daleko jedna od druge. Vrlo je malo ušorenih sela. Osim crkve, škole i kafane rijetko je nači drugih kuča na-okupu. Svaka je kuča u selu ogradena drvenom tarabom. U dvorištu ima još svaki seljak osim kuče i kačaru (hambar), smočnicu, a poneki i šupu. Staje nemaju kot kuče. Kuče su sve prizemnice, grade-ne od opeka, ili drva. Izvana su sve lijepo okrečene, te čine vrlo ugodan dojam. Svako selo u Srbiji ima svoju opčinu. Vrlo je malo sela i bez seoske kafane. Tu se dnevno sastaju seljači čitavog sela, te raspravljaju dnevna pitanja sela. Tu se ponajviše govori o pijacu i o svemu gdje su seljački interesi zastupani. Narod je u ovom kraju vrlo bogat. Zemlja je ravna i plodna. Ni najinanjeg kamenčiča nema nigdje. Zemlju obradtiju modemom plugovima. I drugih zemljo-radničkih sprava imadu, kao vršalica, tri-jera i. dr. Kraj je obrastao lijepim šuma-ma, a imade i mnogo sjenokoša. Ponajviše se timari krupna stoka: krave i volo-vi. Ovaca je vrlo malo. Od ratnih se po-sijedica narod vrlo brzo oporavlja. Ham-bari su več puni žita, a stoke imade i za izvoz. Sela su ponovno oživila. Nigdje se u selima ne osječa več rata. Rijetko se još tu i tamo čuje gdje nesretna ljuba tuži za izgubljenim vojnom. Nedjeljom natječu se momei tko če proč, da povede kolo. a lukavi cigo ruspaljuje ili svojom svir-kom i pjesmom, pa izmamljene im „banke" veša za reklamu na luk. Seljak je upravo raskošan. Imade svega u izobilju: mesa, žita i vina. O svečanostima, kao o krsnoj slavi, zavietini, Božiču, Uskrsu i s vadbama trosi i ludo baca, te u tim danima više potroši nego u čitavoj ostaloj godini. < ieslo im je nema svečanosti bez „pečenice" (pečeni odojak). Na jednoj svadbi zakolje se i do 50 prasadi, a popije se 3--4 hI vina i rakije. L tim se danima ne itedi, inače seljak pc-ve priprosto živi. Hranu sprema vrlo primitivno. Hrane se ponajviše „projom" (kruh od samog kukur. brašna). - - U vrijeme največih pjljskih raduja mrslablje se hrani, a zimi najbolje, kad najtnanje radi. Prije rata na- rod je oskudijevao na novcu, a sada imade ga dosta. Do njega dolazi lako, pa ga hko i trosi. Duha su s:'el:t:'ativna. Svi su trgovci i svima taj zanat dobro uspijeva. Svake je sedmice u sreskoj varoši u odrejeni dan „pijač", pa tu dolaze seljaci j ra/ni trgovci :;z bliža i daleka, pa se tu mešetari: nešto prodaju, a drugo kupu-ju i opet prodaju. Iza rata se svuda več opaža zriatan progres. 1 zadrugarstvo se počelo lijepo razvijati. U mojem su selu tri zadruge: kreditna, potrošačka i mlekarska. Mlekarska je radjla i za vrijeme rata. Vodio ju je J. P., sadašnji zastupnik. U narodu je ostavio vilo iijepu uspomenu, te se njega sječaju svi kao svog dobrog prijatelja i branitelja od austrij. okupator, vla-I sti. U tom je kraju bilo za vrijeme okupacije još i drugih Hrvata i Slovenaca — časnika i svi su ostavili u narodu časnu uspomenu poštenih i narodnih ljudi, toga radi narod u tom kraju mnogo cijeni pre-čane i upravo im se divi. Predratna se Srbija mnogo zauzima-la za pučko školstvo i bila ga aa c.io-6o^y n Be."tH'iiiny name OTanoime nocny-jrh yieHHn,HMa-n;aMa Bame niKOJie Kao viopitTH npiiMep! HeKa /iapesKJBHBOCT Ba-iiihx baka oitorvhii, ;ia ce jjeija nauiHx /ipv-roBa o6e36e,ae h ocnocooe aa ii>iixob 6y^yhn pa/j h HvHbot' r'Ia h oim aa ;;onpo cnor napoja n cjioGo.iv c-.:ie;iyjy itpHMepy CBor ona! Bame aayaitMaite n ;iapesKJBHBOCT ^eije Bame uiKOJie, naiiehe ce y H3BeniTajy r^e he ce h oimiTH n nocefinu pa/i aa obj* ^oopo-TBopHj" cBpxy iiajncKpeHHje noxBajiHTH h ,'tOCTO j HO y3BHCHTH — HCTahll. BpETCKO i[oa;tpaB;i.e Ba>ta u /iemt inajbe —YnpaB3 4>OHfla yMMTen>. PaTHe CMponafiH. — Učiteljstvo za naiudovo in državno kulturo. Učiteljstvo pttrazrednice v Radvanju pri Mariboru prispeva vsak mesec od svoje plače primeren del obče-kulturnim namenom, s čimer utrjuje v svoji zavednosti vez med narodom, državo in svojim stanom. V letu 1921. je prispevalo vsega skupaj: Jugoslovo.iski Matici kot letnino za 5 učnih moči 336 K. Slovenski Matici v Ljubljani letnino za 5 učnih moči 200 K. Slovenski Šolski Matici letnino za 5 učnih moči 160 K, Učit. dr. v Ljubljani kot letnino za 5 učnih moči 1300 K. Javni šolski knjižnici v Radvanju dar 200 kron. Društvu jugoslovanskih dobrovolj-cev dar 120 K. Dijaški kult nji v Mariboru dar 376 K. Za obnovitev Karadjordjevega konaka v Topoli dar 120 K Ciril-Metodovi družbi dar 60 K, Učiteljskemu konviktu (na blok. še ne odposlano) 100 K, 7% investicijsko državno posojilo 4600 K, skupaj 7572 K. — Bilo bi gotovo znamenje visoke zavednosti, ako bi ;,iogla vsaka šola naše države vsako le o zkazati primeren izkaz svojega sodelovanja na narodovi in državni kulturi. — Lepa priložnost za izboljšanle življenja se nudi učiteljiščmku ekstei nistu, oziroma učitelju na rskonvalescenttiem dopustu, upokojenemu uč telju ali tudi vf-sokošolcu, koji bi hotel učiti nekega gra-ščaka in njegovo soprogo, dve uri od Maribora, več mesecev slovenski jezik. V gradu dobi vso oskrbo in zahtevano plačo. Nastopi lahko takoj. Prijazne ponudbe s potrebnimi podatki se naj pošiljajo Ra-doslavu Knafliču, nadučiteim v Radvanju, pošta Maribor. Srbi iinadu vrlo mnogo raznih narodnih i crkvenih običaja. Mnogi njihov običaj djeluje na narod vrlo pogubno, jer se tu ponajviše samo jede i pije i suvišno troši. Imade i lijepih običaja, kao n. pr. Sv. Sava i Mladenci. Ovo su dani Školče slave. U te dane dolazi čitav narod i sva djeca u školu. Djeca najprije dekla-muju j pjevaju. Tom prilikom govori obično učitelj narodu o važnosti škole. Roditelji sa djecom ostaju cijeli dan u školi, tu se goste i vesele. Na ovaj način dolazi u dodir dom i škola, te škola podaje narodu bliža i umu i srcu. Ovi obi-Ci>ii jačaju i samu nastavu, jer nastaje školi plemenita utrka medju djecom. Na Koncu škol. godine drži se i svečani i.spit, kojem učestvuju na djecu i roditelji, da v'de rezultat učiteljevog rada i sposob-"ost svoje djece. Kontrola je škola dobra. Druge sam škol. godine bio premje-sten u novi predjel, blizu homoljskih pla-'n'.na, kamo dolaze znatiželjni izletnici, da vi(ie romantične gore i historički samo-st.an „Gornjak", kojega je lijepo opisao u ^Jesmi Ojuro Jakšič, kamo je on često za- lazio, da u onim lijepim romantičnim šu-mama raširi svojoj vili krila, da se lakše digne u pesniške sfere. Ovamo dolazi sva-kovrsnih izletnika. Obožavatelje prirodc vuče bogatstvo i prirodna raskoš toga kraja, a Bakusove prijatelje podrumi čič. otaca. Od največe je važnosti samostan za historičara. Tu se nalazi i jedna povelja cara Lazara, u originalu. Malo poda-lje od starog samostana izvire riječica Mlava, koja se provukla kroz velike gor-njačke klisure do ravnih bogatih polja, kuda brza tim pitomim krajem k širokom Dunavu. Večina pučanstva u tom kraju su „Vlasi". Medju sobom govore neko ru-munjsko narječje, a mnogi i neznaju druk-čije. Muškarci nauče i „naški", a ženske vrlo rijetko. Nacijonalno su nesvesni. Oni znadu, da su državljani Srbije i prema to-me revno vrše svoje državljanske dužno-sti. Kulturno stoje još mnogo niže od Srba. Bakus i Venera stari su im znanci. — Umrla je gospa Marija Jerše, mati tovariša Josipa Jeršett. nadučitelja v NaklertL Naše sožalje! — Učiteljem vrtnarjem, ki se obračajo name v uradnih zadevah, svetujem, da to store uradno potom šolskega vodstva. Naslove naj dopis na šolsko vodstvo na Barju ali na nadzornika za šolske /rtove — Barje (Ljubljana). — Čmagoj. — Učiteljskim zborom, ki žele. da imam na društvenih zborovanjih kaka predavanja, naj se obrnejo name vsaj 2 do 3 tedne prej. da vem razpolagati s časom. — Črnagoj. Iz Mežiške doline. Če je to pametno' Krajni šolski sveti v Mežiški dolini so bili od okrajnega šolskega sveta na Prevaljah razpuščeni. Občinski zastopniki so dobili nalog, izvoliti nove. Pri nas še dosedaj ni bilo občinskih volitev, zatorej ne vemo iz katerega vzroka so morali stari občinski zastopniki, ki so volili dosedanje kr. šolske svete — voliti naenkrat nove! Drugače bi seveda bilo, ako bi po naših občinah bili novo izvoljeni (bčinski zastopniki. Čemu take izpre-mcmbe tik pred volitvami? Čudna so pola božje previdnosti v Mežiški dolini. Vsekakor pa bi bil čas, da bi se tudi pri nas upoštevala ljudska volja, ker le tako pridemo enkrat do miru. V Guštanju v Mežiški dolini je na šestrazredni šoli nezasedeno učiteljsko mesto. Tovariši, ki imajo veselje do narodnega dela ob meji, naj se zglase za to mesto. Učitelju je na razpolago prosto stanovanje. Prazno je mesto za učiteljico v Kotljah (letovišče) pri Guštanju, istotako s prostim stanovanjem. — Za nravni prerod našega naroda se vrši v nedeljo 22. t. m. celodnevno zborovanje v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani; začetek dopoldne ob 9. uri, popoldne pa ob pol 3. uri. Nastopi več govornikov raznih strank med drugimi tudi naš tovariš Ivan Bezeljak, okr. šol. nadz. v Litiji z referatom »Alkohol in mladina«. — Tovariši, pridite v največjem številu! — Ljubljanski učiteljski pevski zbor. Pevske vaje prihodnji ponedeljek ne bo. Začetek prihodnjih vaj naznanim svoje-časno. Pevovodja. Šolski odri dobro delujejo. d Poziv mladinskim pisateljem, dramatikom in skladateljem. Trudapolno. a hvaležno delo izvršuje marljivo delujoče učiteljstvo po Sloveniji s tem, da pridno prireja vsepovsod mladinske gledališke predstave. Žal, da je ravno na tem polju mladinska dramatika zelo revna. „Pepelka", „Snegulčica", „Trnjulčica" — nemško delo, se v prestavi ponuja našim otrokom. Izvirnega imamo kaj malo. Na ljubljanskem odru prirejajo sedaj z velikim uspehom izvirno slovensko delo „Petrčkove sanje". Slovenski pisatelji in skladatelji, ki imate zmožnosti, strnite se v kolo in pripravljajte naši mladini izvirnih, dobrih iger in spevoiger! Hvaležnost ne bo izostala. — d Prireditelje predstav na šolskih odrih opozarjamo na dva dobra pripomočka, t. j. Skrbinškova knjiga „Diletant-ski oder", ki nas poučuje o tehniškem delu na gledaliških odrih in Navinškova knjiga „Maska", ki nam podaje vsa navodila za maskiranje. Potrebno bi bilo samo še kako delo o izdelovanju in slikanju kulis, da bi imeli popolna navodila tudi oni, ki se dosedaj niso še s tem pečali. Risarjev imamo sami dobrih med seboj. — d Poziv učiteljstvu! Da bo delo odbora, ki bo zbral in sestavil seznam vseh dramatičnih nastopov, iger in spevoiger, tujih, prevodov in izvirnih, ki pridejo za naše šolske odre v poštev popolnejše in olajšano, prosimo učiteljstvo, ki se zanima za stvar, da pošlje na uredništvo Učit. Tov. sezname iger, ki bi jih priporočali za naše šolske odre. Seznam naj obsega posebej dramatične nastope, igre in spevoigre in sicer v treh oddelkih t. j. tuja še ne prevedena literatura, prevodi in izvirna domača dela. Uredništvo bo zbiralo vse nasvete. Sklep pokrajinske skupščine UJU je bil, da se tak seznam izda. —d Ob orlliki zborovanja učiteljskega društva za svetolenartski okr. pri Sv. Trojici (Šol. oder) se je vršila šol. predstava z učenci IV. razreda. Prvi prizor: »Na preji« smelo rečem, nastop siguren in neprisiljen po vseh, bodi si v preji pri 5 kolovratih samih, kakor tudi združen z izbranim petjem v vrlo okusno urejeni sobi; cela slika je kazala dobro izšolane deklice v 'preji, petju in mirnem nastopu cele igre. Uspeh popolnoma dosežen je impo-niral gledalcem, igralci so želi obilo priznanja. — Trodejanka šivilja Klara je bila istotako izborno oogodena. najboljši igralci ne morejo bolj naravno uprizoriti te slike kokor so jo trojiški šolarji. Izkazan" pohvalo so v polni meri zaslužili. Oder. stoječ v šoli. lepo kinča šolsko sobo, ni prav nič na potu pouku, pri deklamacijah ie dobro došel. Glavna zasluga teh prireditev se pa mora priznati neumorno delavni tov. Etni Vobičevi, kot oživljajoča dušca narodnega gibanja v trgu Trojiča-nov. Čestitamo ji iz vsega srca! Da bi le nam zdrava bila, kot trudaljubivna je itak že znana. Pri vseh prireditvah teh raznih mladinskih iger, za oskrbo mnogovrstnih šmink, kulis, oblek vilam, palčkom itd. ima pa pohvalno zaslugo nje soprog tov. Ciril Vobič. katerega smo imenovali gle-dališčnim ravnateljem. Le vrlo s tem obelodanjenim vzporedom naprej in navzgor, da bo dosežen narodni blagor! —d Selška dolina. (Šolski oder). Visoko pod Ratitovcem sameva raztresena gorska vasica Podlonk. Dne 18. decembra je priredila šolska mladina svojo prvo predstavo: 2 igrici, prizori, petje itd. Kar čuditi se je bilo otrokom, kako pogumno so nastopali. Šolska soba je bila nabito polna. Odrasli Podlončani so bili kaj veseli svoje mladine. Vsa čast otro-čičem in gdčni učiteljici. Prosimo vas, razveselite nas še večkrat s tako nedolžno zabavico. Le naprej mladina, tebe kliče domovina. Šola v Svibnem pri Radečah. (Šolski oder.) Marsikateri tovariš na deželi ima veselje za uprizarjanje šol. predstav, ima tudi zato nadarjeno deco, a kar je glavno — odra — nima. Vsak se ustraši prevelikega truda in stroškov, kar danes res ni igrača, zato že v kali zamori to misel. Pa vendar ni to tako hudo, kakor se človeku v prvem trenotku zazdi. Železna volja in požrtvovalnost premagata vse ovire. Tako smo začeli tudi ini in oder je v šestih tednih stal s kulisami (3 premem-be: soba, vas in gozd). Stroški so bili razmeroma majhni, tako, da smo jih s prvo igro krili. Dne 18. dec. 1921. so na šol. odru uprizorili odrasli ljudsko dramo „Razvalina življenja". Dobiček te predstave je bil namenjen šol. božičnici, ki se je priredila 23. dec. pr. 1. Pri božičnici so otroci igrali dve igrici: „Sneguljčica" in „Kaznovani šaljivec". Igrici sta nepričakovano dobro uspeli. Veliko je bilo veselje staršev in otrok, a še večje, ko se je zavesa v drugič odgrnila in zasijalo božično drevesce. Ob tej priliki je bilo ob-darovanih 160 otrok, najpotrebnejši izmed teh pa so dobili obleke in obutev, ki nam jih je poslala »Drž. zaščita dece v Radečah". — Ivo Pečnik, šolski vodja. —d Iz Babnegapolja. (Šolski oder.) Tud v naši obmejni vasi moramo pohvaliti šolsko mladino, ki se je v letu 1921. izredno trudila za svoj stalni šolski oder. Imeli smo 8 predstav z mičnim. obširnim vzporedom, ki je občinstvo in šolsko deco vsestransko zadovoljeval. Pri vseh predstavah se je povdarjalo geslo: »Domovina, vedno mislim na te in na neosvo-bojene brate«. Deklamovanke: Kralju Petru I. Vel. Osvoboditelju, Soči, Vapaj, Begunec. Kmetski hiši. Pozabljenim, Malaj in Malon i. dr., so zelo ugájale. Vse točke so se izvajale v lepo namišljenih skupinah v slikoviti domači in hrvatski narodni noši na zelo okusno prirejenem odru. a v igrokazih, kakor: »Lažnfiva Milena«, »Kaznovana šaljivka«, »Tončkine sanje«. »Domovina«, so se učenke šolska Darica. Francka in Marija TroJja ter Mila Cindri-čeva izredno odlikovale, dasi tudi ostalim in celo malčkom ni nedostajalo poguma. Veseli so bili domačini uspehov svojih šolskih otrok, celo Prezidanci so nas radi obiskovali, a tudi učiteljstvu iz Igavasi in Starega trga srčna hvala, ko se ni plašilo niti neugodnega vremena, da počasti s svojim obiskom našo deco. Kot uspeh naših prireditev zaznamujemo prostoren šolski oder s solidnim zastorom 1500 K; a poslali smo J. M. 500 K, C. M. dr. 300 K. Gosp. Zv. 100 K, K. J. S. 100 K in ruski deci 100 K. Nadaljevati hočemo v tekočem letu svofie delo za kulise (les- že imamo po dobroti gospe Žagar-Htnelak iz Markovca), šolarsko knjižnico iu domačo siročad; pa tudi naših šolskih in dobrodelnih društev se hočemo po možnosti spominjati, saj zato skrbi redno naša režiserka učiteljica Ana Grudnikova. Umevno. da so bile naše predstave v najožjem stiku z našimi državnimi prazniki in obletnicami naših velmož; igrica »Domovina« in slična snov se je za šolsko mladino na primerne dneve še posebej izvajala. — d Iz Litije. (Šolski oder.) Dobra slovenska igra je „Pogumni Tonček", ki so jo predstavljali v Ljubljani, v Mokronogu, Krškem in 5. in 6. januarja letos tu-I di v Litiji. Lepa, prikupljiva je ta bajka, 1 polna mičnih prizorov, ki so marsikomu ! izvabljali solze v oči. Igra je petdejanjska Stran 4. i ičITtL ISKI TOVARIŠ, dne 19. januarja !9ü2. S'ev. 3. s petjem. V Litiji so vse vloge predstavljali samo otroci V. in IV. razreda in nalogo tako častno rešili, da je navdušeno občinstvo, ki je skoraj prenapolnilo Sokol-sko dvorano, dalo duška z glasnim odobravanjem in ploskanjem. Učiteljstvo jc imelo mnogo truda, a zadoščenje ima se daj, saj govori se vsepovsod o izvrstno uspeli predstavi. Tovariši, ki ste v zadregi za otroške igre, sezite po tem lepem, domačem delu! Ne bo vam žal. lj— —d Ponikva ob juž. žel. (Šolski oder.) Na Štefanovo in novega leta dan je priredila tukajšnja šolska iiPudina božičnico \ prid svojim revnim součcncem. Na vz-poredu so bile deklamaclja, tri mladinske igre, šaljivi prizor in raz.ic pevske točke. Obilen obisk v obeh dnevih ie pokazal, da se naše ljudstvo zelo zai"ma za take mladinske prireditve. — Skupiček 3200 K pa ie pripomogel, da smo obdarovali najrevnejše učence in učenke z raznimi oblačilnimi komadi, da preskrbimo revnim šolskim otrokom najpotrebnejše učne pripomočke in da se spomnimo tudi naše šolar-ske knjižnice, ki se je takt« skrčila no vojni. Le pogumno naprej po začrtani poti. da še večkrat slišimo naše malčke! Neodrešena domovina. r „Učiteljskemu Listu" ni povolji poročilo, ki smo ga svoječasno priobčili v našem listu o razstavi izdelkov obrtnona-daljevalnih šol Julijske Benečije v Vidmu. Da ne bo nepotrebnega razburjenja, mu povemo zaenkrat le toliko, da smo tozadevno notico posneli po ljubljanskih dnevnikih v polnem prepričanju, da odgovarjajo v njih navedene trdilve goli. irtini Če poročevalec „Uč. L." ni videl neuo-statkov, ki so jih prinesli'ljubljanski listi o videmski razstavi, ne zadeva našega lista ni najmanja krivda. r Smrtna kosa. V pondeljek, dne 26. decembra, je umrl na Proseku pri Trstu tov. Lozje Bukavec v najlepših letih svojega življenja. Maturiral je v Kopru I. 1909., služboval na raznih krajih tržaške okolice', naposled na Proseku, ki mu jc bil rojstni kraj. Bukavec je bil žrtev svojega poklica, in svetovne vojne. Bil je eden tistih "tržaških tovarišev, ki čakajo že 13 let na definitivno imenovanje, a ga še niso do danes dočakali. Turobna slika učiteljskih razmer neodreše-ne domovine! Bukavca je rešila učiteljska bolezen — sušica pozemskega trplje- nja. Veličasten pogreb je pričal, kaj je izgubil narod s tem nadobudnim tovarišem. Blag spomin pok. Bukavcu! r O tolminskem učiteljišču prinaša 1. štev. letošnjega „Učit. Lista" sledečo vest: „V prihodnjih terminih namerava tolminska izpraševalna komisija pripustiti k maturi kandidate eksterniste, ki so obnemogli v tretjem, četrtem in naslednjih razredih gimnazije ozir. realke. V naših razmerah ni več čudno, če bodo naredili za učitelje ljudi, ki bi bili mogli postati pred vojno k večjemu zakotni pi-sači. Bolj čudno pa bo, če se bo potem še vzdrževalo tolminsko učiteljišče, ker bo vsak raje preje poizkusil na gimnaziji, in če tam ne pojde, je še vedno čas za učit. maturo, ne da bi bilo treba študirati na tolminskem pedagogiju. Baje se je že nekaterim kandidatom obljubilo, da bodo nastavljeni tudi v slučaju negativnega uspeha in bodo lahko naknadno ponavljali maturo. Neverjetno ni, ker je že se daj nastavljen v tolminskem okraju učitelj z dvema gimnazijskima razredoma. Res, lepi časi se obetajo našemu rodu v zasedenem ozemlju! r V novoimenovani deželni odbor Goriške dežele je laška vlada imenovala namestnikom dež. odbornika tov. Ignacija K r i ž m a n a , bivšega nadučitelja v Dornbergu pri Gorici. r Boj za pasivno volilno pravico. Učiteljstvo Julijske pokrajine, toliko jugoslovansko kolikor italijansko, bije precej hud boj za pasivno volilno pravico. Volilni zakon izločuje za učitelje pravico, da bi bili izvoljeni v občinske zastope. Italijansko učiteljstvo je' storilo takoj vse potrebne korake, na kar je dobilo od sen. Salate odgovor, da se učiteljski prošnji ne ugodi. Sodi se, da je Salatov ukrep naperjen proti jugoslovenskemu učiteljstvu. Književnost in umetnost. k Henri Barbusse, Ogenj. (Dnevnik desetnije.) Poslovenil Anton Debc-ljak. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Strani 340. Cena broš. Din. 18. po pošti 2 Din. več. Izšla je pravkar kot 3. knjiga „Prevodne knjižnice" gorenje delo slovečega francoskega pisatelja, ki je živel kot prostak poldrugo leto v svetovni vojni. V romanu riše avtor z ne-dosežnimi, živimi potezami življenje v strelnih jarkih in pred njimi. Vsaka stran diha strašno resnico in dokazuje osebno doživetje. Kdor je sam sodeloval v sve- Pristopite k „Jugoslovanski Matici44! V? Prva češka tvornica glasbenih instrumentov na Moravskem Josip Lidl BrnO (Čehoslovaško). Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem jeziku na zahtevo zastonj. Gg. učiteljem popust. Prva češka tvornica harmonijev Lidl & Velik v Boskovicah Moravsko - Čehoslovaško. a - SQ > >Cfi ■C « m m sr Su <6 < W '-s S C NAZNANILO. Naznanjam, da sem 31. decembra 1921 izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Kump. Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 dalje na Dunajski cesti št. 14 v Mathianovi hiši zraven tvrdke Schneider & Verovšek. F r. Kalmus tovarna glinastih peči! in štedilnikov. Opekarska cesta. tovni borbi, mu bo delo osvežilo lastne spomine; kdor se je tiščal med zaledniki, utegne tu spoznati gorostasnost ljudskega klanja. Ti preprosti vojaki pripovedujejo, sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvi. Za dolgimi realističnimi odstavki groze in gorja prisije svetla nada, vera v napredek človeštva. - Uspeli Barbusso-vega umotvora se razvidi iz ogromne naklade: v dveh letih se je razprodalo nad 230 tisoč izvodov. Edini Zola je dosegel v francoskem slovstvu podoben rekord, a šele po 30 letih! Delo je prevedeno v skoro vse evropske jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovega sioga je upati, da bo tudi naše občinstvo pridno segalo po novi knjigi, kateri je pridejana črtica o avtorjevem delovanju in za katero je oskrbel S. Šantel dobro uspelo naslovno sliko. Knjiga se naroča pri Tiskovni za-diugi v Ljubljani, nasproti glavni pošti. k Ker bo že skoro izšla nova številka Zvončka se obračamo na agilne to-varišice in tovariše, če so že pridobili kake nove naročnike v smislu našega poziva. Šolska vodstva naj vzpodbude učiteljstvo. Kateheti nabirajo naročnike za »Vrtec« v šoli! Iz naše organizacije. Skupne zadeve. POZIV DRUŠTVOM! Vkljub pismeni in jav 'i prošnji nekatera učiteljska društva še niso predložila obračuna za 1. 1921, in : so: Ljubljana, konjiška, ljutomerška in novomeška. Društva naj blagovole predložiti takoj obračune, četudi morda niso ¡¿tirjala vse članarine. Kdor ni plačal uanarine, se mu ustavijo listi. Če nimamo izkazov, tega ne moremo storiti. UJU — dov. Ljubljana. Društvene vesti. + »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice« -reloži svoj na 21. januarja sklicaai občni zbor na 11. februarja 1922 zaradi i astalih prometnih težkoč. 4 Pedagoško - didaktiški krožek v Mariboru vabi na prihodnje predavanje. Radi obsežnosti snovi in radi celotnega pregleda se vrši predavanje v dveh delil;: v sredo 25. in četrtek 26 t. m. obakrat v deški meščanski šoli ob 19. uri. Dalje vabimo vljudno vse one, ki bi utegnili imeti kako revijo, naj jo blagovolijo vrniti pri sestanku, ker hočemo dati vse ce- lotne letnike v vezavo. - Tovariš knjižničar se pritožuje radi skoraj nezadostnega obiska. On čaka vsako sredo od H do 15. ure v sobi krožka, pa navadno zaman. Že novi aparati za eksp. psihologijo veljajo, da bi si jih vsak ogledal. Naš krožek je bil povabljen po predsedniku tov. Šiliku od Rousseau-jevega instituta v Genevi, da prevzame propagando za tretji internacijonalni kongres za mora-lično vzgojo. Prvi, ki hočejo slišati kaj natančnejšega, naj pridejo k predavanju. Predava tov. Šilih. Tema: »Testi in njih metode«. -f Učiteljsko društvo za Kočevski okraj zboruje v soboto, dne 11. februarja 1922. ob 9. uri v 111. razr. meščanske šole. Glavna točka dnevnega reda bo razgovor o novem načrtu zakona o narodnih šolah, za našo kraljevino izdelal g. VI, Radojevič. Vse tovariše opozarjamo, da dobro pregledajo objavljeni načrt, da bo debata kratka in stvarna, in če le mogoče prinesite s seboj že izdelane resolucije. Natančen dnevni red objavimo prihodnjič. Listnica uredništva. Bied, ga B.-D.: Prisrčna hvala na doposlani številki U. T., drugo smo oddali upravi. \dlešiči, B. R.: Ti pošljejo direktno naš izvod. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Vsled naročila višiega šolskega sveta z dne 19. decembra 1921. štev. 17.101 se razpisuje učiteljska in voditeljska služba na enorazredni državni osnovni šoli s slovenskim učnim iezikoin v Tešanovcih v stalna nameščenje. Pravilno opremljene orošnje naj vlože po predpisani Doti do dne 15. februarja 1922 uri podpisanem okrajnem glavarstvu — šolski oddelek. Okraiuo glavarstvo — šolski oddelek v Murski Soboti (Prekmurje), dne 6. januarja 1922._j Odgovorni urednik: Prane Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Kontrolne knjižice g [ za obrtne nadaljevalne in gre- S mialne šole se dobe v Učiteljski ss tiskarni komad po 3 K. »- priporoča naslednje nove knjige: -I Šolski list. Na razpolago je samo še 2. štev. III. stopnje.........D 3.50 k. wider Moje prvo berilo. Sedmi natisk vez. D 3 — e. gangi Druga čitanka, vez........d ?•- Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte. Spisal H. Podkrajšek. — Broš................D 3'50 Knjigovodstvo za ženske obrti. Spisal H. Podkrajšek....................D 12'— Računstvo za ženske obrte. Spisal H. Podkrajšek....................D 7 — Prva srbska ali hrvatska čitanka za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole D 6 — p. oi. mi sossiva m u Spisal M. Presl, prof. na drž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... D 3 50 Na planine. Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 1250 Zbirka važnejših novih naredb in odredb. Spisal F. Fink.......................D 5 — Imenik šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju sol. leta 1920 21. . . D 10'— Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani Čekovni račun št. 10.797. registrovana zadruga Z omejenim jamstvom. Čekovni račun št. 10.797. Vabilo k XVIII. rednemu občnemu zboru ki bo dne 2. februarja 1922. ob 10. uri v zadružni pisarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1921. 3. Poročilo nadzorstva o poslovanju in računskem zaključku. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev v načelstvo in nadzorstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je v smislu § 25. zadružnih pravil sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. 1. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. Po XVII. rednem občnem zboru (dne 2. februarja 1921.) se je konstituiralo načelstvo v svoji seji istega dne tako-le: Načelnik: Alojzij Kecelj, učitelj; načelnikov namestnik: Jakob Dimnik, šolski ravnatelj; blagajnik: Vendelin Sadar, učitelj; člani: Anton Likozar, nadučitelj; Juraj Režek, učitelj; Vita Zupančičeva, strokovna učiteljica; vsi v Ljubljani. Zadruga je član „Zadružne Zveze v Celju", ki izvršuje zakonito predpisano revizijo. Nadzorstvo je izvršilo glavno revizijo dne 7. januarja 1921. Načelstvo je imelo tekom poslovnega leta 10 sej. Zadruga uraduje razen praznikov vsak četrtek in vsako soboto od 17. do pol 18. ure. Koncem leta 1920. je bilo 440 zadružnikov s 4753 deleži; leta 1921. je pristopilo nanovo 34 zadružnikov z 9272 deleži; koncem decembra 1921. pa je postala pravoveljavna odpoved 2898 deležev; izstopilo je 12 zadružnikov; tedaj je koncem leta 1921. 462 zadružnikov z 11.127 deleži. Odpovedani deleži se izplačajo proti predložitvi zadružne knjižice. Koncem leta 1920. je bilo 196 hranilnih knjižic v vrednosti 224.134*98 K; nanovo se je izdalo 28 hranilnih knjižic, uničilo pa 22. Obstoji torej 202 hranilni knjižici v skupni vrednosti 517,071'30 K in znaša povprečna hranilna vloga 2559 75 K. Zneski do 1000 K se izplačujejo takoj, oziroma naslednji uradni dan. Za zneske do 5000 K velja 14 dnevna, za zneske nad 5000 K pa mesečna odpoved. Rentni in invalidski davek plačuje zadruga sama. Zadruga ima pravico po § 15. svojih pravil za povečanje prometnega fonda najemati izposojila in sprejemati hranilne vloge do višine podpisanih deležev 556.350 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestujejo se od 1. januarja 1921. počenši po 4°/0 in se obresti celoletno kapitalizirajo ter vračunajo od 1. in 16. vsakega meseca. Koncem leta 1920. je bilo 173 zadružnikov dolžnikov, ki so dolgovali 212.452-16 K. Posodilo se je nanovo 63 zadružnikom, 46 zadružnikov pa je posojila popolnoma vrnilo. Torej je dolžnikov 190, ki dolgujejo skupaj 528.662 44 K ali povprek 2.782"43 K. Posojila dobivajo le zadružniki proti zadostni varnosti (§ 12. pravil) in sicer se vrača vsakih 100 K posojila (predujema na 2 podpisana pasivna deleža) po načinu: A v 12 mesečnih rokih in sicer 11 rokov a 9 K — v, 12. rok 4 K 73 v B i) 18 Y.) v v v 17 V » 6 „ — » 18. V 3 V 56 C „ 24 V v v v 23 V v 4 „ 50 V 24. V 4 n — • V D„ 38 V v v v 37 V v 3 „ — V 38. V — v 66 V 46 V r. v v 45 v v 2 „ 50 V 46. V 1 y) 81 n 60 V n ♦» v 59 n v 2 „ — r) 60. V — v 70 15 G„ 70 v V Y> » 69 v rt 1 , 75 v 70. V 1 v 42 V H. 85 v y) V V 84 v n 1 , 50 v 85. V 1 v 26 v Zadružniki, ki prosijo za posojilo, morajo imeti vsaj en (aktiven) delež več podpisan, nego znaša posojilo. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 50 Din se ne odgovarja. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Za načelstvo: Blagajnik: Vendelin Sadar s. r. « •>< ( 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1921. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Št. Predmet K V j Št. Predmet K v 1 Gotovina 31. decembra 1920. . . . 7120 25 1 Dana posojila .... 461100 2 Vrnena posojila........ 144889 72 2 Deležne vloge .... 600 _ 3 Prejete obresti posojil...... 22722 38 3 Obresti deležnih vlog . 369 62 4 Deležne vloge......... 2600 — 4 Hranilne vloge . . . 296150 63 5 Hranilne vloge........ 589087 45 5 Obresti hranilnih vlog . « 1400 52 6 Naložen denar......... 331200 — 6 Naložen denar. . . . 330000 _ 7 Obresti naloženega denarja .... 5296 65 7 Kupljeni inventar . . 1817 65 8 Vpisnina........... 68 — 8 Volila....... 200 — 9 Prodani inventar ........ 621 81 9 773 89 10 Upravni prejemki....... 8621 02 10 Upravni stroški . . . 16124 68 11 Premijska provizija....... 13 96 11 Prehodni izdatki: 12 Prehodni prejemki: a) čekovni promet . . K 6.300 - a) čekovni promet . . K 6.300 — b) premije .... . „ 901-80 b) premije.....„ 283'48 c) kolki..... „ 5.240-- c) kolki......„ 5.240*— 16889 80 d) drugi..... . „ 4.986-77 17428 57 d) drugi.....„ 5-066 32 12 Gotovina 31. decembra 1921 . . . 3165 48 1,129.131 04 1,129.131 04 • Promet: Prejemki.........K 1,129.131'04 Izdatki.......... , 1,125.96556 Skupaj . . K 2,255.096.60 Načelnik : Alojzij Kecelj s. r. Št. Predmet K v Št. Predmet K v 1 2 3 4 Prejete obresti posojil...... Zaostale obresti posojil..... Obresti naloženega denarja .... Upravni prejemki: a) poštnina.....K 795'10 b) režija......„ 7405*92 c) opomini...... 420'— 22722 3401 5296 38 44 65 1 2l L. 1920. zaostale obresti posojil , . Obresti hranilnih vlog: a) izplačane .... K 1400*52 b) kapitalizirane . . „ 13590*22 3122 14990 25 74 8621 02 3 Davki: a) pridobnina ... K 438*43 b) rentnina . . . . „ 257*66 t 5 Premijska provizija....... 13 96 c) neposredne pristojbine „ 5*80 d) invalidski davek . „ 72*— 773 89 \ * 4 Upravni stroški: a) plače.....K 13612- b) stanarina in drugo „ 420 — c) članski prispev. Zvezi „ 50*— d) poštnina . . . . „ 928*02 e) manipulacije in provizija čekov, urada „ 353*66 /) pisarniš. potrebščine „ 601*— g) razni.....„ 160*— 16124 68 \ b 6 7 5°/0 odpis inventarja...... 5°/e pripis rezervnemu fondu . . . Dobiček........... 101 1233 3708 95 35 59 40055 45 40055 45 Dolg. Bilanca. Imetek. t št Predmet K v | j št. Predmet K v ! 1 Deležne vloge......... 27200 1 Posojila........... 528662 44 2 Nedvignjene obresti deležnih vlog . 6312 36 2 Zaostale obresti posojil..... 3401 44 3 Hranilne vloge: 3 Naložen denar......... 47629 88 a) po stanju ... K 517071*30 4 Inventar: b) kapitaliz. obresti . „ 13590*22 530661 52 a) po stanju .... K 2039*03 4 Rezervni fond: b) 5°/0 odpis . . . . „ 101*95 1937 08 a) po stanju ... K 24667*53 5 Prehodni znesek ........ 9055 03 b) vpisnina .... „ 68"— 6 Gotovina 31. decembra 1921 . . . , 3165 48 c) 5°/„ pripis . . . „ 1233*35 25968 88 ; 5 Dobiček........... 3708 59 593851 35 593851 35 V Ljubljani, dne 31. decembra 1921. Načelstvo: Blagajnik: Načelnik: Vendelin Sadar s. r. Alojzij Kecelj s. r. Član načelstva: Vita Zupančičeva s. r. Načel, namestnik: Član načelstva: Jakob Dimnik s. r. Juraj Rezek s. r. Član načelstva: Anton Likozar s. r. Ta račun z glavnimi in pomožnimi knjigami in prilogami primerjali in v redu našli: Nadzorstvo: Predsednik: Podpredsednik: Fran Gale s. r. Fran Škulj s. r. Člani nadzorstva; Fran Črnagoj s. r. Minka Maroutova s. r. Josip Ambrožič s. r. 3. Poročilo nadzorstva o poslovanju in računskem zaključku. Nadzorstvo se je konstituiralo v svoji seji dne 2. februarja 1921. Predsednik: Fran Ga le, učitelj; podpredsednik: Fran Skulj, učitelj; člani: Josip Amb rožič., učitelj; Fran Črnagoj, šolski ravnatelj; Minka Morautova, šolska ravnateljica v p.; vsi v Ljubljani. Dne 7. januarja 1921. je prisostvovalo nadzorstvo tudi seji načelstva in izvršilo glavno revizijo. Nadzorstvo je večkrat po posameznih članih pregledalo knjige ter skontriralo blagajno. Prepričalo se je, da posluje načelstvo uspešno, vsestransko po pravilih in da se računski zaključek za poslovno leto 1921. popolnoma ujema s knjigami, prilogami in blagajniškim stanjem. Zato predlaga: XVIII. redni občni zbor izvoli odobriti računski zaključek Hranilnice in posojilnice „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, za poslovno leto 1921. ter podeliti načelstvu absolutorij. V Ljubljani, dne 11. januarja 1922. Za nadzorstvo: Predsednik: Podpredsednik: Fran Gale s. r. Fran Skulj s. r. Člani: Fran Črnagoj s. r. Minka Muroutova s. r. Josip Ambrožič s. r. 4. Razdelitev čistega dobička. Čisti dobiček znaša...................................K 3708*59 Glede razdelitve tega predlaga načelstvo: a) Rezervnemu fondu po § 17. pravil.....•......................n 185*40 b) 5°0 obresti deležev po § 21. pravil............................B 1170*52 c) Društvu za zgradbo „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani..................„ 600*67 č) Rezervnemu fondu Poverjeništvu UJU..........................„ 400*— d) Ostanek..........................................1352 — še rezervnemu fondu, ki bo na ta način narastel od 25.968*88 K na 27.506*28 K. Obresti deležev se bodo izplačevale vsak uradni dan po občnem zboru na predložene zadružne knjižice. Za načelstvo: Načelnik: Blagajnik: Alojzij Kecelj s. r. Vendelin Sadar s. r. 5. Volitve v načelstvo in nadzorstvo. Volita se dva člana v načelstvo in dva v nadzorstvo. Volita se po dva namestna člana v načelstvo in nadzorstvo. 6. Pregled o prometu in uspehu za čas od dne 31. decembra 1912. do 31. decembra 1921. Poslovno leto V teku leta Kon cem poslovnega let a novih zadružnikov vplačanih deležev novih vlagateljev vloženo > tr ° > 'S g| - O -o danih posojil >š: > 2 J T3 :£ S c deležev vlagateljev vlog dolžnikov posojil čistega dobička za dobre namene določeno rezerva K v! K v K v K v K v K v K v K v A v 1912 32 4062 95 18 19481 07 88 43810 _ 545 28563 97 210 186725 89 517 222915 14 2136 80 170 _ 13092 38 1913 42 2989 42 25 11675 29 103 45140 — 562 30361 89 216 181806 62 524 217769 37 2455 15 210 — 14721 81 1914 23 1249 97 12 18173 97 62 39890 — 555 30121 40 206 177880 76 5061 213320 39 1797 55 210 — 15647 25 1915 3 162 — 10 9564 37 22 8690 — 530 28833 40 189 139968 46 435 174595 11 2378 78 190 — 17196 22 1916 4 219 — 11 19717 97 16 6170 — 512 27952 40 192 116172 08 3891 147642 36 1528 15 70 — 18144 87 1917 1 79 36 10 50153 76 11 3220 — 490 26881 76 186 99985 80 328 124358 85 1426 77 22 97 19125 47 1918 6 353 80 9 20645 90 18 11670 — 459 25235 56 185 107399 85 252 95768 25 1936 97 200 — 20722 29 1919 14 1179 12 14 44934 58 32 93250 — 443 25032 28 194 120146 84 215 153275 52 1728 27 260 — 22267 98 1920 24 1575 72 11 138175 32 40 141700 — 440 25200 — 196 224134 48 173 212452 16 2476 20 200 — 24667 53 1921 34 2600 - 28 589087 45 63 461100 — 462 27200 — 202 530661 52 1901 528662 44 3708 59 1000 67 27506 28