63 A. BREZNIK: SLOVARSKI NAVRŽK1. Dasi se je pridalo Pleteršnikovemu slovarju že precej gradiva v popolnjevanje, je vendar raztresenega še veliko zrnja, ki ga bo treba pobrati, ako bomo hoteli imeti neki idealno popoln besedni zaklad. Škoda je vsakega zrna, da bi se pogubilo. Vsak žitni klas na njivi, pravijo, se joka, ako ga ne pober6, ko pospravljajo snope raz njivo; enako je z besednim klasjem: treba ga je skrbno pobrati in uvrstiti med nabrano snopje. Naslednje blago krije med pristnim pač tudi nekaj izposojenega. Kaj je naše in kaj ni, je težko določiti. Razložili jih bodo lahko še, samo da imamo besede zapisane. Da bi bile besede zapisane kolikor se da natančno, sem rabil Škrabčeva diakri-tična znamenja (kakor jih je zatrdno zadnjič določil v „Cvetju" XVII, 1.), ker so najnatančnejša pa najpreprostejša. Le nad ozki e in o sem namestu Škrabčevih znamenj ' inA postavil vodoravno črtico (eT, o), v znamenje ozkosti, ker govori Gorenjec — in odtod imam do-malega vse besede — za Škrabčeva različna ozka e m o le en, enak glas: zaprt glas, brez prelivanja. Kjer pa sem, oprt na slovar, mogel dobiti natančnejši e ali o, sem ostal pri Škrabčevih znamenjih. — Kratice so umevne same po sebi: Pl. = Pleteršnikov slovar, L. M. SI. = Letopis Mat. SI. i. t. d. Ba'ba, e, s. f., zadnji snop pri mlačvi ene vrste žita. Kdor izmed mlatičev udari zadnji, dobi to babo. Ako je le-ta mlatič še fant, mu po ti babi prisodijo bodočo ženo. Boljši snop prinese boljšo, slabji pa slabšo ženo. (Virmaše pri Šk. Loki). Ba'bjak, a, s. m., psovka za babe, ženske. (Javornik). Poniževaven (peiorativen) pomen tiči že v besedi baba (sedaj, nekedaj ne), priponka ga pa še poostri; tu pa še posebno, ker je le-ta moška, t. j. taka, ki se nadevlje moškim osebam. Posebna poniževavna moč se doseže prav se zamenjavo spola. Tako imamo v slovenščini za moške osebe psovke ženskih končnic (n. pr. neroda, nerodna; klama, klamasta itd.), narobe pa za ženske osebe psovke z moškimi končnicami (n. pr. babjak). Teh, zadnje vrste, je kaj malo. Naš primer kaže, da se nahajajo vendar. V takem slučaju služi dobro tudi srednji spol, ki daje obojega spola osebam, moškim in ženskam, poseben pomen. Izraža rad kaj majhnega, omejenega, n. pr. fante; ba'bišče itd. ba'kalica, c, s. f., vsaka iz mesa pripravljena, redka red, v katero se kaj pomaka. (Idrija). baManka, c, s. f., neke vrste debele, kisle hruške. (Tunjice.) balcrncati, am, v. impf., odtod tudi glagolnik balo-ncanfe: glas dajati se zvoncem, kakršnega nosi živina na paši. Ta glas izraža medmet balo'nc, iz katerega je tvorjen glagol. (Ihan.) Zanimivo je, da si je glagol pridržal kratki poudarek od medmeta, kar sicer ni navadno. ba'rek (ba'rk), adj.indecl.: gewachsen, iiber-legen sein; mati ni svojega porednega otroka barek. Majhen otrok ni velikege kosa kruha barek. (Javornik.) Pleteršnik ima barek, barik = liistern; ali je kaj sorodstva? ba'rka, c, s. f. Kadar se čutijo fantje ene vasi toliko močne, da si upajo iti ponočevat v drugo vas, se bahajo, češ barka je naša. (Virmaše.) Brez dvojbe imata prejšnja in ta beseda kakšno zvezo. ba'ša, e, s. f., der Docht. (Ihan.) Na Vačah: ba'ša. Duša pri leščerbah in podobnih sve-tiljkah. Prim. st. fascia, Streif; fasen = faser; strvn. fasa. bačka'ti, a'm, v. impf., pobačkati, v. pf.: vejevje in suhljad nabirati in povezovati v butare (Javornik.) Odtod glagolnik b a čka'-nj'e, ki pomenja 1. to dejanje in 2. predmet tega dejanja. Tvorba iz baček = (Reisig) biindel, Pl. Od tega tudi: bačkovec, ovca, s. m., metaforična psovka debelim, do deset let starim otrokom; starejši otrok je vamp. (Zminec p. Šk. Loki). Ali je tudi pravi pomen bačkovec = butara v rabi, mi ni znano. bedi'ca, e, s. f., dummes Weib. (Ihan.) Ženska bedica odgovarja moškemu bedak. Nenavadna tvorba, ker sicer pridrže a v beda vse sestavljanke, in to ne le v slov., ampak tudi v hrvaščini, ki imate to besedo skupno v pomenu : dumm. Naša tvorba je po zgledu onih na končnico ica, pred katero mora odpasti samoglasnik: žena, ženica; beda, bedica. 64 be'4lček, čka, s. m., neke vrste jabolka (Ihan.) bera'č, a'ča, s. m., prosen otep. (Virmaše.) bergla^iti, a'rim, v. impf., (bi.rgwart), nerodno stopati. (Ihan.) Podstava : bergla. beri'4Iček, čka, s. m., = prebiravka, „podoba iz strdi, kakoršne se prodajajo po semnjih s prilepljenimi verzi", Štrekelj (L. M. Slov. 1894, 36.). (Zminec.) Tvorba iz podstave: berilo. V Ihanu nazivljajo te reči z besedo: pa pi'r čki. bikobu'lj'čkati se, v. impf., kamenčkati se, mit Steinchen spielen. (Vače.) blakla(ti, a'm, v. impf., ko voda dobro zavre in šumi, b lak I a. (Ihan.) Onomatop. bleja'ti, a'm, v. impf., neumno, kakor bik nova vrata, z debelimi očmi gledati. (Ihan.) Prvotni pomen besede je blocken Pl., kar se v tem pomenu nahaja še v č. bleti, bleju; r. blejatj, hr. blejati. Odtod ženska psovka: bleja\vnica, e, s. f., ženska, ki rada bleja. (Ihan.) brenclj'a'tl, a'm, v. impf., potikati se okrog (o otrokih). (Ambrus.) Iz metaforično vzete besede: brencelj, čigar letanje izraža nekaj takega, kar se obrača na otroke. brPdma, e, s. f., neke vrste maline. (Bled.) Prim. bridniti = bitter werden, beissend schmecken Pl. br'nica, e, s. f., neke vrste hruške. (Vače.) Podstava brna = der Humus ali brn =Fluss-schlamm Pl. bro'Iica, e, s. f., taščica, svlvia rubecula. (Tržič.) Pl. brolica = penica. brstni'k, i'ka, s. m., neke vrste jabolko. (Vače.) brve~'žen, žna, žno, adj., malo varčen, razsipen (Zminec). Marešič („Dom in Sv." 1895. 384) ima : brležen 1. pijan, 2. nadležen, siten. bu'rkaša, e, s. f., jed iz kašnate repe. (Vele-salo.) cvč~'rnati, am, v. impf., na vse pretege teči. (Ihan.) ča'ka(vnik, a, s. m., človek, kateri čaka. (Ihan.) Slišal v nar. pregovoru : stokavnik je čakavnik, to se pravi: kdor dolgo časa stoka (boleha), dolgo živi. čeljusta'ti, a'm, v. impf., na prav majhne koščke razsekljati; mesar sčeljusta meso za klobase. (Ihan.) če~'mpa4vt, a, s. m., psovka boječemu, nerodnemu počasnežu. (Javornik.) Podstava: črep = Topf, Pl., kjer je r izpadel, m pa se vteknil pred ustnik/?, kar je kaj pogostno. (Štrekelj, Archiv f. si. Ph. XI. p. 460.) Iz enake podstave ima Pl. psovko črepec = Dummkopf; naša končnica je znana nem. končnica olt-= walt; holt, ki se pritika na čisto slovenska debla, n. pr. brehavt, vekavt, plezavt i. t. d. „Fremde, entlehnte suffixe bringen haufig eine peiorative Bedeutung mit sich" (Von-drak, Archiv fur slav. Ph. XII, 74) — velja prav za naš slučaj. Tako imamo razložiti tudi našo priponko — man (iz nem. man, Mann): racman, purman, bučman i. t. d. V češč. n. pr. je pogostna tuja preponka ant, mudrlant = kliigler, v nem. us: Pfiffikus. čepe'ta. „Na cepeta sesti." Kdor se čepe nasloni na noge, namestu da bi dostojno pokleknil, sede na cepeta. (Ihan.) Ta čudna beseda, ali bolje besedno igranje, se da morebiti takole razložiti: Na izraz „na p^'te sesti" govori se, ali pravzaprav, sliši se tudi n a p~e't a; to izvira odtod, ker sta se jela srednji in ženski spol v nekaterih oblikah izenačevati. Kaj takega je navadno zlasti pri krajevnih imenih. Tak slučaj je tudi tukaj — torej na izraz „na pe~'te (peta) sesti" se je priteknil, ker se čepi na nogah, glagol čepeti, in tako imamo to poznamenovanje, ki tudi po obliki odgovarja dejanju, sestavljenemu iz dveh aktov. če'rh, a, s. m., = čerž, Maiskolben, Pintar (M. SI. L. 1895, 5.) če'sati, sem, (Ihan: česa'ti) v. impf. očesati, v. pf. = česnati Pl. Dummzeug reden. cmok, o'ka, s. m., potolčen in stlačen pirih. (Virmaše.) č6fota'ti, a'm, kakšno jed preveč pokuhati, pregnati. (Ihan.), sčofotan riž. 1. čo'pati, am, v. impf., obtrgati, obkavsati. Št. Vid, Dol.) Schuchardt, Archiv fur slav. Philolog. XIII. 158, navaja it. (az) zuffare, beneško zufar, ki je razlaga za našo besedo. Prišla pa je k nam po posredovanju nem. zupfen. 2. copati, am, betreten, petelin čopa kokoš. (Kropa.) čo'pec, ca, s. m., nožu podobna sekirica, s katero si gospodinja sproti cepi drva. (Tuhinj.) 127 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. črepa'4vsniti, nem, v. pf., željno po jedi poseči. (Lipoglav.) S to besedo je v rodu čer-pati, Barle (Let. M. SI. 1893. 6), = mnogo odgrizniti. Od črep (čerp) je črepavs (beseda s to pripono je peior. pomena), odkoder bi bil naš glagol. črga'ti, a'm, prvotni pomen klecksen imata Pintar (L. M. SI. 1895. 6) in Štrekelj (L. M. SI. 1894. 9). Sekundaren pomen (v našem slučaju): posvaljkati se, omazati se (Javornik). Pisati bi se imelo čergati (ne: črgati), ker je čer g a (ne: črga), ako pade poudar na zlog er. ču'hovina, e, s. f., kakšne stare krave koža, iz katere se ustroji trdo usnje za urbase. (Škocjan p.Dobr.). Iz čuha =^Ruh Pleteršnik. Tvorba ko irhovina, iz irha. da'nestada'n = heutzutage, dandanašnji. (Ihan.) Po pomenu pleonazem, ki je sestavljen iz dveh enakih besed. Prvi del: danes pomeni: dan ta = strsl. di.ni.si. = lat. hodie. Drugi del: ta dan je torej le ponavljanje prvega dela, ki se mu je mogel pritekniti šele, ko se je sestava dtnL-^si> popolnoma pozabila. Zaimek ta (t a dan) kaže tudi v našem slučaju na pravilni Škrabčev zagovor glede slovenske pristnosti. „Cvetje" XIV. 3. debelu'har, arja, s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) dišeču'lj'a, e, s. f., neke vrste hruška. (Ihan.) Pl. = dišečka. dobrnček, dobrnčka (r in n sta zlogotvorna), s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) doli'nar, arja, s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) dota'jčati, am, v. pf., koga o čem poučiti, naznaniti kaj (n a v a d n o : v slabem pomenu ali pa pred sodiščem). (Ihan.) Iz podstave tajč, ker je bilo največkrat treba gospčdi le „tajč" naznanjati. dopočenjati, am, v. impf., dopočnem, eti, v. pf., zubringen. (Ihan.) Ta glagol se lahko rabi, kjer bi se germ. doprinesti Pl. za nem. voli-, zubringen ne smel in ne mogel! dulfdek, dulj'dka, s. m., metaforična psovka za slabotne otroke ali tudi za odrasle slabiče. (Ihan.) Odtod glagol: du'lj'dkati, am, v. impf., poduljdkati se, v. pf., pissen (gew. nur ins Bett) o otrokih. (Ihan.) duho'4vski, adj. „Na duhovsko študira", kdor gre v bogoslovje; kdor pa po končanih šolah gre kaj drugega študirat, „študira na do'htarsko". (Ihan.) fatara'ti, a'm, v. impf., vihravo vesti se, na hitro brez pomiselka kaj delati. (Ihan.) Tak človek je potem frlja. fatroij, o'lja, s. m., petrolej, smrdljivec. (Nako.) Iz „petrol". feži'ranj'e (fažirajne) nja, s. n., ovčje usnje, ki služi za podlogo v čevlju, das zur Fut-terung dienende Sehafleder (Zminec.) Enako pomeni: feži'ratvka, e, s. f., fežiranje. (Št. Vid. Dol.) fi'g°nca), e, s. i, pizdočivka, die Graumeise. (Zminec.) g°'j> go*j, medmet, goj, goj i met i, veliko, v izobilju imeti. (Ihan.) Goj, goj je medmet v poznamenovanje začudenja. Analožno frazo nahajamo v češčini: hej, dobro, n. pr. „tobč jest hej!" Dir geht es gut, kjer je hej tudi medmet. golobu'čen, na, o, adj., (gowabuči>n, gobu-č-tn), kdor ima le malo las ; kdor jih nič nima, je plešast. Lužar (Zbornik II. 33) ima iz te postave golobučnik, Kahlkopf. (Ihan.) gorja'nka, e, s. f., neke vrste drobna, rumena jabolka. (Naklo.) gospo'ska, e, neke vrste hruške. (Ihan.) Dial. Ta gosposka, ta gosposke. go'stje. V gostje hoditi, ženski kiklja v gostje hodi, to je zapleta se ji; moškemu hodijo hlače v gostje, če ima široke. (Javornik.) gra'helj, graheljna, s. m., neke vrste jabolka. (Ihan.) grč^'Ij'nica, c, s. f., zelenkaste hruške, orehove debelosti. (Velesalo.) grda'm>, ibričen, kjer je i onemel, zlogov povdarek pa prevzel r, t. j., postal je zlogotvoren. i'ca, c, s. f., iskre, katere lete od razbeljenega železa, ako ga tolčeš. (Kropa.) Tu je nem. Hitze privzela sekund, pomen. F^a-fa, s. indecl., pomenja prvotno konjski glas, preneseno na konja v ugankah. V govoru se rabi, kadar se hoče po ovinkih omeniti konj, n. pr. V konjederčevih klobasah je ifava, v tem golažu je i. itd., kakor se rabi za mačko beseda m a'w, n. pr. Nekateri berači jed6 maw. (Ihan.) y je spirant, posnemajoč konjski glas. ja'mar, arja, s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) ja'kopov4ka, e, s. f., neke vrste hruške, zrele o sv. Jakobu. (Ihan.) Jakobsbirne. Sadnih imen, privzetih od svetnikov, je v slovenščini precej. Navadno je sadje imenovano po tistem svetniku, ob čigar godovanju je zrelo; nekatera imena pa so prišla tudi po drugačnem potu do takega imena. 191 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. jedet, medmet, vzklik, tudi je deta, rabi v začudenje: Jezus Marija! (Ihan.) Jedet je postalo iz sv. imena Jezus. Kakor se ljudstvo ogiblje, izgovarjati nekatere kletvice naravnost, kakor bi se morale glasiti (primerjaj spodaj preklemanski), tako se boji izrekati po nepotrebnem tudi najsvet. imena; zato jih preobrazi po svoje, češ da tako ne bo greh. Izpremeni pa tiste glasove, kateri so najbolj karakteristni za dotično ime; tukaj je to gotovo glas „s", zato so prikrojili besedo v jedet; da je jedet res iz Jezus, je razvidno iz tega, ker se glasi vedno v zvezi jedet pomagaj! Pristavek pomagaj se se je ohranil še od tedaj, ko se je nam. j. govorilo Jezus. Jede ta iz jedet je pa po analogiji sličnih medmetov na -a kakor jem-nasta itd. Delovati pa je mogla analogija šele, ko se je pozabilo, da je jedet iz Jezus. ka'menček, čka, s. m., neke vrste trda, kisla jabolka. (Velesalo.) kameno'lica, e, s.f., nekevrste hruške. (Naklo.) kariTn, u'na, s. m., kljuse, der Gaul, ein schlechtes Pferd. (Breznica.) Rabi se tudi za metaforično psovko slabemu, ničvrednemu človeku. kaši'na petozrnec = redka kaša. (Ihan.) ka'šnica, e, s. f., neke vrste hruška. (Dob.) ke'pniti, nem, v. pf. k kepati, kepiti v. impf. Pl. (Gorenjsko nad Kranjem dalje.) ki'selica, e, s. f., neke vrste kisla, zelena hruška, Sauerbirne. (Ihan.) ki'se(lček, čka, s. m., neke vrste jabolko, Sauerapfel. (Ihan.) klamza'ti, a'm, v. impf., težko hoditi. (Ihan.) Stari, bolehni ljudje klamzajo. Klamzati (kwamzat, am) govore le starejši ljudje, mlajši pa že izpuščajo w: kamzat, kamzam. klenrč, i'ča, (ki>lm>č, iča), s. m., der Weiss-fisch, leuciscus. (Ihan.) V tem dial. onemi pogosto za 1, n in r-om kak samoglasnik (in to najrajše mehek), tako mora prevzeti zlogov povdarek 1, n in r; to se pravi, postati mora zlogotvoren ter nastopi kot i»l, i>n in i»r. Primer: k^ln^č (kleniČ), tncdj (nocoj), prsnica (resnica) itd. klofu'tarica, e, s. f., usmiljena sestra; rabi se v preprostem govoru, sicer pa velja le za psovko. (Ihan.) Ime je od one bele raši- vine „klofu'te" (=ein schlechter Hut, Pl.), kakršne nosijo usmiljenke na glavi za pokrivalo. ko'čiti, kočim, v. impf, sedeti na jajcih in dajati glas kok od sebe. (Ihan.) Koklja naj-poprej koka (to je znamenje, da hoče valiti); če ji'nato dajo jajca valit, tedaj koči. Kokošji glas (kok) je v obeh slučajih isti, le da se poznamenuje prvič s kokati, drugič pa s k o čit i. kokota'rna, e, neke vrste hruška. (Ihan.) Glede bes. prim. kokotinka, Brunelle. Pl. kola'čnik, a, m., posoda, v kateri peko kolač. (Virmaše.) ko!a'jsati, am, v. impf., lajhati, hin und her treiben. (Ihan.) koMca, Ic, s. n. pl. Komur izpodleti kaka nameravana stvar, pravijo, da vozi kolca. (Naklo.) Pripomnim, da govore v Ihanu tu 1 kot srednji, indif. 1, kolca; v Naklem in drugod po Gor. pa je vsled analogije 1-a pred so-glasnikom nastopila bilabializacija 1-a; govori se: kowca. V knjigi se seveda govori in piše 1, ker je od kolo. kolj'ari'ja, e, s. i, klanje, klavčeva obrt, die Schlachtung. (Ihan.) Tvorba je naslonjena na take, ki imajo končnico ar že v svoji podstavi, na katero pride šele ija, n. pr. kra-marija, iz kramar-j- ija. Tvorbe brez prehodne podstave na ar so še : bedarija, mazanja, oslarija itd. Tu naj omenim, da se poznamenovanja za obrti tvorijo posebno rada s to priponko (arija), naj si že bo ar v podstavi ali pa tudi ne. Tu imam še drobnarija, Kurzwarenhandlung, ki pa je najbrž po krčenju iz drobninarija, ker je drobni na in drobni n ar v rabi. Priponka arija je nem. vpliva. — Kar se tiče podstave kolj-, je le-tu iz sedanjikovega debla namestu pravilno iz nedoloč. kla-. Toda ta „nepravilnost", da imamo tvorbe iz sed. nam. iz nedoloč. debla, se nahaja pri glagolu že v* staroslov., n. pr. part. praet. pass. ucKoaexa Mat. 22, 4. Mar. Zogr. Assen.; Euch. 196.17 ; za Ko.iexT> Supr. 244. 23; 315. 19. Vondrak (Altkirchenslavische Grammatik. 230) sodi, da so te oblike iz sedanjikovega debla starejše mimo onih iz nedoločn. kla-. Neorganska tvorba in mala razširjenost kaže, da je tvorba — sploh vse na arija — mlada. 192 kolovo'znica, e, s. f., neke vrste hruške. (Ihan.) kom6'tIec, Jca, m. = kolen ec, komolčna priprava pri ojesu, kamor se natika trikelj. (Tunjice.) komu'lica, e, s. f., le v zvezi s komulico, skriti, popolnoma se potopiti v vodo. (Ihan.) Kadar se otroci kopljejo, se mora vsak, preden gre iz vode, enkrat toliko potopiti, da se nič ne vidi iž nje; tedaj skrije komulico. Manjši se tega seveda boje, toda ker je razširjena vraža, da nes6 drugači hudiča očetu in materi domov, jih večji proti njih volji ponavadi pomečejo v vodo. ko'selj', eljna, duša Pl., oni krompir, kateremu obrežejo klice, da ni več za saditev; pripravljajo ga za v jed. (Ihan.) ko^lj^enka, e, s. f., jed iz krompirja, repe in kolerab. (Ihan.) Tvorba iz podstave koselj, eljna (glej prejšnjo bes.) in priponke i>ka, ki tvori samost. iz pridevnikov. kovnica, e, s. f., neke vrste hruška. (Ihan.) ko'zast in ko'zji, adj., ničemern, putzsiichtig, hoffahrtig. (Črni Vrh nad Idrijo.) krava'ti, a'm, v. impf., po živinsko piti. (Ihan.) Vodo, vino, žganje itd. kravati. Na ta glagol se nanaša tudi reklo pijan kot krava in metaforična psovka krava: pijanemu človeku. Sestavljenki: nakravati, okravati se. Enakega pomena: krava'riti, a'rim, v. impf., kravati, po živinsko piti. (Zminec.) Tu ni misliti na podstavo kravar v pomen Kuhknecht, ampak priponka ar se je priteknila na prejšnji glagol krava-ti tako, da je pomen tem poniževal-nejši. kravi'šče, a, s. n., za en prst debela gošča, katera se v kadi nabere na zelju. (Ambrus.) kra'vjak, a, s. m., klobuk iz prav slabe klo-bučevine. (Lipoglav.) kregu'lj'nica, c, s. f., neke vrste hruška, orešje debelosti. (Velesalo.) Podstava kregulj, die Schelle. krepeni'na, c, s. f., krepalina, umgestandenes Vieh. Pl. kro'pnica, c, s. f., pomaranča, katera se vtakne v krop, da se potem ne da rada sekati. (Ihan.) Če pri velikonočnem sekanju staknejo, da je pomaranča kropnica, velja navada, da jo dotičnemu vzamejo. krkalPkati, am, verb. impf., rolien machen, walzen. (Ihan.) Iz podstave kata ali kota se je po vokalni harmoniji ali s pritaknjenimi priponami ali po metatezi razvilo več oblik kakor kataliti, kataljati, kotljati (se), kotaljati, kotaliti, kotalicati, takaliti, takalikati, takaljati Pl., katalucati, ki jo imam iz Idrije, in še več sličnih. Tudi naši varianti bo podstava kata, kjer se je t premenil v k (veliko primer iz domačih in izposojenih besedi), na to pa pristopila pripona likati, slična prejšnjim licati, lucati, likati; v obliko kakalikati je vsled kakofonije moral priti med prva dva k-a glas r (evfonski r) za a, kakor imamo primerov v slučajih kakor frfotati iz fofotati, mrmrati poleg mimrati (Miklošič, Vergl. Gram. I, 488), prper, poleg peper, poper (štajersko); v staročešk. spomenikih tvtrati za starosl, Tp^-rpara (sonum edere) je pa primer za nasprotni slučaj (Archiv fur si. Ph. XI. 118.). Štrekelj (Morph. d. Gorzer Mitt. Karstdial. 92) svedoči, da govorč na Krasu krko, krkokrat za kolko(krat). V vseh teh slučajih je stopil med dva enaka konzo-nanta zaradi blagoglasja sonans r, namesto kakega vokala ali celo diftonga. Ker sem že ravno pri r-u, naj navedem še nekaj zgledov, da se spozna, kako gibljiv da je r in kako da se včasih vtika, včasih pa izpahuje, kakor ravno nanese blagoglasje. Namesto vokalov nastopa: fržow za fižol (Ihan), grtanec za goltanec; prdprda za podprda; pestrna za pestunja (Ihan); krčkej za količkaj, trko za tolko, Štrekelj (1. c. 92); zadr'kle za dokler (v javornišk. dial.); Sašelj, „D. in Sv." 1897. 544 navaja: strpicati iz stopicati, cvrliti iz cviliti, cvrčati iz cvičati itd. Narobe pa je postal večkrat kak vokal za etim. r, n. pr. Cengrob za Crngrob (zu Ehrengruben); Čenovršec za Črnovršec, Čenovrh za Črno-vrh (Črnovrh nad Idrijo); dežela je nastalo iz držela; Kuzmics, N6vi zakon. 253 še piše držela. Tako je razložiti tudi glag. sobotati = schnaufen iz srbotati (v Ihanu se govorita obe obliki za isti pomen), ne pa kakor Pl. (II. 528 sobotati) misli iz sopotati sopsti; obe obliki spadata pod kor. sreb-. V izposojenkah odpade r: potopirnica, Butterbirne (Ihan\ patanošter, Paternoster (Ihan), Tor-nister: keništra, Štrekelj (ib. 60), šaglanček (Zbornik II) na Vačah šarglownči>k. Več o vtikanju in izpadanju r-a glej „Cvetje" III, 1. 255 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. krPščevo (krišču), adv., neznansko, zelo; po-znamenovanje za superl. (Ihan.) To je kri-ščevo lepo, kriščevo težko. Nastalo ne iz * krist-j-jb-j-evo, to bi dalo v Ihanu: kriševo, ampak od nomin. krist-hš 0& = gibljivi e), gen. kristša - krišča, torej krišč-j-evo, kriščevo. Ime Kristus se je ohranilo le v začudenju (n. pr. o krist^š pomagaj!) kot kristtš. Razen tega se je pa splošno še ohranilo poznamenovanjekriščeva martra. krivdna, e, s.f., dno pri listnatih koših, brentah. (Zminec.) krkali'kanj'e, a, s. n., igra s pirihi o Veliki noči. (Ihan.) Dve šibici se nastavita poševno toliko vsaksebi, da gre pirih po njiju navzdol. Najprej zakrkalika eden izmed igrav-cev, drugi pa za njim, in kdor zadene drugemu jajce, ga dobi. ku'ka, e, s. f., kratko kuko imeti, biti kratkoviden. (Javornik.) Enako: kuku' [kukalo?], „ta krašč kuku" imeti = kratko kuko imeti. (Javornik.) ku'kejca, e, s. f., = kukavica. (Dovge.) Proces: -kavča, -kajca, -kejca (a je pred j e.) ku'tka, e, s. f., neke vrste hruška. (Ihan.) Prim. Pl. kutinarica, die Quittenbirn; Quitte, bav. kutten. Iz -/.ucoma, „ Cvetje", III. 7. la'škovec, vca, s. m., neke vrste jabolko. (Velesalo.) le~'gnat, i, s. f., die Bequemlichkeit. Le z legnatjo delaj, po legnati, da ti ne bo škodovalo. (Ihan in spi. Gorenjsko.) Legnat v pom. prilika, Gelegenheit, bav. Glegng'jt, ima Štrekelj (L. Mat. SI. 1894. 22); sekund. pomen se je razvil po naslombi na domačo legota, po legoti, Bequemlichkeit. le'nart, ta, s. m., der Fussschemel bei dem Tisch. (Ihan.) Iz nem. die Lehne, woran man sich lehnt, po naslombi na domači lenard: (Štrekelj, Letop. Mat. SI. 1894. 22), lenoba, ali leni človek, Faulenzer. (Ihan.) lenga'ti, am se, (lengat se), v. impf., brez dela se okrog klatiti, potepati. (Naklo.) Odtod tudi psovka takemu človeku: lenga',1, ga'la lengow, awa.) Prim. 1 engljati, am se, kdor noče delati po koristi; lingati, am se, lenobo pasti, lenariti se, Barle, (L. M. SI. 1893. 19.) le'ščniček, a, s. m., neke vrste čmrlj. Za čmrlje so še imena: rumenoritkar, rdečeritkar, mešanica. (Virmaše.) lFšček, čka, s. m., belkasto rdeč list, fižol. (Zminec.) lo'rcnščica (lonmšca), e, s. f., neke vrste hruška, zrela o svetem Lovrencu. (Zminec.) Tvorba iz adj. lorenški -j~ica> lorenška hruška. meči'Ika, e, f., mada, dasAbliegen des Obstes. (Virmaše.) Tvorba iz mečilo, zato se / govori čisto. Enak pomen: majka. me^dlj'a, e, s. f., mesta, jed iz pšena in moke, nekak močnik. (Zminec.) V Stražiščn in Bitnu pri Kranju je taka jed: raševina. Medija je tudi metaf. psovka, Plappermaul; od te podstave: medlj'a'ti, a'm, plappern, Dummzeug reden. Iz jedi čežana je metaf. psovka in odtod tudi čežaniti, plappern. Takih iz metaf. psovk speljanih glagolov (poniževavnega pomena) je v slov. veliko. medveda*!", a'rja, neke vrste jabolka. (Ihan.) Pl. ima medvedovka, die Saubirne. menrh, ni'ha, s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) meVkOjVca, e, s. f., med korenjem se nahaja izrodek, ki napravi veliko perja, koren pa je zelo droben: merkovca; poruje se prej, da ne ovira korenja v rasti. (Ihan.) mevlje. Mevlje koljejo, onega, kateri bi rad kam šel, pa mu ni dovoljeno. (Ihan.) Mevlja, glista, die Madenwiirmer; mevlja rabi tudi za metaf. psovko mevžastemu človeku. (Kranj.) me^vskati, am, v.impf., navskati, greinen und nergeln. (Dob.) Glede tvorbe glej Pintar. (L. M. SI. 1895. 24.) mi'hček, čka, s. m., ene vrste sinica. (Virmaše.) Mlada tvorba, ker bi moralo biti po glaso- slovnem pravilu mišček. mo'čnik a, s. m., izpod nasada vzeta pšenica, katero morajo še štekljati (Virmaše); močnik mlatiti. mo4vda'ti, am, v. impf., modati Pl., počasi in nerodno stopati. (Ihan.) Slon mowda, vol, debel človek. Od tega tudi psovka movda*n, a'na. Beseda je od starosl. v IV. vr. ohranjenega gl. muditi, cunctari, kjer je vredno pripomniti, da se je strsl. q. razvil 256 v ow (enako sowsst, sowsbeda (Štrekelj, Mor-phologie, 29); od tega korena je tudi v češ. psovka n e m u d a, wer mit seiner Arbeit nicht vorvvarts kommt (Vondrak, Archiv fiir si. Ph. XII. 65.) motalja'ti se, a'm, v. impf., sich von oben herab walzen. (Ihan.) Od kor. mota-; lja je pomanjševavna priponka. mo(Iža'ti, am, v. impf., slabo, nerodno umivati se (Ihan), mowžat. Otroci, ko se še ne-znajo umivati, se molžajo. Sekund, pomen iz nem. mausen, sich. možiVnica, e, s. f., m. obesi na vrata ali na hišo, pravijo, ženska, ki bi se rada možila. (Ihan.) Nav. šaljivo. Nekaj časa je šele, kar je moža pokopala, pa že obeša možilnico vun. mrzle^č, e'ča, e, adj. mrzloten, kaltlich. (Ihan.) Tvorba z naslombo na one adj. na -eč, ki so bili prvotno part. praes. act. muhjik, ka, s. m., konj muhjik, katerega rade muhe pikajo. (Ihan.) Po ljudski veri imajo muhjiki tako sladko kri, da bi morali poginiti, ako bi jih muhe ne vjedale. M. so slabi konji. Govori se muhik poln /, kar kaže, da je pravilna pisava muhjik, toda to bi moralo po glas. pravilu dati mušjik, kar pa se ne govori. Mlada beseda, prim. pod mihček. mu'rglj'a, e, s. f., murga, murba, die Maul-beere, morus. (Ihan.) Ta beseda se je prvotno glasila murva, nato murba; iz b pa v tujkah ali izposojenkah postane g (n. pr, w6gu iz obel (Hobel), wogwat, wogwanje. (Javorniški dialekt.) Ali pa narobe: tavbati iz taugen, Pintar. (L. M. SI. 1898. 178). Tu pa je pristopil k g-n še Ij; morda vsled zveze, ki tako rada nastopa med g in / (lj), prim. pergelj. Ta lja je po naslombi na samostavnike z ¦ulja; kot češ pij a poleg češpa. mu'stica, e, s. f., neke vrste drobne, sladke hruške. (Zminec.) mu'zda, e, s. f., kraj, kamor se dene sadje muzdit, das Abliegen des Obstes; sadje dati v muzdo. (Javornik.) muzdi'ti, dim, (tm-zdit), sadje v muzdi imeti, maditi d. O. abliegen lassen. (Jav.) mužga'Jnik, a, s. m., orodje, s katerim se mužga. (Ihan.) nabira\vček,čka,s. m., majhenpiskrček,lahko tudi iz lubja. (Ihan.) Ko gredo jagode brat, vzamejo s seboj večjo posodo, katero po-lože pod kako drevo, da jim je ni treba s seboj vlačiti, z nabiravčkom v roki pa smučejo in nosijo v veliko posodo. nabo^vra^i, a'm, v. pf., bo vrati, v. impf., nerodno in veliko natočiti, naliti. (Ihan.) nakle'niti, nem (Ihan nakleni'ti), v. pf., an-fangen, zu Werke gehen. (Ihan.) Nakleniti odgovarja apozitivno glag. s ki e niti. naležen, a, o, adj., naleženo jajce, na katerem leži kokoš nekaj dni, in ko še ni skaženo; pozneje je zaprtek. (Zminec.) nape'tnica, e, s. f., zadnji del čevlja na peti, der Absatz am Schuh. (Cerklje.) Rabi se tudi samo: petnica, Pl. ima napetnik. naptrh, u'ha, s. m., gosti, črni oblaki na nebu, iz katerih se vsuje toča. (Virmaše.) „Kadar je n., tistikrat ni brez nič." nazare*nsko, adv., im ungeheueren Mafie (Ihan), naz. neumen. neusmi'lj'en6, adv., neznansko, nazarensko. (Ihan.) Svet je neusmiljeno učen. neža, e, s. f, posoda, držeča do 7, 8 litrov, v kateri se prenaša vino. (Škoc. p. Dobr.) nej, adv., notig (Ihan.) Ta adv. se je ohranil od strsl. debla n^d- le še v nar. molitvah (v pesmih vsaj v Ihanu ne), n. pr. meni je noj jokati, meni je noj žalovati. no'rec, rca, posebna lestva za obiranje čre-šenj; obstoji samo iz enega debla, v katerem so vdolbeni klini. (Zminec.) Ista priprava se imenuje v Velesalem hlapec. no'ren, rna, no, adj., nor, narrisch. (Ihan.) Po analogiji adj. na -bh-b. oberi'na, e, s. f., kar se obere, oberek, das Abgeklaubte. (Ihan.) Oberine pri košnji; mesene oberine pri kosteh za klobase. obtišča'nec, nca, s. m. (uhtišanc), die Haut-verhartung an den Fussfingern. (Ihan.) oči. Komu kaj v 6'či vreči (w uč, više na Gor.: oči, čist ozek o). JemandemVorvviirfe machen (Ihan.) oda'mo4vka, e, s. f., neke vrste rumene, kisle hruške. (Tunjice.) odlan, a'na (wadwan, ana), s. m., dlan, i (Ihan.) V tej obliki in m. spolu se nahaja še v Naklem. V žensk. sp. je v č. dlan, ne, p. dtori ni, r. dlant, stri. dlan1-, v moškem pa v hrv.: dlan, ana. 383 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. pč^inga, e, s. f., peščena zemlja, Sandboden. (Javornik.) Nem. priponka ang na pristno slov. podstave je posebno na Gor. zelo razvita. pe'št, a, s. m., cmok, potolčen in ves stlačen pirih. (Virmaše.) Pl. ima glagol peštati, zer-quetschen iz ital. pest-|-are, iz čigar debla je naš p. pezduMj'a, c, s. f., neke vrste hruške, tudi oblika p ezd e v k a. Enake vrste imena : pezd-lja, eine Art Zvvetschke. Pl. pi,rke, praep. z dat., proti. (Ihan.) P^rke je nastalo iz proti, /je prešel v k, i pa se je že v XVII. veku zamenjaval z e. Gorenjec Skalar (1643) piše pruki, pruke, proke. O z?l r-om je oslabel v e (povsod v gor. dial.), le-ta pa onemel: p^rke. Oblika proti je v nav. govoru po Gor. neznana. Dolenjsko: prti,, „Cvetje" III, 11. pi'sanček, čka, s. m., neke vrste jabolko (Ihan.) pFsma. Miši pisma sned6 otroku, ko mu je treba začeti delati in ne sme biti več brezdelen. (Ihan.) Ako se hoče kakšen odrasel otrok družiti in pohajkovati z malimi, mu pravijo, da so mu miši pisma snedle. pi'ršič, a, m., drobno, rdečkasto jabolko. (Tu-njice.) plahtami, am, v. impf., naplahtati, v. pf., lažnivo kaj pripovedovati, anliigen. (Ihan.) p1ahta'č, a'ča, s. m., kdor plahta. (Metlika.) Govore: plahtač, ača. pla'ščar, rja (plašar), s. m., prosen otep. (Virmaše.) Podstava plast? plata'jziti se, a'jzim se (platajst se), verb. impf., potepati se, vlačiti se. (Virmaše.) Od psovke, ki se pridevlje potepajočim se: p lata-j z, a'j za (platajs). Rabi se po navadi le v otroškem govoru. plo^OjVnice, f. pl., die Jalousien. (Virmaše.) podrobFti, im, v. pf., preden začno z zvonovi pritrkavati, udarijo nekolikokrat s kemblji obnje, kakor nekako za poizkušnjo: takrat po dr obe, ker na d ro bn o udarijp. (Virmaše.) podrpa'jsati, am, v. pf., s krtačo, cunjo p., reiben; glede pomena in tudi glede oblike precej podoben je drgajsati. (Javornik.) podtekna^, a'ča, s. m., slab delavec, ki ga uporabijo le, da ga kam podtaknejo, ker za drugega ni. Rabi se tudi za psovko slabemu, lenemu hlapcu, ali hlapcu sploh. (Zminec.) Kadar manjka delavcev, so tudi podteknači dobri. pohio'pnica, c, s.f., neke vrstehruška. (Naklo.) pokalPček, čka, s. m., 1.) mala posoda, s katero se zajema voda iz kotla. (Dolenja vas p. Selc.) 2.) piskrasta posodica na steni, v kateri hranijo blagoslovljeno vodo, Weih-wassergefass. (Ihan.) Imenjuje se tudi kropili ček, čka. P. iz bokal, Mass, (ital. boccale, Krug Pl.). polajdra'ti, am, v. pf. (samo v tej sest.), povaljati, beschmutzen, verunreinigen. (Javornik.) Polajdrana obleka. Sekund, pomen iz Pl. lajdrati (lajdra, Herumstreicherin), herum-streichen. poležkova'ti, u'jem, ali pole'škati, am, v. impf., ako zjutraj na postelji še ležiš, ko si se že zbudil, tedaj poležkuješ. (Ihan.) poIFskar, arja, s. m., mlinski hlapec. (Ihan.) Tvorba od p o liska , Meblstaub, Flugmehl. Pl. Rabi se tudi za psovko slabim, lenim mlinskim hlapcem. poIFznik. Za prinos raznih tekmovanj v velikih praznikih k Pintarjevemu poročilu (Letopis M. SI. 1898, 168) naj dodam sledeče: Na senjemsko nedeljo se rogajo onemu, kateri zadnji na pašo prižene: „Ta za'dtn pi>rgnow — pomi'nk pogodow." (Ihan.) (Po-godow == poglodal.) Vranja peč: „po-mi'je, pomfnk pogodow, pogodow, pogo-dow .... pogodavs, pogodavs ..." V Tunjicah mora pastir takrat gnati, ko začne tretjič v presledkih „dan" zvoniti; če prej žene, „predre šisa", če pa pozneje, mu pa vpijejo: „Pomini,k pogo'du, pogows, po-gows ! — powi»'mena lesa, ta stare kolesa! Pomin^k pog6du, pogows, pogows !" Po-gows je medmet, glas, izražajoč glodanje. Powi>mena je part. prf. pass. polomljena; ozki o se v tem kakor tudi Ihanskem dialektu za sogl. v-iem zoži v i>; /- epentetiški odpade v obliki polomljen tudi drugod na Gor. V Virmašah kričijo: „Poliwnk, pomiwnk, poliznk, polag! — Že'ne krave na potok, — krava neče pit, ja more z golida po r.!" Besed: polivnik, pomivnik, poliznik ne bo tukaj vzeti za pomen posod, iz katerih se kaj pije, ampak so to nomina agentis. Polag je pa — enako polep (polep), Pintar, ibid. — „onomatopoetičen izraz loptajočega žlam-panja pri lizanju pomivnika". — Na sv. Urbana dan — na prvi poletenski dan pri naših kmetih — je ponekod tudi enaka na vada. Pri Šentheleni (Dolsko) pravijo, da se onega, ki zadnji prižene, primejo vse muhe in vsi brenclji, in da mu bodo celo leto krave bezljale. V Mokronogu nagajajo pastirju, imenjujoč ga Vrbana takole: „Vrban zaspa'n — cew let n dan — na peč leži, — de se ga slama drži!" VDo-brniču imajo enako navado tudi na Bin-koštno nedeljo: kdor prižene prvi, mu na-denejo ime „petelin", drugemu „kokoš" in tako naprej, zadnji pa je kurji ulitek; podobno kakor pri Pintarju: kurja r. v Poljanah. Verujejo tudi v vražo, da zapoznelemu coprnice krave v rešeto pomolzejo. Zanimljivo je tekmovanje delavcev v Kropi. Tam je že od nekdaj navada, da se vsako leto kakega spomladanskega dne izkušajo delavci, kdo da bo prej prišel v vignjec (vignjec, -enjca, die Schmiedehiitte); kdor pride najzadnji, mu v največjo sramoto trobi neki rog; poskrijejo mu tudi vso kovaško orodje, da tisti dan ne more nič delati. polo'ma, e, s. f., psovka slabotnemu, polomljenemu človeku: poloma polomljena. (Ihan). pomara'nka, e, s. i, pomaranča, die Pome-ranze. (Javornik.) Pomaranka ima slovensko pripono, dočim je -ča iz nem. ze. pome'sti, e'tem, v. pf., hastig und viel auf-essen. (Ihan.) Skledo žgancev je pometel. posa^vka, e, s. f., neke vrste pisano, sladko jabolko. (Zminec). posmo'jke, jck, s. f., pl., sirovo obdelane, debele sani, s katerimi hlode vlačijo pozimi iz gozdov. (Zminec). postopa'], a'ja, na postopanje iti-, postopati, das Pflaster treten. (Ihan.) Tvorba kot: pomagaj; na p. klicati, uhaj, kobila je na uhaj. Enako: potepaj, na potepaje iti, od potepati se, vagabundieren, herum-streichen. (Velesalo). pošmu'cati, am, v. pf., koga slabo ostrici, da ima stopnjice po glavi. (Ihan). poteci'n, a, s. m., v pregovoru: boljši je potecin (ali tudi p o te ž in) kakor podržin (Ihan), to se pravi, boljše je pri tepežu uteči, nego tepen biti. Narod smatra te tvorbe za abstraktne pojme. pote'psti, petn se, v. pf., potajiti se, sich verstellen. (Ihan.) Takle velik otrok bi že lahko delal, pa se kar potepe. Pl. ima pod tem glagolom: potepeno (t. j. potepe'no) oditi, mit Schande abziehen. V Ihanu se govori: s potepe'no r. oditi. potepu'ha, e, s. f., (abstraktno), potepanje, das Vagabundieren. (Velesalo.) Pl. ima konkretni pojem: die Landstreicherin. Iti na po-tepu'ho = na potepaje (glej pod postopaj) = potepati se. potna^v, a'va, a'vo, adj.; p. je kdor gleda izpod čela, ali kdor si ne upa v 6či pogledati. (Ihan.) Odtod tudi subst. pot-na'vec, vca. poudariti, arim, v. pf., ponoviti, v drugič kako stvar storiti, wiederholen. (Ihan). požo'rgati se, am, v. pf., v posteljo. (Ihan). poži'n]'ki, ov, s. m. pl., štruklji, katere pripravi gospodinja, ko žito požanjejo na zadnji njivi. (Virmaše). preddu'rnica, e, s. f., hruška, ki je pred durmi kakega poslopja. (Bled.) Prim. naslednje: predpo'dn]'ak, a, s. m., jablana (in sad jabolko) rastoča pred podom. (Velesalo). predve'žnj'ak, a, s. m., jablana, rastoča pred vežo. (Velesalo). prekle'manski, a, o, adj., pr. človek, verflhd. (Ihan.) Tvorba iz podstave prekleman, nastale po analogiji preklenski, ta pa z naslombo na peklenski. S tem ogibanjem se skuša narod izogniti grehu. Primerjaj obširneje Štrekelj (L. M. SI. 1894, 37 in 1892, 8). prekli'canski, a, 6, adj., preklemanski, ver-flixt (Ihan); po tvorbi in pomenu enak: preklemanski. 447 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. pre'kmaš, a, m., jed iz fižola in jabolk. (Tu-njice.) Končnica -maš je iz nem. Muss. prekucniti se, em se, v. pf., sich den Fuss verrenken (Javornik). Če nerodno stopiš, se prekrecneš. Pl. ima krečniti. Glagol kreč-niti pa je (Črni vrh nad Idrijo) dovršnik k Pl. krečiti, oje krečiti, ridati, lenken. prežmigniti se, -mPgnem se (prežmsgn^t se), verb. pf., zadremati, „nekoliko spanca ukrasti", schlummern (Metlika.) Podstava: žmi ge, trepalnice; Barle (L. M. SI. 1893. 43.) pricamba'ti, a'm, v. pf., štorkljaje prikolo-vratiti (Smlednik). Od psovke camba, neroden človek. prigu'lj'en, a, 6, adj., pristujen, fad, ver-driesslich (Javornik). prise'kati, am, v. pf., koga z besedo zbosti, sticheln (Ihan). pu'cina, e, s. f., slaba, pičla zemlja, pustina; gostač ima malo pucine (Škocjan p. Dobr.) V Ihanu: puci'na, e, zemlja, ki se nerada obdelava. pu'čica, e, s. f., 1. psovka žlabudravemu človeku; 2. = puča, dummes Zeug, Pleteršnik. (Javornik.) puščobova'ti, ujem, v. impf., pust biti (Javornik). Lužar (Zbornik II.), pustovati. ra'velj', elj'na, s. m., neke vrste jabolko (Ihan). ^rdečehla^man, a, s. m., detel, der Bunt- specht (Virmaše). Pl. ima rdečehlačar: neki spodaj rdeč tiček. jrdečVn, Vna, s. m., neke vrste debelo, rdeče ; jabolko (Dob). 4rde'čman, a, s. m., neke vrste rdeče jabolko (Ihan); der Rostling. re'brnik, a, s. m., brenta, koš, ki je spleten iz redkih viter in služi za prenašanje stelje ' (Selci). re'dati, am, v. impf., hoditi (v poniževalnem pomenu). Danes je Velika sreda ~ vsaka baba v Ljubljano reda (Lipoglav). Primerjaj Barle (L. M. SI. 1893) rendati, nerodno iti, posebno pri živini. repa'čka, e, s. f., neke vrste hruška (Ihan). re'piti, pim, v. impf., zrepiti (g6r zrepiti), s težavo (z)rediti (Ihan). Navadno : telička zrepiti; majhnega telička, pravijo, ni drugega kot rep; odtod glag. rPbničan, a, s. m., neke vrste jabolko (Ihan). rPdofelj, elj'na, s. m., ridof, ridovnik PL, der Rungschemel (Ihan). n'tnj'a, e, s. f., das dicke Ende des Ostereies, ritka (Bled); nasprotni konec je š p i č n j a, Pl. špička. Naklo: špica, peta. ro'bčina, e, s. f. (r^opčna), strma pečina (Zminec). Podstava: rob. ro'ževec, evca, s. m., neke vrste močnik, med katerega se denejo zdravilna zelišča (Zminec). rožman'nar, rožmarinec, Rosmarinapfel. PL (Ihan). rumen, ena, o, adj., neumen, dumm (Javornik). Prim. na Dol. navadno psovko: rumena neumni, zabiti ženski. rt^mšina, e, s. f., ruša, rušina, der Rasen PL (Ihan). trže'nka, e, s. f., neke vrste hruška, zrela takrat, ko žanjejo rž; odtod ime (Ihan). Enako : rzi'ščni ca. samora'ščnik (samaraš^nk) a, s. m., neke vrste jabolko (Ihan). Podstava: samoraščen, wildwachsend. senj'mu'lj'a, e (sejmula), s. f, prvi dan (ponedeljek) po senjmu,žegnanski nedelji (Ihan). Tisti dan še vedno diši po senjmu, t. j., da je boljša jed in da nič ne delajo. Rabi se v sledečih stavah: obhajati s., iti na s., poganjati senjmuljo. senjem, nj'ma*, s. m. (strsl. s^n^im.) 1. con-ventus, concilium Pl. 2. To kar se iz senjma (= Markt) prinese. Na senjem idočemu reko: Ali mi boš kaj kupil za senjem ? 3. Sploh kakšen dar, prezent. Iz neke ihanske narodne molitve mi je znano: Mati bodo dali velik senjem = prezent. Škrbinec piše v svojih nedeljskih „Pridigah" (1814): „Prodal ne-dovshoft sa en temen" = prezent (112). Vodnik, Pifmenofh VII ima: „Zhe v' Tertt pridem, ti bom fejma kupil." sPten, na, o, adj., nasitljiv, sattigend (Javornik). Kruh je siten, od glagola sititi. si(ratka, e, s. f., travniška kresa, cardamine pratensis (Virmaše). skopova'č, a'ča, s. m., kramp, der Karst (Vače). Glede tvorbe je enak: podaja-)-č, Handlanger. sladka*n, asna (swahkan, ana), der Sussapfel (Velesalo). Pleteršnik ima besedo sladkan 448 (Schmeichler) z napačnim poudarkom: sladkal, kar bi bilo gen.-a'na. slamoreški, adj., Strohschneide-, slamoreška kosa, das Strohschneidemesser (Lipoglav). smeteTi, na*, 6, adj., hudoben, zločest, tibel-gesinnt (Bled). smrčeMj', elja, s. f., kapnica, smreka, ki ne more rasti, ker jo kap pobija (Črni vrh nad Idrijo). Podstava: smrk. smukaVcc, a'4vca, s. m., iz svežega kolerab-nega perja pripravljena jed (Idrija). so'kar, arja, s. m., urh ali pubič, Bombinator igneus (Zminec). Ime od onomatopoetičnega glasu sok, sok, ki ga daje od sebe. spo'ra, e, s. f., spor, der Streit. Sporo imeti med kom, streiten (Ihan). sra'jčnik, ika, s. m., 1. otrok, ki hodi v sami srajci okoli (ko še navadno nima hlač); 2. psovka za otroke sploh (Ihan). Kaj boš ti, ubogi srajčnik! st6'ka4vnlk, a, s. m., kdor stoka. Glej pod čakavnik (Ihan). streža'č, a'ča, s. m., strežaj, der Diener (v poniževalnem pomenu), Ihan. Priponka -ač služi za nomina agentis v poniževavnem pomenu. Drugič pa pomeni -ač: „wer mit dem, was der Stamm anzeigt, in abnormer Grosse behaftet ist", Vondrak (Archiv fiir slavische Ph. XII. 69). suho. Na suho gre, kdor ne gre v nedeljo k sv. maši (Virmaše). ša'jetvka, e, s. f., najlepše vrste črno krilo, ki ga nosijo ženske samo o velikih praznikih (Javornik). Pl. ima šaja (iz ital. saja): žensko krilo od mezlana. Pomen je v našem primeru precej poskočil. ša'jtati, am, v. impf., v sest. zašajtati, za-voziti; s tira v stran zaviti, da pride voz pod kolesnice (Ihan). Na Breznici govore : (za)šajkati. Rabi se lahko tudi v moralnem oziru: malo mi je zašajtalo. ša'mra, e, s. f.; brez šiva, iz celega narejena obleka, ki jo nosijo mali otroci (Vače). srkati, am, v. impf., drevesa beliti, lupiti (Dolenjsko). Pl. ima šikara, das Dickicht, šikec, der Ruthenstreich, sikniti, s šibo udariti. šfšenkar, arja, s. m., neke vrste kislo jabolko (Ihan). škrj6'tovec, vca, s. m., neke vrste rdeča (rdečega lubja) vrba (Zminec). Ime ima odtod, ker se je na nji obesil Judež Škrjot, ko je bil izdal svojega Gospoda. Zato ne režejo škr. šib za Cvetnonedeljske butare, ker se jih žegen ne prime. škrpet, e'ta, koren, der Krautstengel (Zminec). šku'rtati, am, v. impf., v sest. oš kur t a ti, p o šk urt a t i, v. pf., grdo, nerodno ostrici, pošmucati; rabi se tudi: ovce škurtati (Javornik). Izimenski glagol je iz podstave: aškrt, kjer je zač. a odpal, in je njegovo mesto prevzela slov. pripona, kjer je bilo treba dovršnega glagola. U pred r-om kaže, da beseda ni slovenska. Aškrt je razložil Štrekelj (L. M. SI. 1896. 139). šma'renček, čka, s. m., šmarno jabolko Pl., Marienapfel (Dob). V Ihanu je isto jabolko: šm ar niča; zrelo med Šmarnimi mašami. šmarni križ, s. m., poljska knaucija, cnautia arvensis (Virmaše). Pl. ima Šmarni križ: die Kreuzwurz (senecio). sneka'ti, a'm, v. impf., nerodno, v škodo rezati, tako da ni nikomer podobno (Ihan). Prim. nem. schnickern, slabo rezljati, škrtati. špe^lnica, c, s. f., neke vrste drobna hruška, reznega okusa (Vače). Ime od svetnice Spele. šta'jerka, c, s. f., neke vrste debela, kisla hruška (Tunjice). šta'rcati, am, v. impf., žabe štarcati: Žabi tisto, kar ni užitno, porezati (Breznica). Ple-teršnik ima: starec; „na starec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Hohe schnellen; prim. bav. starz." Kako je prišel narod od Pl. „štarec vreči" do »štarcati" v našem pomenu? štrka'ti, a'm, v. impf., oštrkafi, krave štr., krave za povodce k žlebu privezati (Ihan; tudi drugod). Primerjaj Pl. štrkati, bezljati; kor. strk-, stechen. Prehod iz tranzit, v in-tranzit. glagol. štu'ček, čka, s. m., neke vrste jabolko (Ihan). štu-k, u'ka (šttk, štuka), s. m., možnar, der Poller (Ihan). Iz nemšk. der Stock = das Geschoss. 511 A. BREZNIK. SLOVARSKI NAVRŽKI. tato. ta'to iti; v vas iti, obiskati (le v otroškem gov.) Enaka fraza je v češč., rabi se pa v pomenu: einen Besuch machen, ne le v otroškem, ampak tudi v splošnem govoru. Doslovno je ne morem povedati, ker si je (beroč) nisem zapomnil. telo^vje, a, s. n., telovje zavleči, teloh zavleči, die Nieswurz einem Vieh durch-ziehen Pl. (Breznica). Telovje (coll.) je nastalo po krčenju iz tel6hovje, kar se izgovarja ti>w6vle; v konč. vje (= strsl. vije) se za v vstavlja /- epent. v tem dialektu. Kolektivno poznamenovanje za zelišča je v tem dial. zelo pogostno. te'ntelj, elj'na, s. m., neke vrste jabolko. (Ihan.) t'1'delj'ček, čka, s. m., neke vrste drobno, belkasto jabolko (Zminec). tori'4lček, čka, s. m , dasSchiisselchen, Schal-chen (Ihan). tra'cka, e, s. f., tudi troska, ženska, katera vse na obleki zatracka (Virmaše). Služi sploh za psovko trošljivi ženski. Pintar (L. M. SI. 1895. 46) ima glagol trackati, wiisten, iz katerega je postala naša beseda (Ihan). trakna'ti, a'm, v. impf., trositi, \viisten, ver-schwenderisch gebrauchen (Ihan). Kor. je trata, kjer se je t pred odpadlima razvil v k; slično iz trata-tracka (Pintar, 1. c). Iz glagola je nadalje adj. traknavast, a, o, verschwenderisch ; samost. pa je traknač; tvorba na n-|-ač je po analogiji pripone i k t. trbo*s, o'sa, s. m., kolesnica, jamic po slabih kolovozih (Naklo). trbosa'ti, a'm, v. impf., hitro, a površno storiti (Javornik). Trbosa (Javornik)'. Odtod tudi psovka tr b o s a- n. trdoglavaTi, a*na, s. m., neke vrste rastlina (Naklo). Govori se: tardogvvan; iz -gwawan. Trdoglavan (T^rdagN^an) se imenuje v Ihanu todi oni znani slov. junak Trdoglav (in Marjetica). trebi'tvnica, e, s. f., ona nerabna slama, katera ni za pletenje (Ihan). treblj'a'va, c, s. f., kar se natrebi (Javornik). Tre bi j a v a izraža dejanje in predmet dejanja. trohnja'ti, a'm, v. impf., fračkati, vergeuden. (Št. Vid n. Lj.) Odtod psovki: trohnal, a'la (trohnow, awa), in tro'hnj a,, fračka-vemu človeku. Trohnjati je od troha. trhleno'ba, e, s. f., lenoba, Faulheit (Črni vrh nad Idrijo). Pl. ima podstavo: trhlen, faul. Trhlenoba se rabi tudi za psovko lenemu človeku ; trhlenoba trhlena ! tu'rčati, am, v. impf., v sest.: poturčati, pobiti koga, usmrtiti. Beseda je iz nem. tur-tschen, ki je po naslombi na Turek dobila naš pomen. ti^rkl^a, e, s. f., neke vrste hruška (Ihan). Prim. Štrekelj (L. M. SI. 1894. 31) po Miklošiču : Tiirkisch bezeichnete das Fremde, iiber das Meer gekommene. uboglav\v, a'va, adj. gologlav (Tunjice). Iz 1 j u b o g 1 a v, kjer se je lj tako obrazil, kakor si je P. Škrabec „Cvetje", I. 6, mislil za * ljuboeden. Vendar pa tudi naš zgled ni tak, da bi podprl ljuboeden — obeden. učeni'ko4vka, e, s. f., učenikova soproga. (Ihan). Prip. -ka je dobila peiorativen značaj za poznamenovanje stanu; rabi se le v preprostem ali pa v poniževavnem govoru. Enako se godi tej priponi v češč. (Archiv fur si. Ph. XII. 69). uka'šati, am, v. impf.; ta od kositi narejeni opetovavnik ima stalno rabo v pomenu: Goveji živini za svežo klajo sproti kositi. (Gorenjsko). upa'han, a, 6, adj., neumen, zabit (Javornik). Pl. ima za pahati podoben pomen: stolz einhergehen. uša'bje, a, s. n., sveže repno in korenje perje (Zminec). Posušeno se zove re'pnik. va'da, c, s. f. vado imeti, na vadi biti, Ren-dezvous. (Javornik). va'hina, e, s. f., neko rdeče jabolko (Zminec). vi'čarica, e, s. f., navadna krastača (Virmaše). O tej okoli človeških poslopij se plazeči krastači pravi vraža, da se v nji duše vi-cajo, zato je nihče ne sme ubiti. vi'škati, am, verb. impf., (govori se u'škat) = ujčkati, schaukeln; mati otroka viška. (Virmaše). Med viškanjem govori otroku: u'ška ta ta ... voda'r, a'rja, s. m., oselnik, voder (Ihan). v6'tlež, cža, s. m., neke vrsto jabolko (Ihan). 512 vozna'č, a'ča, s. m., vozač (Ihan). Tvorba na n^-ač je nastala po naslombi na voz-)-n-|-ik, imajoč za podstavo pridevnik vozn-; beseda je mlajšega datuma, ker se je prvotno priklepala ta pripona neposredno na deblo. Po naslombi nastale tvorbe so še: mostnar (po nasl. na mostnina); vrtnar (na vrtnik); nasprotno pa je hudik nastal iz -dič, ko se je k za č privzel; zakaj, glej pod jedeta. vplešk, medmet, švrk (Javornik). Ta medmet je soroden glagolu vplest koga (jemandem einen Schlag versetzen), iz čigar korena plet. je postal. vrata'riti, rim, v. impf., neprenehoma vun in notri skozi vrata hoditi (Ihan). Šašelj („Dom in Svet" 1897, 544) podaja iz Belokrajine, vrat6vati — vrata odpirati. vr'bovec, vca, s. m., neke vrste jabolko (Tunjice). vred. Na vred gre mrtvak ležeč na mrtvaškem odru, kadar mu jame sokrvica iz ust ali iz nosu teči (Ihan). Govori se: nare'd iti, toda re d je postaviti k deblu vred = Ver-letzung, Eiterbeule ; vreden, geschwtirig Pl., le pomen je v našem slučaju malo poskočil. vstročji, a, e, adj., vstročji fižol, fižol v stročju (Javornik). Pleteršnik pravi pod adj. stročji: „menda nastalo iz v stročju". To razlago pustimo rajši naši obliki, Pleteršnikova oblika pa naj se brez strahu smatra za tvoritev iz strok—j-iJB. vzklobovste'ti, i'm, v. pf., vino vzklobovsti, ko se zgosti in skisa (Tunjice). vzkobara'ti se, a'm, v. pf. = vzkomacati Pl. po Besedniku = vzkobacati Pl. po Levstiku (Javornik). Sinkretizem. vzkobatova'ti, a'm, v. pf., vzkobatova' vrela jed v loncu, kadar črez rob uide (Ihan). Onomatop. vzkofelja'ti, a'm, v. pf., ko kokoš zakolješ, tedaj vzkofelja', t. j., pojemajoč prhuta z razprostrtimi perotmi. Rabi se tudi pri človeku : iznenaden nad hitro novico vzkofelja, t. j. ves se strese (Ihan). zahvali, i, s. f., kakor je od hvala postala i -skl.: h val, i, v sestavah: na hval biti, priti, hoditi Pl., tako je od oblike zahvala Pl. nastala: zahval, i. (Ihan). zakla%l, aMa, m., kar se zakolje (Ihan). zaprte*k, tka*, s. m., vele človeku, ki slabo raste, Knirps (Zminec). Prvotni pomen je izkoženo jajce. Enako psovko pozna tudi češčina. Vondrak, 1. c. 47. zaroženaLti, a'm, v. pf., nad kom hud biti (Javornik). Enako : zaropotati, zaorati Pl. ima adj. zarožen = hud, schlimm. zavija'č, a'ča, s. m., po vinogradih nalašč za to ob potih nakopani jarki, da se v njih nabira blato in podobno gnojilo, ki pride iz kolovoza. (Škocjan p. D.). ze'klj'a, e, s. f. Vzporedno s Pl. z e' c živi na Bledu zekl j a. zelo. Za zelo se imeti, sich wichtig ma-chen. (Ihan). Prav porabna fraza! zele'nec, s. m., neke vrste jabolko (Ihan). zra^vnj'!, a, e, adj. Kdor je zraven drugega. (Ihan). Služi: zravnji konj: Neben-pferd; drugi v paru je va'jetni konj. Vajetni je na levi, zravnji na desni strani ojesa. ža'movec, ca, s. m., žamanje, odpadki „po-žamanih" desek. Breznica. Služi tudi za psovko majhnemu otroku. žamla^i, a'm, v. impf., težko žvečiti (o starih ljudeh). Enako: ga m ž v a' ti. žlambu'r, 11'rja, s. m., žlambor, izdolbina v starih drevesih. (Ihan). žle"'manj'e, a, s. n., voda, v kateri klavec čreva pere, da iz njih klobase dela. žle'mnica, e, s. f. Tako pa se imenuje treska, s katero klavec v žlemanju čreva čisti. To je preprosta, sproti napravljena treska z zarezo ob robu. Glagol, ki služi za podstavo, ima Pl.: žlemati (čreva), aussch 1 eim en. Iz nem. žli'ca = iglica, der Deichselnagel, (Tunjice). žmrklj'a'ti, a'm, v. impf. Ob deževnem vremenu v čevlje zajeta voda ti žmrklja, ko se prestopiš. (Ambrus). Iz onomatop. medmeta: žmr'k, izražajočega tak glas. žne'dra, e, s. f., žlobudra, Plappermaul (Ihan). Glagol: žnedra'ti: plappern, Dummzeug reden. Prim. nem. sehnode, verachtlich, untauglich, stolz, kar se glasovno dobro ujema, le pomen bi bil slovenski malo ostrejši. žveplje'nka, e, f., z žveplom namazan papir, ki ga denejo v panj, da čebele pomore. (Tunjice).