POSLOVANJE NOVOTEKSA V APRILU IN MAJU 1077 V zadnji številki našega to- nja v prvem tromesečju. Da ne analizirali poslovanje Novoteksa prodajo, število zaposlenih, gi-varniškega glasila smo lahko bomo s tekočimi podatki pre- v mesecu aprilu in maju. V ana- banje zalog in oceno ustvarjene-prebrali kratko analizo poslova- več v zaostanku, bomo danes lizo bomo zajeli proizvodnjo, ga ostanka dohodka. I. IZVRŠITEV PROIZVODNIH PLANOV a) APRIL 1977: b) MAJ 1977 enota mere plan iz vrš. % plan iz vrš. % Predilnica Metlika B.kg Nm 40 89.600 89.891 100 85.200 84.819 100 Predilnica N. mesto B.kg Nm 40 56.400 56.747 101 53.700 54.290 101 Priprava B.kg Nm 40 102.000 107.292 105 97.900 87.250 89 Tkalnica votki v 000 626.300 596.051 95 572.300 603.760 105 Oplemenitilnica metri 299.390 277.151 93 296.200 345.002 116 Pletilnica obrati 308.400 353.586 115 285.790 278.867 98 Konfekcija N. mesto minute 1.748.250 1,533.267 88 1.748.250 803.790 46 Konfekcija Trebinje minute 1.285.200 1.008.826 79 1.285.200 1.100.131 86 Konfekcija Vinica minute 1.522.136 1.271.843 84 1.452.948 816.618 56 Skupaj konfekcije minute 4.555.586 3.813.936 84 4.486.398 2.720.539 61 Strešnik komadov 604.371 473.738 78 578.371 470.703 81 ocena bruto 4.860.000 4.606.875 Trgovine realizacije 4.880.000 5.126.401 kom bolniškega staža ter z uva- V zadnjih dveh mesecih ne fekcijski obrati, Strešnik in op- Konfekcija, ki se spoprijema z janjem novih artiklov, za katere izpolnjujejo proizvodnih plan- lemenitilnica v tozdu Tkanina, velikim problemom fluktuacije konfekcija nima ustreznih teh- skih obveznosti predvsem kon- Zelo pereče stanje je v tozdu delovne sile, z visokim odstot- ničnih in strokovnih pogojev. II. PRODAJA V APRILU IN MAJU 1977 TER PRI- III. ŠTEVILO ZAPOSLENIH V NOVOTEKSU MERJAVA Z ISTIMA MESECEMA LANI a) Prodaja tkanin: domači trg enota m intern. realiz. konf. m lastne trgovine m izvoz — klasični m — preko jug. konf. m — naše konf. m Skupaj izvoz m preja - izvoz kg — domači trg kg b) Konfekcija: domač trg kom lastne trgovine kom izvoz — klasičen kom —lager kom - lohn kom Skupaj izvoz kom c) Strešnik kom Prodaja v mesecu aprilu in maju 1977 je mnogo bolj uspešna kot v istem obdobju lani. Močno so se povečale količine na domačem trgu v tozdih Tka- I I I III IV V/77 V/76 Indeks IV—77/IV—76 Indeks V—77/V—76 Metlika 305 304 303 302 304 312 246 142 Tkanina 938 935 930 928 917 981 316 250 Konfekcija 817 818 815 802 788 843 95 316 Strešnik 91 90 87 87 83 92 35 456 Trgovine 78 78 78 78 77 71 106 35 IVS 98 93 91 90 90 104 1 Skupne službe, pod. 113 113 110 112 113 114 104 130 Menze 13 13 13 12 12 16 53 NOVOTEKS - Skupaj: 2453 2444 2427 2411 2384 2533 428 128 92 94 79 10 97 157 134 105 167 141 nina, Konfekcija in Strešnik, močno pa je padel izvoz tkanin preko lastne konfekcije in drugih jugoslovanskih konfekcij ter klasičen izvoz hlač v konfekciji.. Delovna sila se je v vseh tozdih in službah zmanjšala, le pri Trgovini se je nekoliko povečalo število zaposlenih. Število delavcev v Novoteksu se je v enem letu zmanjšalo za 149, kar je tudi pripomoglo, da proizvodne in druge dolžnosti niso bile v celoti izpolnjene. V. OCENA OSTANKA DOHODKA PO FAKTURIRANI REALIZACIJI IN PLANSKIH POKAZATELJIH (za obdobje I — V 1977) Tkanina Konfekcija Strešnik IV. GIBANJE ZALOG GOTOVIH IZDELKOV (v prvih štirih mesecih) - zač. stanje 31/1 28/11 31/111 30/IV m 571.187 537.356 503.412 414.331 418.247 kom 254.972 233.010 215.922 218.793 209.592 kom 327.763 439.237 443.887 395.883 353.663 Tkanina + predilnica Metlika + 7.350.094 Konfekcija + 237.281 Strešnik + 1.178.954 Trgovina + 585.242 SKUPAJ PODJETJE:+ 9.351.571 V primerjavi z lanskim letom so podatki precej ugodnejši in nam dajejo voljo, da se še bolj potrudimo, da bomo tudi ob koncu leta dosegli pozitiven rezultat. FOTOREPORTAŽA O ORISKO DR. LAHA V NOVOTEKSU Prejšnji mesec je obiskal našo tovarno dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Visokemu gostu smo najprej razložili, v kakšnih težavah se trenutno nahaja Novoteks, kako se bomo izkopali iz težav in kakšne so naše možnosti za nadaljnje plasiranje naših izdelkov v tujini in na domačem trgu. Doktor Lah sije nato ogledal Novoteksovo proizvodnjo, nad katero je bil zelo presenečen; ni si namreč mislil, da je novomeška tekstilna tovarna tako velik objekt in da ima tako moderne stroje. Nadalje je tovariš podpredsednik IS izrazil svoje prepričanje, da je Novo-teksov sanacijski program dobro zastavljen ter da bomo zagotovo kmalu „zaplavali“ v mirnejše vode. Dr. Lah s soprogo si je temeljito ogledal Novoteks Podpredsednika IS so zanimale tudi razne podrobnosti, ki mu jih je razložil direktor Novoteksa, tovariš Dolenc Gostje so bili navdušeni nad kvaliteto Novoteksovega blaga V uvodnem delu smo goste seznanili z Novoteksovim sanacijskim programom, izhodom iz težav ter z bodočo potjo naprej Pogovor o uresničevanju zakona o združenem delu V petek, 3. junija, je bila v sejni dvorani problemska razprava o uresničevanju zakona o združenem delu. Seje so se udeležili predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Novoteksa, med gosti pa so bili še član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, predsednica republiškega sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Vera Marin, predstavnik centra za samoupravljanje pri republiški zvezi sindikatov Marjan Zupan, družbeni pravobranilec samoupravljanja Marjan Potrč ter predstavniki občinske in medobčinske zveze sindikatov. Najprej je vse navzoče pozdravil predsednik Novoteksove sindikalne organizacije Hinko Šintler, ki je goste seznanil s poslovanjem in trenutnim stanjem v Novoteksu, nakazal pa je tudi pot bodočega razvoja podjetja. Tovarišico Marinovo je zanimalo, kako v Novoteksu uresničujemo zakon o združenem delu. Direktor splošnega sektorja Miran Simič ji je povedal, da je osnutek pripravila strokovna služba, sindikat pa je določil nosilce posameznih nalog in določil rok za izdelavo detajlnega programa, ki zajema vse dejavnosti, ki so določene z zakonom o združenem delu in ki jih je treba sprejeti do konca tega oziroma prihodnjega leta. Nadalje je omenil še to, da smo izdelali in speljali postopek za sprejetje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in za sprejem splošnega samoupravnega akta za delitev OD. V nadaljevanju zanimive debate je Ludvik Golob dejal, da bi morali posvetiti večjo pozornost povezovanju med KS in SIS ter delavci, ki živijo na tem področju, tako z vidika samoupravnih odnosov, kot tudi z družbenoekonomskega stališča. Dotaknil se je še vprašanja informiranja delavcev ter sistema dajanja informacij vodilnih de- lavcev ter političnih organizacij v podjetju. Sledila so razmišljanja glavnega direktorja Dolenca, Marjana Zupana in še nekaterih predstavnikov Novoteksa; dotaknili so se vprašanj o dvigu produktivnosti, odhajanju delovne sile iz tekstilne panoge v ostale gospodarske in negospodarske panoge, vprašanja regresiranja delavcev Novoteksa ter načina šolanja bodočih tekstilnih strokovnjakov. M. G. V razpravo o uresničevanju zakona o ZD se je vključil tudi direktor splošnega sektorja, tov. Simič. Letos samo 21. koristnih predlogov Od ustanovitve komisije za inovacije (30. decembra lani) do 1. junija je prispelo na njen naslov 21 predlogov. Od tega je bilo rešenih 8 prijav, za kar je bilo izplačano 9.160 dinarjev. Nadalje je komisija za inovacije predlagala komisiji za realizacijo tri patente. Na račun tega bo izplačano 3.000 dinarjev, strokovnim službam pa je komisija predlagala 10 prijav. Glede na število zaposlenih v naši delovni organizaciji je številka 21 - toliko je bilo namreč prijav — zelo nizka. Pri iskanju konkretnih rešitev za aktivnejšo dejavnost izumiteljstva bi se morali v bodoče opirati predvsem na naslednje: - Dolgoročno in sistemsko ureditev nagrajevanja za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. S tem mislimo na pravilno in pravično stališče do izumiteljev; tako pri reševanju prijav kakor tudi pri nagrajevanju, in to: komisija za inovacije, vsi organi in organizacije ter tudi posamezniki , ki sodelujejo pri reševanju posameznih predlogov. - Da se v delovni organizaciji preko družbenopolitičnih organizacij (sindikat, DITIS, DS), vodilnih, vodstvenih in delavcev v neposredni proizvodnji poveča zanimanje za inovacijsko dejavnost in ustvari mnenje, da so izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi kapital, ki daje glede na vložena sredstva najvišje prihranke. - Pripraviti prijave v vsakem oddelku ali sektorju, z možnostjo za tekoče prenašanje zamisli v projekt, prototip ali realizacijo. Prijave naj bi v oddelkih ali sektorjih pregledali vodilni delavci in le-ti še predno pridejo predlogi v obdelavo h komisiji dali pismene pripombe in mnenja. S tem bi se povečala ažurnost pri reševanju prijav ter tudi hitrejša realizacija nagrajevanja. OBLIKE NAGRAJEVANJA IZUM - je nova rešitev določenega tehničnega problema, ki izpolnjuje pogoje za patentno varstvo. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA - je tehnična rešitev, dosežena z racionalizacijo uporabe znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljši izkoristek strojev in naprav, boljša kontrola proizvodnje ter boljša varnost dela. KORISTEN PREDLOG - je predjog, ki pomeni bolj racionalno rešitev ali izvajanje naslednjih funkcij: boljša organizacija na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike; planiranja ukre- pov na področju prometa blaga in storitev, kakor tudi koristen predlog, na podlagi katerega se vpelje nov proizvod, ali boljše delovno sredstvo, nova metoda proizvodnje, ustvari novo tržišče ali uveljavlja novo surovino. Nagrada za izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog je enkratna nagrada in nadomestilo, ki se izračuna na podlagi ekonomske koristi, in sicer: — enkratna nagrada 500 din za koristen predlog; — enkratna nagrada 1.000 din za tehnično izboljšavo; — enkratna nagrada 1.500 din za izum Nadomestilo se obračuna na podlagi čiste ekonomske koristi po sledeči formuli: log x = 0,8 log. ekonomske koristi — x = nadomestilo Za izume se plačuje odškodnina 4 leta, za tehnično izboljšavo 2 leti, za koristen predlog pa 1 leto, v nobenem primeru pa ne več, kot se izum oziroma predlog v podjetju uporablja. Komisija za inovacije Podpis k sliki 7: Ob zaključku „male šole" so naši najmlajši v tovarniškem vrtcu priredili razstavo svojih izdelkov. Veliko izdelkov so pokupili njihovi starši TUDI PREHRANA VARUJE PRED NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI Medicinska veda je že pred mnogo leti spoznala povezavo med neustrezno prehrano in pojavljanjem določenih nalezljivih bolezni. Tako pomanjkljiva prehrana zvišuje sprejemljivost za nekatere nalezljive bolezni, poslabša njihov potek in podaljša čas zdravljenja. Mimo tega pa infekcija (okužitev) poslabša tudi stanje prehranjenosti, saj vemo, da po hujših nalezljivih boleznih lahko postanejo dotlej skriti znaki slabe prehranjenosti očitni in se to stanje občutno poslabša. V večini razvitih dežel pogostokrat, žal, ne upoštevamo povezave med nalezljivimi obolenji in prehrano, ker je splošno stanje prehranjenosti dobro, število nalezljivih bolezni pa se je zaradi uspešnega preprečevanja zmanjšalo. Vendar so v zadnjem času ponovno ugotovili in spoznali, da so tudi v razvitih deželah področja ali določene skupine prebivalstva, kjer lahko slabo stanje prehranjenosti bistveno vpliva na sprejemljivost in potek nekaterih nalezljivih bolezni. V nerazvitem svetu je negativen vpliv prehrane na pojavljanje in potek nalezljivih bolezni velik problem, saj vemo, da se neustrezno hranita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva. Rezultati raziskovanj so nam pokazali, da je tvorba protiteles, ki ščitijo organizem pred nalezljivimi obolenji, pri slabo hranjenih veliko slabša in počasnejša kakor pri dobro hranjenih osebah. Veliki primanjkljaji beljakovin, vitaminov A, C, Bi in B2, triptofana ter mineralov v hrani so pri poizkusih na živalih imeli za posledico pomanjkljivo nastajanje protiteles pri infekciji z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni. Določeno število opazovanj pri ljudeh nam potrjuje, da hud primanjkljaj beljakovin in vitaminov omejuje tvorbo protiteles. Človeški organizem namreč pri vstopu bakterij ali virusov — povzročiteljev nalezljivih bolezni — tvori tako imenovana protitelesa. Njihova naloga je, da zmanjšajo škodljive učinke bakterij in virusov. Od dobrega stanja prehranjenosti ni odvisno samo nastajanje protiteles, ampak tudi stanje tkiv v telesu. Tako na primer se pri večjem primanjkljaju vitamina A sluznice dihal stanjšajo, zato bakterije in virusi lažje vstopajo v organizem. Pomanjkanje vitamina C zavira tvorbo medceličnega tkiva, celjenje ran, tvorbo novega tkiva in izločanje žlez z notranjo sekrecijo (nadledvična žleza). Po statistiki svetovne zdravstvene organizacije je bila smrtnost pri ošpicah pri otrocih v Mehiki 83-krat večja, v Gvatemali in Salvadoru pa celo 280-krat večja kot v Združenih državah. Naj z nekaj besedami omenimo tudi preobilno uživanje hrane in vitaminov in njihovo povezavo z nalezljivimi boleznimi. Prepričanje, da velike količine vitaminov, npr. vitamina B-kompleks s kombinacijo vitamina C, pozdravijo nahod ali gripo v 24 urah, je zmotno. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužit-vah dobro, da so rezerve in oskrba z vitamini čim boljše, zato zdravniki običajno svetujejo bolniku, da pri nastopu obolenja uživajo zmerno količino določenega vitamina. Zdravniki upoštevajo pri tem, da je oskrba z vitamini med epidemijo gripe, ki običajno nastopa pozimi ali spomladi, manjša. Zato organizem z dodajanjem vitaminov okrepimo in mu tako pomagamo pri obrambi pred infekcijo in s tem dosežemo lažji potek bolezni. Pomemben je tudi način prehrane pri nastopu nalezljivih bolezni. Apetit se poslabša, bolniki nekatere vrste hrane ne prenesejo, temu se pridružijo bolečine, zvišana temperatura pa tudi psihološki stresi. Vse to povzroči povečano izločanje nekaterih pomembnih aminokislin pa tudi vitaminov. Nekateri bolniki uživajo dalj časa tekočo hrano, sestavljeno predvsem iz ogljikovih hidratov. Taka hrana je primerna le prvi dan bolezni. Bolnikom moramo dati s hrano čimprej zadostne količine beljakovin in vitaminov, seveda v lahko prebavljivi obliki. To so mlečni in jajšni napitki, sadje in naravni sokovi, zlasti po prvih dneh bolezni pa tudi lahko prebavljivo meso. Za nekatere nalezljive bolezni, zlasti črevesne, še ne poznamo učinkovitega cepljenja ali cepljenja, ki bi organizem varovalo specifične okužbe in bi imelo dolgotrajen učinek. To so predvsem tista obolenja, ki so posledica slabih higienskih razmer in se prenašajo z okuženo hrano in vodo. Preprečevanje teh nalezljivih bolezni dosežemo samo z dobro osebno in komunalno higieno, dobrimi higienskimi razmerami pri pripravi hrane in ustreznim čiščenjem vseh obratov, trgovin in vseh vrst obratov družbene prehrane. V obratih družbene prehrane lahko zaradi pomanjkljive higiene izbruhne lažja ali hujša epidemija črevesnih bolezni. Te bolezni ponavadi hitro minejo in nimajo težjih posledic, posebno če jih zdravimo z antibiotiki. Opažamo pa, da imamo pri nas še vedno razmeroma veliko število prijavljenih nalezljivih črevesnih bolezni in zastrupitev s hrano. Še večje je število bolezni prebavnega trakta, pri katerih se zanesljivo skrivajo akutne črevesne okužbe, nastale zaradi uživanja okužene hrane ali okužene vode. Sanitarni pregledi obratov družbene prehrane z odvzemom brisov na snažnost, ki jih opravlja Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo in področni zavodi za socialno medicino in higieno, nam v velikem številu obratov ne kažejo dobrega higienskega stanja. Posebno nevarnost za okužbo živil lahko pomeni neustrezen in predolg transport hrane. Iz vsega tega lahko zaključimo, da dobra prehrana varuje organizem pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi, neustrezna prehrana pa vpliva na večjo sprejemljivost za nalezljive bolezni. Dobra prehrana nadalje olajša prebolevanje nalezljivih bolezni in lahko skrajša rekon-valescenco. Vsaka nalezljiva bolezen poslabša stanje prehranjenosti, ker povzroča razgradnjo beljakovin. Slabo hranjenim otrokom pa se n. pr. stanje prehranjenosti ob nalezljivi bolezni še poslabša. Odločilnega pomena so tudi dobri higienski ukrepi, saj lahko z njimi preprečujemo veliko črevesnih nalezljivih bolezni. Vodja službe kontrole Ivo Ivkovič, predstavnik - kontrolor Joseph Riband, ki dela za firmo „Gilbey“ iz New Yorka, in Novoteksova kontrolorka Mari Ponikvar kontrolirajo kvaliteto artiklov „Hopsack“, „Robert“ in „Zadar“, kijih ,iovoteks proizvaja za ameriški trg. Med Novoteksovimi brigadirji na Kozjanskem Na letošnji zvezni mladinski akciji „Kozjansko 77“ je sodelovala tudi mladinska delovna brigada „Katja Rupena“, v kateri so bili mladinci in mladinke iz vse novomeške občine, njen pokrovitelj pa je bil Straški Novoles. S komandantom te novomeške brigade Dominikom Avguštinom sva se pogovarjala o težavah in vzdušju na letošnji zvezni akciji. Povedal je, daje v brigadi 43 brigadirjev, od tega kar 20 deklet. Vse je močno pohvalil, saj težke norme pri gradnji ceste Slivnica-Loka vsak dan močno presežejo. Nadalje je še dejal, da vlada med brigadirji izredno tovarištvo in prijateljstvo ter prideta na vsakem koraku do veljave bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi (poleg že omenjene brigade ,,Katja Rupe-na“ so na trasi še pobratena ,,Maribor—Kraljevo", ,,Pešče-nica“ iz Zagreba, pobratena „Celje-Zagreb“ ter valjevska ,.Brigada prijateljev in borcev na Sutjeski11). Med mladimi Dolenjci - največ jih je bilo iz srednje medicinske šole v Novem mestu in še nekaterih novomeških podjetij - so bili tudi trije mladi delavci iz naše tovarne. Zdenko Židanik smo zalotili, kako je po napornem delu frizirala neko prijateljico, Melena Penca je ravno nekaj pospravljala okrog zgradbe, kjer brigadirji spijo, Evstahij Janežič pa je že delal načrte za prihodnji delovni dan. Med drugim so nam vestni brigadirji povedali naslednje: Zdenka Židanik: „Res je, da sem tokrat prvič v brigadi, toda na nov način življenja in dela sem se takoj privadila. Trenutno sem sicer zaradi stalnega vetra na trasi nekoliko prehlajena, toda to še zdaleč ni najhuje; prvi dan sem namreč dobila kar 11 žuljev. Vendar sem takoj, ko sem dobila zaščitne rokavice, delala maprej. Med prostim časom, ki ga je zelo malo, skrbim za kulturo v naši brigadi, kot sobni starešina skrbim za red in čistočo, med drugim pa še strižem in friziram kolegice in kolege brigadirje. Hrana je poprečna, delo je morda malo pretežko za dekleta. Najbolj pa mi je dolgčas po prijateljicah iz tovarne. Zaradi vsega lepega, kar sem doživela, bom v brigado zagotovo še šla“!“ Evstahij Janežič: ,,Do sedaj sem bil že na dveh republiških delovnih akcijah, obakrat na Brkinih, to pa je moja prva zvezna akcija. Kot komandir druge čete skrbim za 15 brigadirjev in sem z njimi zelo zadovoljen. Moja skupina je trenutno najboljša v brigadi,.Katja Rupena“, lahko pa bi bili še boljši, toda veliki večini brigadirjev manjka delovnih izkušenj. Vsi smo mnenja, da bi lahko bilo malo več spanja, pa tudi disciplina je le nekoliko preveč vojaška. Med prostim časom igramo nogomet; sem pa sem zadovoljna. S fanti si vratar in le malokatera žoga gre delo porazdelimo tako, da de- mimo mene. Način brigadir- lamo dekleta nekoliko lažja skega življenja sem zelo vzljubil, opravila. Čeprav se moramo Lani sem za akcijo porabil ves vsak dan spoprijemati s težkim letni dopust, prihodnje leto pa delom, bom v brigado prav na svidenje ...“ gotovo šla še nekajkrat!" Milena Penca: „Ker delan Tekst in foto: kot medfazni kontrolor, me MIHA GOŠNIK sprva v tovarni niso pustili na PRIPIS: Po zaključku glasila akcijo. Sedaj pa, ko sem v briga- Novoteks smo izvedeli, da je di, šele vidim, kaj vse bi zamu- bila brigada „Katja Rupena" dila in za kaj bi bila prikrajšana, kar štirikrat proglašena za udar- če bi ostala doma. Dela se ne no, Novoteksova delavca Zden- bojim, ker sem ga vajena od ka Židanik in Evstahij Janežič doma, samo malo več počitka pa sta bila prav tako nagrajena bi nam lahko privoščili. Mislim, za svoj trud z nazivom „udar- da prezgodaj vstajamo, s hrano nik". Obema iskrene čestitke! ZDENKA ŽIDANIK MILENA PENCA EVSTAHIJ JANEŽIČ Nadaljevanje iz prejšnje številke KAKO SE ZAVARUJEMO PRED POŽARI ROČNI GASILSKI APARATI Aparat za gašenje požara je naprava, ki omogoča, da vržemo neko gasilno sredstvo na določeno gorečo površino. Glede na vsebino gasilnega sredstva in namen uporabe so gasilski aparati po jugoslovanskih predpisih razdeljeni v pet skupin: 1. gasilni aparati za gašenje z vodo 2. gasilni aparati za gašenje s kemično peno 3. gasilni aparati za gašenje z zračno peno 4. gasilni aparati za gašenje z gasilnim prahom 5. gasilni aparati za gašenje z ogljikovim dioksidom Gasilne aparate ločimo glede na izvedbo in količino polnjenja; tako imamo poleg ročnih tudi prevozne gasilske aparate. V skupino ročnih gasilskih aparatov štejemo tiste, katerih bruto teža z gasilnim sredstvom vred ne presega 20 kilogramov. V Novoteksu uporabljamo le dve vrsti aparatov: aparate za gašenje z ogljikovim dioksidom (ročne in prevozne) ter gasilne aparate za gašenje z gasilnim prahom. Ročni gasilni aparat za gašenje z ogljikovim dioksidom — C02 Ro oni gasilni aparat za gašenje z ogljikovim dioksidom je namenjen za gašenje začetnih požarov električnih naprav nizke in visoke napetosti, za gašenje telefonskih, radijskih in televizijskih naprav, za tekstilna postrojenja, zdravila, razne dragocenosti in prehrambne proizvode. Uspešno gasimo tudi manjše količine vnetljivih tekočin, plinov in začetne požare trdnih snovi. Za seboj ne pušča nobenih sledov in ne povzroča nobene škode. Ker je plin, le-ta prodre v razpoke in luknjice snovi, ki so drugim gasilnim sredstvom težko ali pa celo nedostopni. Gašenje je zelo enostavno. Pri aktiviranju aparata se iz jeklenke pokadi bela meglica majhnih kristalov zmrznjene ogljikove kisline, ki imajo temperaturo — 78,5°C, vsa ostala količina pa je neviden plin ogljikovega dioksida, ki ima odločilni dušilni učinek na goreče površine in ne ohlajevalni. Ko plin spustimo v prostor, se normalno širi kot vsak drug plin, pri tem pa zmanjšuje odstotek kisika v prostoru. Gašenje z ogljikovim dioksidom je v notranjem prostoru bolj učinkovito kot pa na prostem, ker se na prostem zaradi vetra dušilni učinek ogljikovega dioksida zmanjša. Zato moramo na prostem usmeriti curek za vetrom in čim bliže požaru. Pri gašenju v notranjem prostoru pa lahko nastanejo nevarnosti za tiste, ki gasijo požar. Prevelika koncentracija ogljikovega dioksida je namreč nevarna za dihalne organe. Zato je potrebno pri gašenju v notranjih pro- štorih uporabiti izolirane dihalne aparate ah pa vsaj cevne maske z dolgim cevovodom. Predmete ah tekočine moramo gasiti iz neposredne bhžine in to od začetka roba proti sredini v cik-cak črti. Delovanje aparata lahko med gašenjem vsak čas ustavimo. Gašenje trdnih snovi samo z ogljikovim dioksidom ne bo posebno uspešno, ker se je žerjavica zajedla v gorečo površino, ki jo je treba gasiti še z vodo. ROČNI GASILNI APARAT- C02 t KOLO ZA ODPIRANJE JEKLENK 2 JEKLENA POSODA 3 OJAČENI DEL JEKLENKE 4 GUMIJASTA ARMIRANA CEV 5 ROČNIK UPORABA Aparat prinesemo do mesta požara in ga postavimo na tla čim bliže ognja, ker je domet curka le 2—3 metre. Nato izvlečemo varnostno sponko. Z eno roko odpremo ventil, z drugo pa uperimo ročnik proti gorečemu predmetu. V naši tovarni imamo dve izvedbi tega aparata: prvo na ventil, drugo pa na vzvod (glej sliki). Pri aparatih na vzvod ravnamo podobno kot pri ventilu, samo da tukaj pritisnemo navzdol vzvod ročice. Z odprtjem ventila ali pritiska na vzvod na jeklenki udarna igla predre ploščico; s tem se ogljikov dioksid sprosti v notranjost posode. Tako ustvarjen pritisk v posodi pritisne vodo iz aparata po cevki, ki jo držimo v roki. Pri tem moramo paziti, da nam ogljikov dioksid ne uide iz posode v zrak. Da se nam to ne bi zgodilo, moramo ravnati takole: ko aktiviramo aparat (ventil, ročico) ne smemo istočasno pritisniti na vzvod na gumijasti cevi, ki zapira in odpira ročnik, temveč moramo počakati 3—5 sekund, da se ogljikov dvokis sprosti v notranjost posode in šele po tem času usmerimo razpršeni curek nad samo gorečo površino. Ročni gasilni aparat za gašenje s prahom Aparat za gašenje s prahom je namenjen gašenju začetnih požarov vseh vrst gorljivih snovi. Gasilni prah, ki ga vržemo v ogenj, plamen zaduši, poleg tega pa pod vplivom visoke temperature razvija še interni plin, ki pospešuje dušenje. Ker ne prevaja električnega toka, je prah učinkovit tudi pri gašenju elektroinstalacijskih naprav in elektromotorjev. Gasilni prah izdelujejo za gašenje treh vrst požarov. Posamezno vrsto praha označujemo z velikimi črkami A, B, C, D in E. Te črke se nanašajo na skupinsko razvrstitev požarov, ki smo jo že prej navedli. Pri nas uporabljamo predvsem gasilni prah, ki ima znak BCE in je univerzalen. Uporabljamo ga pri gašenju požarov vnetljivih tekočin, tekočih mas, gorljivih plinov in elektroinstalacijskih naprav, električnih strojev in elektromotorjev do 1000 V, arhivskih ter drugih dragocenih predmetov. Prah z znakom ,,D“ uporabljamo samo pri gašenju lahkih kovin (titan, magnezij, natrij, aluminij, kalij, litij in uran). Ta prah napravi pri dotiku s kovino nad njeno površino oblogo, imenovano „kovinsko steklo". Ravnanje z ročnim gasilskim aparatom na prah je zelo enostavno. Ko odstranimo varnost- ROČNI GASILNI APARAT- PRAH ? 4 5 2 6 rfflS 1 GLAVA APARATA 2 JEKLENKA 3 ROČNIK 4 DVIŽNA CEV 5 PREDNJA POSODA 6 PRITRDILEC APARATA 7 ROČICA ZA AKTIVIRANJE 8 UDARNA IGLA 9 GUMIJASTA CEV 10 VARNOSTNA SPONKA Spričo velike nevarnosti požarov moramo poskrbeti za primerne protipožarne ukrepe, delno že v mirnem času, še posebej pa v vojni. Po namenu lahko te ukrepe razvrstimo v dve skupini: — v prvo spadajo preventivni ukrepi, ki naj požare onemogočijo oziroma olajšajo gašenje; — v drugo pa gašenje požarov. Na protipožarne ukrepe mislijo strokovnjaki že pri urbani- stičnem načrtovanju mest in naselij in na te_ mi ne moremo dosti vplivati. Že s tem, ko spoštujemo predpise in navodila posameznih organov, smo naredili vse, kar je naša dolžnost. Ob neposredni nevarnosti vojne oziroma v vojni pa moramo poskrbeti za preventivne protipožarne ukrepe. Ni treba ravno čakati na vojno, kajti ti ukrepi so koristni tudi v miru. Pa se pobliže seznanimo s temi preventivnimi ukrepi: — s podstrešij, kleti in okolice stavb je treba odstraniti ves vnetljivi material in drugo navlako, ki bi pospeševala požar ali oteževala gašenje; — če so tla podstrešja vnetljiva, jih morao posuti s 5 cm debelo plastjo peska, pri čemer moramo seveda upoštevati nosilnost tal in stavbe; — leseno strešno konstrukcijo moramo premazati s snovjo, ki preprečuje gorenje. Če nimamo drugega, lahko uporabimo apneno ali cementno mleko. V tem primeru moramo premaz večkrat obnoviti; — toplotno sevanje jedrske eksplozije povzroča požare predvsem v stavbah, ker toplotni žarki vžgo skozi okno razne vnetljive predmete, kot so zavese, preproge, blago na pohištvu in podobno. Zato moramo take predmete umakniti od oken. Lahko jih zavamjemo tudi tako, da so okna zaprta z naokni-cami ali zastrta z roletami; te moramo seveda premazati s snovjo, ki preprečuje gorenje. Priporočljivo je, da s tako snovjo premažemo tudi druge zunanje lesene dele stavbe; — nepotrebno navlako in če je le mogoče tudi vnetljive predmete, je treba odstraniti tudi iz bližine gospodarskih poslopij: — v vojni morao vse stavbe oskrbeti s preprostimi pripomočki za gašenje požara. Večje stavbe, ki nimajo hidrantov s tlačnimi cevmi in ročniki, naj bi imele ročne gasilske aparate. Vsi ti pripomočki morajo biti vedno pripravljeni za uporabo. V zgradbah s podstrešjem morajo biti vedno na podstrešju, v zgradbah z ravno streho pa v enem od gornjih nadstropij, vendar na takem mestu, da je dostop do njih čim lažji. Tlačne cevi z ročniki morajo biti v hi-drantnih omaricah. 74.Ca.Zmni znaki 60" zavijanjesizene, ki tzajalminuto, /Oj /O /O /O pomeni neposZedno nevaZnost napada iz zZaka-, 20" 20" 20* tzikzatni zavijajoč znak po 20sek. On .15"Ov 15*s pzesCedki po 15 sekund pomeni ' ' ZadioCoško-bioCoško-kemijsko nevaZnost; 20" 20* 20" tzikzatni enakomezen znak po 20 ___ 15*___15*_____ sekund s pzesCedki po 15 sekund pomeni pozaZno nevaZnost; 20" 20" 20" enakomeZen-zavijajpč-enakomeZen znak po 20sekund (1 minuto jpomeni nevaZnost eCementaZniki nesZeč; 60" enakomezen,1 minuto tZajajpč znak, pomeni pZenekianje nevaZnosti -ta znak se v miznem času upoZab-Cja tudi za pZeizkušanje siZen. no sponko - ročnik, usmerimo ma vzvod na ročniku moramo rate in začeti gasiti naenkrat ustnik aparata naravnost nad odpirati in zapirati v presledikih vsaj z dveh strani. Ne smemo pa gladino goreče površine ter pri- 3—5 sekund. Za gašenje požara, gasiti tako, da bi uporabili naj- tisnemo vzvod aparata navzdol, ki je zajel večjo površino, mora- prej en, nato drug in zatem še Ročico na glavi aparata oziro- mo pripraviti najmanj 2-3 apa- tretji aparat. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vzdrževanje ročnih gasilskih aparatov Ročni gasilski aparati morajo biti uporabni ob vsakem času. Zato je potreben občasen pregled, vsaj na vsakih 6 mesecev, tehnični preizkus aparata pa na vsaki dve leti. Jeklenke, ki so napolnjene z ogljikovim dioksidom, je treba preizkušati s tehtanjem vsake tri mesece, da ugotovimo, če vsebujejo zadostno količino ogljikovega dioksida. Natančno je treba izpolnjevati navodila proizvajalcev ročnih gasilskih aparatov, tako glede uporabe, kot glede vzdrževanja. Ročni gasilni aparat, kije bil uporabljen pri gašenju ali pri vajah, mora biti takoj napolnjen in pripravljen za gašenje. Za to so potrebna rezervna polnila. Na posamezne dele, kot so: gumijaste cevi, ročniki, košarice, varnostni ventili, plombe in drugo je treba posebno paziti, ker se hitreje izrabijo. Za vsako vrsto ročnih gasilskih aparatov je treba imeti nekaj nadomestnih delov, da bi jih lahko pri morebitni okvari takoj zamenjali. Prostor, kjer je postavljen ročni gasilni aparat, mora biti dostopen ob vsakem času, aparat pa zaščiten pred mrazom in toploto ter pred prahom. Gumijaste cevi in zapiralne ročnike je treba po uporabi dobro prepihati, da iz njih odstranimo ves prah, ki je ostal v cevi. Če prah ostane v cevi, se le-ta sčasoma strdi in pri ponovni uporabi aparata bi se lahko zgodilo, da takrat, ko bi bilo najnujnejše, ne bi deloval. Ročnega gasilskega aparata ne smemo odpirati prej, preden ni iz aparata odstranjen tudi najmanjši pritisk. Če to storimo prej, nam preti nevarnost, da bo pritisk v aparatu odnesel pokrov v nas. Na vsakem ročnem gasilskem aparatu mora biti obešen kontrolni list, na katerem morajo biti razvidni podatki o opravljenem pregledu in o polnjenju. Vsak ročni gasilni aparat mora imeti na obodu nalepko oziroma slikovno prikazane podatke, za katere vrste požarov ga lahko uporabljamo. »n............................................................................................ Nevarnost požara v vojnem času in protipožarna zaščita V vojni je nevarnost požarov veliko večja kot v mirnem času, tako v mestih kot tudi na podeželju. Vzrok za to so napadi iz zraka in drugi, katerih posledica so tudi požari manjšega ali večjega obsega. Ob letalskem napadu z rušilnimi bombami nastanejo požari v zgradbah zaradi poškodo na električni ali plinski napeljavi, poškodb peči in dimnikov ter zaradi drugih podobnih vzrokov. Še večja je nevarnost požarov, če uporabi sovražnik pri napadu zažigalne bombe. Tak napad lahko povzroči požar velikega obsega. Velik požar povzroči še jedrski napad, in sicer s toplotnim sevanjem, ki vžge vnetljive dele zgradb in predmete v njih, posevke na polju ter gozd. Vzrok požarov je tudi udarni učinek. Udarni val je drske eksplozije poškoduje električne in plinske vode, peči in dimnike, ruši zidove in strehe, uničuje okna in vrata — vse to pa ustvarja ugodne razmere za požar. Obračun osebnih dohodkov v naši tovarni Po sklepu 8. zasedanja delavskega sveta tozda Tkanina bomo obrazložili način obračuna osebnega dohodka od delovnega lista dalje. Delovni list je dokument, na katerem ima delavec vsak dan vpisano količino opravljenega dela (m, kg, komadov, votkov itd.) ter ure. Ob koncu meseca se ta količina sešteje in pomnoži s cenikom. Seštejemo skupne točke vseh artiklov in dobimo točke po učinku. Ure po času seštejemo in jih vpišemo brez točk, ker jih računalnik sam pomnoži točkami na uro, ki so vsakemu delavcu določene z odločbo za delovno mesto, na katero je razporejen. Iz skupnih točk po času in učinku se izračuna poprečno število točk na uro, ki služijo za izračun dodatka za nočno delo, nedeljsko delo, nadurno delo in za delo na državni praznik. Dobljeno število točk po času in učinku množimo z vrednostjo točke, tako da dobimo bruto znesek za delo po času in ločeno za delo po učinku. Kdor dela po normi, ima točke po učinku (poprečno točko) vpisane nad stalno postavko. Minulo delo (dodatek na stalnost in leta službe) se plača za ure, prebite na delu, in za državni praznik, pomnožene s točkami po odločbi krat vrednost. Gibljivi del se izračuna po odstotku, ki ga ima vsak delavec določenega po pravilniku, osnova zanj pa je seštevek zneska po času, po učinku, nočnem ter nedeljskem delu in minulem delu. Prekinitve dela nad 8 ur se izračuna tako, da vzamemo 70 % od poprečnega števila točk, pomnoženo z vrednostjo. Nadomestilo za letni dopust je izračunano na osnovi poprečja zadnjih treh mesecev, v katerem je zajeto tudi minulo delo. Nadomestilo za izredni dopust se obračuna tako kot za letni dopust. Boleznina do 30 dni in nad 30 dni se izračuna na podlagi poprečja preteklega leta; če pa delavec ni bil v preteklem letu zaposlen, se vzame za osnovo osebni dohodek tekočega leta. Nadomestilo za prvih 30 dni zaradi bolezni znaša 90 % od osnove, za nesreče pri delu znaša 100 %, za nego in spremstvo ožjih družinskih članov pa se obračuna 80 % in gre zavarovancu za obolelega otroka do starosti 7 let največ 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege ožje družine pa največ 7 dni. Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine. Razlike po obračunu se obračunajo v primem, če je bila v preteklem mesecu storjena napaka v obračunu ali če je dobil delavec odločbo za novo postavko. Dopolnilno delo — osebni dohodek za delo, daljše od polnega delovnega časa (nadure), se obračuna s 50 % dodatka — skupno za naduro je 150%, pomnoženo s poprečnim številom točk ter vrednostjo točk; za nedeljsko delo pa 100% dodatka — skupno 200 % z isto postavko. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatkaf se upošteva osebni dohodek iz delovnega azmeija in vsi drugi dohodki družine. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošte- Prevozni stroški za prevoz na delo in z dela se izračunajo na podlagi opravljenih dni za pretekli mesec, višina pa je določena v sporazumu o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, Otroški dodatek - velja za leto 1977 (od 1. maja dalje). Pravico do otroškega dodatka ima v znesku: va v štirinajstkratnem znesku katastrskega dohodka. Stopnje prispevka za letošnje leto so iste kot lani in so že bile objavljene v tovarniškem glasilu. Od 1. avgusta letos bo spremenjen samo odstotek za posamezne interesne skupnosti, skupna stopnja pa bo ostala ista. Skupni prispevki iz brutto OD v novomeški občini znašajo za redno delo 32,81% ter za nadurno delo 35„56 %. Ker nekateri delavci menijo, da prejmejo za naduro isto plačilo kot za 1 uro rednega dela, vam bomo izračunali primer delavca, kije dosegel 120 točk na uro in ima 4 % gibljivega dela ter vrednost točke 10,63. Če bi bilo isto delo opravljeno v rednem delovnem času, bi 1 ura po 120 točk in 4 %-ni gibljivi del znašal 13,26 din netto, za isto naduro pa bi bil ta znesek 19,08 dinarjev. Pri dopolnilnem delu so skupni prispevki in davki večji za 2,75 %, ker se pri nadurah plača 18,33 % republiškega davka, ne plača pa se prispevek za otroški dodatek 2,88%, kar bi zneslo pri eni naduri v gornjem primem samo 0,81 din manj. ^ — 260 din prvi otrok; 360 din vsak naslednji otrok, če je ^ > dohodek manjši od 1,200 din na mesec na družinskega čla- > na; > - 220 din prvi otrok; 310 din naslednji otrok, če je dohodek družine od 1.200 do 1.400 din mesečno na družinskega člana; - 170 din prvi otrok; 230 din naslednji otrok, če je dohodek družine 1.400 do 1.900 din mesečno na družinskega člana; - 130 din prvi otrok, 180 vsak naslednji otrok, če je dohodek družine od 1.900 do 2.200 din. Zgodi se, da marsikdo komaj čaka, da pride sreda; takrat namreč posluje Novoteksova blagajna vzajemne pomoči. Blagajničarka BVP je Kristina Vavpotič, predsednik pa Justin Kranjčič. Ob sredah lahko vsi člani blagajne dvigujejo svoje prihranke, kijih vlagajo vsak mesec ob plači. Vsak peti delovni dan po prejetju osebnega dohodka pa lahko delavci dvigujejo posojila do 3.000 dinarjev. Na sliki: Ena izmed sred v pisarni strojepisnice, kjer v zadnjem času posluje Novoteksova blagajna vzajemne pomoči. Organizacija civilne zaščite v naši DO Vsako našo dejavnost spremljajo določene, včasih številne in velike nevarnosti. Te nevarnosti v glavnem delimo v tri skupine. V prvo skupino spadajo naravne nesreče. Tem nesrečam je človek izpostavljen od svojega nastanka do danes. Običajno je bil nemočen, da se jim uspešno upre. Potresi in izbruhi ognjenikov, orkani, plazovi, veliki požari ter poplave, često katastrofalnih obsegov, so uničevali delo ljudskih rok; kar pa je še najvažnejše — uničevali so ljudska življenja. V drugo skupino razvrščamo tiste nevarnosti, ki jih prinaša izkoriščanje znanstvenih in tehničnih dosežkov. To so predvsem sodobna prometna sredstva, električne naprave in aparati, plinske naprave itd. Naravnih, a kasneje tudi tehničnih nevarnosti se je človek sprva branil stihijsko in neorganizirano v raznih družbenih skupnostih, kot so razna prostovoljna društva in profesionalne organizacije za zaščito človeških življenj in imovine. Nastajala so razna reševalna društva, gasilska društva, organizacija Rdečega križa, služba prve pomoči in druge. Raznovrstnost in obseg nesreč, ki so često prerasle v prave katastrofe, so pokazale, da izolirane akcije majhnih organizacij niso dovolj učinkovite. Številne izkušnje so pokazale, da je uspeh reševanja odvisen od koordinirane akcije specialnih služb in organizacij — tako za spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje, za gašenje in lokaliziranje požarov, za čiščenje ruševin, reševanje ogroženih ljudi, nudenja prve pomoči, zdravstveno oskrbo, nastanitev ljudi in po potrebi tudi evakuacijo, za preskrbo s hrano ter za vrsto drugih ukrepov, ki so ob takih nesrečah nujno potrebni. Tretjo skupino nevarnosti predstavljajo vojne akcije. Nedvomno so to največje nevarnosti, ki prete človeštvu. Vojne so povzročile človeštvu največ žrtev, največ mrtvih, ranjenih in obolelih, pa tudi največjo materialno škodo. Z razvojem bor-benih sredstev se vse bolj povečujejo tudi vojne žrtve, tako med vojaštvom, kakor tudi med civilnim prebivalstvom, vse večja škoda pa nastaja tudi na naših materialnih dobrinah. Organizacija civilne zaščite kot del sistema ljudske obrambe je najbolj široka oblika priprav in delovanja delovnih ljudi ob težjih naravnih nesrečah, kot tudi v vojni za zaščito ljudi in mate- rialnih dobrin. Potreba po organizirani zaščiti pred vojnimi posledicami se je zlasti pokazala v zadnji svetovni vojni. Možnost prenašanja vojnih akcij v globoko zalednje vojskujočih se držav nujno zahteva organizacijo civilne zaščite kot važnega faktorja splošne ljudske obrambe. Civilna zaščita se organizira v naseljenih krajih, krajevnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah, državnih organih, večjih stanovanjskih zgradbah itd. Kot enoten sistem zaščite in reševanja se civilna zaščita organizira v osnovni družbenopolitični skupnosti, to je občini. Občinska skupščina je preko svojega štaba za civilno zaščito odgovorna za organizacijo CZ na svojem področju, za njeno povezovanje v enoten sistem, ki deluje po stanovanjskih zgradbah, naseljih, delovnih organizacijah, državnih in drugih organizacijah ter drugod. Občinska skupščina odloča o organiziranju CZ in uporabi enot civilne zaščite v določenih situacijah, o pripravi enot in izvajanju neo-bhodnih zaščitnih ukrepov, kot so gradnja zaklonišč, organiziranje in izvajanje evakuacije, priprava in izvajanje ukrepov RKB zaščite, kakor tudi o opremljanju enot CZ. Organiziranje in izvajanje civilne zaščite v našem samoupravnem sistemu, posebno v družbeni bazi, to je v občini in delovni organizaciji, se postavlja zelo široko, tako da se v njej praktično udejstvujejo vsi družbeni činitelji. To je naravno, ker se lahko le na ta način doseže taka stopnja pripravljenosti, ki jo bo v primem potrebe možno učinkovito uporabljati. Morebitna vojna bo lahko dolgotrajna in izčrpljujoča, kar zahteva vsestranske in temeljite priprave družbene skupnosti. Taka vojna zahteva ogromne napore naših delovnih ljudi, zato se moramo nanje temeljito pripravljati že v miru. Enote civilne zaščite organizirajo občine, delovne organizacije in krajevne skupnosti v skladu z obrambnim načrtom občine. Te enote so namenjene prvenstveno za zaščito in reševanje od posledic vojne prizadetega prebivalstva in premoženja v organizaciji, ki je enote CZ osnovala. Enote civilne zaščite se po potreoi lahko uporabijo tudi izven organizacije, ki je enote osnovala, kakor tudi za izvrševanje drugih nalog, ki so splošnega interesa za obrambo drža- ve. Poleg delovanja v vojni pa ima civilna zaščita še dolžnost, da deluje v primem naravnih in drugih težkih nesreč. Dmžbenopolitična skupnost ali delovna organizacija, ki je osnovala enote CZ, je po zakonu dolžna, da skrbi za opremljanje in usposabljanje svojih enot, da le-te v primem potrebe učinkovito delujejo. Naloge civilne zaščite izhajajo iz posledic, ki jih povzroča sodobna vojna in masovne elementarne in dmge nesreče. Vse naloge so prvenstveno usmerjene k človeku in njegovemu obstanku, šele nato k skrbi za materialne dobrine. Iz analiz posledic sodobne vojne in posledic elementarnih nesreč, ki ogrožajo človeka in materialne dobrine, se postavljajo pred enote civilne zaščite naslednje naloge: — reševanje ljudi in materialnih dobrin izpod ruševin in njihovo odstranjevanje; — nudenje prve medicinske in veterinarske pomoči; — reševanje ljudi in premoženja ob požam; — gašenje in lokaliziranje požarov; — reševanje in preprečevanje posledic RKB delovanja; — odstranjevanje nevarnosti pred neeksplodiranimi vojnimi predmeti (bombe, granate, mine itd.); — reševanje in preprečevanje posledic poplav; — reševanje in odstranjavanje posledic velikih prometnih nesreč, plazov, zemeljskih usadov itd.; — sanacija terena, identifikacija in pokop mrtvih; — izvrševanje nujnih popravil na komunalnih napravah; — vzdrževanje reda; — skrb za prizadeto prebivalstvo. V primem nevarnosti pred delovanjem sovražnikovih bojnih sredstev (aviacija, rakete, topovske granate) se prebivalci in materialne dobrine zaklanja-jo v zaklonišča in dmge zaščitne objekte. Po možnosti se umaknejo na primerna mesta v neposredni bližini ogroženega področja. Za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrih se uporabljajo tudi rovovska zaklonišča, ki se grade ob neposredni vojni nevarnosti. Uporabljajo se lahko tudi primemo ojačani letni prostori. Po novem zakonu o zakloniščih se investitorji novih stanovanjskih zgradb in dmgih objektov, ki lahko postanejo cilj napadov iz zraka, dolžni zagotoviti gradnjo zaklonišč. V primem neposredne vojne nevarnosti ali v vojni sami so prebivalci mest in ogroženih področij obvezni, da se evakuirajo na manj ogrožena področja, ki nudijo primerne pogoje za njihovo zaščito. Občinska skupščina oziroma njeni organi so dolžni, da že v mirnem času izdelajo potrebne načrte za evakuacijo ogroženih področij, v primem potrebe pa jo tudi organizirajo in vodijo. Za preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva v vojni ali težki elementarni nesreči se izvedejo nujni ukrepi za začasno namestitev, preskrbo in druge nujne potrebe prebivalstva. Sprejem, namestitev evakuiranega prebivalstva in imovine opravljajo po načrtu občine prebivalci, delovne in druge organizacije na manj ogroženem predelu. Pri izvajanju ukrepov preskrbe evakuiranega prebivalstva so dolžni sodelovati vsi prebivalci, delovne in dmge organizacije, zlasti iz zdravstva, gostinstva, dmžbene prehrane in komunalne preskrbe, Rdeči križ in dmge humanitarne organizacije, ki lahko pomagajo pri preskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva. Radiacij sko-biološko-kemi-čna zaščita se organizira in izvaja za preprečevanje, ublaževanje in odpravljanje posledic RBK delovanja bojnih sredstev na prebivalstvo, živino, rastlinstvo in materialne dobrine. Prebivalci so po odloku zveznega izvršnega sveta o minimalnih osebnih zaščitnih sredstvih dolžni, da si nabavijo potrebna sredstva za osebno RBK zaščito. Delovne in dmge organizacije pa so dolžne, da oskrbijo potrebna zaščitna sredstva za kolektivno RBK zaščito. Naloga občine je, da organizira odkrivanje in ugotavljanje RBK nevarnosti. Zato organizira službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja. Skrbi tudi za organizacijo RBK zaščite na svojem področju, odreja izvajanje predpisanih ukrepov za RBK zaščito v primem neposredne vojne nevarnosti in v vojni. V vojni, po potrebi pa tudi v primeru vojne nevarnosti, se izvrši zatemnjevanje naseljenih krajev, gospodarskih in dmgih objektov ter prometnih sredstev. Načrt zatemnjevanja odredi pristojni občinski organ. Zatemnjevanje javnih krajev, ulic, trgov ter podobnih objektov izvaja delovna organizacija, ki je odgovorna za javno razsvetlja-vo JOŽE UDOVIČ Živite s časom, poslujte s tekočim računom! V modernem svetu, v katerem živimo, moramo medernizi-rati tudi naše finančno poslovanje. Pri tem nam bo pomagala Ljubljanska banka, podružnica Novo mesto, naš svetovalec v denarnih zadevah. Podrobne analize, ki jih je opravila Ljubljanska banka, so pokazale, da prebivalstvo pri prenosu osebnih dohodkov na hranilne knjižice še vedno precej časa zadržuje pri sebi veliko gotovine, ki jo namenja za zadovoljevanje tekočih potreb. Hkrati v gospodarskih organizacijah kar naprej občutijo pereče pomanjkanje sredstev za razširjeno reprodukcijo in krepitev materialne podlage združenega dela. Temu vprašanju smo v Ljubljanski banki posvetili veliko pozornost ter v okviru akcije za pospeševanje varčevanja in ustvarjanje razmer za stabilnejše gospodarjenje začeli množično uvajati tekoče račune, občane pa navajati na sodoben način brezgotovinskega plačevanja s čeki. Poslovanje s tekočimi računi se povsem sklada tudi z našimi prizadevanji, da zagotovimo občanom sodoben bančni servis, da jim omogočimo gospodarno in preprosto denarno poslovanje. Ta cilj je najlažje doseči ravno s pravilno in smotrno uporabo tekočega računa. Tekoči račun ima lahko vsakdo, ki banki dokaže, da ima zagotovljen reden dotok osebnih prejemkov; pogoj je pravzaprav le opravilna sposobnost. Na tem mestu se vsiljuje vprašanje, ali ima lahko občan oboje, to je hranilno knjižico in tekoči račun. Lahko, toda osebne dohodke mora delovna organizacija nakazovati le na en naslov: ali na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Od vas je torej odvisno, ali uporabljate tekoči račun le zato, da vam poenostavlja plačevanje, da vam ni treba nositi gotovine s seboj, ali pa tudi za varčevanje. Plačevanje s čeki oziroma nalaganje gotovine na tekoči račun pomeni tudi varčevanje v vsakdanjem pomenu besede, kajti denar, ki ga imate na tekočem računu, obrestuje banka prav tako kot hranilno vlogo na vpogled. Ček pomeni gotovino in ga lahko vsak trenutek vnovčite ali z njim plačate v vsaki trgovini, v vsakem hotelu, na vsaki bencinski črpalki, na vsaki pošti itd. Toda dokler se ček ne vrne v Ljubljansko banko, vam le-ta ne obremeni tekočega računa za znesek, ki ste ga bili napisali na ček! Od tega zneska se vam še vedno nabirajo obresti. To je edinstvena možnost, da imate vedno s seboj denar (v obliki čekov), ki se vam kljub temu obrestuje. Desetletja je v tujini, doma pa šele nekaj let, v navadi, da si ljudje, ki znajo ravnati z uenar- jem, odprejo ne le hranilno knjižico, marveč tudi svoj tekoči račun. Nič več ne prejemajo denarja v ovojnici, niti ne puste, da bi jim podjetje nakazovalo osebni dohodek še naprej na hranilno knjižico. Poskrbijo za to, da se jim vsi dohodki stekajo na tekoči račun. Zato se vse več delovnih organizacij odloča, da bo na tak način izplačevanja osebnih dohodkov prešla večja skupina ali pa vsi delavci naenkrat. V takem primeru delovna organizacija sama uredi vse formalnosti v zvezi z odpiranjem tekočih računov, tako da delavci s tem nimajo nobene skrbi. Ko vam bo delovna organizacija na tekoči račun nakazala prvi osebni dohodek, boste dobili tudi prve čeke. Naj vas sedaj na kratko seznanimo še s prednostmi, kijih imajo pri takem načinu poslovanja občani, imetniki tekočih računov. Imetniku tekočega računa je omogočeno, da s svojim denarjem kjerkoli razpolaga že od izplačilnega dne naprej, medtem ko mora pri prenosu na hranilno knjižico dati osebni dohodek najprej vpisati v hranilno knjižico in je s tem krajevno in časovno vezan. Ček je danes že toliko uveljavljen, da lahko občan z njim plačuje vse vrste blaga, storitev in obveznosti. S takim načinom plačevanja - brez uporabe go- tovine — se občani izognejo zamudnemu čakanju pred bančnim okencem. Ček je seveda mogoče tudi vnovčiti za gotovino v vseh poslovnih bankah in enotah SDK širom po Jugoslaviji. Za imetnika tekočega računa utegne biti posebno privlačno, da lahko pooblasti banko, naj zanj plačuje redne mesečne obveznosti. Tako se reši inka-santov in odvečnih potov s položnicami. Imetnik tekočega računa uživaj tudi to ugodnost, da lahko postane saldo njegovega tekočega računa z odobritivjo banke za določen čas in za določen znesek negativen. Sredstva na tekočih računih obrestuje Ljubljanska banka po 7,5-% letni obrestni meri. Ček je tudi najbolj varna oblika denarja: če ga izgubite, ga razen vas ne more nihče vnovčiti! To so le nekatere izmed prednosti, ki jih prinaša tekoči račun. Podrobnejša navodila o poslovanju s tekočimi računi lahko najdete v informativnem gradivu pri Ljubljanski banki, ki vam je na voljo v poslovni enoti Ljubljanske banke, s katero sodelujete, lahko pa svoja vprašanja naslovite tudi na uredništvo glasila „Novoteks“ in odgovore boste lahko prebrali v naslednji številki. Opredelitve nekaterih pojmov v zvezi z dohodkom, ki jih uporablja novi zakon o združenem delu 1. PRIHODEK Prihodek je kosmati znesek, na podlagi katerega temeljna organizacija združenega dela iz posameznega posla pridobiva dohodek, ta znesek praviloma vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo. Pri prodaji posameznega proizvoda je npr. prihodek njegova prodajna cena, prav tako je pri prodaji posamezne storitve prihodek njena prodajna cena; prodajna cena pa seveda vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo in ne samo dohodek. Nasprotno je v primeru posameznega deleža pri skupnem dohodku (glej pojem pod 7) prihodek enak dohodku, ker se v tej zvezi z vidika temeljne organizacije združenega dela, ki ji pripada tak delež, ne pojavljajo materialni stroški in amortizacija. Zakon o združenem delu ne uporablja izraza „pri-hodek“ (v ednini) v zgornjem smislu, vendar je povsem utemeljen in v logični povezavi z drugimi izrazi, ki jih ta zakon uporablja. 2 PRIHODKI Prihodki so kosmati zneski, na podlagi katerih temeljna organizacija združenega dela pridobiva dohodek; ti zneski praviloma vključujejo materialne stroške in amortizacijo. Prihodki so seštevek prihodka (pojem pod 1) iz prodaje prvega proizvoda, prihodka iz prodaje drugega proizvoda itd., dokler ne izčrpamo zadnjega prihodka, na podlagi katerega tozd iz posameznega posla pridobiva dohodek. Po vrstah razlikujemo prihodke iz prodaje proizvodov in storitev, prihodke iz deležev pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, prihodke iz svobodne menjave dela, prihodke iz kompenzacij, regresov, premij, dotacij itd. Zakon o ZD uporablja izraz „prihodki“ (v množini) v 104. členu in na nekaterih drugih mestih. 3. CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek je vsota vseh prihodkov (pojma pod 2), ki jih doseže tozd s prodajo proizvodov in storitev, z deleži pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, s svobodno menjavo dela in s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo itd. Celotni prihodek ne obravnavamo več po vrstah, kot je to običajno pri prihodkih, temveč nastopa vedno kot enoten znesek. Zakon o ZD pojasnjuje celotni prihodek v 60. členu, izraz pa uporablja tudi na drugih mestih. Ta pojem je bil v gospodarski praksi včasih označen tudi z izrazom „skupni dohodek", ki pa ga v tej zvezi ni več mogoče uporabljati, ker označuje drug pojem (glej pod 7). Izrazi „celotni prihodek", „celotni dohodek" in „skupni dohodek" po novem označujejo tri bistveno različne pojme. 4. SKUPNI PRIHODEK Skupni prihodek je znesek prihodka (pojem pod 1) ali prihodkov (pojem pod 2) iz prodaje proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več tozd ali sodelovanja med proizvajalnimi OZD in OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Skupni prihodek je treba razporediti med vse vključene OZD z vsemi sestavinami, tj. materialnimi stroški, amortizacijo in dohodkom. Pri posamezni temeljni organizaciji ni skupnega prihodka, temveč je ta udeležena v skupnem prihodku, ki ga je ustvarilo več OZD s skupnimi napori. 5. DOHODEK Dohodek je pri posameznem poslu razlika med prihodkom (pojem pod 1) ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo, pri določeni dejavnosti razlika med prihodki (pojem pod 2) ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo, pri tozd pa razlika med njenim celotnim prihodkom (pojem pod 3) in ustreznimi materialnimi stroški in amortizacijo. Vendar je pred ugotovitvijo dohodka mogoče odšteti le amortizacijo po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah. Ugotavljanje dohodka v tem smislu je pojasnjeno v 104. členu zakona o ZD. Vendar ta zakon še ne pojasnjuje, kateri materialni stroški in minimalna amortizacija se lahko zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, in potemtakem še ne vplivajo na dohodek. 6. CELOTNI DOHODEK Celotni dohodek je razlika med celotnim prihodkom (pojem pod 3) in ustreznimi materialnimi stroški z minimalno amortizacijo. To je pravzaprav ves dohodek, ki ga je pridobil določen tozd, zato ga ne dojemamo več po vrstah npr. kot dohodek iz prodaje proizvodov in storitev, iz deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku, iz svobodne menjave dela itd. Celotni dohodek nastopa vedno kot vsota. Izraz „celotni dohodek" \ torej ne označuje več pojma, ki po novem nosi izraz „celotni prihodek" in je od celotnega dohodka večji za materialne stroške in amortizacijo. 7. SKUPNI DOHODEK Skupni dohodek je dohodek (pojem pod 5), ki ga skupno pridobijo tozd, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih tozd, in ti drugi tozdi, ki so združili sredstva v prvo temeljno organizacijo in imajo zato pravico do udeležbe v skupnem dohodku. Skupni dohodek torej ne pripada samo enemu tozdu, temveč ga je treba razporediti na vse organizacije združenega dela, ki so združile delo in sredstva. Pri posameznemu tozdu ni skupnega dohodka. Skupni dohodek je treba razlikovati od skupnega prihodka (pojem pod 4), ker gre pri njem za razporeditev zgolj novoustvarjene vrednosti na posamezne tozd. Zakon o ZD pojasnjuje skupni dohodek v 67. členu. 8. CISTI DOHODEK Čisti dohodek je dohodek (pojem pod 5), zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka. Cisti dohodek obsega osebne dohodke in oblikovanje skladov tozd. Pojma Nadaljevanje prihodnjič /(počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in ZKS, 40-Ietnice Titove KPJ in ZKJ ter 85-letnice rašega maršala je bila v Novoteksovi menzi umetniška razstava 13 umetnikov-amaterjev, ki so druženi v kulturni sekciji ..Vladimir Lamut". Razstavo je organizirala tovarniška mladinska irganizacija v prostorih menze zato, da bi čimbolj približali kulturo neposrednim proizvajalcem. Po jozdravnih besedah Bojana Purebra so učenci novomeške glasbene šole izvedli krajši umetniški jrogram, nato pa so si lahko maloštevilni gledalci ogledali izbrane slike in razna druga umetniška dela. novpteks PRIZOR IZ METLIŠKE PREDILNICE Modni kotiček V__________________/ Prva varianta: čisti bombaž v stilu spodnjih kril, kombiniran Ko se prične poletje in z njim neusmiljena vročina, postane v ženski garderobi nepogrešljiva poletna obleka. Takrat lahko izbiramo med lahkimi, mehko padajočimi, ljubkimi in razkošnimi blagi s prazničnim žarom (rožasti vzorci), športnimi blagi z geometrijskimi vzorci, med oblekami za mestne ulice, tropske plaže, za potovanja itd. Se vedno pa se lahko odločite za jeans, vendar je modna samo visoka kvaliteta tega materiala. z bogatimi čipkami ter v tako imenovanem „country stylu“ (podeželski stil). Druga varianta: „trinadstrop-na bombažna obleka“ pastelnih barv, (lahko tudi žive), gornji del je v ciganskem stilu - steznik; možne so tudi kombinacije raznih barvnih vzorcev. Tretja varianta: mnogo žepov, gumbov, zavihkov in etiket — skratka igranje z okrasnimi detajli, zapenjanje v pasu s sponkami (enojnimi in dvojnimi), modne so predvsem pastelne barve (roza, tirkizna), safari barve — rumena ter visoka kvaliteta jeansa. ; +V Hvala za vašo kri, s 9 ki rešuje življenja! £ Od 17. marca do 12. maja so na novomeški transfuzijski ^ postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Jožefa £ Murn (do sedaj že 14-krat), Milan Močnik (13), Draga Kajta-£ zovič (28), Franc Krakar (14), Martina Mikec (1), Franc £ Murgelj (11), Mirko Nilič (16), Alojz Tekavec (6), Jože £ Udovič (33), Niko Reba (16), Rozalija Osolnik (4), Stanko S Stanič (5), Alojz Hočevar (10), Stane Jurak (5), Anton J Ajdišek (16), Ana Dragan (15), Branka Bojanič (6), Stane ? Butalin (4), Marija Dragan (4), Matija Belavič (7), Jože £ Lužar (5), Bojan Ceh (30), Janez Dular (19), Franc Gruden S (4), Jože Hudoklin (7), Majda Hočevar (2), Miha Gošnik (8), £ Jožica Kocjan (8), Ivan Kocjančič (22), Andrej Počrvina (7), * Rozalija Planinšek (18), Alojz Sepaher (16), Štefka Šmalc £ (1), Minka Perc (6), Marica Gril (4), Pepca Gajič (11), Cveta £ Kavšček (6), Jože Mitag (4), Ivan Krašovec (5), Jože Končič ^ (10), Marija Korče (16), Fani Kukman (3), Jelka Kralj (4), J Anton Novak (7), Anica Potočar (4), Alojz Blažič (19), ? Anica Novak (10), Franc Nadu (15), Anton Pate (10), J Jožefa Ljubi (8), Jože Mam (12), Anton Kaferle (9), Anton S Kukman (7), Jože Zabukovec (9), Tilka Turk (6), Marija j Gazvoda (2), Vojan Stopar (5), Marija Golob (9), Cvetka * Tomšič (11), Milan Teropšič (9), Janko Dobovičnik (18), £ Teja Blaj (3), Franc Luzar (10), Danica Fink (7), Rozalija J Hočevar (7), Magda Zupančič (15), Tine Filip (7), Majda ^ Macedoni (4), Vojko Mrhar (5), Majda Vidrih (7), Drago J Novak (15), Draga Pate (11), Martin Bec (23), Jože Staniša S (5)‘ Peter Bukovec (7), Anica Željko (8), Anton Klobučar J (11), Jože Blažič (17), Jožefa Pate (20), Anica Župevc (30), £ Ana Špringer (13), Antonija Rukše (17), Ivan Jakše (15), £ Dušanka Bubalo (3), Bojan Štalcar (3), Anica Škrbec (7), * Vili Verščaj (2), Jože Smrekar (25), Ludva Novak (5), Peter ^ Kumer (24), Marija Kaferle (6), Marija Klemenčič (11), Jože £ Mali (9), Beti Radež (13), Milivoj Zadkovič (9), Jožefa Jakše S (10), Franc Kastelic (4), Marjan Somrak (7), Franc Turk £ (12), Vilijem Udovič (18), Martin Peterlin (20), Rudi Redek ^ (11), in Jože Kocjančič (11). ■ % W%%WV%W%. W%'WXWWV%*''V*V%.%%'V\. ■ — Tovariši, zaključujem sejo za varstvo okolja, za katero sodim, da je bila nadvse uspešna. Karikatura: I. Antie Od 1. aprila do 31. maja so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota predilnica: Branko Sto-jak, Drago Trivunčevič, Milenko Stojčevič, Živan Žilič, Jovo Aleksič, Ferid Samilovič, Pavo Aščič, Radovan Radišič, Mila Radišič, Janez Primc, Ratko Matijevič, Ivan Mežnar; šivalnica: Majda Fideršek, Ivanka Firšt, Vesna Sitar; opleme-nitilnica: Alojz Bevc. TOZD KONFEKCIJA: Miloje Todorovič, Mirsada Nadarevič, Marica Juratič, Munirka Adrovič, Olga Kirn, Nevenka Kikič, Marjetka Vesel, Grozda Sarič, Majda Bobič, Zdravka Bojanič, Darinka Djudjevič. TOZD STREŠNIK: Mirko Oberč, Frančiška Zagorc. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA: Stanislav Dolenc, Nada Dubravac, Tomaž Možina, Ciril Pirc. TOZD TRGOVINA: Bratislav Milenkovič. V istem obdobju pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA - pre- dilnica: Florjan Matoh, Vlado Potočar, Milenko Stojčevič, Adam Kajte-zovič, Jože Mežnar, Martin Ajdišek, Slavko Saje; priprava: Alojz Blažič, Slavko Čečelič, Rajko Miklič, Anton Enčimer, Anica Modic; tkalnica: Rado Rajar, Franc Rajar, Ivan Bukovec, Anton Muhič, Silvester Kulovec, Rajko Kaplan, Marjan Sluga, Jože Grlica; oplemenitilnica: Pavle Blatni; šivalnica: Rotija Sladič. TOZD KONFEKCIJA: Lidija Polak, Jožica Grabnar, Tončka Pungerčar, Silvo Mišjak, Miha Preskar, Branka Hrovat, Majda Hočevar, Milošava Djurič, Marjeta Krhin, Marija Gole, Milja Todič, Milan Dragman, Rajmund Kejžar, Marija Ručigaj, Anton Boltes, Jožefa Makše, Marija Gazvoda, Janja Rogelj, Slavka Vodnik, Jože Hudoklin. TOZD STREŠNIK: Janez Pavlin, Jože Lindič, Stanislav Jordan, Ivan Baškovič. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA: Rajko Šar-man, Jožefa Janec, Marta Kravcar, Dušanka Marjan. TOZD TRGOVINA: Zorka Stibac, Biljana Zatkovič. Rešitev vretena iz prejšnje številke: S, SM, SOM, MOST, MESTO, SMALTO, SALTO, LAST, AS in A. Vreteno n 3 4 5 6 7 I 8 I 9 ho n 1. kratica za električno mersko enoto 2. znak za kem. prvino 3. naslov nekaterih tatarskih vladarjev 4. rezervar za hranjenje in prevažanje tekočin 5. okras na korintskih in rimskih stebrih 6. doba starega veka 7. glavni glas ali melodija 8. žensko ime 9. oče 10. znak za kemično prvino 11. kratica za „tesla“ OBVESTIIO KEGLUtiM V času dopustov, od 13. ž julija do 31. avgusta, bodo< treningi vseh kegljačev < (moški in ženske) samo ob s četrtkih od 19. do 22. ure > na kegljišču doma JLA. > Treningi ob sredah odpade- $ jo. Prosimo, da to u po št e- ž vate. i ODBOR < REPUBLIŠKA TEKSTILIADA V KEGLANJU Pod pokroviteljstvom tovarne 1BI iz Kranja je bilo od 27. do 29. maja letošnje finalno tekmovanje osmih najboljših tekstilnih ekip v kegljanju za naslov republiškega prvaka. Sodelovale so ekipe: MTT iz Maribora, Dekorativna iz Ljubljane, Tosama iz Domžal, Tekstilna iz Ajdovščine, BPT iz Tržiča, IBI iz Kranja, Toper iz Celja ter novomeški Novoteks. Te ekipe so si namreč pridobile pravico nastopa v finalu na regijskih tekstiliadah, ki so bile v mesecu aprilu. V izredno močni in izenačeni konkurenci so naši kegljači dosegli zelo dober uspeh, saj so se v skupnem plasmanu uvrstili na drugo mesto, takoj za MTT iz Mari- Mladinci Novoteksa že nekaj let uspešno sodelujejo z vojaki bršlinskega garnizona. Pripadniki JLA so prisotni skoraj na vseh pomembnejših proslavah, v zadnjem času pa so pričeli sodelovati tudi na športnem področju. Pred dnevi so se namreč pomerili v košarki; tokrat so bili nekoliko boljši igralci Novoteksa. V kratkem se bosta ekipi pomerili v povratnem srečanju, ki bo v bršlinski kasarni. Začelo se je prvenstvo društva Novo mesto v borbenih igrah. Odigrali so že 4 kola. Novoteksovi kegljači so odlično startali, vendar so v četrtem kolu doživeli prvi poraz po skoraj dveh letih. Premagali so jih kegljači Železničarja, kije edini konkurent Novoteksu v borbi za 1. mesto. Rezultati naše ekipe so naslednji: NOVOTEKS - VSEH 9 373:296 Najboljši posamezniki: Istenič (53), Geršič (49), Rolih (47). Ekipa „Vseh 9“ je bila lansko leto uvrščena takoj za zmagovalcem - Novo-teksom. IMV - NOVOTEKS 330:401 Najboljši so bili: Bojane (60), Blažič (47), Pirc (43). Ekipa IMV IZTREBINJA: Nedavno je Streljačka družina „Leotar“ iz Trebinja, organizovala veoma uspjelo, prvo o ve vrste u gradil na Trebišnjici, prvenstvo Trebinja za žene u gadjanju vazdu-šnom puškom. Na ovom takmičenju učestovali su ogranci streljačkih družina Industrije alata, Novotekso-vog pogona u Trebinju, Gimnazije, Tehničke in Druge osnovne škole. Poslije zanimljivih borbi u kojima je postignuto in nekoliko zapaženih rezultata, u ekipnom plasmanu prvo mjesto pripalo je ekipi Tehničke škole, drugo Gimnaziji, a treče Industriji alata. bora. Mimo tega pa smo osvojili tudi tri prva mesta: z veliko premočjo je moška ekipa zmagala v borbenih igrah, prve so bile tudi ženske ekipno 4 x 100 lučajev ter par Konda—Makše. Sicer pa poglejmo rezultate: BORBENE IGRE: 1. Novoteks (845 podrtih kegljev), 2. BPT (788), 3. IBI (784). MOŠKI EKIPNO - 6 x 200: 1. MTT (4991), 2. Novoteks (4874), 3. Tekstina (4851). MOŠKI POSAMEZNO: 1. Medved (MTT, 910), 10. Marko Zupančič (841), 12. Štefan Klobučar (833), 13. Jože Blažič (827), 29. Marjan Pirc (808), 30. Slavko Dravinec (802), 53. Vinko Istenič (763). JLA: Durovič 2, Miloradovič 4, Jeremič 4, Obučina 20, Ra-dojčič 10, Martin 12. Novoteks: Legan 6, Počrvina 14, Kramar, Somrak 4, Cukut I. 20, Gimpelj 12, Gošnik 18. Igra je bila včasih na dokaj kvalitetni ravni, saj je igralo v vsaki ekipi nekaj dobrih igralcev, vendar se je ekipi JLA poznalo, da premalo igrajo skupaj. kot novinec v 1. ligi ni bila resnejši nasprotnik. NOVOTEKS - STARI 9 427:323 Tokrat so najbolje „metali“: Pirc (58), Vesel (52), Udovič (50). Kljub temu da je ekipa nastopila brez štirih stalnih igralcev najboljšega mošTva so naši fantje dosegli odličen rezultat in visoko zmago. ŽELEZNIČAR - NOVOTEKS 401:399 Navzlic porazu so dosegli Zupančič (62), Blažič (48) in Čavlovič (46) dobre rezultate. Lahko pa rečemo, da so prav dvoboji med tema dvema nasprotnikoma vedno razburljivi do zadnjih lučajev; tokrat so imeU nekoliko več športne sreče naši nasprotniki, ki so na koncu zasluženo zmagali. U pojedinačnoj konkurenciji najbolja takmičarka je bila Vinka Nikičevič, članica „Novoteksa“, drugo je Nada Kiselica iz Industrije alata i treča Radmila Providžalo-Gimnazija. Pobjedničkoj ekipi za osvojeno prvo mjesto pripao je ukusan pehar, a tri prvoplasirane ekipe dobile su diplome. Dakle, zahvaljujuči Vinki Nikčevič sve su prilike da če se streljački šport u „Novoteksovom“ pogonu u Trebinju dobro razviti, i imati veliki broj svojih poklonika. MEHO BARAKOVlC MOŠKI PARI: 1. Vidnik-Prosen (Tekstina, 1711), 3. Bla-žič-Zupančič (1705), 6. Pirc-Klobučar (1641), 15. Istenič-Dravinec (1565). ŽENSKE EKIPNO 4 x 100: 1. Novoteks (1391), 2. MTT (1381), 3. Tekstina (1297). ŽENSKE POSAMEZNO: Francka Petač (Rašica, 416), 5. Majda Konda (381), 12. Martina Makše (356), 21. Mari Kacin (333), 30. Joži Zupančič (323). ŽENSKI PARI: 1. Konda-Makše (737), 6. Zupančič— Kacin (323). EKIPNA RAZVRSTITEV ZA PREHODNI POKAL: 1. MTT—Maribor (354 točk), 2. Novoteks (335), 3. Tekstina — Ajdovščina (258) itd. Novoteks- spomladanski prvak Končal se je spomladanski del društvenega kegljaškega prvenstva Novega mesta v borbenih igrah. V zadnjih dveh kolih je ekipa Novoteksa dosegla še dve zmagi in zaradi večjega števila podrtih kegljev osvojila prvo mesto v spomladanskem delu prvenstva pred Železničarjem, Pionirjem in ostalimi. Ekipa Novoteksa je ravno v zadnjih tekmah prišla v polno formo in dosegla ne samo zmage, ampak tudi odlične rezultate. Težko zmago si je ekipa priborila z zelo razpoloženo ekipo Luknje, ki smo jo premagali šele z zadnjim lučajem, in to le za 1 kegelj. Rezultati zadnjih dveh kol: NOVOTEKS - LUKNJA 442:441 PIONIR - NOVOTEKS 404:459 Tesno sodelovanje z vojaki JLA - NOVOTEKS 52:74 (27:42) Po dveh letih - prvi poraz VINKA POJEDINAČNO NAJBOLJA