_ izhaja vsako sredo ob 6 nt raj. — Spisi In donim nuj se poiiUrJa 1'redniatvo 'Minoljuba", uarornina. • reklamacijo la laseratl pa Ipra.nlStvu „l>ontoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva nllea štev. d.

(Hasllo JuiroBlovanake kmetske /.veie. — Cena 3H Din ia celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Mu. — V Inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Delo naših poslancev v enem mesecu.
Somišljeniki SLS prosimo, da današnjo številko »Domoljuba« spravijo, da bodo drznim žerjavovskiin in drugim nasprotnikom naše stranke vsak čas lahko zavezali njih lažnive jezike. V sledečem priobču-jemo delovanje naših poslancev za dober mesec, kolikor časa je namreč SLS v vladi.
2. februarja so bili v finačnem odboru za prihodnje proračunsko leto, ki se začne 1. aprila, sprejeti sledeči važni predlogi naše stranke:
dohodnina se bo plačevala mesto od dosedanjih 5000, šele od 6000 Din dalje, vsled česar bo okrog 7500 najrevnejših davkoplačevalcev oproščenih dohodninskega flavka; ukine se predlog odvzetja 20% <lo-klado prometnemu osebju; znižajo se kazni monopol ski h kaznivih dejanj.
Ze na prvi ministrski seji je poljedelski miniter dr. Kulovec podal poročilo o stanju kmetijstva ln svoj načrt o gospodarski ozdravitvi, med drugim o razdelitvi kreditov iz državno loterije. Minister Ser-n.ec pa je zahteval kredit za ceste.
7.	februarja se je vTšila v ministrstvu za kmetijstvo konfcrenca vodnih zadrug iz Vojvodine glede obrambe proti poplavam. Vojvodina je namreč žitniea naše države.
8.	febr. se je obravnavalo na predlog naših v ministrskem svetu, kako dobiti denarna sredstva za oblastne sknpščine.
9.	febr. je na predlog ministra dr. Ku-lovca vnešena v proračun postavka 1 milijon dinarjev za prirejanje kmetijskih razstav v državi in da je dovolil ministrski svet našemu ministru inž. Sernecu večje kredite za popravo cest.
Tsti dan je bil odklonjen žerjavovsiki
(>redlog glede korupcije in sprejet pred-og SLS, da se ustvari proti korupciji poseben zakon, po katerem pride pred sodi-Sče vsak, kdor bi državo oškodoval.
Isti dan je bil vsled korupcijo že odstavljen glavni ravnatelj železnic in več drugih višjih uradnikov.
11. febr. je izjavil finančni minister, kar se doslej še ni zgodilo, v imenu sedanje vladne večine, da se morajo davki izenačiti, navijanje davčnega vijska mora |)renchati, bremena se morajo zmanjšati.
14. febr. je sprejel tozadevni odbor predlog našega ministra dr. Gosarja, da flobijo rodbine invalidov pokojnine po predpisih novih zakonov o držav, osebju.
15.	febr. je dr. Gosar nakazal iz fonda za brezposelne 150.000 Din borzam dela in nekaterim velikim županom kot prvo p jmoč za brezposelne.
16.	februarja je bil sprejet naš predlog, da v vsakem ministrstvu ne sme biti več kot 1 podtajnik. Doslej so bili tudi po trije. S tem je državi prihranjenih • 10 vsaj 2 milijona dinarjev.
?.2. febr. Dr. Kulovec je sklical za dan 6. marca konferenco slovenskih hmeljarjev, v svrlio zboljšanja hmeljarstva.
23. febr. je na prošnjo deputacije iz Škofje Loke pod vodstvom župana Hafnerja, imenoval dr. Kulovec posebnega živi-nozdravnika za Škofjo Loko in okolico.
Naš kmetijski minister je nakazal tudi 180.000 Din za kraje, ki so trpeli vsled živinske kuge.
25. febr. je na predlog ministra dr. Ku-lovca ministrski svet ukinil carino na -ao-dro galico, žveplo in čilski soliter. Samo pri galici je dr. Kulovec prihranil slovenskemu kmetu na leto okrog 10 milijonov.
3.	maroa je izjavil v skupščini minister inž. Sernec, da predloži takoj po sprejemu proračuna nov cestni zakon.
Isti dan je bil nakazan Icredit 1 in pol milijona Din za cesto Št. Ilj—Velka; ki bo vezala Maribor z obmejnimi kraji.
4.	marca je bil sprejet v zakonodajnem odboru zakon o centralni upravi, ki predvideva v bodoče le 11 ministrstev. Koliko milijonov bo 3 tem privarčevanih I
5.	marca je na predlog našega poslanca Sušnika tozadevna komisija sklenila, da se enake legitimacije za znižano vožnjo, kakor aktivni in vpokojenim železničarjem, izdajajo tudi pomožnemu osebju in delavoem, ako službujejo pri železnici nepretrgoma najmanj 1 leto. Iste legitimacije se izdajo tudi provizajonistom, maloščinarjem in rent-nikom.
Istega dne je v ministrstvu za železnice posebna komisija dokončala delo o novih železniških tarifih. Po teh predlogih se bodo vsi tarifi, posebno oni za osebni premet, znatno znižali.
Na ukaz ministra Seraeea se gradita že dve cesti. Za popravo in zgradbo novih cest se bo najelo notranje posojilo 500 milijonov dinarjev .Na ta način se bo obenem omejila velika brezposelnost, Id vlada po nekaterih delih naše države.
Po predlogu naših ministrov bo Slovenija všteta med pasivne kraje, ki so deležni državne podpore v prehrani.
Vodne zadruge v Baranji, Vojvodini in Bački dobe veliko posojilo za popravo nasipov, poplavljenci v Sloveniji pa podporo. — Vrše se že pogajanja s skupino švicarskih bank za posojilo, s pomočjo katerega bi se združili dolgovi poljedelcev v dolgoročna posojila z nizkimi obrestmi.
Končno so ministri naše stranke dosegli, da bo odslej potrjeval občinske proračune in račune oblastni odbor, v čegar področje pridejo tudi okrajni cestni odbori.
Odstranjena sta oba žerjavovska velika župana in imenovana v Maribor in Ljubljano nova moža, ki bosta na svojih važnih mestih delovala v smislu resničnih ljudskih potreb.
Navedeno jasno kaže, da naši poslanci delajo, nasprotniki pa lažejo in grdo zabavljajo.
Narodna skupščina.
Narodna skupščina obdeluje proračun, ki mora biti do 1. aprila sprejet.
Na pepelnico ie govoril tudi g. Pucelj, ki pa je res imel strahotno smolo. Najprvo je začel pobijati tisti proračun, ki ga je sam pomagal sestavljati, ko je bil še v vladi. Potem pa je napadel radikalno stranko kot pribežališče lopovov in korupcionistov, na kar je nastal v zbornici tak krik in vik na Puclja, da je moral predsednik prekiniti sejo ter je potem dal Puclju pismen ukor za njegovo nedostojnost. Nato se jo Pucelj spravil na SLS ter ji očital, da je kljub temu, da je v vladi, ostala avtonoml-stična. S tem je hotel mož radikale nahuj-skati proti SLS. Nato je začel napadati naše duhovnike in škofa Jegliča.
Naši poslanci so takoj v začetku Puc-ljevega govora odšli iz skupščine, ker se ne marajo mazati s praznim prepirom z g. Pucljem.
Krepko je odgovarjal Puclju radikalni poslanec Gavrilovič, ki je ugotovil, da je Pucljeva stranka sodelovala pri tem proračunu in da je vlada proračun v celoti poslala finančnemu odboru in da je Pucelj s tem soglašal. Kar se v tem proračunu nahaja, je delo radikalov in radičevcev. Zato ne bo Puclja in radičevcev od njihovega Bodelovnaja ln odgovornosti za ta prora-
čun odvezalo nobeno izgovarjanje. Vsi člani radičevcev in minister g. Pucelj so sodelovali pri tem proračunu aktivno kot člani večine tako na zasebnih, kakor na oficielnih sejah in so soglasno gromko in složno glasovali za proračun.
G. Pucelj pravi, da je predlagal v proračunu 908 milijonov, da pa to ni bilo sprejeto. To je bil njegov finančni načrt in njegovo delo. Ako pravi g. Pucelj, da se mu je to črtalo, ne ve, kaj je parlamentarno in neparlamentarno. Če ste zastopnik stranke in če ste v vladi, gospod Pucelj, in vam druga zvezana stranka ne mara sprejeti proračuna, potem bi kot minister morali vedeti, kaj bi morali storiti. Vi bi morali izvajati posledice, ne pa zabavljati sedaj, ko ste v opoziciji. Ako torej proračun ni dober, je Pucelj ravnotoliko kriv, kakor radikali, kajti radikali in radičevci so ta proračun sestavili. Po tej logiki g. Puclja je jasno, zakaj je Radičeva stranka 6edela v vladi. Zato, ker ste hoteli imeti fotelje na korist vaše stranke.«
Nadalje je Gavrilovič izjavil, da je bilo Pucljevo delo kot kmetijski minister takšno, da niti radikali niso mogli biti z njim zadovoljni. Ko je odgovarjal na interpelacijo o kmetijski krizi, je odgovoril tako, da so se radikali sramovali,
G. Pucelj je to hudo pridigo radikalne stranke mirno v žep vtaknil.
Drugi dan je minister Sernec odgovarjal na interpelacijo poslanca Žaniča glede cest. Minister je strokovnjaško pojasnit vprašanje cest v naši državi ter nato izjavil, da je odločno proti kuluku, ki so ga svoj čas uvedli baš radičevci in da se je prav Jugoslovanskemu klubu posrečilo ku-luk odpraviti. Nato je še izjavil, da bo takoj [x> sprejetem proračunu predložil nov, moderen cestni zakon, da bodo naše ceste vendar kdaj prišle v red.
Nadaljnje dni se je nadaljevala načelna razprava o proračunu. Govorili so razni poslanci.
Zakonodajni odbor je sprejel zakonski načrt centralne uprave, po katerem se bo vsa državna uprava v Belgradu temeljito izpremenila. Po tem zakonu bo namesto 18 ministrov samo 11.
Naši ministri na delu.
Minister za javna dela inž. Sernec je izdal odredbo, da se vsi posli nekdanjega kranjskega deželnega odbora glede «*>t prenesejo na novi oblastni odbor. Oblastni odbor se pooblašča, da takoj uredi sestavo novih cestnih odborov, ako sedaj ne odgovarjajo odredbam bivšega deželnega odbora. b tem je skrb za naše ceste zopet prešla v ljudske roke in upamo, da bomo polagoma zopet prišli do tistih lepih cest ki
Minister Sernec je izposloval, da je finančni minister nakazal poldrug milijon dinarjev za graditev ceste Št. Ilj—Velka
/ .^a predlog ministra dr. Kulovca lc ministrski svet sprejel v proračunski zakon 1, 1927-28. postavko 28 milijonov di-
v d Zlatnik v »Gazela«-milu je našefT Jez. Lov.se iz KresniŠkih Poljan. Milo je kupil v Kmetski zadrugi Šmartno pri Litiji.
narjev za regulacijo Drave, Save in Donave.
Dr. Kulovec izdeluje zakon o kmetijskih zbornicah, ki ga bo v kratkem predložil vladi in nato narodni skupščini.
Iz ©felasfr.e skupščine.
Oblastna skupščina je 27. februarja nadaljevala in zaključila svoje delo, ki ga je imela sedaj izvršiti.
V začetku seje je moral predsednik dr. Natlačen oba žerjavovska poslanca dr. Puca in dr. Kramerja (urednika »Jutra«) poklicati k redu. ker »is prejšnji dan žalila naše kmetske volivce.
Nato je zbornica razpravljala o vsoti 700.000 Din, ki naj se vzame na posodo vsa za prve potrebe oblastne skupščine ter da se poiščejo pripravni prostori, dokler se nam ne vrne deželni dvorec, kjer je sedaj vseučilišče.
Nato se je obravnaval predlog naših poslancev o naši bivši deželni imovini. Predsednik finančnega odseka dekan Sku-bic je podal dolgo in izčrpno poročilo o naši deželni imovini, kako se je godilo z njo po vojni in ki jo sedaj upravlja država. Končno je predlagal, da to imovino zopei prevzame ljubljanska oblast, toda le polagoma — najpreje tiste stvari, ki nesejo, drugih pa, pri katerih je treba veliko do-plačevati, zaenkrat še ne bomo mogli prevzemati. Predlog žerjavovcev, da noj oblastni odbor toži državo za to imovino, se odkaže odboru v poslovanje. Najprvo je treba pogajanj, potem šele dragih tožb, ki bi silno veliko stale. Dalje zabte\a SLS, da država odstopi oblasti vse tiste dokiade, ki jih je včasih j>obirala dežela ter oni del državnih dohodkov, ki prihaja iz tistih strok, ki jih bo oblast od države prevzela.
Ker mora sedaj oblastni odbor sestaviti proračun, ki je pivi pogoj rednega dela, se je skupščina zaključila io bo zopet začela delati v aprilu.
Kmetje učijo žeriavovce
Že zadnjič smo poročali, kako grdo so žalili žerjavovski zastopniki v oblastni skupščini naše kmete. Kakor se vidi, žer-javovec še vedno kot včasih gloda na kmcia z viška dol kot na zarukanca, ki je samo takrat dober, kadar v njegovo trgovino in gostilno denar nosi. Ker naš kmet ne krade iz Slavenske banke milijonov, zato je seveda neumen. Ker naš kmet ne prepleše in prepije celih noči po raznih narodnih oziroma nerodnih domih, zalo je seveda zaostal. Ker naš kmet odklanja podlosti, ki jih prinaša »Jutro«, zalo seveda ni kullu-ron. Ker naš kmet ne mara ostati centralistični suženj liberalni gospod, temveč hoče bih na svoji zemlji svoj gospod, zato je politično nezrel.
Žerjavovci pa so dobili v oblastni skup-sčini sami od naših kmetov dober odgovor. ISasi kmetje so na javnem prostoru morali učiti zerjavovske inteligente — olike Poslanec Poznič je tole povedal ' >>Včeraj jc g, poslanec dr. Puc trdil v tej zbornici, da so naši kmetski volivci kva-
litativno slabši nego volipn njegove stran-ke, ki so uradniki, uradne sluge itd. ug(>. varjal sem temu žc včeraj in ugovarjam danes najodločnejojdirhi bil kak uradni slu-a, ali eksekulor kvalitativno boljši, kakor naš delaven kinej^naš davkoplačevalec. K« sem včeraj ugo^frjal, jc gospod poslanec v tajil svojo be^fde. Iz stenognifičnega zapisnika kakor/udi iz izjav gospodov tovarišev pa im, da je on v resnici rabil te besedo, do še enkrat iu najodločneje ugovarjam in te besede piibijeiu. Tekom včerajšnje debate je neštetokrat padla beseda, »da naj varujemo ugled te zbornice.. Zavračam to stvar in bi le žele!, da naj istotako kakor mi oni gospodje varujejo ugled naše zbornice.
Poslajiec Jan pa je bral zaslužene levite uredniku Jutra«, elr. Kramerju, ta-ko-le:
»Visoka zbornica, velecenjeni gospodje poslanci! Mislim, da so Vam včerajšnji prizori na manjšinski strani še vsem v spominu. Gotovo te prizore vsi obžalujemo. Gospod posl. dr. Kramer jc včeraj izvajal prav »Jutrovske« metode in metal Titove stvari v fo zbornico, ki ne spaehjo sem. rast mi .ie v imenu Slovenske ljudski stranko izjaviti, da mi take hrane, kakor jo .:u-tre : daje svojim Citate I jem, ne bomo pronicali v zbornici. (Tako je! To so inteli-gentje! Ploskanje.) Prc? i in g. dr. Kramerja, da ro .no in stvarno tukaj napravlja svoja izvajanja, da ne bo treba sile, kakor se je rabila že v marsikaterih oblastnih skupščinah v naši državi. (Dr. Kramer se ironično smeje.) Izjavljam, da bomo poslanci Slov p-iiskc ljudske stranke držali svojo Int-sedo i;i se ne bomo držali meod, kakor SDS — Ravnihnr. Mi, če kaj obljubimo, če zastavimo besedo, jo tudi držimo in zato prosim g. predsednika, da da go-podu na-čelniku manjšinske stranke dr. Kramerju zaradi besed, ki jih je rabil ob priliki, ko se je šlo za imuniteto, ukor. Izjavljam, da bom tak predlog stavil tudi v bodoče vselej, kakor hitro bo kak poslanec rabil besede, ki bi žalile čast te naše zbornice in zalo prosim, da se ta predlog sprejme. (Živahno odobravanje in pleskanje na desnici.)
Naši kmetje pa naj vedo, kaj naj store z Zerjavovsko . Domovino -, kadar se jim bo usiljevala, kam naj ne hodijo v trgovino in v gostilno. Svoji k svojim!
Kak© »Domovina" teše.
Pri nas pade glavna krivda nn SLS, ki vedno kriči, da zahteva avtonomijo, a je vso storila, da jo prepreči.« — 0, vi grdi lažni ki! Na vsakem shodu, pri vsaki priliki doma in v Belgradu naša stranka neprestano in odločno stavlja zahtevo po zakonodajni slovenski samoupravi. Ker so zlasti žerjavovci pri odgovornih in neodgovornih faktorjih lagali o nas, da mo je bila naša stranka v Belgradu to'iko časa zapostavljena.
»Napredni poslanci predstavljajo v skupščini velik del slovenskih volivccv In to kulturno in politično najzrelejših.« — Ce te kulturno in politično zrele liberalne pristaše po deželi pogledamo od bližje, P« vidimo pri veliki večini take, ki sovražijo
cerkev, vero in duhovnike, ki zapeljujejo mladino s plesi, popivanjem in ponočeva-njem, ki razširjajo med ljudstvom umazano in podle romane in časopise, končno celo množino takih, ki so se za vedno skregali s sedmo ali šesto božjo zapovedjo. Niso prav vsi taki, ker je mnogo nezavednih, toda ogromna, pa prav ogromna večina tistih, ki so že cela desetletja v liberalni šoli, ima tako »kulturno« zrelost, da je poštenega človeka v resnici sram. Gotovo pa je — le opazujte po deželi — da je 90% moralno propalih ljudi v liberalni stranki. Tega se tudi žerjavovska stranka dobro zaveda, zato pa hoče s svojimi umazanimi knjigami in časopisi ter plesi in popivanjem najprvo mladino moralno pokvariti, zakaj potem ve, da bo njena.
»Napredni poslanci nastopajo s tako stvarnostjo, da si bodo klerikalci morali dobro premisliti vsako nasilnost.« Kakšna je žerjavovska stvarnost, se je pokazalo med zasedanjem oblastne skupščine, ko ste surovo razžalili kmetske volivce in njihove poslance in kršili kot »izobraženi« ljudje parlamentarno dostojnost ter bili na predlog »neizobraženega« kmetskega poslanca poklicani k — redu. Sldvenski kmet ni nasilen, a red mora biti. Kmetski poslanec Jan vam je v zbornici jasno povedal: »Čast mi jo v imenu Slovenske ljudske stranke izjaviti, da mi take hrane, kakor jo »Jutro« daje svojim čitateljem, ne bomo prenašali
V	zbornici.«.
»Boječ so napredne kontrole, ki bi jim stalno gledala na prste, so klerikalci izvolili v Mariboru in Ljubljani oblastni odbor, y katerem niso dali opoziciji nobenega mesta.« — Kakšno je naše delo, priča stari deželni odbor kranjski, ki ga morajo sedaj tudi liberalci hvaliti, ter priča delo naših ministrov, ki so v enem mesecu prihranili Sloveniji na milijone dinarjev, dočim so žerjavovci v vseh letih svojega vladanja navalili na Slovenijo samo nova bremena. Res pa je, tla ne maramo »napredne« kontrole v oblastnih odborih, ker se je ta »napredna« kontrola temeljito pokazala pri propadli — Slavenski banki.
»SLS jo v opoziciji avtonomistična, ka-flar je v vladi, pa na vso moč podpira centralizem.« — Grda laži Naša stranka ni izpremenila ne v opoziciji ne sedaj, ko je
V	vladi niti ene točke svojega programa. In to »Domovina« prav dobro ve. In vendarle laže. Dokler žerjavovsko centralistično ustavo zakonitim potom ne izboljšamo, poizkušamo na podlagi te ustave priboriti slovenskemu ljudstvu čim več pravic. Že prejšnji teden smo povedali, da bodo odslej na zahtevo SLS občinski računi in občinsko gospodarstvo pod kontrolo našega ljudstva v oblastnih odborih. To je gotovo velika pridobitev v samoupravnem smislu. Zadnje dni zopet čitamo, da pridejo vsi cestni odbori iz državnega nadzorstva v delokrog oblastnih odborov. Zopet velika gospodarska pridobitev naših državnih poslancev. Odstavljena sta na zahtevo SLS oba žerjavovska centralista velika župana ln na njih mesto sta imenovana dva nova, ki bosta čutila z ogromno večino našega naroda. Po pravici vas je strah, vendar to Vas še ne opravičuje, da drzno lažefe. kako SLS podpira centralizem.
Kaj pišejo nasprotniki.
»Napredni poslanci pomenijo po svoji sposobnosti, pridnosti in delavnosti več kakor celi tucati klerikalcev.« — V državnem zboru v Belgradu, kjer ste imeli odločilno besedo mnogo let, sla že pokazali kaj znate: v »nacionalizaciji« raznih podjetij in pa v lahkomiselnem nalaganju davčnih bremen ste se že pokazali neprekosljive mojstre. Danes je državno gospodarstvo skoro na tleh prav radi vaše osemletne »pridnosti, sposobnosti in delavnosti«. Vaša »sposobnost« je požrla Slovaniji stotine milijonov slovenskega premoženja, vaša . delavnost« je uničila Jadransko banko in vaša čudovita »pridnost« je oropala v Slavenski banki tako ogromne milijone slovenskega premoženja, da bi s temi ukradenimi milijoni v vsakem slovenskem glavarstvu lahko sezidali kmetijsko šolo. Zato so se naši poslanci v oblastni skupščini tako branili vašo priznane ter splošno preiskušene »sposobnosti, pridnosti in delavnosti«.
Kako pridejo naši siromašni kmetje do tega, da plačujejo mnogo večje davke kakor kmetje v južnih krajih naše države.« — Mi se to vprašaujemo že osem let, toda zato ste na3 baš vi vedno grdili v Belgradu, da smo protidržavni. Slovenski kmet dobro ve, da ste ga ravno vi z glasovanjem za centralistično ustavo izročili na milost in nemilost belgrajskim izkoriščevalcem. Slovenski kmet tudi ni pozabil, da ste imeli skoraj vsaj povojna leta v Belgradu odločujočo besedo in da ste baš vi slovenskemu kmetu brezobzirno nakladali leto za letom vedno večja davčna bremena. Zdaj, ko ste vrženi iz vlade, vam je kmet »pri srcu«, čeprav bi ga najraje utopili v žlici vode.
»Cerkvene dajatve nas vedno huje tišče.« — Najhujše tišči slovensko ljudstvo centralizem, ki ste ga naložili vi, žerjavovci. Najhuje tišče slovensko ljudstvo davki, ki ste mu jih vi, žerjavovci naložili. Najhuje občuti slovenski narod propad gotovih bank, ki ste jih vi izkoriščali v svoje osebne in strankaruske namene. Nobeno kmetsko imetje ni propadlo radi prostovoljnih in neprostovoljnih cerkvenih dajatev, dočim so liberalni podeželski oderuhi že pred vojno spravili marsikaterega kmeta ob domačijo, v novi državi pa je pel in poje vsled vaših davkov dan za dnem eksekutorski boben. Prav mnogi duhovniki žive danes v talcem siromaštvu, da se niti oblačiti ne morejo stanu primemo, dočim ste žerjavovci milijone in milijone profitirali iz državne kaše, Slavenske banke in še iz cele vrste drugih propadlih in propadajočih podjetij.
Nad batinami se zgražajo. Te dni so liberalci pripeljali v belgrajsko zbornico na vpogled nekega Rističa, ki je dobil na Balkanu običajne batine. Gotovo je vsak izobražen človek proti nečloveškemu pretepanju in SLS je vselej ostro nastopila, kadar se jo dogodil kak tak slučaj. Tudi zadnjikrat je bil na zahtevo dr. Korošca dotični policijski uradnik lakj odpuščen iz službe in pride pred sodišče. Toda naše skromno mnenje je, da so žerjavovci najmanj poklicani, da se razburjajo nad batinami, kojti ko so bili v vladi, so poznali lo palico in nasilje. Žerjavovske žrtve, žive, na pol žive ln mrtve so tako mnogobrojno, da bi jih
ne spravili v vse prostore narodne skupščine. Zato naj Žerjavovci rajši pišejo o Fakinu in vseh tistih revežih, po katerih so padale orjunaške palice.
Iz dopisov v »Domovini«. Iz Bevk pri Vrhniki se zaganjajo liberalci v gospoda dekana. Dopisnik očividno misli, da so zavedni katoličani prisiljeni kupovati svojo potrebščine v — liberalnih kramarijah. —-
V	Begunjah na Gorenjskem liberalčkom smrdi, ker nameravajo postaviti zavedni župljani nov društveni dom brez dovoljenja — dr. Žerjava. — V Trbovljah so dobili Žerjavovci precej delavskih glasov. Seveda so vseeno propadli. Zdaj se pa jeze, da je naš poslanec g. kaplan Žmavc prostovoljno odstopil in pride namesto njega v oblastno skupščino delavec — rudniški kovač Križnik. — Dopisniku iz Bizel jskega ni prav, da duhovščina pri velikonočnem izpraševanju ne priporoča vernikom »Jutra«, »Domovine« in — Sokola. Pravi tudi, da noben krščanski mož ali žena ne more reči, da sta omenjena lista brezverska. In vendar jo ljubljanski škof izrečno prepovedal »Domovino«, ker piše proti veri. —-
V	Gorjah pri Bledu redkim tamošnjim liberalčkom dušna pastirja kajpada tudi nista všeč, ker kot zavedna duhovnika delujeta za prospeh ljudstva, vere in Cerkve in ne pa za protiverske časopise.
»Kmetski listi« — i-evolucijonar. Odkar je dalo slovensko ljudstvo samostoj-nežem pri oblastnih volitvah zasluženo brco, je ta časopis ves iz sebe. Govori o batinah, ki tudi pod radičevsko vlado nI bilo brez njih, laže o »pokvarjeni cerkveni gospodi, ki da je upeljala batine za kmeto in delavce« in hvali — francosko revolucijo, »brez katere da bi 100 procentov naše današnje srbske, hrvatske in slovenske gospode ne nosilo kravat«. Pojdite no, radi kravat se pa res ne splača delat — revolucije.
»Poročila vladnih zastopnikov so zanimiva, ker 3e iz njih vidi, kako silno je vlada zanemarjala Slovenijo.« pravi glasilo samostojnežev glede tozadevnih vladnih poročil v oblastni skupščini. — Kaj ne, kako kruta samoobsodba vašega 18 mesečnega vladanja v Belgradu I
»Gospod oblastni poslanec Bukovec se je silno trudil, da bi bile dnevnice poslancev namesto predlaganih 150 le 100 Din na dan. V Belgradu bodo imeli 300 Din, v Zagrebu, kjer imajo radičevci večino, pa 250 Din. Pri nas torej 100 Din manj, kot pri radičevci h, »ki vse žrtvujejo za kmeta«. — G. Bukovec torej hoče, da bi naši kmetski, delavski in drugi poslanci pri velikem delu, ki jih čaka v oblastni skupščini še do-kladali iz svojega, doma pa druge ljudi plačevali, da jih nadomestujejo na polju in drugod. Pravilnik, ki smo ga proti volji žerjavovcev in samostojnežev sprejeli, bo skrbel, da se bo malo govorilo in mnogo delalo, tako da bo potrebnih polovica manj sej, kot po predlogu »za blagor ljudstva vnetih« žerjavovcev in samostojnežev in bodo lahko samo iz teh prihrankov plačano vse postranske dnevnice in bo še dosti ostalo. Sicer pa tudi g. Bukovec to dobro ve, ampak »Kmetski list« zavija in bo zavijal po svoje, ker misli, da bo z lažnivo hujskarijo kaj opravil. Pa se motil
asi riii«.''^.®'™^"*1®'-™®
POLITIČNI
p Razpust narodne skupščine? Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bo sedanja zbornica razpuščena in razpisane nove volitve, ki jih bo vodila sedanja vlada, ako bo opo-Bicšja hotela na vsak način preprečiti sprejetje proračuna.
p Dr. Basarifek, radičevski poslanec, ki ee je v narodni skupščini naenkrat postavil za notranjega ministra ter s tem dal krepko brco radičevski obtožnici, je svo poslanski mandat odložil.
p Radič je na vse pretege začel hvaliti Pribičeviča, dasi je včasih nanj klical grom in pekel. Pribičevičeva stranka namreč je svoj čas čisto po boljševiško preganjala ra-dičevce po Hrvaškem, da je bilo tako na Hrvatskem 30.000 kmetov batinanih in zapitih, in na zahtevo teh gospodov je bil Radič zaprt. Dane« pa bo Radič poljubil g. Pribičeviča. Nič čudnega, da tak politik pri enih volitvah izgubi 300.000 volivcev. Res-noet je prva reč v politiki.
p Žerjavovci se boje odkritij. V preiskovalnem odboru proti korupciji ee je že dalj časa opažalo, da so žerjavovski poslanci v vedno večji zadregi. Ta zadrega je prišla sedaj na dan. Na vrsti so namreč afere liberalne stranke. In liberalni poslanci so predlagali, da naj se stvari ne preiskujejo dalje, temveč samo ugotovi, če so bili dotični odloki, ki diše po korupciji, formalno pravilno izdani, če pa so kaznivi, da odboru to nič mar. Vladna večina se seveda s tem ni strinjala ter sklenila, korupcijo se naprej preiskovati in preganjati.
Volsške zadeve.
Vprašanje: Oče je odslužil polili 14 mesečni rok v avstrijski arma<li, prvi 25 letni brat je služil d-ijaški 9 mesečni rok, drugi 24 letni brat je služil 18 mesečni polni rok. Kakšen rok pripada tretjemu, ki je bil lani potrjen? F. F. R.
Odgovor. Tretjemu bratu pripada polinl rok, in to iz sledečih razlogov. Očetov 14 mesečni rok ni »polnit rok, ker v avetroogrslu armadi je trajal polni rok tri ali pri deželni brambi dve leti. Dijaški 9 mesečni rok se pa sploh ne šteje, ker so dijaki pri odrejanju rokov ne štejejo med rodbinske člane. v predmetnem slučaju je torej pred tretjim bratom služil samo en družinski Član polni rok, zato bo moral tudi tretji služiti 18 mesecev.
Vprašanje; Prvi sin je služil polni rok in drugi^ sin tudi polni rok. Tretji sim je imel služiti skrajšan rok, pa je po par mesecih vojaške službe umrl Lotos poide četrti na nabor. Ali ima pravico «lo skrajšanega roka?
.naSom n,,leniu sc bo v lem slu-frini	obla?1 I*!s,avi'a na stališče, da je že
r Vf™ mvlco skrajšanega roka ne glede na to, da je umr . Vendar naj četrti vseeno pri naboru
;rJa 9e njemu ^
^ jirašanje: Imam posinovljenca, ki i>a ni nre-Blužbe?a ",0Je ime" A,i mort?m °Pro8|it' vojaške
Odgovor: V predmetnem slučaju vaš >n0si-liovljenec, najbrž sploh ni posinovljenec, ke? ™
toitur-s rtAsra-s
SSa-'* 50 —'i »■'■«>»
d Opomin s položnico bodo v prihodnji številki »Domoljuba« prejeli vsi oni naši naročniki, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso obnovili naročnine za leto 1927 ali pa poslali naročnino samo za prvo četrtletje. Na to opozarjamo že danes, da bo vsak prizadeti pazil na položnico in jo takoj po prejemu porabil za vsaj delno plačilo naročnine.
d Naslove oglaševalcev oziroma pojasnila glede inserentov dobe vpraševalci samo tedaj, ako prilože znamko ali dopisnico za odgovor. V nasprotnem slučaju bodo romala v koš vsa taka vprašanja. V slučaju, da zahteva oglaševalec pismeno ponudbo, je znamko za odgovor priložiti v pismu na na inserenta in ne na upravo.
d Novice v slikah, marčna številka, so priložene današnjemu »Domoljubu«.
d Dr. Korošec, naš priljubljeni voditelj, je obolel v Belgradu za špansko boleznijo. Nevarnost je bila, da bolezen preide v plučnico. Vendar je g. poslanec sedaj že izven nevarnosti.
d Nova velika župana v Sloveniji. Ljubljanski veliki župan dr. Baltič in mariborski Pirkmajer sta odstavljena od svojih mest. Na njuni mesti sta prišla v Ljubljani dr. Fran Vodopivec, ki je bil svoj čas veliki župan v Mariboru in sedaj vseučiliški profesor v Ljubljani; v Maribora pa dr. Fr. Schaubach, sodni svetnik. Ob« sta znana kot najodličnejša uradnika v Sloveniji ter strogo nepristranska. Upamo, da se bo vendar že enkrat prenehala balkanska manira, ki so jo vpeljali žerjavovci v Sloveniji, da ,e veliki župan samo eksponent gotove stranke. Pod žerjavovsko vlado so orju-naši strahova!! ljudi, streljali in mučili, razpuščali so se občinski odbori, žerjavovci so preganjali krščansko učiteljstvo prav po neronsko, ljudstvo je popolnoma izgubilo zaupanje v državno oblast. Zato se je cela Slovenija oddahnila, ko sta Baltič in Pirk-majer šla.
d Novi gerent ljubljanske Mestne hranilnice je postal dr. Juro Adlešič, oblastni poslanec in odbornik ljubljanske oblasti.
d Novi ravnatelj kmetijske šole na Grmu je g. ing. Podgornik, ki mu želimo veliko uspeha na tako važnem mestu za napredek našega kmeta.
d Kako sc »Jutro« norčuje iz kmeta. »Jutro«, katerega naloga je zasajati brez-verski m umazan plevel v slovenske vrtove, je 2. februarja tako-le pljunilo na našega kmetskega poslanca: »Od pošte se je prigiigal mimo kavarne »Evropa« postaven kmetski ocanec, ki je v pondeljek in včeraj dopoldne pridno oral ledino naše oblastne samouprave. Po napornem ki man ju je zavil m*{ Pr'yoščil nekaj »maselokov« J f kapljice. Ker je pa ostala njegova boljša polovica doma, je razbremenjeni mo-zakar pregloboko pogledal v kozarček in je moral voziti proti kolodvoru barko Med vožnjo do domače postaje so se vinskHilapi tol ko izpuhteH, da e na žeijino vprašanje kako je opravil svojo dolžnost v kranjskem
parlamentu, gladko odgovoril: »Delali smo od jutra do večera.« — Kmete vprašamo kako morejo trpeti še »Jutro« ali njegovo sestrico »Domovino« v svoji hiši, kako mo-rejo žerjavovskim trgovcem in gostilničarjem še nositi svoje trdo prislužene groše,
d Proti odloku bivšega velikega župana Baltiča. Bivši veliki župan dr. ljaltič je odredil, da se morajo vse občine naTočitl na neko silno drago hrvaško kn jigo, ki je nihče na občini nikdar rabil ne bo. Na pri-tožbo občine Vinica na upravno sodišče, je le-to odlok velikega župana razveljavilo, Tako stf naše občine obvarovane škode, ki so jim jo hoteli na vsak način žerjavovci, naprtiti.
d Fantovska loterija. Od nekod nam sporočajo: Pet mladcev se jc spravilo .skupaj in so sklenili, da morajo biti naročniki Mohorjeve družbe. Vsak je imel samo 4 dinarje. Združili so jih skupaj in se vpisali, Ko pridejo knjige, bodo vadljali zanje. In vsak bo zadel — eno knjigo za bore štiri dinarje. Ti so pa tičil Posnemajte jih — dekleta in fantjel
d Električna centrala na Krškem polja. Občinski svet v Zagrebu je slklenil, da bo začel graditi električno centralo na Krške« polju.
d Ljudje bežji, bodite pametni! Pred par dnevi pride k meni agent in mi ponudi v nakup: a) 3 komade srb. tobačnih srečk, b) 3 komade srečk srbskega rdečega kiiža in c) 6 komadov 2[2% obveznic loter. iente za vojno odškodnino. Slika mi velikansko koristnost teh srečk, našteva znance, ki so tudj žo kupili te srečke od njega itd. Kes plačam Din 2U5.— agentu in podpišem nek papir, s katerim potrdim, da nameravam plačevati skozi še 20 mesecev po 205 Din, da postanejo papirji moja last. Opozorilo v »Slovencu« od 27. febr. pod »Pozor« me nagne, da vstopim k možu, ki jc izveden v teh rečeh. S kazalcem desnice potrka na čelo in vpraša: »Ali ne poznate poštenih domačih bančnih zavodov, kjer vsak dan lahko kupile lake papirje po pametni ceni? Saj papirji sami zares niso blabi. Toda kako grofovsko jih hočete plačati! Le računajte! Danes dobite v Ljubljani srečke pod u) z« 3 krat 40, to je 120 Din; one pod b) za 3 krat 10, to jo 30 Din in one pod c) za 340 krat 6, to je 2040 Din. Vi pa jih nameravate plačati za 21 krat 205, to je z Din 4305 Dinl V 21 mesecih bosle na ta način plačali Din 2115 več, nego bi Vas stale srečke danes v Ljubljani. Ce bi vzeli v domačem bančnem zavodu srečke na obroke, bi Vam sicer banka tudi nekaj pribila na račun obresti, a to bi bile navadne obresti, ne pa skoraj- 100 odstotkov.« Pogrelo me je in sklenil sem: 1. da ne pošljem tvrdki svojega agenla, ki tako blesteče služi (plačani prvi obrok je namreč njegovi) nobenega obroka več, ker sploh lie maram njenih srečk. 2. da no pustim nobenega agenta ve« v lušo, ki pretenta človeka, da se pozneje čudi samemu sebi, kako da se jo dal. ^
nakup srečk pa je edino mesto poštena, domača bankaI
d liazsajanje »španske« v sotelski dolini. »Španska« še vedno zelo razsaja v mariborski oblasti. Najhuje je pač prizadeta sotelska dolina, kjer ni menda skoro hišo, v kateri ne bi imeli enega ali več bolnikov. Beda je silno velika, ljudje nimajo denarja za zdravnika in zdravila. Število smrtnih slučajev se množi, ker se ljudje ne pazijo dovolj ter zbole eden za drugim na pljučnici, od katere ni rešitve.
d Odklonjena pomoč. Po inozemskih časopisih so poročila o zadnjem potresu v Hercegovini tako narastla, kakor da bi bila oela Hercegovina velik kup razvalin. Mednarodni in avstrijski Rdeči križ sla zalo ponudila jugoslovanskemu Rdečemu križu denarno pomoč. Naš Rdeči križ pa je podporo odklonil, češ da bo sam skušal pomagati, kolikor bo potrebno.
d Umrl je v Žabnici g. Andrej Vilfan, šolski upravitelj v Sori. Bil je skrben vzgojitelj in kljub svoji vedni bolehnosti požrtvovalen delavec v naši organizaciji.
d Umrla je v Ljubljani dolgoletna naročnica našega lista, vzorna krščanska mati Marija Savinc v 76. letu starosti. Doma jo iz Boštanja pri Sevnici ter je bila polnih 49 let v Sisku.
d Umrla je 27. febr. v Bičju, župnija Št. Jurij pri Grosupljem ga. Uršula Goro-n e 1 i roj. Novak, posestnica in podporna članica prost. gas. društva. Pogreb je pričal, kako je bila pokojnica priljubljena in ■spoštovana. Pogreba se je tudi udeležilo 80 uniformiranih gasiloev. N. v m. p.!
d Španska bolezen v naši državi. Po poročilu Osrednjega higijenskega zavoda je bilo stanje dne 8. febr. po prijavah na španski bolezni obolelih v celi državi 19.098 oseb. V času od 8. do 14. febr. se je število obolelih povečalo za 46.192 oseb. Največ jih je obolelo v osješki oblasti (12.644), najmanj pa v ljubljanski oblasti.
d Smrtna nesreča. V torek dopoldne sta šla kmečka zakonca Malovrh Janez in Katarina v Polhovem gradcu v kako uro oddaljeni gozd podirat staro in ogromno, dober meter v premeru debelo buloev. Ko »ta bukev že izpoctsekala in izpodžagala, je mož pogledal navzgor ter z grozo opazil, da eo bukev že podira. Hitro je odskočil in opozoril ženo, naj se umakne. Toda bilo je Že prepozno. Debele veje so padle na ženo ter ji zlomile križ In ude. Na prevozu v bolnišnico je umrla.
d Mesto pred altar v večnost. Posestniški sin Jožef Simončič od Sv. Urbana pri Ptuju si je poiskal nevesto \ sosednji župniji sv. Eolfenk v Slov. gor. in jo je hotel peljati pred oltar dne 14. t. m. Radi nesreče pri živini je poroko preložil za en teden. Prve dni po prvem cfldicu je, kakor je navada na kmetih, obiskal z nevesto sorodnike in jih vabil na gostijo. Ravno ta teden pa je bilo skrajno slabo vreme: dež, sneg, viharji. Bolehai je že prej, naporna pota pa so ga še bolj potrla, dobil je špansko in bil v treh dneh mrtev. Umrl je ravno na dan, ko je hotel prvotno imeti poroko. Mesto pred oltar je šel v večnost.
d Usodepolna vožnja čez Kolpo. Pretekli teden je v Vrtu pri Lažeh (Belakra-Jina) Ivan Rački peljal 8 čolnom nekega
potnika čez Kolpo. Čoln je z drogom porival dalje. Ker pa je Kolpa malo narastla in na sredini vode drog ni segal do dna, je voda odnesla čoln navzdol proti nekemu jezu, kjer pa sta oba skočila iz čolna. Potnika so s trudom rešili, Račkega pa je Kolpa odnesla in so njegovo truplo našli v nekem mlinskem žlebu v Lažeh.
d Trgovina z dekleti. V Ljubljani so te dni prijeli nekega agenta, ki se je izdajal pod različnimi imeni in ki je zvabi jal z lepimi obljubami dekleta v Bosno, odkoder so jih razni turški in židovski trgovci prodajali v javne hiše. Nedolgo tega je zopet odpeljal neko Amalijo, ki je potom časopisa iskala službo. Obljubil ji je 1500 Din mesečne plače. Za posredovanje mu je takoj dala 100 Din. Nato jo je odpeljal v Ša-mac v Bosni, med potom pa ji je še izvabil 500 Din. Tam sta jo prevzela dva muslimanska trgovca, ki stajo skrbno zaklenila v neko hotelsko sobo. Šele sedaj se je dekle zbrihtalo, kam drži njena pot ter je Amalija s pomočjo neke dobre osebe v hotelu mogla oddati pismo na ljubljansko policijo, ki je Amalijo osvobodila, agenta pa zaprla. Pri zašlišavanju je priznal, da je spravil že 4 dekleta v Bosno. Najbrže pa več, zakaj policija pogreša že preko 40 deklet, katera so brez sledu izginile iz Ljubljane.
d Usodepolna vožnja čez Kolpo. Pretekli teden je v Vrtu pri Lažeh (Belakra-jina) Ivan Rački peljal s čolnom nekega potnika čez Kolpo. Čoln je z drogom porival dalje. Ker pa je Kolpa malo narastla in na sredini vode drog ni segal do dna. je voda odnesla čoln navzdol proti nekemu jezu, kjer pa sta oba skočila iz čolna. Potnika so s trudom rešili, Račkega pa je Kolpa odnesla in so njegovo truplo našli v nekem mlinskem žlebu v Lažeh.
d Težka avtomobilska nesreča. V Sarajevu se je v soboto pripetila velika avtomobilska nesreča. Avtomobil gostilničarja Ve-kiča se je zvečer v temi zaletel v lesno ograjo ob Miljački in se prevrnil. Ped seboj je pokopal šoferja in gostilničarjcvo blagaj-ničarko. Oba so težko ranjena odpeljali v bolnico.
d Pretresljiv obisk. Dne 27. februarja zgodaj zjutraj je šel kmet Anton Krabonja iz Mihovec v svoj run3ki vinograd režat. Med potjo je obiskal v Ključarovcih štev. 30 svojega brata Janeza. Ko vstopi v vežo, za-kliče »Ste-li vsi zdravi, gremo režat!« Iz kuhinje stopi hčerka in pravi: »Stric, ne moremo!« — »Zakaj ne«, pravi Anton. Hčerka odpre sobo in pokaže na mrtvaški, od več sveč razsvetljeni oder. Anton zastane prestrašen, za nekaj časa šele more stopiti naprej in spoznati svojega brata Janeza mrtvega! Kratka španska mu je vgasnila luč življenja v 55. letu starosti. Bil je vzgle-den mož, zapušča ženo in otrok. Blagi Janez, počivaj v miru!
d Smrt na pepelu. Na trikotu, katerega tvorita koroška in južna železnica v Mariboru se je dogodil nov slučaj smrti radi zadušen ja s strupenimi plini. V tein trikotu odlaga železnica vroč pepel iz lokomotiv. Ker ohrani pepel več dni toploto, ga porabljajo pozimi razni ubožci brez strehe za prenočišče, kar pa je dosedaj zahtevalo tekom enega leta že dve človeški žrtvi. V noči
od ponedeljka na torek pa se je dogodil na omenjenem prostoru zopet nov slučaj za-strupljenja. Delavci so našli v torek dopoldne na pepelu ležati moško truplo, o katerem so ugotovili, da je to zbiralec starega železa Kari Prik, kojega brat je pred enim letom na ravno istem mestu našel smrt iu sicer tudi od zadušenja s strupenimi plini.
d Na poti z gostije umrl. Na gostij Šega-Steinacher v Spodnji Ložnici v župniji Čadram pri Konjicah je nenadoma smrtno-nevarno obolel posestnik Mihael Polk p. d. Pajek. S smrtjo se borečega so naložili na voz, da bi ga prepeljali na dom, a je medi vožnjo izdihnil. Rajni je bil krščanski mož, ki je skrbel za čast svoje hiše s svojim vsestransko vzglednim življenjem. Kako so ga vsi cenili in spoštovali, je pokazal pogreb. Blag mu spomin, hiši naše sožaljel
d Avto zgorel. Živin, pre<kupcu Martinu VajVlifi se Je pripetila v Podisredi nesreča. Pripeljal se je v svoj rojstni kraj Sedlarjevo z avtomobilom ter nadaljeval nato vožnjo ▼ Podsredo. Tu so je Šofer opijanil ter pri povratku zavozil v jarek. Avto se je prekucnil in pri tem Je počil reeervoar za bencin. Z dvema paroma volov so spravili nato avto nazaj na cesto. Ko pa je šoter motor zopet pognal, se je bencin vnel in v hipu je bil celi avto v plamenu. Ostalo je le ogrodje ta motor, vse drugo je zgorelo.
d Po svobodomiselno. Liberalno časopisje porabi vsako priliko, da udari po veri in Cerkvi. Ko se pozneje pojasni, da vso udrihanje temelji na zlobni laži, tedaj previdno molče, zakaj glavno je, da plunejo na vero in to so dosegli čeprav z lažjo. Tako so lansko leto raztrobili po celem svetu, da so katoličani na otoku Visu hoteli zastrupiti pravoslavnega duhovnika s tem, da so mu primešali v hotelu, kjer je s svojimi prijatelji pil, strupa v vino. Ko so pa vino kemično preiskali, so videli, da je vino čisto zdravo ter so sumljence izpustili. Gospodje so se namreč vina nekoliko preveč nalezli in ni čudno, da je močno dalmatinsko vino imelo primeren učinek.
d Strahotna žaloigra. V kraju Boboveo v župniji št. Peter pod Svetimi gorami se je dogodila v preteklem tednu v poznani in premožni družini strašna žaloigra ki je napravila globok utis na prebivalstvo celega ikraja. V preteklem tednu so imeli furež, katerega so po krajevnem običaju praznovali s pojedino in popivanjem. Ko so proti 4. uri zjutraj sosedje odšli, so se spravile! hčere z materjo na peč ter se pogovarjale, starejši sin pa je silil v očeta, naj še prinese polič vina. Mati se je s peči oglasila, da nihče ne bo več pil, ampak da morajo vsi spat. To je sina uezilo, potegnil je mater s peči ter jo pričel pretepati. Ena izmed; hčera pa je zgrabila hrastovo desko in da bi ubranila mater, je lopnila brata z vso močjo po glavi. Udarec je bil premočan, fant se je kar sesedel z razbito lobanjo in kri iz rane na glavi je brizgnila do stropa. Ko je mlajši sin zagledal na tleh ležečega brata z razbito glavo, je mislil, da ga jei sestra ubila in v divji jezi je navalil na njo
Dobro in poceni
se kupuje v manulakturni trgovini A. & E. SKABERNE -i Ljubljana, Mestni trg
F
e sekiro. Dekle se je ustrašilo, v sami srajci je zbežalo v noč in brat za njo. Podil jo je po vinogradu, pod hribom mu je pa nenadoma izginila izpred oči. Ker je ni bilo te-kom dneva nazaj, so bili domači v skrbeh, kam je izginila. Iskali so jo povsod v soseščini, nazadnje pa so obvestili orožnike. Ti so po stopinjah v vinogradu ugotovili, da vodi sled do vodnjaka posestnika Laha. Preiskali so vodnjak in iz njega potegnili truplo dekleta, ki je v obupu in strahu skočilo v globino ter si končalo živlenje. Truplo je ležalo že deset dni v vodnjaku, med tem 'pa so pri Lahu vodo neprestano rabili. Mater je vest o smrti hčere tako pretresla, da je zblaznela. Sina, kateremu je sestra razbila glavo, so prepeljali v bolnico, pa je malo upanja, da bi okreval, ker ima razbilo lobanjo. Če ga ohranijo pri življenju, bo ostal bebast za vedno.
d če se fantje vzgajajo v oštarijah namesto pri Orlu. Gostilna v fari Sv. Eme pri Celju je bila preteklo iiedeljo pozorišče krvavega in žalostnega dogodka. Pri pijači so se fantje med seboj sporekli. Prišlo je do pretepa, Id se je izpremenil v pravi pokolj. V rokah fantov so se zabliskali noži in na bojišču je obležal 1 mrtev, zaboden v srce, trije pa težko ranjeni, da so še komaj žive prepeljali v celjsko bolnico. Žalostne so posledice pijančevanja.
d Tašča zaklala snaho. V Plavini, krai Sela Zagorska poleg štajerske meje ob So ♦li. se je dogodila pri neki hiši strašna tragedija. Med taščo in snaho je prišlo do prepira; tašča je v jezi zagrabila nož ter ga zasadila snahi petkrat v prsi. Več sunkov je zadelo srce, tako da je snaha ostala na me.-, i mrtva. Taščo je orožništvo aretiralo.
d Pojasnilo. V zvezi z najdbo okostja y Kamniku, o kateri je tudi nas list poročal, >e je razširila govorica, ki je g. Jožeta Burjo iz Novega trga s tem okostjem spravljala v zvezo. Kakor smo dognali, se imenovanemu gospodu godi krivica, ker je 6um proti njemu popolnoma brez podlage, kar potrjuje že dejstvo, da ga orožniki niso zaprli, kakor smo na podlagi napačne informacije poročali. Okostje je že par desetletij staro, dočim se je g. Burja iz Amerike vrnil šele 1. 1921.
d t hoj iz maščevanja. V župniji Sv. Urban pri Ptuju je nekdo v cerkvi posvaril razgrajajoče fante. Ti so mu obljubili ma-njegovo hišo On je šel ven, da bi jih napodil, kar ga eden »ako močno udari s kolom Scsvanje. T n res so prišli razgrajat pred da se nezavesten zgrudi na tla. V nekaj dneh je umrl.
d Požipaiei zopet na delu? V občini Ižakovci pri Beltincih v Prekmurju je trikrat po vrsti gorelo, natančno v presledku treh tednov vedno ob 11 ponoči. Ljudstv o je močno razburjeno.
d Na vse strani gori. 23. febr. so po°o-reli svinjaki Friderika Žlfka v Sp. VoliKni pn Sv. Rupertu v Slov. goricah z gospodarskim poslopjem. Isti dan 1000 korakov zraven viničarija Simona Čeha iz Črmulen-
• ;	j? požar uničil Letnikovo
gospodarsko poslopje v Radehovi pri Sv Lenartu v Slov. goricah. Zgoreli sta tudi nve kravi, vozovi in vsi stroji .
d Požar. V šmartnu pri Slovenjgradcu Je^unial požar do tal gospodarno poslopje
g, Kollmana. Ogenj je nastal po nepazljivosti v hlevu. Iskra iz peči je zanetila žaganje in listje in ogenj se je nato prav kmalu razširil na celo gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihitele štiri požarne brambe.
d Umor. Na železniški progi Stara Cer-kev-Kocevje so našli mrtvega z razbito čre-pinjo 18-letnega delavca Otona Kautskyja z Mlake. Izključeno je, da bi ga povozil vlak, ker je vlak že preje odšel iz Kočevja, preden je Kautskv šel cd doma. Jasno je, da gre za umor. 0 morilcu pa seveda še ni sledu.
d Za konja ga je ogoljufal. V Ga&iku nn Pesnici pri Mariboru je pošten ter marljiv posestnik Sekol. ki je povrh še težek vojni invalid. Pri tem Sekolu ee je oglasil te dni zgovoren ter elegantno oblečen gospod, ki se Je začel z vso mešetaisko gostobesenlnostjo pogajati za Sekolovega konja. Po dolgi barantiji sta se pogodila za žival z neznancem, kateremu je bil kouj še prav posebno všeč. ker je za vprego ter ježo. Neznanec je plačal Sekolu 200 Din are na kupljenega konja, po ostalo pa bi naj prišel Sekol v Maribor. ko bo konj vsestransko preizkušen. Kujte« se je vsedel na konja in od te<iaj ni videl Sekol ne neznanca, ne konja, zii katerega je dobil le 200 Din. Naše poštene podežtlane opotar uno in svarimo, naj ne nasetajo ljudem, knterih ne poznajo niti po imenu. Danes se klali žalibog tudi po Sloveniji vec polno goljufov.
d Najlepša Evrope;ka je bila na končni tekmi izmed 10 evropskih lepotic izbrana te dni v Berlinu Zagrebčanka Ste-fica Vidačič, ki bo sedaj nastavljena kot igralka pri neki filmski družbi s plačo 100 dolarjev t. j. 5600 Din na teden.
d 105 potomcev žaluje za Viljemom Heilom, ki je te dni umri v Beški v Vojvodini, star skoro 97 let. Pokopal je 3 žene, ob njegovi krsti pa je žalovalo 7 otrok (seveda sivolasih), 32 vnukov, 60 pravnukov ln 6 prapravnukov. Najstarejši vnuk je star 51 let. najstarejši pravnuk 32 in najstarejši prapravnuk 12 let.
d Ne bo nič z dediščino? Marija Drau-dorf, o kateri smo zadnjič poročali, da je podedovala po amerikanskem stricu 5 milijonov dolarjev, se bo morala boriti za svojo dediščino s svojo materjo, sestro pokojnega. Mati hoče testament ovreči. Denar je močneši kot kri. Advokati si manejo roke. Micka, še boš služila.
d Velika nesreča za celo Prekmurje bi bila. če loterija za Martinišče ne bi dosegla zaželjenega uspeha. Kajti od te loterije je največ odvisno, se bo li moglo zidati ali ne Preti nam nevarnost. Žrebanje bo že 1. maja pa je še taka ogromna množina neprodanih srečk po celi Sloveniji. Zato se obračamo na vse. Kupujte srečke, agitirajte za neso dobrodelno loterijo. Resujmo na ta način našo učečo se mladino, ako hočemo, da bo res narodu koristna. Taka bo. če 1» dobro vzgojena. Dobro bo pa vzgojena Io. ce bo imela zavod, ki ima za glavni cilj strogo krsčansko vzgojo. Tako bo Marti--
d Kaj je z loterijo Kat. prosvetnega društva t Sv. Petru pod Sv. G oran, k S fe vPrasiJjejo. Poročamo, da se žrebanje se ni vršilo, temveč je za nekoliko časa preloženo Pač pa je loterijski odbor po-£tev»lo dobitkov od 1000 na lioo ko-
Italijani se oborožujejo. Iz Italije pri-hajajo poročila, da se Italijani z veliko naglico pripravljajo na vojno. Po ladjedelnicah grade najmodernejše vojne ladje. Mu-ilicijske tovarne, ki so ves čas po vojni stale, so začele obratovati. Livarne noč in dan vlivajo topove. Italijani bi najraje v vse sosednje države razširili svojo oblast.
Kako skrbe od italijanske vlade ime. novani komisarji (podestati) za občino. Ko je fašistovska vlada odpravila župane in n»' njih mesta imenovala svoje ljudi, ki so imenujejo podestati, je trdila, da bodo pode. stati skrbeli, da se bo dobro in varčno gospodarilo z občinskim premoženjem . Toda podestuti pa o varčnem gozdarstvu nimajo pojma in gledajo predvsem, da udobno žive na račun občine. Komaj so prevzeli občinsko upravo v svoje roke, je bila prva njihova skrb, da so si nakazali lepe plačo in uredili stanovanja čisto po mestno seveda na račun občine, ki mora plačevati lepe tisočake, dočim so župani opravljali svojo službo skoro brezplačno.
Italijanski naklepi v Albaniji, h Al-bair;e prihajajo poročila, da so se tamkaj pojavili italijanski agenti, ki imajo po nalogi italijanski vlade Albance nahuiskati na revolucijo. Ta revolucija naj bi bila nalašč in v sporazumu z albansko vlado vprizor-Jena, da L-i lahko Italijani s svojim vojaštvom zasedli Albanijo pod pretvezo, da hočejo tam napraviti red. Na ta način bi tadi Italijani spravili svoje vojaštvo na mejo naše države proti Albaniji in so tako pripravili na vojno z našo državo, s katera faši>ti računajo.
Bolgarski komitasi zopei ogrožajo naše obmejne kraje. Odbor . makedonstvujočih< ki ima svoje zatočišče v Bolgariji, hoče odtrgati Macedonijo od naše države. Iz Bolgarijo poročajo, dia se komiti zopet pripravljajo na vpade v naše ozemlje. Baje jih podpirajo Italijani hi jim pošiljajo den.nr in orožje. Italijani bi pač radi na vseh naših mejah zanetili nemire, da bi potom imeli priliko . delati red-.
Svet Društva narodov. V Ženevi so t>e zbiaii v nedeljo zastopniki držav, ki so članico sveta -Društva narodove. Med njimi sta tudi češki in nemški zunanji minister. Razpiavljali bodo o izpraznitvi Porurja, o spora med Nemčijo in Poljsko radi nemških šol na Poljskem, o preganjanju trgov* cev z dekleti in o drugih važnih zadevah.
madov. Dan žrebanja bomo pravočasno javili v Domoljubu..
•k Pri nakupn testenin zahtevajte vedntf in povsod samo >Pekatete<, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
d Ribiške priprave, orožje in strelivo ter vsa popravila pri puškarju F. K. Kai* ser, Ljubljana.
Sodnik: >lMde se Čuti užaljeno, ker ste ji rekli umazana packa.« — Obtoženec: >Če ob devetih še okoli leta neumita in »ft-počesana, ali naj ji rečem goloboek čedfl® etvarica ali pa rajski ptiček?«
	ll	PO domovini]	M
JEZICA.
(Društva.)
Preveč se ne borno hvalili, nekaj je pa !e. izobr. društvo je pripravilo prejšnjo soboto predavanje s pounočjo ekioptičnih slik. Bilo je po-voljno obiskano. V načrtu je še več takih predavanj. — Orek je pa na pustno nedeljo priredil poslovilno prireditev bratom vojakom. Pevski odsek Izobr. društva je zapel pav pesmi, člani, bodoči vojaki pa eo nastopili z vajami. Nato je bila še igra Scapinove zvijače. Ljudje bo veselo razr položeni odhajali domov. — Za prihodnjo nedeljo (13. t. m.) pa pripravlja Orle telovadno akademijo s pestrim sporedom. — Orlovska knjižnica si je nabavila zadnji teden 27 novih knjig.
VRHNIKA.
Črti ski krožek priredi v nedeljo dne 18. marca ob pol 4 popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki Mladinsko predstavo s pestrim sporedom. Vsi prijatelji naše orlovske mladine vljudno vabljeni.
ŠTANGA.
Naše kat. prosvetno društvo je v nedeljo dne 27. februarja priredilo Ijtfbko prireditev. Ker ni bilo drugega proetora, smo vežo župnišča spremenili v dvorano in oder, pa smo dobro pogodili. Pred prireditvijo nam je župan Gale razložil pomen in namen iste s kratkim uvodom, po prireditvi pa je marsikaj povedal za »meh ln za res. hvaležni smo prirediteljem za trud, poseibno p« g. organisiu, ki marljivo deluje za društveni napredek. Le tako ne prej!
PRE2GANJE.
TikII pri nas so gibljemo. Zgradili smo »i društveni ;>Dam« v katerem smo o božiču že uprizorili kar tri igrokaze: »Ne kliči vraga«, »Junaki« in »Zaimorec«. Sedaj pričnemo B poživljenjem društvenega delovanja. Prosimo vse farane, da se zavzamejo za društvo, ki ima namen Širiti izobrazbo med mlade in stare. Vsak naj si Šteje v čast, da je član društva in naj so udeležuje predavanj, ki jih pričnemo v novem domu prirejati. Ustanovili smo si tudi mlekarsko zadrugo v'Vel'kem Trebe-l(j«vem, ki ima namen nuditi gospodarske koristi občinam. Oprimite se zadruge, pridno donašajte inleko, otresHe »e malodušnosti ln brezbrižnosti. V slogi je moč. Vsi Bložno na delo za društvo, ki nudi umsko Izobrazbo in enako složno na delo za zadrugo, ki pospešuje napredek župnije in občine,
DOBRNIC.
Naše društvo je pa res postalo zelo delavno. Zadnja štev. »Domoljuba« je že poročala o delovanju v našem društvu. Da ee re« giblje, je najboljši dokaz, da Je društvo uprizorilo na pustno nedeljo dr. Krekovo Igro »Tri sestre« in šaljivo, smeha polno burko enodejanko »Vedež«. Gledalci »o se res prav od srca nasmejali ter so bili zielo zadovoljni z igro. Po veliki noči bo pa društvo prvič igralo sepo narodmo igro »Revček Andrejček«. — Fantje, le na delol Brez žrtev ni uspeha I
n ftentpeterska orlovska srenja v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. marca t. 1. telovadno aleademijo v Sostrem točno ob 3 popoldne, pri akademiji sodeluje godba Mladinskega doma. Vstopnice za aikademijo se prodajajo na dan akademije od 10 dopoldne naprej v Društvenem domu. Bog žival — Odbor.
MOŠNJR-POOVIH .
(Požar.)
Dno 4. t. m. zjutraj ob treh so je oglasila po Mošnjah-Podvinom gasilska tromfoa. Gorelo je strešjo manjšega izmed obeh gospodarskih poslopij. Ker ja bilo v podstrešju mnogo butar, je bil poži.r velik. Gasilci eo bili takoj na mestu in so preprečili, da nista pogorela še hiša in skedenj, k! sta vsrjk na enem koncu jvogorišča. Ognja sii zanetila zlobna roka. Nastal je po nesreči. Prejšnji večer se je v spodnjih prostorih do desetih ku-relo. V stropu je manjkala ena opeka. Ln skozi to luknjo so se prikradle iskre v staro špičevje in drobovje To je tlelo in tlelo. Ko je pritlelo na butar, so se vnele in razsvetlile vso okolico. Zavarovani so pri »Vzajemni«.
PRESKA.
Pri nas se vrši od 24. januarja dalje go6po-dinjsko-kmetijski tečaj. Obiskuje ga dvajset deklet. Velika napaka slovenskih mater je, da dajejo v zakon premajhno gospodinjsko in materinsko vzgojene hčere. Zato toliko nezadovoljnosti in razdorov v zakonu, odtod slabotna, razbrzdana deca. Bala, premoženje — to ee kmalu porabi — pridne roke in umna glavica, to ostane vedno. Zato se naše podeželsko 1 judstvo z vso vnemo oklene teh tečajev, saj so združeni s lako malimi stroški, sadovi pa eo tako obilni. Naš tečaj se vrši v župnišču. Vodita ga gospa Minka Odlasek in gdč. Rogljeva. Gospa voditeljica je učenka Krekova in vodi že 38. tečaj v Sloveniji. Ima cdlično kuharsko spretnost in globoko umeva potrebe kmečkih žena in mater. Tečaj bo trajal 10 tednov. Bližnje župnije, pridite ai ga ogledat in si še drugod omislite podobne. Tečaj zaključimo na tiho nedeljo z razstavo. Takrat pridite gledat v naš društveni dom kuharske, šivalne in druge izdelke naših dekleti
NAKLO.
(Predpuatoi spomini.)
Dolg je bdi letošnji predpust, pa vendar smo imeli le štiri svatbe. Med njimi je bila svatba g. Franca Prosena, posestnika v Strahinju, ki je zaveden naš pristaš in lziboreu društveni igralec. Dve svatbi sta bili gosposki brez harmonike, dve pa kmečki 8 harmoniko. Tako ni bilo mnogo prilike za plesa lačne in možitve željne ženske, da bi pri zaplečvanju nasičevale svoj glad po plesu in možitvi. Sploh bodi Naklancem v čast omenjeno, da jih je vedno več takih, ki si štejejo zoper svojo čast in zoper svoj ponos, da bi silili na ženitovajij-sko zaplečvamje kakor kaki izstradani »lačemper-garji«! Da jih pri svatbah mnogo ni prišlo na svoj zaželjeni račun, to so brž izvohali strahinjski »naprednjaki«. Pa so iz Strahinja pritisnili v Naklo in oznanili veliko »napredno« maškerado v Naklem. Toda zastonj so vabili in čakali I Naklaa-cev ni bilo, če izvzamemo par izjemi Hvala Naklancem I Častno so izkazali svojo zavednost in pokazali, da se ne dajo izvabiti v »napredni« kur-nik z nobenimi limancami, tudi z godbo in plesom nel Strahinjci pa so vrlo hvaležni g. Ferjancu, da eo imeli tokrat mir pred »napredno« mašikerado. Naj ve, čim manj bo maškerad in balov v Strahinju, tem več si bo pridobil zaupanja med ljudi In to zaupanj« bo več koristilo njegovi trgovini, kot vse veseboe strah tajske »napredne« mladine 1 Gasilci so praznovali predpust z dvakratno veseloigro »Pri belem konjičku«, ki Jo obakrat dobro
izpadla. Mlekarski odborniki po so pridno plesali ■i. mlekarskimi računi, da so jih uredili za občni zbor, ki so vrši v nedeljo, 13. t m. pop. v stari šoli. Da so a pred pustom zadovoljni, to lahko povedo gasilci in mlekarski odborniki, ženini in neveste pa so si pridržali nekaj mesecev v premislek!
SV. KRIZ PRI MORAVČAH.
Dne 28. febr. smo dobili zelo zaželjenega dušnega pastirja č. g. Antona Komlanca. Zeliino mu ljubo zdravje in veliko uspeha v dušnem pft-stirstvu. Naša ljubezen do gospoda se je pokazala takoj ob prihodu, ko smo ga po naših močeh kar se je dalo najbolj slovesno sprejeli.
IZ BETEČ PRI ŠKOFJI LOKI.
(Smrtna kosa.)
Dne 8. februarja je umrl Matej Nagli S, starostni član našega društva. Drušfeveni pevci so mil zapeli ob odprtem grobu žaloetinko. N. v m. p. — Letos je bil zelo dolg predpust, pa kljub temu smol imeli samo 2 oklica, poroke pa kar nobene. —< Nekaj družin se Je že posvetilo presv. Srcu Jezusovemu, sledijo naj še druge, tako da na konca leta ne bo nofbene več, ki bi ne bila posvečena. — V postu bo enkrat (dan prireditve se bo že še pravočasno naznanil) igra Beai Hur. Ker naši igralci vselej zelo dobro rešijo svoje vloge in ker je igra sama po seAri zelo lepa, zato Te, prijatelj, ki to bereš, povabimo že sedaj v naš lepi društveni dom.
STARA LOKA.
Naša društva se kaj pridno gibljejo. Orli pridno prirejajo igre, čeprav nimajo svojega doma. N« pustno nedeljo so šli v Selca vprizorit igro »SkapL-nove zvijače«, ki eo jih igrali doma z dobrim uspehom. — Tudi predpust smo dobro izrabljali; poročali so se ljudje od 20. do 65. leta. — Zadnji
so nas presenetili z novico, da se namerava zidati mlekarska šola, Id so nam jo izposiovali naši vrli poslanci. To pomeni velik napredek za naše kmetijstvo, ki je sedaj v tako hudi krizi. — Zidala se bo tudi velika vojašnica in tovarna pri kolodvoru; širijo se tudi novice, da sezidajo tovarno na posestvu Mine Erlih prt Svetem Duhu, da pa še ni dognano, kake stvari ee bodo izdelovale v njej. — Higienično stanje je pri nas zelo povjjno. Skrlft-tinka se še mi k nam zanesla, čeprav že hudo ra»-eaja v sosednjih občinah.
IG.
(Igra.)
V nedeljo 13. marca ob 8 popoldne bo v Kat. domu žaloigra »Za pravdo in srce«. Vsebina igre je vzeta iz zgodovine velikih kmetskih uporov, ki so se vršili po Dolenjskem ta Hrvaškem ter pa Štajerskem 1. 1573. Igra je polna najlepše vsebine in prizorov tako, da si jo mora vsakdo ogledatf, zlasti pa možje ln fantje. Zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in d to krasno igro ogleda v nedeljo 18. marca ob 3 popoldne ali pa na ev. Jožefa dan 19. marca ob 7 zvečer, ko se bo igra ponovila.
JEZICA.
Vse naše občane bo gotovo zanimalo, ako »vedo nekaj zanimivih številk ta podatkov o svoji domači občini. V povojnih letih se Ježica * veliko naglico širi v vseh ozirih. Iz dobrih 1600 prebivalcev ob komou svetovne vojne je število istih poskočilo do konca leta 1926. že na 2506. Stanovanjska beda, ki je bila zlasti prva povojna leta tudi pri nas skrajno ostra, ee je v zadnjih paT letih nekoliko omilila. Samo v 1. 1928. ee Je zgradilo 17 novih hiš s 43 stanovanji Občina je ob zaključka J. 1926. štela 424 bii.
SF
Zanimivi so hull podatki. koliko pijačo so J« v preteklem letu potočito v naši občini. Vina se ie potočilo 1M.080 litrov, piva 14.300 Utrov * 9700 litrov žganja. V« itevilko *> grwno. alastt udu* S tem pa te ni rečeno, -ia smo popili vse to obrani sami; ogromen del toga gre na račtm tujcev, zlasti Ljubljančanov, katerin je naia občina v vsakem Jasu prijetim izletiu kraj.
Visoke ao tudi številke, ki naiu povedo, koiiko mai.li vrst živine se je poklalo v naii ci>&:u v preteklem 'otn največ se ,<•' poklalo krav ' US: :a-to telet 92. dalje V> prašičev n 15	T«»ut
Jopo število.
V prihodnjih »evlkah .:\w!o:.:-tea. -a pa og<\:aii Je nekaj	- H' '^"t"« ■'
darKva. aso nam a> ;«watk '»« » »'• prostor
VRUVIK.V.
Orei t« V •••oiki • pmi?« -ie * a ^ ; Va obakrat put S :v«er rmmuit-ao Jttf j8B.;h >.klkitf« .cnaii. — ';<uMi.cwin> *	*
dan. ia«»? J» ^ rSil aa 'vsuuu	-5- a-
tsnčae;S Ta>v»ssjao	.'ae
marva jt va < •>•».<• * <i .rili	vokoteis^m
Joum V :. & aarvtu tet -cur	r^vs^ega
ic^a ia r.a'."«^. ia«	'.a -o
iS ji;Silvo ii. v.f f iTf<-3» .'.UK»a. "lj.fjno va - .< r.: :_.a	.-AK ador teli pretopiti,
ca, .-.-.ce i* .-ito sev* -J. iat jaj -e javi kakemu Eana.
SiBMl 7S1 3LUDU Xa ,:>at rv-.Vr * - »kjui v pretepu Line* Muian p. di>taao» ..'.ht j. itibneifa. V kratkem asu .« 9 te wa *.učsj v nbensKi občini.
IZ HUJUSKEUA OKRAJA.
Liberalci a, mesta Kranja « selu 'tjražajo nai pr-siaši SLS saraut uivicga le kana. ia kap nam obetasoi ia bomo klenkalci te -e vr-ell. Kranjsko liberalno r^mre vnra^nio lil oni Sv« jd aaiih fuijev. ali aa av+mo od njihovih. isto smo * -a tati en;»rat klenkaici oliko spametovali, ta -e bovisrno Irsali	»svoji k -n-ojim fai:o la
bo>io kmaiu »tdeli. »oiiko ta e te to iežc4l ttt*ra.«?v.
PREDOSUK. V aedeljo me 13L Jiarca popoldne po »iiiba božji Juino videli v Domu 37 .epo barrrjub tii.-ih »..k j preganjanju irščacstva t pr ;u ruu •to.etjiii. Ob tej prilik: ^ipoje iekliiki ibor naroaaih pesmi; par twk pa tai^ra >io s >rwn-iievsuipai oanaonija. car m v a^ii .ar. te ;u =ii-
3T. IKBfFJ s.v DOLSf^KH!!.
Slino Joti aaa* ramitevce, ia » prt jaiiujiii mlUvan 'Ako pi>{urvu. Doigo tahtaU m dira^. iuo inv, .ia so "ako jvijoreii. In »oii-zo e -..^ruuai asa Vate Kapiaa ;e .is., iierkaim tc;- , ,~icujuKi To.ta 'anot Pa «um me»eca e v«i» .*%-nas:ai. N'a seji krajšega »i. »vo-a one feuraax;a o '^reulagai: Anton Kovačič sti .-e i;rm,'.ni višji jciski jinaMi. ker č> piea volitvami oesti uabrsi kakih 10 otrt-i pa .ih .« bulo več!) ;ih petial v žajmiičo ia trn ara aztieiil listke .-a -oiilv t Kar aazna-aite. m \r.io v Ljunijani vaa paiseti vsaj aaio nasmejali. N'o. :ia saj s 3i'.o o aa pustno ntuei;«, takrat * te lahko teptati kakšna tela. Zintvol
■J0.HT50.
IVan Kure. finvšj ,>bratt»ro(!ja v rwiki pjpir-oirf s 'jtnri rne i narca v ~S le'u » jtarorti » 'jubilanski boUii« n e bd nokop«« araita zrn p»'kotiaiišto -.v. :jrna v Dot>runjah. kjer Jasa tsut
©
IZOBRAZBI
r^]
^ ------
Slovenec? Slovenka!
75 let ie minulo, odkar je .Mohorjeva družba siovtuskeuiu narodu daia 5\oje pn-e kn'ige ui s tem pokitzaia smernice zu ve-Uko^kuitiutK) deio med narodom. Po pravici sinemo lo otitumo ustanovo imenovati ujvtvjo kulturno napravo Slovencev, saj č>	> ..t razširila med uašim uar>
'•*Mt -M	viyig, ki so mu bile vzgo-
u .citeijiee ie tedaj, ko so se na->wjuu 'aeviu pci izobrazbi stavile nepre-mustiiivo ov ir©. U njih jo narod črpai pravo u tMuuC-ao .'iniko, sioaiečo na katoliških laeeiih. .lohorjeva uiiržba Iia jo tudi še jut* i*) pteieku 75 let, neizčrpen vir za ■ravti iu i>i©mt>nito izobrazbo našega na-■oda, -aj mj zna prilagodili prav ta\;o p<v reuuu ^euaujega časa, kakor jo pred 75 eu orala edino prosveto in omike med našim narodom.
Ob njeni 75 letnici naj -iprajuie Mohorjeva družba izraze globoko hvaležnosti \vsegn slovanskega nai»da. Priznanje širokih pia^n našega !an>da, da e ona od \se-,'a pooetka vzbujala in utrjev ala v njili versko in uarotlno zavest, naj veiia koc najlepša čestitka k njenemu ;t:biieju.
Kako bomo pra-iavili 75 letni jubilej uoše največja kulturne ustanov-.'
Kako se oddolžili našim velisiiai prsu-aikom, ki so jo ustvarili'1
Kako ajet-emu duševnemu očetu, ae-smnnemu .V. M. Slomšku?
Največio n najlepšo iivait^nust im izkažemo, 'ia bo
15. mare» t327 v>i»k ud iobi v aj enera aov r.i nia ".a Mohorjevo družbo.
Slovenec. Slovenka, rviia -ikrb b«»di. da ne l)mio manjkale v lubeni slovenski družini Mohorjeve knjige!
Križev pot m?s5!oraria Jčcreca,
Ha^ie- nji aad '.-se :arti-niv!	TrMiurilo >Do
-oijumir 'jj	bravrf,
lre-tmitvo sioveniki^ija nisi-.onsKega li«^a »ivatosiab rm--«;.iii<. V >Katoi:-k:ii m ie©. nih<- misn^nar Ke«^ -aino poroča o	"ctsti nakoin
•leiu.
V^e msopisje. kitajsko in evropsko v Makao, Hongicongu Ln Sekiju je pisalo o pifganianiu kristjanov v Taomunu. Ker le-uje tu slovenak; misijonar g. Jožef Keree,
jenja tudi aies^ova -vred 9 '.eti jmr:s -or^-ja. Pre-"otil jo veliko sveta, aa -Sara leta se ;o vrml v -ojscai kmj :n ;e uorai k-kaii zadnjo tni teniv-iiiiks pomoči v bolnici. k;er zn e zasačila ffitrt. Ces«H njegovih otrok te živi in so razkrtjp. jeni p» -tvznih krajih. Naimlajši e n :ik-;mko-piovee. aeten e aoniar. iva sta >a uradnika v ^viltf papirnici, a sta am 'kazala >tidi satinjo af '-n .-a -prwmla te frooa. Saj počiva v uini!
oglejmo si nekoliko njegovo življenje v teh trutlapclnih in trnjevih dneh.
Misijonar Kerec je do božiča deloval v južnih p >krajniab Heun-gšana in praznoval božič v glavnem mestu Šeki, kjer je bilo lepo število novokrščencev na sveto noč in na praznik popoldne pri volitvi novega predsednika in odbora .»Katoliškega delovnega kitajskega društva«. Takoj po božiču se je nameravat podati v Taomun, da bi tam praznoval novo leto z ondotnimi kristjani s slovesno službo božjo ter tudi tu izvolil novo predsedstvo »Katoliškemu ki-tajskemu delovnemu društvu«. V ponode-Ijek 27. decembra se je odpeljal proti Aia-tvoku in odtod s čolnom v Tai-ček-bam, odkoder je še dve uri hoda do Taomuna. Po-zno v noč je dospel na misijonsko post ijo. Drugi dan zjutr-j je takoj razposlal krščanskim skupinam pisma in jim naznanil svoj prihod. Nameraval je takoj po novem letu odpotovali na otok Lapa, kjer bi na praznik sv. Treh kraljev krstil o dotne katehumnne in s slovesnostjo nekako nadomestil božične pravnike. Že v adventu je prehodil v -e te kraje, pripravljal novokrščence za sv. krst in dal priložnost starejšim kristjanom za sv. spoved.
Tretji dan po svojem prihodu v Taomun ie hitel v Seung-čao, da je spovedal starejše kristjane, obhajal in maševal v -jnkajšnji kapeli presv. Srca. Ko sc je v četrtek vrnil, je še tekel po drugih bližnjih va^eh, da je spovedal in obhajal star-
ki niso mogli priti na misijonsko postalo. V petek, na staro leto popoldan, jj bil na ntisi^onH in pripravljal vse potrebno za praznik. Tudi je že dospelo nekaj krist-aiiov iz bolj odtteljenih krajev, da. bi kar tu ->ren')čili in se udeležili drugi dan slo-vesuosti. Prav nič pa ni vetiel, kaj se godi zunaj v mestu. Komunistično vojaštvo je namreč z letaki hujskaio ljudstvo k prega-nianju kristjanov. Po ulicah in na trgu so se zoirali. prihajali tt<» misijon in grozili 8 pobojem vseh »krščanskih . Misijo-nur a jo proglasili za najhujšega krvnika kitajskeua naroda, za ;.\sa, širiteija evropske vte- ohlepnosti... »Glavo mu je treba dsekati .... Trebuh naj se mu razpara!' >Odrežite mu jeziš!' ■>Krščanstvo je strup evropskih držav, hiepečih ptv nadvladi! — »Deii s krščanstvom k — Ti in »lični klici so se čull.
Ko e misilenar izvedel za to, je v dobri nadi tolažil kristjane in svoje miši* jonsko osebje, češ da je to le navadna pro-tlkršča ska demonstracija ob priliki božičnih in novoletnih praznikov, kakor je bilo to lansko leto in "udi letos v šeki in drugod po Kita skein, a da bi prišlo uo kakega d^ lanskega aapa«j». se ni treba bad. — Da .ol tudi v resnici le pri tem ostalo, bi bilo se vse dobro, a žal ia je to pot prišlo do prelivanja krvi radi -»v. vere.
Novoletno jutro se je precejšnje število katehumeircv in kristjanov zbralo ni misijonski postaji. Kar vojaštvo še ni z-iiu* trk oval o tako zgodaj, so le posamezni aU' dob ni civilisti motili službo božjo, vzn*
mirjali kristjane, žalili misijonarja in vero. Ker so kristjani tega vajeni, se niso dosti menili za vse skupaj. Kmalu po službi božji pa se je nabralo okrog misijona prccej nemirncžev, in tudi nekaj vojakov jc bilo med njimi. Tolkli so po oknih, razbili šipe in razdrli božični slavolok (tui) z napisom: »Ngo Čti tang kei — ugajn ktmg čok« (Rojstni dan Gospoda — prisrčno počastimo). Letaki, ki so jili širili no mestu, so nosili mandarinov podpis. Zato se je misijonar podal na mandarinat, da bi posredoval proti takemu ravnanju. Mandarina ni bilo doma; bil je v Šekiju. Njegov namestnik je izjavil, da vea gonja izvira od voja-gke stotnije, ki že skoro dva meseca biva v Taomunu ter iztirjava davke od kmetov. Bekel je, da nimia meči, da bi se protivil vojakom, zato je tudi odpovedal vsako pomoč in varstvo.
Misijonar je šel z mandarinata naravnost na vojaško poveljstvo, da poizve, če so res vc'a'ci povzročili ves nered, ter zakaj da tako ravnajo. Prosil je, naj poveljstvo zabrani posameznim vojakom hoditi okrog, razbijati na misijonski postaji in begati kristjane. A tudi tukaj, kakor nalašč, ni bilo poveljnika doma; tudi on je bil v šekipi. Njegov namestnik je zelo hinavsko odgovoril, da vsa gonja res izhaja od vojakov, da nikaker še ni dosegla svojega cilja, da ga pa hoČD. Misijonar so sklicuje na ustavo, ki dajo versko prostost in ji zagotavlja varstvo od strani obiastev. Častnik mu odgovori, da ima tudi on prostost nasprotovati. Misijonar nato, da ima vsak pač svojo prostost, a ta prostost da nikakor ne dovoljuje dejanskih napadov na tujo osebo in njeno imetje, čemur so pravi podivjanost, ne pa svoboda, vrednia omikanega človeka. Ako bi Krej prišlo do dejanskega napada, kakor se je to zgodilo to jutro, ali g. častnik zagotovi svojo vojaško pomoč, kakor to UPtava veleva? — Častnik pa na to zasmeh-ljivo odvrne, da on nima nikakega pooblastila, da bi nas čuval, da pa ima vrhovno povel je, da nas preganja. — Ali mi hoteli pokazati tako povelje od vašega generala? — Nisem dolžan kazati vam taka povelja,
je zarenčal, — Pa hočete prevzeti vso odgovornost in biti odgovoren za vse posledice, ki jih bo rodilo tako ravnanje; pričo imam, navzočna sta moj katehist in pod-nandarin? — A na vse to ni rekel drugega kot zabruril misijonarju psovko: »imperialistični pes k...	Dalje prihodnjič.
Franjo Neubaucr:
Jug in pomlad.
Jug-snvbač pomladi kliče: »Kje si mi, nevestica? Pojdiva čez dole, griče, kopna že je cestica! Sneg sem ves raztopil zate, lahke čeveljčke obuj, gozdi te želi in trate, naglo z mano odpotuj!« Vigred se je nasmehnila, jug nevesto je objel, k nam prišla sta mlada, zala, vsak pozdravlja ju vesel.
Zrna.
Če te liže kdo z besedo,
vedi, da ti hoče v skledo. ★
Nanj, ki zmir po svetu hodi,
pazi in previden bodi I *
Če v roko sega ti desnica, popazi, kam visi levica.
Jaz študiral, ti študiral,
kdo pa želod bo pobiral? ★
Nikar ne trdi, da si moder,
to pove tvoj konj in koder. *
Fanta glej najprej pod noge,
in potom klobučje proge I ★
Na plesu ti tako ropoče, testo pa shajati ji noče.
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Orlovski odsek na Ježici pridedi v nedeljo, 13 .marca I. 1. v Društvenem domu telovadno akademija Spored bo pester. Sodeluje črnuški tambu-raški zbor. Vstopnice kot običajno. Pridite po-gledat I
d Za župnije dekanije Cerknica: romanje n« Brezje in Bled v maju 11)27. Kakor 1. 1925 ln 192C., bomo tudi letos šli s posebnim vlakom m Brezje k Mariji Pomagaj ln k Mariji na Otok« blejskega jezera — če se nas bo zadosti oglasilo! 6l'i bi proti koncu maja, po s) i one m sporedu in za isto ceno (C5 Din) kakor land. Ke* bi šli pozneje, upamo za boljše vreme! Na Brezjah bo žrebanje, pri katerem od vsakih 100 udeležencev dobita dva izžrebana v denarju povrnjeno vplačano vsoto 65 dinarjev. Letos se pripusti tudi iz vsake župnije omejeno število otrok, kii so vsaj 0 let stari in se plača zanje ravnotalio po 65 Din. (ker je v tej vsoti računana le polovična vožnja.) Da bo pa mogoče pravočasno ugotoviti, če se nas zbere dosti za poseben vlak, naj se vsakdo, ki želi iti, zglasi takoj pri svojem gospodu župniku. Ko izvem za skupno število, bom odločil, če bomo mogli iti. V tem slučaju bi se sprejemali v vsaki župniji priglasi po 65 Din od 15. marca do 15 aprila. G g. župnike pa prosim, da mi sporoče takoj 18 t. m. število, ki bi se zbralo v njihovi župniji. Kot goste sprejmemo tudi sosedne Hrvate. Jernej Hafner, župnik, Stari trg pri Ložu.
d Pobegnil je od stariSev Pepa Gaber, učenec III. razreda meščanske šole v Celju. Dne 3. t. m. se je pripeljal z opoldanskim vlakom do Litije ln od tam neznano kam izginil. Deček je star 13 let in pol, visok, slaboten, nosi pepelasto obleko, krat* ke hlače, nahrbtnik in ima štajerski svetlozelen klobuk. Vzrok slabo izpričevalo. Občinstvo se prosi, da naznani naslov fantka nemudoma žandarme* riji ali še bolje materi Josipini Gaber-Zidanšek, Celje. Vsi stroški se {»vrnejo. Skrbeča mati prosi, da bi otroka vsak, ki ga dobi zadržal, dokler ne pride mati po njega.
Stric: »Mirko, ali si že kaj pomislil, zakaj hodite otroci v šolo?« — Mirko: »Za-to, da ne bodo še učitelji brezposelni.«
povesi mmm mpl
Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je blesketalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh.
Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač megla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček! Končno je potrgal še ledene sveče s strehe, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor...
Ljudje so oddaleč gledali čudno žup-nikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe
v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mrzlo spreletelo po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. —
V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, Škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni.
Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček ... Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse. pretrpi vse... Ljubezen nikdar ne usahne ...«
Ljudje so se zganili, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z lhibeznijo.
Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed: Led se je stopil, križ je ostal. Solnce je zm&galo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kxn-
Razno.
Tobak in koruza sta v
Ameriki doma in sta prišla v Evropo skoraj oba naenkrat. Nekoliko pozneje je prišel v Evropo puran, ki je tudi v Ameriki doma.
Jajca.* Tisti, ki bi hotel živeli samo od jajc, bi jih moral pojesti 37 na dan. Malo čudno se nam to zdi, a je vendarle tako.
Ločitev zakona. Na jugovzhodu Azije, večinoma na otokih, živi malajsko pleme. Ce se dva zakonska pri njih ne razumeta, gresta prav lahko narazen. Ni treba drugega, kakor da reče eden od njih trikrat zar poredoma: Ločim so od tebe,« pa je stvar končana.
Sol smeš pridejati krompirju šele tedaj; preden se začne krompir mehčati. Na ta način postane lepo raočaat.
ljevsii pot križa. S križa sije soliice večne ljubezni in topi led srcu. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste sli mimo tega križa, se potrkajte prsi: »Moja krivda!«, in mislite pri tem: »Tudi jaz geni doprinesel kamen t temu k riževemu gričku — <
Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, je marsikdo zaihtel...
6. poglavje.
Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivale« Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so pri-hrale z gora divje vode, pribučale skozi žrelo ter opustošile vas in travnike.
V župniji je bila 7rahljana vez med pastirjem iu čredo in nezadovoljstvo je zrastlo v strupeuo drevo ...
Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil Je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, nru je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnike, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil talko zelo domačega. Tu pa je bil vesel kraj — dom.
Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlcia vrata doma 90 se mu odprla...
Vrgel se je v roke župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga obdajata z ljubeznijo in kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladega, vitkega študenta! Župnik ga je skrivaj občudoval. Mihael je bil preko svojih let pameten, uvideven, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. -Gosp« Barbara, je rekel, >ol> tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.c
>Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, potem bom srečna —<
Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra se je žrelo razširilo.: je rekel Mihael župniku. >če bo šlo tako dal e, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.;
■ To ie res nesreča,c je odgovoril župnik. :-Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.«
Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bUo treba razkopati, zgraditi jeze, — kaj jaz vem.«
>To bi veljalo tisočake ln za to smo prerevni. Zaupa/ne v Boga je naše edino varstvo.?
»Nekaj' lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje Se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo — <
r,	za dnevom je hodil Mihael v gore prav do
T 'viških pectn, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem praznoverju bivale vodne vile. Risal je tek voda ter premišljeval in premišljeval, kako b. se dala rešiti vas. Toda premalo je p<4al CTadbo r -orja, m imel premalo tehničnih izkušenj, da bi vpl pravi izhod. In to ga je užalostilo.
Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd i>o
v dušo.	' Cr° mu je ob 8l<>vesu zapicila
>Ostani.i je prosila. >Ni3em storila prav ker sem odkrila preteklost Toda čiškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva ee.c
mlA^rTV8 °bsta.' na nj'eni s'ran'- Ona je ovila 2S 1jkol,J?lenJn nJene tihe- ^mne oči so ga txv gledale. »Midva bi morala držati skupni,- je .ekit >zakaj naju oba preganja nesreča.c FJ J ekla' 3'
Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišico. Zmajal je z "lavo radi tega temnega govorenja. »Kjlub vsemu mora biti tudi za naju sreča... hočem jo poiskati.«
Rika se je grenko zasmejala. >Pravtako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.«
»Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer bi se nebo lagalo. Hočem iti j)o tej poti, ln če bi se moral s temi rokami prekopati skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.?
»Ponosno govoriš, Mihaeli Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti inora človek verjeti.,: Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgleda! v mestu in zunaj po svetu?:.
»Ne,<: je odgovoril Mihael, >nisem imel č isa
za tox	.	, 1 j u
>Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi laltko zaupam. Zunaj v svetu imam nekogu, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav niči Zato te vprašam: >Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?«
»Nisem ga videl, Rika. Ted a če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov .. .<:
Postala sta zaupljiva kot prjiatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo: skrb in ljubezen I do doma. Rika je bih mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o demu, o bodočnosti...
Glasen klic ju je prestrašil, čiška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem? je zaklicala. Pri tej?... In v grad si prišel komaj enkfat. Rdečka ti je ljubša?--«
Mihael je vstal in rriiel razsrjeno deklico za roko. >NTe bodi huda. Čiška, je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.<
Rika je kratko pozdravila in odšla.
>Sramo!a je, da hodiš s požigalčevo Riko, Mihael,< je rekla Čiška, še vedno razdražena. >Ne spodobi se za te. —
>Ti si krivična, čiška. je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, čiška, in 7. nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.
»Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.;
»Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš «
k5iPka !?	P,avo in molčala. Očitek jo je
globoko za- el. Molče sta šla drug ob drugem Čez neka., časa je rekla čiška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z
»Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad m se veseliva.c	\
Prve češnje |f, n„.
ael v Kvropo tata 70 pred Kristusom rimski poS mk Lukul iz Male aS Lupina jajci tehta nH.
blizno eno tretinko Z
teže jajca. Ptica n,oa ,, Madagaskarju, v kateri smo zo pisali, u J jajca, kojih lupin- ■ -1 cm debela.
Caj. f-rni in »leni ^
od ir ca v bar odvuuia samo od starosti
prideta oba od
v. barvi je
grma. Razlika
V trenutku se je čiška spremenila. Njena solnč-na veselostje planila na dan in smejala se Je Mihaelu s svojim, modrimi očmi. »Sedaj pa morava do-zivet, nekaj izrednega, Mihael,c je rekla. sfarTslu-zabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklen co
prebrska« ^ JsHZra'Pal- Se,'aj k° 9pL hofem nekoHko prebrskat, po starem koncu gradu. Greš z menoj?*
v ,.. >btan konec .gradu?« in njegove oči so ™
S^JiST Kier°V'/' ^^ W ""	^
sme nihče stoni11 f SUr*1111^6» ?°Sp°d *rot? Ka™r ne sme nince stopiti! Skrivnost,1 stari grad ie vtbfi kot
Nadaljevanje na prihodnji stratrt spodaj. I
listov in pa (ki nali kako ravnamo 7. njimi.
Lokomotive. V An*, rlki ima železnica 1 lokomotivo, ki je dolga 32 metrov. Nemci so « zgradili lokomotivo, kt vleče z največjo lahkot« deset vagonov brzovlaka s hitrostjo 12i) km na uro Napredek, '/.n proizva-janjo 1 konjsko sile za 1 uro Ki porabil Ma 1820, | 12 kilogramov premoga, I sedaj pa porabiš komaj I dobrega pol kilograma, 1 Pa še to 11 i vse izkori-; ščeno. Konjska sila j« I ona moč, ki dvigne v 1 ' sekundi 75 kilogramov 1 meter visoko.
Cestna razsrctljau Tako smo hudi, če v m» stih ponoči niso ulir« dosti ra7^vetljcne. Pa C8 jiomL-ilinio, <la naši pral-niki cestne razsvetljavi sploh poznalj ni- >. Saj so še celo na >rvn3i vpel>ali prvo cestno rai- HF svetljavo šele lpta lSii, ™ . in sii-er v mestu Ham 4 ver. Leta 1H2S jo je vpeljal Berlin.
f'e» morje P1'- Gvri na severu okoli tečaja mori' sicer zamraio, v zaprtih severnih evro|>s!iih morji Ii tudi, a ne posebno močno. Leta 13-49 je bil pa lak mraz, da so šli i« mesta Stralsand na Nemškem lahko peš fez morje na Dansko. Leta HS8 je bilo V" ,ali0 mm- ''' je zamrznila co!o morska c«Ta Sund pri KopeJ); hagnu na Danskem, ki vendar nikdar ni tnirm in torej tudi ne mor« kmalu zamrzniti. Takrat je prišel švedski kralj Karel X peš fez Sund pred Kripenh.^en in SJ jo vzel
Gramofon. Tistim, ki raiti [K^lu-šajo gramofon, povemo, da izdelujejo * dal ie tako mnjline P* mofono, da jili lahko 1 žepu s seboj nosi"'"-Jezero Titicaca V ni Ani. t' je jezero tw caca, nelraj večje ™ danja Kranjska, le/.J p® 10(X) metrov viš> kot 1« vrh našega Triglava. tem jezeru je 7 ali 8 vj» rib. ki jih ni sicer nikjer drugod na svetu.
Dieseljer motor.
Naj-
večji Dieselje- motor u svetu je v Hamburg elektrarni. Ima
konjskih sil. Završmc« na Gorenjskem ima konjskih bjL Fala Pn Mariboru pa40.000
ŠČURKE in vsakovrstno golazen uniči brezkon-kurenčno sredstvo. — Naročila sprejema uprava »Domoljuba« pod šifro: »NajboljJe«.	16G9
mo lrettle bili lepi
nko se bočele veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojimi roU.r.ni In svojimi vodno lepše posta-jajočimi lasmi, uporabljajte tudi VI kol mi:
Fellerjeva mila zdravja In lepote z marko „Flsa" naj-
plemenitejše kakovosti, vsebujejo medleiusko preizkušene dobro delujofie sestavino, ki so vpijejo v kožo
in jo opiemenjujejo, poizkusilo enkrat: Elsn-lllljlno mlefnd milo, Elsa-runirnjnkovo milo, Elso-gilcerlnHko milo. Elsa-boraksovo milo, EIhh-I,«-trnoovo inllo, Elsa-mllo za britje in nikdar ne boste botiill uporabljati druzega mila. - Za poizkus 5 kom. Elsa mila že z zavojnino In pošlnjno vred Din 52'—, Fellerjeva kavkaškn pomnila za o raz In zaščito križe ,,Eisa", ona vam okranl mladost iu lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibko In baržunasto mebko. Strmeli i,osle, kako hitro Vam glneio pege, mozolei, sojodel,
razpokana in rdeea mesta. Fellrrjevn močna ..Elsa" pomada za rast las Nabrali tuje izpndanio las, prerano oslvelost, odstranjuje prhaj, dela drhke luse mehke, gibko in pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lom"ku eno ali po 1 lonček od obeh pomnil z zavoinino In poAtiiiuo vred Din 88'—,
T« eeu« se razumejo le, če se pofil je denar vnaprej, ker se proti povzetju zviša poštnlnu za 10'— Din
Naročila naslovite točno takole:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
lekarnar
Dolnja Stublca, Elsatrg 16, Hrvatska
Iz navado. Ko sem se oni dan peljal s tramvajem, sem videl sprevodnika, da je čital ljubimsko pismo. Ko ga je prečita!,
ga je pa s kleščami — preščipnil. *
Mož je prišel pw.no domov, pri čemer se je žena prebudila in ga vprašala, koliko je ura. »Ena je,« pravi mož. Toda v tem trenotku prične ura biti tri. Možu je to seveda zelo nerodno. »Saj vem da je ena, ni treba to trikrat ponavljati.«
Velika izbera
mošhE!i kloiniKov in Ceplc
došla po zelo nizki ceni, kakor ludi zadnje novosti
samoveznic in Krava! Anton Adamič, Kranj
ffalcnfe te strop!
Vsakdo se more odvaditi ali omejiti zdravju škodljivo kajenje z vporabo dr. Rascher-jevih putsch-tablet. Zavoj Din 30 in 42 v vseh lekarnah in drožerijah ali pri „AUR0RA" k. d., Kamenica 186, Srljem.
Silno znižane cene!
Od danes naprej cenejše vse blago! Kar je ie včeraj veljalo do 12 Din, dobite sedaj po 7 Din. Kar je bito včeraj po 16 Din, je danes samo 10 Din. Kar je bilo včeraj po 20 Din, prodajamo od danes naprej po 12 Din. — Štoii in volneno blago so četrtino cenejši. Ta razprodaja traja samo 30 dni.
Pridite vsi k »Tekstilbazarju«
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10.
Kdor nc more v Ljubljano, naj naroči ceniki
temu možu
vidi se
da nosi
Palm
potpetnike
Edino najboljši §°vaini siroil in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
GrKzner, Afller
Najnižje cenel Tudi na obroke!
Ltubllana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Čiška je zadovoljno plo6knila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih starišev.«
Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, upornimi stolpi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse poslopje spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskra življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom in bršljanom porastlih zidov.
Čiška je zavrtela ključ, hrešoe so se odprla visoka vrata. Vlažen, zatohel zrak jima je udaril nasproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela.
»Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in z ozkimi, ljubkimi okni. Tu čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjaščeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Čiška! Še nikdar nisem videl take krasote!«
Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne paj-čevine, ki so visele s stropa kot sive vreče.
Po krasnih, znamenitih stopnicah sita stopala navzgor. Mogoče so stopali kdaj tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in spolzke. Zgoraj je bilo sve-tleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki In
mejili celo vrsto soban z belimi, zlatoobrobljenimi, zaprtimi vrati. Čiška je poskušala različne ključe, predno je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, bisernico in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih.
V Mihaelu se je zbudila vedaželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in ni hotel dalje.
Čiška je tekla cd slike do slike, prijemala v roko razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, je tekla v sosedno sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile kroginkrog pokrite z orožjem in z lovskimi zmagovalnimi znamenji. Iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptičev in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lisasti tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen beli medved s snežno-belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravnem položaju so stale. Bogastvo treh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki.
(Dalje prihodnjič.)
Vsak Mohorjan naj pridobi še enega naročnika!
Kožuharji. Tako Imenujemo one živali, ki nam dajejo kožo za kožuhe. Najdragocenejše so v Severni Ameriki in v Sibiriji; to so razni 6oboiji, hermelini,. kune itd. Ker so jih preveč preganjali, so jih na nekaterih krajih skoraj popolnoma iztrebili. Zato so začeli gojiti sedaj na ograjenih prostorih vse te dragocene žiivali in jih imaS zn-eraj pri roki, če hočeš. Da je le prostor tako velik, da ujeta žival ujetništva ne čuti, pa je dobro. Samo v Kanadi Je sedaj okoli 800 takih ograjenih prostorov; notri so lisice, medvedjo, kune, skunki, bobri, ka-šmirske ovce itd.
Pivo. Lela 1919 so zvar rili na vsem svetu 116 milijonov hektolitrov piva, leta 1925. pa 173 milijonov hektolitrov.
Lep kamen. Ko je bil švedski raziskovalec Nor-denskjOld leta 1870. na Grenlandiji, je dobil lam kamen iz železa, ki je tehtal 21.000 kg. Ker ni bil daleč od obale, so ga spravili na ladjo in so ga prepeljali v Evropo. Sedaj se nahaja v muzeju v SilockhcSmm, glavnemu mestu Švedske.
sla
Ustanovljena 1. 18S9. Telefon Stev. 16.	Po?tnl ček 10.533.
lil....................
Stanja vlo- (G.-sdske Stedionica) stanje vlo-ženega denarja I iiihiisna lenega denarja nad 250 ml,i o- LJUUlJalld nad 1.000 milino« dinarjev. Prešerno« ulica Jono* kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in'sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, fapr jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premo>enja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletuih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Laško in istrsko BRINJE, slive
lai lige dobite najccneje pri FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska cest« it. 36,	1280
NajpopoInsiS1
STOEUTER
Šivalni stroji
» H»il|e, krojače ■ ievljnri« ter ti
Talk dom. Preden al n»b«»ile •lro|, oglejte al to Urednoat pri trrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. nI. 6/1.
Breipliiea pouk. 15 letno JftmstTo.
Izdajatelj: Dr. Fran« KuIotco 1*
Čipke
za cerkven:' svrhe dob:*e najugodnejše pri Osrednji č.^karski zadrugi. Ljubljana, Kongresni trg 2.
EN. mm, ZAGREB, Sadflioka ulica 3/12
Dolmvtln ilvokotes«. dete za tlrokolesa, pneuiiiatt-kt\ Stvulno stroje, »nmofone. gramofonsko ptciSfe ter nogometne žosrf po najnižji ienl. Mehaniki dobe popust.
Zahtevajte veliki llustrovanl brezplačni cenik
ter pošljite marko ta Din I'- »a poStntno.
Težakovo hranilno in zdravilno OL)E za ŽIVINO — je najboljše sredstvo za okrepljenje zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnio vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.— pri tvrdki: M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduliceva 13.	1162
Un tljICPffoi razni vpijoči reklami, ampak "C lladCUdJ bodi odločen in kupuj svoje potrebščine edino lev trgovini J. MENART, DOMŽALE — pri katerem dobil najboljše blago po najnižjih cenah. Ravno dospela velika množina čeških in angleških štofov, kojim bo cena letos izvanredno nizka, tako, da si tudi revnejši sloji lahko nabavijo za Velikonoč za majhen denar boljšo obleko. Oglejte si moje blago in čudili se boste tako nizkim cenam, Lepa izbira ženskega blaga, svilnatih rut itd. — Na zalogi vedno sveže specerijsko blago, moka, dež. pridelki, kuhinjska posoda, železnina, najboljši cement itd. Ravno dospelo cvetlično, povrtno in poljsko semenje itd.
Postrežba solidna in najnižje cenel
>
Dol
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za dragdenar ampak kupite Se danes dopisnico za 50 par in pišite tikoj po ilustrovani cenik z veo tisoč slikami na veletrgovino
R. Stermecki, Cel|e Stev. 19
v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce,ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez 5(XJ Din, poštnine .prosto. Kar ne ugaja.se zamenja ali vrne denar
Drevesničarska zadruga v Dorlarjih, ooita Škofja Loka — je začela z oddajo visokodebelnih
sadnih rirPVPSP JABLANE: Pisani kar. daumn uigvcoL. dinali Jakob Lebel) bo.
bovcc, šampanska rcneta in več drugih plemenitih vrst. — HRUŠKE: Vinske moštnjice, rumenke, tepke in razne druge vrste. — Cena jablanam je: I. vrsta 10 Din, II. vrsta 8 Din, III. vrsta 5 Din za komad. — Cene hruškam: L vrste 12 Din, II. vrste 10 Din za komad. — Vse cene veljajo z ovojnino vred Iranko kolodvor Škofja Loka. Manj kot 30 komad, drevesc se ne razpošilja. Naročila zadrugi.
BRINJE
vseh vrst
nudi najceneje tvrdka
I. KNEZ
LJUBLJANA _ Gosposvetska cesta St. 3
Zlatnike SsfcS tSzS^JL^
Pri Cešniku
LJUBLJANA :: Lingarjeva
Bravcem »Domoljuba« naznanjam, svoji trgovini poleg boljšega, tudi p dobro blago, kakor sledeče: šilon, bela ln rajava kotenina od bela in rn|ava kotenina, dvoj. lir. od pisano blago za srajce in bluze od kambrik, krep in delen od . , .
črni klot od........
posteljne garniture od . , ! 300 Uom. izd, post. odej, ruš ln klot. od 160 __ Perje za blazine!
10
23 10 14 22 300
ulica.
da imam v oceni in
Din naprej Din naprej Din naprej Din naprej Din naprej Din naprej Din naprej
Mnhiln k rednemu občnemu zboru HRANIL-VaWIIU NIČE in POSOJILNICE V SREDNJI VASI, ki se bo vršil dne 20. suica i 1. ob 3. urf
popoldne v uradnem prostoru. — Dnevni red; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1926. 3. Revizijako poročilo, 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Načelstvo.
Iriava Podpisani LOVRO HOČEVAR, po. IZJOvfe sestnik v Velikih Laščah, obžalujem svoj nastop proti IVANU ADAMIČU, posestniku v Gašpinovcm pri Sv, Gregorju, dne 21. februarja 1927, ter sc mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preganjanja. - Vel. Lašče, 1. III. 1927,
Lovro Hočevar.
UGODNO NAPRODAI: Hiš A, posebno pri-pravna za mizarsko obrt, v Preddvoru pri Kranju, IIIŠA z velikim vrtom zraven kolodvora v Novem mestu. — HIŠA z manjšim posestvom v Jurkavasl pri Straži. — Naslov v upravi lista pod štev. 1209,
Pfl7fir I Poult T kr°incln ri«"»fu in prikroje-I UiOl e vanju damskih oblek daje edino :-:	strokovno izprašana učiteljica
Roza Medved - Ljubljana,
Mestni trg štev. 24 — nasproti rotovža.
Učenke, ki so nevešče v šivanju, dobijo pouk tudi v tem. — Uspeh zajamčen. — Izdelujejo se vsakovrstni kroji po meri in najnovejših modnih knjigah, ki so vsakomur na vpogled.	1629
Malo posestvo tfiL.2 r:
sta, do 60.000 Din. - Ponudbe na upravo »Donio. ljuba« pod: »Malo posestvo« štev. 1664.
KlnhllkP 2eP'ce> perilo in dr. modno blago lllUMUng, kupite po izdatno znižani ceni za Velikonoč »PRI AMERIKANCU« - Ljubljana, Stan trg št. 10.	J |20
Kdor želi imeti
!7 s pomladno obleko,
bodisi za moške, ženske, iante ali dekleta, naj pošlje svoj naslov upravništvu »Domoljuba« in zahteva vzorce pod šifro: »RAZPOŠILJALNICA« št. 1608. — Vzorci se takoj brezplačno pošljejo.
češki semenski oves fe^
ČEK priporoča SEVER & KOMP. — Ljubljana.
Pozor!
Pozor!
Urednik: Fraar Zabiet,
Ako hočeš dobro obleko do 100 Din ceneje kupiti, moraš v novo otvorjeno trgovino v Škoijo Loko k M. REMIHU iti.	1517
Ugodno naprodaj!
Dva velika strešna STOLA (Grnšta) v velikosti 34 m dolžine in 10 ra širine, ter cirka 50.000 komadov že na strehi se nahajajočega BOBROVCA, »e proda po ugodni cenil — I. PAVLIN & ŠRAJ, opekarne Radomlje.	1597
Fižol mešan
dober za prehrano, dobite, dokler traja zaloga, po Din 1.75 ali kron 7___za kilogram pri
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Novo trgovino manufobture, novo blago in nove nizhe cene
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg 21 paleg Založniku
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čeč.