VII. KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENUE KONČAN Na plenarnem zasedanju kongresa je govoril Boris Krasgher, predsednik Izvršnega sveta Slovenije, Francka Strmole-Hlastec, ponovno izvoljena predsednica Centralnega komiteja LMS V dneh 26 in 27. januarja je bil v Kra-nju VII. kongres LMS. Kongresa so se, poleg več kot 500 delegatov in gostov, predstavnikov slovenske manjšine iz Ito-lije in Avstrije, delegacij komunistične in socialistične tnladine iz Trsta in Videm-ske pokrajine, predstavnikov občine in okraja Kranj, udeležili tudi Boris Krai-gher, predsednik Izvršnega sveta Slove-nije, Vida Tomšičeva, predsednica Glav-nega odbora SZDL, generalpodpolkovnik Rado Pehaček in Stane Markič, sekretar GO SZDL. Kongres je najprej delal v plenarni za-sedbi, kjer je izvolil svoje organe, tu so bili tudi pozdravni govori nekaterih tujih delegacij in predstavnikov občine Kranj, nakar je prebrala Francka Strmole-HIa-stec, predsednica CK LMS, referat o ne-katerih aktualnih nalogah Ljudske mladi-ne Slovenije. Kongres je nato delal v treh komisijah: komisiji za vprašanja mladine v proizvodnji in komuni, komisiji za izo-braževanje in idejno vzgojno delo in orga-nizacijsko politični komisiji. V zaključnem plenarnem zasedanju kongresa je sodeloval v razpravi predsed-nik Izvršnega sveta Slovenije Boris Krai-gher. Po njegovem precej obširnem govo-ru je kongres sprejel razrešnico doteda-njemu Centralnemu komiteju in nadzorni komisiji, nakar je sodeloval v razpravi še Miljenko Zrelec, član predsedfctva CK Ljudske mladine Jugoslavije. Kongres je sprejel predlog, da se Cen-tralni komite poveča od dosedanjih 57 na 67 članov. nadzorna komisija pa od 5 na 7 članov. Za predsednika Centralnega komiteja je bila ponovno izvoljena Francka Strmo-le-Hlastec, za sekretarja Zdravko Krvina, za predsednika nadzorne komisije pa Tone Preložnik. Iz referata Francke Strmole Tovarišica Prancka Strmole se je v re-feratu dotaknila samo nekaterih najbolj pomembnih vprašanj Ljudske mladine. Posebno se je zadržala pri problemih vzgoje mladih Ijudi. Ko je govorila o rriož-nostih, ki jih mladina danes ima, je po-udarila: »Ljudska mladina kot najširša, najbolj množična mladinska organizacija, ima v tem procesu nadvse pomembno in odgo-vorno nalogo. V njej, kot osnovni politič-ni organizaciji mladih in z njeno pomoč-jo, se mladi ljudje aktivno vključujejo v družbeno življenje in neposredno sodelu-jejo v družbeni samoupravi. še več. Tudi organizacija sama je del razvejanega si-stema te samouprave. Z vso svojo de-javnostjo z razvitimi oblikami dela, pri- speva skupaj z ostalimi družbenimi čini-telji k vzgoji in oblikovanju svobodne, družbeno vsestransko razvite osebnosti. Na mlari§ga človekr. danes ne gledamo kot na nezrelega, nedoraslega državljana, ki ga je treba le pripravljati na njegove bodoče naloge. Enakopraven je in od nje-ga pričaku.jemo, da bo aktivno sodeloval na vseh področjih družbenega življenja in si s svojim delom sam ustvaril mesto v njem. Razvite demokratične oblike zno-traj mladinske organizacije dajejo fantom in dekletom široke možnosti za sodelova-nje v vodstvih ' in povsod, kjer mladina sama neposredno organizira, vodi in oprav-Ija svoje različne aktivnosti. Vse to omo-goča, da je Ljudska mladina najširša in resnično demokratična tribiina mladih Ijudi. Strokovno izobraževanje mladine Francka Strmole je uvodoma poudarila, da je vprašanje strokovnega izobraževanja mladine eden osnovnih problemov za naš nadaljnji družebni razvoj. Nato je nada-ljevala: »število rednih šol iz leta v leto narašča. V šolskem letu 1960-61 sta bili v Sloveniii 1202 osnovni šoli, z 239.974 učenci, 27 gimnazij z 7700 učenci, 52 raz-ličnih srednjifi strokovnih šol s 13.373 učenci, na višjih, visokih šolah in fakul-tetah je bilo 13.492 študentov. Možnosti izobraževanja in strokovne vzgoje vseh, dopolnjujejo centri za izobraževanje v go-spodarskih organizacijah, delavske uni-verze in uvedba izrednega študija na sko raj vseh fakultetah visokih in višjih šolah. Interes mladine za šolanje, predvsem strokovno, je izredno velik. Brez dvoma je to ena družbeno najbolj pozitivnih te-ženj mladih ljudi. Mladina, ki konča osemletno obvezno šolanje, praviloma želi nadaljevati šolanje na II. stopnji. šole II. stopnje, zlasti strokovne, ne morejo sprejeti vseh kandidatov in zato nekatere uvajajo zelo formalne in družbeno narav-nost škodljive kriterije pri vpisu. Menimo, da je vprašanje možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje mladine po končani osnovni šoli zelo pereče. Ta pro-blem ne bi bil tako aktualen, če bi se del mladine, ki ne more ali ne želi nadalje-vati šolanje na II. stopnji, lahko zaposlili. Vendar so tudi tu možnosti omejene. Po-sebej še to velja za žensko mladino. Tudi starostna meja 15 let, ki je z zakonom postavljena, je ovira za zaposlovanje mla-dine neposredno v proizvodnji. V šolskem letu 1960-61 je bilo na šolah II. stopnje po razpisih prostih 9189 mest. Za ta me-sta se je prijavilo skupaj 12.153 učencev. Od teh je bilo sprejetih 8766, odklonjenih pa 3387 učencev. Tako je ostalo od raz-pisanih še 423 mest nezasedenih. V šol- skem letu 1961-62 pa je kandidiralo za 10.384 razpisanih mest 14.020 kandidatov, sprejetih pa je bilo 9.511 učencev in okoli 4500 odklonjenih. V letošnjem letu bo predvidoma končalo več kot 20.700 učen-cev osmi razred osnovne šole. Od teh jih bo verjetno zelo veliko število kandidiralo za vpis na šole II. stopnje. (Nadaljevanje na 2. strani) Pismo TitU Čez pet sto slovenskih deklet in fantov, zbranih na sedmem kongresu Ljudske mladine Slovenije v mesttt pod Triglavom, Vam, dragi Tito, že-limo v imenu vse slovenske mladine zdravja, sreče in uspehov pri Va-šem, za vse jugoslovanske narode in ves miroljubni in napredni svet tako pomembnem delu. Na našem kongresu — resničnem zborovanju mladosti — smo sklenili, da se bomo svojih nalog tudi v pri-hodnje lotevali smelo in zavzeto vsi, delavci, dijaki, kmetje, študentje. Pri tem pa ne bomo pozabili, da je res-nična, iskrena in polna mladost naša pravica in hkrati zadoščenje tistim, ki so v revoluciji postavili temelje našega svobodnega življenja in ka-terih vredni dediči hočemo biti. DELEGATI IN GOSTJE VII. KONGRESA LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE Imamo mladost in odgovornost Nadaljevanje s 1. strani Iz teh nekaj podatkov je mogoče videti, da je pritisk na šole II. stopnje vedno večji. To, in pa dejstvo, da struktura strokovnega kadra ne odgovarja potrebam proizvodnje (saj je v nekaterih gospodar-skih panogah razmerje med strokovnjaki z visoko in tistimi s srednjo strokovno izobrazbo 1:4 v korist onih z višjo ali visoko strokovno šolo, namesto, da bi bilo narobe), postavlja pred našo družbo, pred komune in okraje nalogo, da morajo vprašanju povečanja kapacitet šol II. stop-nje, zlasti strokovnih in poklicnih, posve-titi več skrbi in jsredstev. Ob tem pa je treba brezpogojno zagotoviti sredstva za normalno delovanje in razvoj osnovnih šol. 2e doslej je družba vlagala razmeroma visoka sredstva v razvoj šol. Iždatki za šolstvo so v skupnih republiških prora-čunskih sredstvih na drugem mestu; v občinah pa so bili izdatki za šolstvo sploh najvišja postavka v proračunih. Sedaj se oblikujejo samostojni občinski skladi za finansiranje šolstva, pri tem se skrb ko-mun za šole ne zmanjšuje, kakor mislijo nekateri (zlasti na okrajih), ampak mo-rajo komune še naprej skrbeti, da bo v teh skladih zbrano dovolj sredstev za normalno poslovanje in investiranje v šo-lah, katerih ustanovitelj je občinski ali okrajni Ijudski odbor. Velik problem, ki ga- bo treba začeti odločno reševati, je no-tranja delitev sredstev na šolah. Ponekod gre skoraj ves denar za osebne izdatke tako, da za materialne in funkcionalne ne ostane ničesar. V takih primerih se resno postavlja vprašanje obstoja teh šol, saj ni mogoče pričakovati, da bi kakor-koli reformirali pouk in ga modernizirali. Zaradi pomanjkanja sredstev so celo črtali iz predmetnika posamezne predmete ali pa zmanjšali število ur. Ob pomanjkanju sredstev za šole seveda ni moč govoriti o tem, da bi se, kljub našemu stalnemu prizadevanju, povečale postavke za svo-bodne aktivnosti, ki pa so eno bistvenih vsebinskih dopolnil reformirane šole. V lanskem letu ni bilo realnega pove-čanja sredstev v šolskih skladih. Sicer so se res povečala za 22%, vendar so isto-časno poskočili izdatki za celih 35 odstot-kov. Od tega odpade 20«/0 na povečanje osebnih dohodkov pedagoškega osebja. Kljub delnemu povečanju osebnih do-hodkov prosvetnih delavcev v preteklem letu, so ti še vedno odločno prenizki v primerjavi z dohodki, ki jih imajo delav-ci v drugih družbenih službah in gospo-darstvu. Menim, da je to tudi eden izmed vzrokov za majhen interes mladine za študij humanističnih predmetov na uni-verzi, ter za to, da se vedno večje šte-vilo absolventov učiteljišč in Višje peda-goške šole, ne zaposli v prosvetni stroki. O tem zgovorno govori tudi podatek, da v Sloveniji primanjkuje, na podlagi raz-pisanih mest, 1506 učiteljev. Skrb za večja sredstva šolskih skladov, za njihovo pravilno notranjo delitev, ka-kor tudi za vprašanje pravičnega in do-volj spodbudnega nagrajevanja pedago-ških delavcev po delu, so v prvi vrsti za-deve, ki se jih morajo resno lotiti samo-upravni organi na šolah. Komune, okraji, gospodarske organizacije, združenja, zbor-nice in ostali, so dolžni, da jim pri tem pomagajo; najmanj, kar morejo storiti je, da zagotovijo potrebna sredstva za osnov-no dejavnost in investicije na šolah I. in II. stopnje. Občinske organizacije LMS pa bi morale biti tiste, ki bi stalno opo-zarjale na vse težave in nepravilnosti na področju šolstva ter si prizadevale za nji-hovo rešitev.« V referatu je bilo nato govora še o centrih za strokovno izobraževanje, o od-nosu mladih do opravljanja šolskih obvez-nosti itd. Referat se je zadržal tudi pri reformi visokošolskega študija. Francka Strmole je poudarila, da se zdi, da obsto-ja upravičena bojazen, da bodo zaradi nezadostnega razumevanja gospodarstva na eni in zaradi neprimernih programov študija na drugi strani, postale višje šole in prva stopnja na fakultetah in visokih šolah le pripravljalnice za študij na na-slednji stopnji. To pa bi pomenilo, da se naša pričakovanja, da bomo s stopenjskim študijem in z razvojem višjih šol dobili v krajšem času več strokovnjakov, ne bi uresničila. Zato bo potrebno nadaljnjih prizadevanj, da bodo programi na tej stop-nji strokovnega izpopolnjevanja bolj usme-rili študente k problemom proizvodnje. Nadaljnji razvoj Ljudske mladine Ob zaključku svojega referata se je tovarišica Francka Strmole zadržala še pri vprašanju nadaljnjega razvoja Ljudske mladine. Poudarila je, da bo moral iti razvoj Ljudske mladine v naslednjem ob-dobju v smeri vse močnejšega poglablja-nja, demokracije in uveljavljanja principa samouprave znotraj organizacije. V okvi-ru organizacije in z njeno pomočjo, bi morali mladi ljudje zadovoljevati vse svo-je družbene, politične kulturne, športne in druge potrebe. Razvijanju različnih interesnih oblik, kot so klubi, študijske grupe, sekcije, bo potrebno posvetiti veliko pozornosti. Inte-resi mladih ljudi se bodo nedvomno še močneje diferencirali, kar bo zahtevalo take oblike dela, v katerih se bodo zdru-ževale manjše skupine mladine. Pa tudi naše politične izkušnje kažejo, da je klub-ska dejavnost v sedanjih pogojih najbolj uspešna metoda dela. Tudi znotraj aktiva Ljudske mladine bo treba razvijati po-dobne oblike dela. Aktiv pa bo ostal bolj tribuna, kjer se bodo* člani mladinskega kolektiva dogovarjali za delovni program, za skupna stališča, sprejemali skupne na-loge, volili vodstva in opravljali druge organizacijske posle. V skladu z razvojem komunalnega si-stema, ki gre v smeri utrjevanja in raz- vijanja komune kot osnovne družbeno po-litične skupnosti prebivalcev določenega teritorija, kjer se rešujejo vsa njihova vprašanja, bo treba tudi organizacijo Ljudske mladine v komuni postaviti v drugačen položaj. Doslej so bili občinski komiteji Ljudske mladine bolj reprezen-tant vseh aktivov, kot pa vodstvo orga-nizacije Ljudske mladine v komuni. drga-nizacijo Ljudske mladine v komuni bi morali postaviti kot osnovno organizacijo na teritoriju komune, katere najvišji organ Ali veš, kam se česibolan Ob vsakem vpisu vplačujemo seme-stralni prispevek za Študentovski zdrav-stveni sklad (ŠZS). Ker sem prepričan, da mnogi na novo vpisani študentje ne vedo kaj je to, sem napisal tale sestavek. Struktura študentov je s stališča nji-hovega zdravstvenega zavarovanja kaj pisana. Približno 68 •/» je upravičencev do socialnega zavarovanja po starših, 14*/« je zavarovancev — kmetijskih proizvajal-cev, 18 */9 pa je nezaprovanih. Ti zadnji so: vsi študentje nad 25 let, absolventi, študentje, ki začasno niso vpisani zaradi neizpolnjenih študijskih pogojev, inozemci in otroci staršev, ki niso v delovnem razmerju. ŠZS je uni* verzitetna ustanova, ki skrbi za popolno zdravstveno zavarovanje tudi za tiste štu-dente, ki so le delno ali pa sploh ne-zavarovani po socialnem zavarovanju. ŠZS plača za te študente razliko (pri tistih, ki so delno zavarovani) ali pa vse stro-ške (pri nezavarovanih) za vse zdrav-niške preglede, obiske na domu, zdrav-niške in zobozdravstvene intervencije, zdravila, ortopedske pripomočke, očala, rcšilne prevoze in oskrbo v bolnicab ter zdraviliščih. Plačuje pa tudi razliko za dietno menzo študentom, ki so do nje upravičeni. To pa določi na predlog zdrav-nika posebna komisija. V poštev pridejo v glavnem tuberkulozni bolniki, diabetiki ter bolniki z rano na želodcu in dva-najstniku. Pogoj za izkoriščanje teh ugodnosti je potrdilo v indeksu o plačanem prispevku za ŠZS. Svoje prostore ima ŠZS na Uni-verzi, vhod iz Gosposke ulice, I. nadstr. je konferenca članov. Občinski komite Ljudske mladine pa naj bi bil morda iz-vršilni organ te konference. Tako mesto in položaj Ljudske mladi-ne v komuni zahteva že današnja stopnja razvoja, zato bo moral tudi novi statut LMJ to odražati. Ljudska mladina se bo morala v komuni vse bolj povezati z ostalimi družbenimi in političnimi orga-nizacijami in sodelovati v komunalni sa-moupravi, ker bo le tako lahko reševala številna vprašanja mladih občanov. lahko obrneš, Tu dobite informacije vsak dan, razen sobote od 11. do 13. ure. Absolventi labko v tem času vplačajo svoj redni prispevek. Zavod za zdravstveno varstvo študen-tov (ZZVŠ) pa je samostojen zavod, ki izvršuje zdravniška in zobozdravstvena dela za študente. Splošno in specialistič-no ordinacijo ima na Miklošičevi cesti 14, kjer je tudi ena zobna ambulanta, druga zobna ambulanta pa je v študentskem naselju v bloku V. Ordinirajo: — splošna ambulanta od pol 8. do 13., — specialistična ambulanta popoldne od pol 4. do 5., — zobna ambulanta na Miklošičevi ce-sti od 8. do 14., — zobna ambulanta v Naselju od 7. do 13. Nova dela sprejemata obe zobni ambu-lanti le prvi delovni dan v mesecu, od 8. do 9. (Miklošičeva) in od 7. do 8. (Na-selje). Nujne primere pa sprejemata obe ambulanti vsak dan prvo uro dela. ZZVŠ pa skupaj s ŠZS skrbi še za preventivo med študenti (vsakolctno flu-orograttranje, sistematski pregledi, pre-gledi in cepljenje brigadirjev itd.), za zdravstveno prosveto ter nadzor nad štu-dentskimi domovi in menzami. Ker Zavod deluje v skrajno težkih raz-merah, saj ima za 9000 študentov komaj 139 kv. metrov prostorov, si vsi želimo, da bi čimprej zrasel novi študentski zdravstveni center, ki nam g? že dolga leta obljubljajo. Andrej Baraga Govore delegati s V. kongresa Zveze študentov Jugoslavije V Ljubljani bo 8., 9. in 10. februarja kongres ZŠJ. Referati, koreferati in razprava na kongresu se bodo gotovo dotaknili vseh najbolj bistvenih vprašanj, ki so se pojavljala v obdobju med obema kongresoma. Zdi se, da predstavljajo ta vprašanja dva kompleksa problemov, ki zadevajo na eni slrani reformo visoko-šolskega študija, na drugi strani pa nadaljnji razvoj Zveze študentov. Eno in drugo je zelo pomembno. Predvsem okrog reforme visokošolskega šiudija je zadnje čase, ko se odpira pred nami še veliko nerešenih vprašanj, morda prehitro sprejetih stališč in zaključkov, ki ne odražajo tisiega, kar smo vsi želeli, veliko razprav. Te razprave so mnogokrat kritične in konstruktivne, so pa tudi take, da ne prispevajo veliko k temu, da bi se začele stvari izboljševati, temeljito korigirati. Kon-gres bo gotovo razpravljal o vsetn tem. Do bi spoznali, kako mislijo o takih vprašanjih naši delegati, smo jih zaprosili, naj nam odgovore na nekaj vprašanj. CUK EDVARD, študent elektrotehnike: — Glede na to, ker vsebinska reforma študija še ni izvedena, se javljajo pogoste napake, ki so povod govoricam, da refor-ma v taki obliki ne ustreza. Se ti zdi, da so te govorice upravičene? — Glede na to, da je stopenjski študij na Elektro fakulteti najstarejši na ljubljan-ski univerzi, mislim da imamo pri nas že nekaj praktičnih izkušenj. Drži sicer, da je tako med predavatelji kot med štu-denti precej močno mnenje, da bi bil paralelni način študija boljši kot stopenj-ski, vendar sedaj, ko imamo stopenjski študij že uveden, izhajamo iz slabih in dobrih lastnosti tega. študijska komisija pri Fakultetni upra-vi je sicer precej delala na učnem načrtu stopenjskega študija, vendar so vsebinske spremembe v programih dokaj majhne. Ravno v tem je po mojem vzrok, da pri nas reforma ni uspela v takl meri, kot bi sicer lahko. Glavni problem, ki se je -pri tem pojavile, so nerealni prestopni po-goji iz prve v drugo stopnjo. če hočemo namreč ustvariti iz gimnazijca starega kova že po dveh letih študija za prakso uporabnega elektrotehnika z višjo izobraz-bo, je nujno, da poleg osnovnih teoretskih predmetov poslušajo študentje predvsem predmete praktične vsebine. Ravno v tem se mora namreč odražati inverzija. Vse to pa program prve stopnje tako zgosti, da postane za povprečnega študenta pretežak. Iz tega sledi, da je treba z reformo štu-dija na univerzi najprej korenito refor-mirati študij na srednjih šolah. 2e prej sem omenil, da so prestopni pogoji pre-hudi. Zakaj? Zaradi tega, ker želijo, z izjemo nekaj posamqznikov, vsi študentje končati štiriletni študij. Verjetno pri tem tudi titula marsikaj pomeni. Glavni vzrok pa je prav gotovo nezanimanje prakse za diplomante prve stopnje. Pred kratkim smo imeli na fakulteti sestanek štipendi-torjev (bilo je okrog 30 predstavnikov), s štipendisti. Med ostalimi vprašanji je bilo celo večkrat zastavljeno vprašanje, ali praksa sploh potrebuje strokovnjaka I. stopnje. Nihče od navzočih ni (hotel) od-govoriti na to vprašanje. Nam, predstav-nikom študentov, je bilo do sedaj jasno, da je potrebno zagovarjati stopenjski štu-dij in celotno reformo. Toda po takem sestanku se menda upravičeno vprašam, kje imam zaledje. Štipenditorji nočejo štipendirati študentov I. stopnje, tako je bilo ogromno prošenj odklonjenih. štu-dentje ne vidijo ustreznih delovnih mest v proizvodnji, na katerih bi se zaposlili, ker jim praksa tega ne pokaže. človek po vsem tem dobi vtis, da se z reformo ukvarjajo samo najvišji oblastni organi, medtem ko je za vse to praksa indife-rentna ali neseznanjena. Zaradi teh in podobnih problemov, ki so še nerešeni, se na naši fakulteti še veliko razpravlja o upravičenosti in obli-ki reforme. Mnenja sem, da je bila refor-ma nujno potrebna, v iskanju najboljše rešitve pa naj nam priskoči na pomoč predvsem praksa. Dolžnost fakultet in nji-hovih organov pa je, da potem, ko so potrebe prakse znane, ustvarijo take štu-dijske načrte, ki bodo hotenjem in tež-njam reforme v polni meri ustrezali. JOŽE SPACAL, študent umetnostne zgodovine: — Velikokrat govorimo o premalo po-globljenem in študentom premalo prila-gojenem idejnem delu. Kakšne oblike in kakšno vsebino naj bi po tvoje to delo dobilo, da bi zajelo in zadovoljilo res najširše množice študentov? — Z izobraževanjem razvijamo, obli-kujemo in humaniziramo intelektualno stran človekove duševnosti. Zdi se mi, da se tega premalo zavedamo. Naša družba pričakuje z univerze zre-lega, zgrajenega človeka, tako na stro-kovnem kakor tudi na družbenem pod-ročju, zato mora biti vsebina strokovnega in idejnega izobraževanja tesno povezana. Izobraževanje je dolgotrajen proces, zato bo rezultat zadovoljiv in uspešen samo takrat. ko bo naše delo načrtno in kar v strokovnih predavanjih ne more dobiti. Vsako predavanje in diskusija pa naj ima za cilj čimbolje osvetliti določeno snov, predvsem pa naj se idejno jasno opredeli. Prilagojena morajo biti preda-vanja željam in interesom študentov. Ta-ko bodo postale katedre več kot samo potreba, ker se bo v njih čutilo močno študijsko dopolnilo. Predavanja bi morala bolj zajemati aktualne dohodke v svetu in doma, kot so v zadnjem času 22. kongres KP SZ, Kongo, Kuba, naša nova ustava, načrt družbenega razvoja, polemika čosic — Pirjevec. In vendar z vsemi temi oblikami ne moremo aktivno vključiti v idejno izobra-ževanje vseh študentov. Zato ne bi bilo slabo, če bi nam uspehi na katedri ali drugih predavanjih lahko pritegnili v de-bato v letnikih tudi študente, ki predava-njem niso prisostvovali. Tako bi nam uspelo vključiti tudi tako imenovane pa-sivne študente. Center za marksistično vzgojo se mi ne zdi zastarela oblika. Morda naj bi bil neka višja stopnja idejnega izobraževanja za vse tiste študente, ki se želijo poglobiti v študij marksizma. Osnovne oblike idej-nega izobraževanja morajo biti na posa-meznih fakultetah, oddelkih in letnikih. Po novi študijski reformi ostaja študen-tom malo prostega časa. Zato ga je treba smotrno izkoristiti. ŠIMAC RUDI, študent ekonomije: — Veliko časa si delal na socialno- primanjkujejo sredstva za sklade, zato se v veliki večini primerov v kreditne sklade spreminjajo že itak skromni štipendijski skladi. Vse to kaže le na slabo stran štipen-dijske politike. Celotni ta sistem bi bilo treba sanirati in ga postaviti na nove principe, ki bi predvsem upoštevali našo kadrovsko politiko. Skratka, štipendije naj dobijo Ijudje, ki so jih potrebni in katerih sposobnost jamči, da bo družba dobila tako iskan kader. KOCJANČIČ JANEZ, študent prava: — Sveti letnikov so se uveljavili in upravičili svoj obstoj. Glede na razprave o tem, da bi bilo potrebno njihovo vlogo še bolj poudariti, nas zanima, v kateri smeri naj bi se odvijal njihov nadaljnji razvoj? — Razširitev pristojnosti svetov letni-kov bi morala biti po mojem mnenju na-daljnji korak pri demokratizaciji, decen-tralizaciji in utrditvi sistema družbenega upravljanja na univerzi. Sveti letnikov bi najlaže reševali večino konkretnih študij-skih, socialno ekonomskih in drugih vpra-šanj in bi s tem v marsičem razbremenill fakultetne svete, ki naj bi potem le usmerjali celotno politiko visokošolskih zavodov v smeri, ki jo narekujejo druž-bene koristi. Zato je tudi nujno, da se v fakultetnih statusih jasno določi razšir-jena vloga svetov letnikov in da se nji-hove pristojnosti na eni in fakultetnega sveta na drugi strani pravno razmeji. Prav tako bi bilo treba v teh statutih določiti, da so fakultetni sveti po suge- ko bomo skupno s predavatelji zavestno gradili mladega človeka od takrat, ko pri-de na univerzo. Redni študentje v glavnem z zanima-njem in interesom sledimo strokovnim predavanjem. Ponekod so dobro sociolo-ško interpretirana in idejno prilagojena naši družbeni stvarnosti. Ponekod pa je čutiti rahlo vulgarizacijo ali pa tendenco po indiferentnosti interpretacije. Predava-telji morajo podajati snov v duhu nove študijske reforme, kajti zavedati se mo-rajo, da prav v okviru strokovne snovi lahko največ prispevajo pri oblikovanju lika našega intelektualca. študentje mo-ramo biti kritični pri sprejemanju študij-ske snovi. če že ne moremo pri vseh predavateljih vplivati na vsebino preda-vanj, pa lahko zahtevamo, da so vse pro-seminarske, seminarske in diplomske na-loge grajene na sociološki osnovi. Tu mo-ramo prav komunisti odigrati svojo vlo-go in svojim kolegom pomagati z nasveti. »Uvod v družbene vede« lahko veliko pripomore prav v tej smeri. Vendar bi po mojem moral biti ta predmet posa-meznim strokam bolj prilagojen. Tudi Zveza študentov lahko veliko pri-speva i?ri duhovni obogatitvi mladega člo-veka. Svobodne katedre, ki so se uvelja-vile kot ena izmed najboljših oblik našega idejnega dela, lahko dajejo študentu tisto, ekonomski problematiki študentov. Kate-rih bistvenih vprašanj s tega področja bi se moral kongres lotiti in nakazati smernice za njihovo reševanje? — Prvo vprašanje, ki se mi zdi obenem najvažnejše, je vprašanje štipendiranja, ali kakor se v zadnjem času imenuje, vpra-šanje štipendiranja in kreditiranja. 2e dalj časa tečejo razprave o tem, da naj kreditiranje nadomesti sedanjo obli-ko štipendiranja. V začetku se je govorilo, da štipendije ne nudijo več možnosti za študij vsem, ki so jih potrebni, da je sistem skorumpiran, da se preveč upo-števa sistem vez in poznanstva ipd. Kre-ditiranje naj bi se razširilo na vse in bi bila s tem dana možnost študija vsem. Dajale naj bi jih Komunalne banke, kjer bi bili vsi študentje, ki so študijsko spo-sobni, tudi kreditno sposobni. Dana je bila možnost, da bi banke kredit v celoti, ali vsaj večjem delu, pri nizkih obrestih odpisale. Danes zgledajo stvari precej drugače. Ponekod dajejo kredite banke, ponekod podjetja, ponekod je to osnovni sistem, ponekod dopolnilni itd. Odpisi so majhni ali jih sploh ni. Pokazalo se je tisto na kar smo ves čas opozarjali, da so nam-reč krediti v teh pogojih nesprejemljivi. Sistem je presajen iz držav z drugačno razvojno stopnjo in ureditvijo. Ob tem stijah in predlogih svetov letnikov dolžni razpravljati in sklepati. Na koncu naj še poudarim, da naj bodo sklepi svetov let-nikov vedno strogo obvezni za vse tiste, ki jih sprejmejo, kajti tudi pri sedanjih svetih letnikov je popolnoma napačno mnenje, da so ti zgolj študentska institu-cija, kjer naj študenti profesorje o svojih problemih le informirajo. ZIMŠEK ANTON, študent gozdarstva: — Bi nam hotel povedati o čem boš na kongresu diskutiral? — Na kongresu bi želel spregovoriti nekaj besed o vprašanju nizkega odstotka vpisanih slušateljev univerze visokih in višjih šol v Ljubljani, ki so iz vrst de-lavske in kmečke mladine. Ugotovili smo, da se ta skupni odstotek giblje v zadnjih letih nekoliko pod 30 «/0 — v lanskem šolskem letu 15 odstotkov delavske mla-dine in nekaj manj kmečke (podatki Za-voda za statistiko LRS). Odstotek je v primerjavi s celotno družbeno strukturo zaskrbljujoče nizek. Jasno nam je, da je takemu stanju v veliki meri botrovala neurejena kadrovska politika in da je naša dolžnost, da z zdravim štipendira-njem, predvsem s skrbno izdelanimi šti-pendijskimi pravilniki to vprašanje ure-dimo. Pogoj za to pa je predvsem res načrtna kadrovska politika. Eno najzanimivejših srečanj na šved-skem je bilo prav gotovo srečanje s kapitanom Galva-om, gotovo največ-jim Salazarjevim nasprotnikom. Ali vam kaj pove izraz njegove obraza? L Nekaj o šl-jdentih O Na koncu avle - kavarna Q Družcbni večeri, ki so se sprevrgli v debatne večere $ še nekcj o zabavi © Srečanje s kapitanom Henrikom Galvaom Srce študentovskega žjvlenja je Aka_ demsko Foreningen ali A. K., ka-Kor na kratko nazivajo študeiuje to stavbo, kjer ima svoje prostore univerzi-tetnj odbor. Po naše bi rekli U.O. To je starinska stavba poleg umverzitetnega poslopja. V njej so prostori za ocibor in par večjih dvoran za študentovske pri-reditve. Da je življenje zelo razgibano spoznaš že takoj, ko vstopiš v avlo. Zidcve prikriva množica plakatov raz-nih velikosti. Na enem je vabilo za ples, na drugem je vabilo za predavanje, tret-jc spet vabi člane konservativne stranke nu debatni veeer itd. Tu imajo vsak svojo razglasno, tablo, takozvane »na-tions«, kar b; v našem študentskem živ-ljeniu pomenilo pokrajinske klube. Tu "razglašajo vsa pokrajinska združenja štu-q. ruov. Od tou poplava razgiasov ai vabil. Plakati so kot običajno pri študentih pi-sani in res duhovito karikirani. To je prvj vtis, ki mnogo pove. To je veiik lokal, udobno ter okusno opi-niijen m zaradi tega prav gotovo edinstven. Ogromen prostor je z udobni-mi naslonjači razbit v manjše zaključene enote. Na sredi je majhen vodomet in s slik po stenah nemo gledajo na mladi rod kra>lji, (kdo ve, katere zaporedne števiike), kako izgubljajo čas v neskonč-nih debatah. Pravijo, da je ta prostor še posebej nevaren za bruce, ki se tu poli-tično uveljavljajo v neskončnih diskusi-jah in modrovanjih. Starejši pridejo tja le za kratek čas, na konico in kratek pomenek. V naglici preletijo novice v časopisih potem zopet bitijo. Tu se pro-slavljajo izpiti in podobne svečanosti. Vsekakor zelo prijeten kraj, kj pa je v nasprotju z našimi kavarnami tih in mi-ren, kar odgovarja mirnosti njegovih obi-skovavcev. Obrarov ne vidiš toliko kot časopilov in dim, ki se dviga iznad vi-sokih naslonjačev. Družbeni večeri, ki so se sprevrgli v debatne večcre ... Študentje so kot vsi Svedi zelo prijazni in družabni. Med študenti je raširjena navada, tia se vabijo na druzaune večere. Povabilo na kavo ali čaj pomeni kram-ljanje, ki se ob sveči razvleče dolgo v noč. Bii sem na veliko takih večerih, toda žal so se vsa končala z burnimi de-batami, tako, da po glasnosti skoiu.i niso spadale v sobo, kjer je romantično me-žikala sveča. Pogovor se je takoj zasukal na politično plat. Po nekaj izkušnjah sem postal previden, ker sem hote] obdržati pogovor na drugih stvareh, da ne bi za-moril deklet, ki so bila vedno ob stra-ni. Nič ni pomagalo! Slo je vedno po istem kopitu! V začetku pogovora em se bolj branil in na koncu, ko sem nasprot-nika bolj spoznal, sem vračal v istem to-nu. Niso pa bili to spori! Zelo priljublje-na tema je bila demokracija. Končali smo pa vedno pri Marxu, kjer sem se počutil bolj doma kot oni. Posebno glasno je bilo, če so bili zraven študentje, ki so pripadaJi konservativni stranki. Nekoč je eden stopil k polici s knjigami in ob splošni pozornosti izvlekel biblijo in vprašal: »Ali nl Marx in njegov Kapital zastarel in ali niso resnice, ki se jih cklepate stare, kot resnice v Bibliji, ka-tero zametujete. Pri tem se na ilti na-čin oklepate dogem iz Kapitala kot mi iz Biblije?« Odgovoril sem mu kratko, da njegovo vprašanje kaže vse njegovo ne-poznavanje Marxovega nauka, ki je vedno poudarjal boj proti dogmi in vedno izhajal iz dialektičnih načel. Pri tem scm mu citiral Marxovo misel: »Ivloje ugotovitve jemljite kot vodilo in izhajajte iz konkretne situacije.« Nekoč sem se razburil, ko mi je nek komunist očital ,da smo nesolidarni. Pri tem pia je povzdiignil pogumno malo Albanijo. Bližal se je ravno čas XXII. kongresa KPSZ. Čez neksj dni sem ga zopet srečal, tokrat je Hruščev že napa-del albansko vodstvo KP, in postavil sem mu nevedno vprašanje, kaj misli o so-lidarnosti med KP Albanije in PKSZ. Ta-kih večerov in pogovorov je bilo polno, toda skoraj vsi so bili podobni. Plesi so kaj pogostni in priljubljeni. Za časa svojega bivanja sem bil na plesu nekajkrat, vsakikrat sem dobil di\. ^n vtis. Najbolj množioen je bil ob obisku študentov z Danske. Ples v več dvoranah hkrati, veliki orkestri in množica ljudi. Deklet je bilo veliko in veselo je bilo. Tu ni nihče preveč spraševal, pac pu se je v splošnem razpoloženju iskalo veselih obrazov, pripravljenih zaplesati. Tipično množično veselje. Dekleta so nekoliko manj zadržana. Drugič sem plesal v baru. Nič kaj po-sebnega. Bar kot pri nas. Nekoliko več teme in muzika je bolj rezko udiarjala na ušesa. Družbe so bile zaključene. Tu-d| tu nisem opazil neke razlike od naših plesov. V tretje sem bil presenečen, ko sem šel na ples v Zadnji, najbolj umazani sa-lon na divjem zapadu, kot je pisalo na plakatu. Obstal sem pred vrati, nad ka-terimi je pisalo The Last Dirtist Salovn. Nenadoma sta planila ven dva kavboja in me skoraj podrla. V rokah sta imela ' dve strašni pištoli na vodo. Vstopil sem in se takoj postavil ob isteno, kajti ples je bil divji. »Jazz-band« je divje posne-mal stari New Orleans — po tonu in obleki. Nad njimi je bilo drevo za obe-šanje in obešen slamnat mož z napi-som: I died, and boots on me. Po dvo-rani pa je valovila množica kavbojskih klobukov med kričanjem in streli. Dekle-ta so bila oblečena kot fantje in tudi obo-rožene- Nekatere so bile tudi bolj po-mankljivo. . . kar v hoola-hop nogavice brez krila in modrčkih... Brez besede sem opazoval — moja spremljevalka se mi je smejala. Pokazala mi je skozi okno. Groza! Tudi zunaj sami kovboji. Zaku-rili so ogenj in pekli kokoši, se smejali, streljali in prepevali. Poudariti pa mo-ram, da so bili po večini vsi kavboji bruci ali eno leto stari bruci (lanski). Od zunaj je giedaio nekaj starejših lju-di z začudenjem, kam pelje sodobna mladina. Nekega dne sem med množico plakatov v avli AK onazil e^"r-- ¦¦-->->r-,Tri Hern- ¦« Galvao. Kolega s Švedske mi je takoj po- UTRIHKI KONTAKTHEGA' STIPENDISTA vcdal, da bo v kratkem prišel v Lund Gal-vao, ki bo ob dogodkih na ladji »Santa Maria« govoril študentom o Portugalski in trenjih, ki so našla zunanji izraz v dogod-kih na luksuzni ladji. Povedali so mi, da študentje vabijo po-litične osebnosti iz raznih dežel z name-nom, da jim predavajo o aktualnih vpra-šanjih v njihovih deželah. Prav tako so ob dogodkih na ladji »Santa Maria« po-vabili portugalskega veleposlanika Iz Stockholma. Ta seveda ni bil pripravljen, zato je iskal vzrok, da bi odpovedal. Na-šel ga je takoj. Študentje so ga povabili po telefonu in pri tem zagrešili »neodpust-ljivo rapako«. Titulirali so ga z Mister in to mu je bilo dovolj. V odgovor jim je povedsl tole: »V svoji dolgoletni praksi se mi še ni dogodilo, da bi me kdo na-zval z Mr. Jaz sem excelenca! Ne pridem predavat!« študentje si niso belili glave. Namesto njega so p«vabili kapetana Gal-vaa. Takoj je zabrnel telefon in glejte, klicali so s portugalske ambis^de. Sled io je več te^efonskih pogovorov. V vseh ,je njegova exceler!ca poskušala odvrniti štn-dente od tega nezaslišanega početja. štu-dontje so bili trmasti. Njegova excelenca pa je še kar naprej klicala po telefonu in govorila študentom, da naj ne vabijo tega pirati. Nazadnje so mu študentje ort-govorili, za>"' sam tega ne stori in ne p< ve vse kar euti do Galvaa. Skratka, po-vabili so še n.jega. Tedaj je n.jes;ovn exce-lenca pozabila na primerno ponsšanje in re preveč pazljivo cdložila slušalko. Sle-dila i° rahla diplomatska epi^oda ali rahlo neroden položai za diplomate. Potem je nekega dne pri_el Galvao. piratstvom in v kratkem opisal potek de-janja. Dejal je, da sama akcija ni bila tako težka kot so bile priprave nanjo, ki so se vršile v tajnosti. Tajnost je bila tako popolna, da so šele na krovu izve-deli vsi udeleženci akcije za namen. Po udaril je, da je bil cilj tega dejanja opo-zcriti svetovno javnost na razmere, ki vladajo v Portugalski. Sledila so vprašanja, ki so zanimiva, ker kažejo na miselnost študentov. Prvo vprašanje je bilo zelo karakteri-stično in je vsebovalo še bolj karakteri-stičen odgovor. Postavil ga je študent iz Lunda in se je glasilo: »S čim naj pod-premo vašo akcijo, kanstn" lalvao? Ali bi bil dober bojkot v trgovini?« Odgovor: »Pomagate nam lahko samo r.a eti način in sicer s tem, da nas mo-ralno podprete« Naslednje zanimivo vprašanje je posta-vila z boječim glasom drobna srednješol-ka: »Kakšno vlogo ima cerkev?« Galvao je odgovoril, da ima ta važno vlogo zaradi zakoreninjenosti cerkve, kar je karakteristično za vse zaostale dežele. S preočitnim izrabljanjem cerkve pa Sala-zrir sam zmanjšuje vpliv cerkve med ver-niki. Potem je vprašal nek srednješolec? »Ali je vaša organizacija oficielna?« Ga vao je namrščil obrvi tn hudomušno odgovoril: »Ne, naša je anti-oficielna!« V nekohko neroden položaj ga je spra-vil študent iz Alžirije z naslednjim vpra-šanjem: »Ali ne bi bilo dobro, če bi se vaša opczicija združila z gibanjem v Ango- Sedež univerzitet-nega odbora v Lun-du z znatnenito fa-sado, ki je zašči-tena kot kulturni spomenik. V tej stavbi je center or-ganizacijskega, kul-turnega in družab-nega življenja lund-skih štn^entov V Lundu so ga pričakali študentje v na-bito polni dvorani. Burno ploskanje je naznanilo njegov prihod in vse oči so se obmile po dvorani. Galvao je tempera-mentno odzdravljal z rokami, kot so tem-peramentne vse njegove kretnje in hoja kljvb letom. Njegov obraz je skoraj hu-domušen in vedno pripravljen za smeh. Izza črnih obrobljenih očal pa motrijo njegove nemirne oči. V svojem govoru je uvodoma pojasnil razliko med revolucionarnim dejanjem in li v skupno fronto. Nadalje mi prosim od-govorite samo z da ali ne, če je v pro-gramu revolucionarne vlade predvidena svoboda za Angolo?« Vprršanje je bilo tcčno določeno, od-govor pa bolj splošen. »S svobodo za Por-tugalsko bo prišla tudi svoboda za Angolo. Sicer pa bo čas za razpravljanje takrat.« Alžirski študent se je z vidnim nezac»o-voljstvom zahvalil. Očitno je pričakcval bolj jasen odgovor. Rudi Šimac Vrata univerze so zaprta Nedavni tragični dogodki v Iranu so potrdili, da dežela, sicer bolj poznana po zakonsfcih pripetfljajilh perzijskega šaha, doživlja že dalj časa boleče druž-bene premike. Začaraini krog, v katerem se je zaiašel sistem državne ureditve, temelječ skoraj na klasičnih fevdalnih nosivcih, ne obeta, da bi polovičarski ukrepi, ki jih skuša uveljaviti prosvetni patricij dr. Amlnij, zadovoljili tiste sile v deželi, ki jim je pri srcu prerojeni Iran. Zakaj pravzaprav gre? Ob prevzemu cblasti je premier dr. Aminij obljubil, da bo deželo, z uresničevainjem revolu-cionarnih ukrepov na vseh področjih družbenega življenja, pripeljal do sploš-nega napredka. Ze od vsega začetka je SikušaJ z dras.tičnimi ukrepi zajeziti za naše pojme nesluteno korupcijo, izvestl a@rarno reformo in prisiliti tuje petro-lejske družbe, da bi plačevale več kot doslej. Prva ovira, na katero je naletela vrlada, je bila agrarna reforma. Fevdal-ci naj bi zemljo proti odškodnini, ki bi jo plačala država, prepustili kmetom. Vendair je reforrna sprožila vrsJto zapletenih problemov. Kako naj kmet.je obdelujejo zemljo, če nimajo pofcrebne-ga orodja, oziroma če ni njihova last, če nimajo semetnja vn so brez živine? če pri vsem tem še upoštevamo dej-stvo, da kmetje nimaijo denarja, naj-mamj pa toliko, da bi od nekdanjega veleposestnika odkupili najnujnejša proiavajalna sredstva, se zdi popolno-ma razumljivo, da so široke kmečke množice s takšno agrarno reformo ne-zadovoljne. Politika Ammijeve vlade je povzro-čila razočatraraje v vrstah tako skrajne desnice, kot pri levioarsko usmerjenih množicah. Skrajna desnica — velepo-sestniki, bamoniki, visoki oficirji v voj-ski m visoko uradništvo. se je zbalo za svoje koristi, levičarske sile, združene v Narodni fronti, pa vidijo v Aminije-vi politiki iskainje komipromisnih reši-tev in nekaikšen političen slalom med osredinjimi družbenimi silaimi. Ni slučajno, da so prav študentje in dijaki prvi sprožili val demonstracii proti vladni politiki. En študent je bil ubit, 120 pa jih je bilo ranjenih, vendar te žrtve niso ustavile njihove akcije. Študentom se je pridružilo prebivalslvo. Demioinstecije so se razširile iz prestol-nice v druga mesta. Osirednja politična sila Narodna fron-ta, ki terja temeljltejše refoirme, v mno-gočem popoJnoma enake načrtcm, za Delavni Indonezijci katere se je zavzel nekdanji premier dr. Mosadek, sedaj 83-letni starček, ki živi v prisilnem domicilu, je pritegnila študente in dirugo mladino. Prerojeni Iran, ideja, ki jo je poskuišal uresniciti Dr. Mosadek, žene pred puške vladne policije študentovsko mladino, ki kot vse kaže, ne bo odnehala. Boilj kot kogar koli drugega je Ami-nijeva vlada razočarala mladino in mlado inteligenco, to tean bolj, ker je ts videla v njenih obljubah uireditev zanjo težavnega položaja. Problemi mlade geineracije v*Perziji so bolj pe-reči kot kjer koli drugje. Nezaposlencst intelektuialcev je procentualno približ-no enaka nezaposlenosti proletan-Jata. Zlasti zaradi, kot je zapisal nek novi-nar, pravcate biblijske zaos.talosti deže-le in pa seveda spričo sistema, ki mirno veljavnih predpisov ureja podeljevanje služb. Razumeti je namreč treba, da je služba v Perziji pojmovana kot prilož-nos.t za kopičenje bogastva in jamstvo za velik vpliv. V prvi vrsti je zanjo tre-ba imeti zveze. Zato ni nič nenavadne-ga, da dobijo najboljše službe Ijudje iz vrst veleposestnikov aili velike buržua-zije, čeprav nimajo zamje predpisane iz-obrazbe. Takšne razmere so znova vlile živ-ljertje zaimislim bivšega piremiera dr. Mosadeka. Med demonstracijami so štu-dentje zahtevali naj ponovno po desetih letih zasede položaj premiera. Dr. Aminij ne uživa podpore mlade generacije. To dcikazuje tudi njegova \z-jaiva, ki jo je dal dopisniku »Figara«. »¦Naša šbudeintovslka mladina se na-vdušuje nad romantačnitmi idejami. ne loči med nacionalizmom in parlamen-tarizmom, ko vzklika svoboda, mieslii g tem na volitve, reforme in na službe za nezaposlene intelektualce. Popolnoma prav ima, ko terja refonme in sltižbe za nezaposlene intelektualce. Pcpolno-rna prav ima, ko terja reforme, te so tu-di naš namen, na naipačni pc>ti pa je, 6e misli, da bo novi parlaiment iznašel ma-giono fcirmulo za preporod naše druž-be... Videti bo morala, da politične straru ke niso nič drugega kot sindikaiti zaseb-nih apetitov ... opozicija ni konstruk-tivna, ni nič drugega kot protiimep&ria-lizem, ki se je preživel.« Izjava jas,no priča, da se Aminij za-veda, da se mladina navdušuje nad Na-rodno frcmto ter, da zastopa celo lova stališča da se ne sitrinja z vladtno poii-tiko. Po prvih študentovskih demonstra-cijah je Aminij dejal, da so te delo ko-munistov in Na>rodne fronte ter neikale-rh bcgatih fevdaJcev, ki so jih finansi-rali. Za tem, ko so se demcmstiracije razširile, je svojo iizjavo popravil in de-jal, da so demionstracije delo nekakšne-ga komunističnega direktorija, ki ga podpira severni sosed. Studentje v Iranu so dokazali, da so močan političen činitelj, čeprav Bjihwa vloga ni saimostojna. Na tehnici notsra^-njega razmerja sil utegnejo zaigrati ve-dno bolj pomeimbno vlogo. Ni izključenOj da njihove želje ne bodo uiresničene, le 6e bodo tesno povezani z ostalimi na-prednimi silami, ki težijo za novo, pre-rojeno, napredno Perzijo. Sl — Sredi januarja je Ijubljanska sekcija Zveze indonezijskih študentov v Jugosla-vjii v sodelovanju z mednarodnim klubom priredila v kavarni študentovskega naselja predavanje o problemu zahodnega Iriana. Predaval je predsednik Zveze SIDHARTO WARDOJO, študent germanistike v Ljub-ljani. Za razumevanje je na kraUco pono-vil zgodovino republike Indonezije, opisal nekatere narodne običaje in navade in po-slušavce seznanil z indonezijskim načinom žviljenja Potem je podal kratek pregled razvoja dogodkov okrog spornega dela oto-ka in razložil upfavičene težnje Indone-zijcev do tega ozemlja. Na kratko je opisal jezik in kulturo prebivalcev. Zahodnega Iriana in poudaril, da tako jezik, kot na-vade prebivalcev kažejo na to, da je ta otok del njihovega etničnega ozemlja. Zna- no je, da skušajo Nizozemci dokazati rav-no nasprotno. To je bila obenem tudi prva vidnejša manifestacija Zveze indonezijskih študen-tov v Ljubljani. Ta organizacija vključuje vse indonezijske študente, ki študirajo pri nas in prejemajo naše štipendije, nekaj pa je tudi takih ki študirajo na lastne stro-ške, oziroma prejemajo štipendijo svoje države. Ta organizacija (z originalnimi kra-ticami PPI), je del širše organizacije, ki povezuje vse indonezijske študente v Evro-pi. Ustanovili so jo sami študentje z željo, da bi v njenem okviru reševali vse pro-bleme, s katerimi se pri študiju izven do-movine srečujejo. Glavne naloge te organi-zacije so, da rešuje in skrbi za socialne probleme svojih članov, da jih vzpodbuja pri študiju, da skrbi za disciplino in da se povezujejo z družbo katere člani za časa študija so. Sedež te širše organizacije je trenutno v Moskvi, na rednih dvoletnih se-stankih pa izvolijo novo vodstvo in dolo-čijo nov koordinacijski center. Organiza-cije po posameznhi državah imajo svoj au-tonomen status, skupine s posameznih uni-verz pa imajo svoje komisariate. Tako v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. PPI ni po-litična organizacija in ne prejema finančne pomoči oct ambasade ali vlade. V zvezi z zahodnim Irianom nam je predsednik indonezijskih študentov v Ju-goslaviji Sidharto Wardojo povedal: »In-donezijski študentje imajo v podpori, ki jo nudijo vladi, že tradjcijo. Saj so 1. 1945 v narodni revoluciji imeli celo svojo arma-do. Tudi jaz sem bil v tej armadi 4 leta. Zato tud< zdaj popolnoma podpiram svojo vlado \ težnji po priključitvi tega otoka. Nekega dne se bodo prebivalci zahodnega Iriana prav gotovo lahko vmili pod rdeče-belo zastavo Republike Indonezije.« J. P. AVSTRIJA — Socialistična zveza študentov Avstrije je povabila več kot S0 študentov iz afriških in azijskih držav proti koncu preteklega leta na seminar v Salzburgu. Glavna tema seminarja je bila panafrikanizem in evropska inte-gracija. Udeleženci scminarja so obiskali tudi nekatere avstrijske industrijskc objekte, pozdravil pa jih je tudi podkancler dr. Pitterman. BELGIJA — ^ februarju bo organizirana mednarodna razstava študentov-skega tiska pod pokroviteljstvom Flamskega centra za študentovski tisk in -nekaterih drugih belgijskih in tujih organizacij. Namen razstave je doseči tesnejše stike med uredhištvi zastopanih listov in pretresti tehnične težave pri izdajanju Razslava, prva take vrste, bo najprej odprta v Antwerpnu, potem pa jo bodo prestavili še v nekatera druga belgijska mesta in pa možnosti še v sosednje države. ČSSR — Komunistična partija Ceškoslovaške je sklenila, da bo sprejemala v svoje vrste ne samo delavce, ampak tudi študente. Za te naj bi bil ta korak vzpodbuda za boljše študijske uspehe. Vendar pa se ne zgodi redko tudi prav nasprotno. Mnogi študentje smatrajo članstvo v Partiji kot pogoj za napredo-vanje brez truda. Mnogi mislijo, da so storili svojo dolžnost, če so družbeno aktivni; študij smatrajo za nevažno stvar. Zdaj se univerzitetni partijski komiteji trudijo, da bi to stvar zajezili. FINSKA - Enoletno delovanje mednarodnega študentovskega kluba se je izkazalo kot zelo uspešno. Klub je pritegnil v svoj krog večino tujih študentov v Helsinkiju in jim dal možnost, da navežejo tesnejše stike s finskimi študenti. Vodstvo kluba je prirejalo različne prireditve skoraj vsak dan v tednu, organi- T E L E G RA m I ziralo pa je tudi tečaj finskega jezika, ki se ga je udeležilo nepričakovano veliko študentov. Skupaj z lokalnimi sekcijami AIESEC in IAESTE so priredili precej ekskurzij po deželi, kjer so obiskali različne industrijske objekte in jezersko področje centralne Finske. Vodstvo kluba je skrbelo tudi za stanovanje in službe tujih študentov. ITALIJA - v začetku novega akademskega leta so italijanski študentje in asistentje ponovno protestirali pri vladi zaradi nezanimanja, da bi rešila težek položaj, v katerem so italijanske univerze. Izjavili so, da vlada ne namerava karkoli spremeniti in da odgovarja na študentovske zahteve z nezadostnimi ukrepi. _ študentovske delegacije sedmih evropskih držav (Zahodna Nemčija, Avstri-ja, Francija, Velika Britanija, Italija, Nizozemska in Švica) so na mednarodnem seminarju v Zahodni Nemčiji izvolile pripravljalni odbor za ustanovitev Evropske študentovske zveze. Na konferenci, ki bo aprila v Cambridgeu, bodo diskutirali o programu aktivnosti te nove zveze. Ustanovitev je planirana za ješen 1962 PTIPE Zaprl je radio in začel zabijati deske na kuhinjska okna. Žena in mali Johnny sta ga opazovala. »Kaj, tudi ta okna misliš zavarovati?« je vprašala. »Saj bomo morali prižgati luč že pred tretjo uro. Tu se mi res ne zdi po-trebno zabijati okna.« »Bolje, da smo sigurni, kot da nam bo potem žal,« je odvrnil Nat. »Ne maram ničesar tvegati.« »Morali bi poklicati vojsko na pomoč. Ta bi jih že pregnala.« »Samo kako bi se jih lotili? Samo v Londonu je več kot osem milijonov prebivalcev. Pomisli na vse te hiše. Ali misliš, da imajo dovolj vojakov, da bi hodili okrog in streljali ptice z vsake strehe?« DAPHNE DU MAURIER »Ne vem Toda nekaj bi morali narediti. Saj vendar morajo nekaj storiti!« Nat je bil prepričan, da pretresajo problem z vseh strani, toda za karkoli se bodo odločili v Londonu in drugih velikih mestih, ne more pomagati ljudem, ki so oddaljeni tristo milj. Tu bo moral vsak skrbeti zase. »Kako smo kaj s hrano?« je vprašal. »Oh, daj no Nat, kaj se boš še spomnil?« »Ne vem, a bolje bo, če imamo za vsak primer nekaj doma.« »Jutri grem nakupovat. Zaloge nimamo doma. Toda, saj lahko lahko prinesem vse jutri iz mesta.« Nat je ni hotel še bolj preplašiti. Bil je prepričan, da jutri ne bo mogla v mesto. Pogledal je v shrambo in ugotovil, da bo hrane za nekaj dni zadostovalo. Stopil je na vrt in pogledal proti morju. Ves dan ni bilo son-ca in čeprav je bila ura šele tri, je bilo že mračno. Nebo je bilo neprijazno, težko, brezbarvno kot sol. Slišati je bilo kako razbur-kano morje udarja ob skale. Počasi je šel po stezi proti obali. In potem se je nenadoma ustavil. Nastopala je plima in galebi so se počasi dvigali in krožili, obračajoč krila proti vetru. Bili so čisto tiho. Postalo je še bolj mračno. Nat se je obrnil in stekel do hiše. »Grem po Jill,« je rekel. »Počakal jo bom na avtobusni po-staji.« »Kaj se je zgodilo?« ga je začudeno vprašala žena. »Saj si čisto bel v obraz.« »Pazi na Johnnvja, da ne bo šel iz hiše. Imej zaprta vrata in zagrni okna.« »Saj je ura šele tri!« je rekla. »Nikakor ne govori. Stori kar sem rekel.« Pogledal je za hišo, da bi našel kakšno primerno orožje. Pograbil je motiko. Potem je odhitel proti avtubosni postaji in se vsakih nekaj korakov ozrl nazaj. Galebi so krožili že višje v vedno širših krogih. Še bolj je pohitel, čeprav je moral priti avtobus šele ob štirih. Nikogar ni srečal med potjo. Na vrhu hriba se je ustavil. Imel je še pol ure časa. Vzhodnik je divje pihal in Nat se je moral od mraza prestopati na mestu. V daljavi je videl hribe, bele in čiste, kako se odražajo od temnega neba. Nekakšen črn oblak se je prikazal nad njimi, najprej majhen, potem pa vedno večji. Razdelil se je v pet oblakov, ki so se razširili na vse strani — bile so ptice. Naglo so preletele polotok in videti je bilo, da so namenjene na jug proti mestom. Stopil je v telefonsko celico in poklical medkrajevno. »Telefoniram iz Highwaya,« je rekel »z avtobusne postaje. Velike jate ptic letijo proti jugu. Tudi galebi se zbirajo v zalivu.« »Prav,« se je oglasil na drugi strani zdolgočasen glas. »Ali boste predali sporočilo naprej?« »Da ... da . .« Glas je postal nestrpen in naveličan. »Zopet ena,« je mislil, »ki jo nič ne briga. Najbrž mora že ves dan odgovarjati na podobne pozive. Verjetno upa, da bo šla zvečer z fantom v kinc in bo držeč ga za roko rekla: ,Poglej no koliko ptic!' Rer jo nič drugega ne briga.« Avtobus je priropotal po hribu navzgor. Jill je splezala na tla s še tremi ali štirimi drugimi otroki in avtobus je odpeljal naprej proti mestu. »Zakaj imaš pa motiko s seboj, oče?« Smejoč so se otroci zgrnili okrog njega. »Kar tako sem jo v^el seboj,« je rekel. »Pojdi greva hitro domov. Premraz je za igranje. No, bomo videli kdo hitreje teče.« Jillini tovariši so bili iz bližnjih kmetij. če bodo šli kar čez polje, bodo hitro doma. »Mi bi se še malo igrali na polju,« je rekel eden od njih. 1 Nadaljevanje prihodnjič Anica Hladnik: Maj 1961 Borislav m ^^ __ __ 1 __ ^_ ^^^^ *»h"j<°™< Ldi nekega novega Andriča Bcrislav Mihajlovič (1922) je srbski književni kritik \n publicist povojne generacije. Sestavil je nekaj antologij srbske poezije, znan pa je kot najtemperamentnejši in najduhovitejši srbski književni kritik in polemik. članek »Za nekega novega Andriča« je bil prvič objavljen v beograj-skem tedniku Nin, pozneje pa tudi v zbirki Mihaj-tovičevih člankov in esejev, ki je izšla v Beo-gradu leta 1956 pod naslovom »Od istog čitaoca.« . recej let je že preteklo odfcar je Ivo Andrič krenil s sveta, s katerega »se ne da priti na onega bolj-šega, če, se ne poleti v usodnem in strmoglav-nem padu in se ne udari ob trdo zemljo«, z dežele, v kateri se "trenutek radosti plača z dušo~. iz kraja, kjer se vprašainja ne rešujejo, ampak pozabljajo-", da bi povedal svelu svoje siporoeilo. »Vsi dolgujemo svojeirm rojslnemu kraju«, je že davno zašeipetala neika modra Andričeva beseda. In prav tak je primer z Ivoim Andričeim. Andrič ima do-volj slave, za katero si nikoli ni prizadeval, kot bi ne imel v sebi tiste vijuigaste vzimeti unnetnika. časti in ugleda, (prav gotovo ga ima celo več, kot bi ga mogel udobno prenesti), izdaje njegovih del so po vseh knji-garnah jn njcgove knjige imajo po vseh dornovih, pa vendar: čeiprav je že tri desetletja, odkar se pretaka njegova beseda, se še nihče ni lot.il, da bi do ki'aja raz-isikal njegovo siporočLlo, da bi orisal njegov lik, spoznal misli, pregledal njegova izkustva, in niti enega popu-larnega poirtreta ni napisanega o človeku. katerega osebnost se naravnost ponuja pazljivi in dobrohotni roki. Samo beležimo, beležrmo... In še to, do sedaj najobširnejšo izdajo njegovih pri-povedfk smo pričakali le z nekolilko časopisnimi prikazi, ki se jian na tem mestu pridužuje še en: pa še ta samo kot plačilo majhnega dela nekoiga odločenega dolga v območju te naše kulture, kjer so dolgovanja tako pogo-sta in tako števiilna, da prav gotovo več dolgujemo, kot pa imaimo. Kajti varamo se, če misliimo, da Andričeve pripo-vedlke, kot tudi sicer vsaka dobra literatura, ne zaihte-vajo svojih tolmačev, vodnikov, in pojasnjevavcev. V njih namreč Jahko zelo veliko najdemo in ravno toliko sipregledamo. Na prvi pogled, (to se v gimnazijah že dolgo učijo i'n odgovarjajo na izipitih), je Andrič pesnik dežele Bosne, njenih »podzemeljskrh strasti*, njenih »radosti in nesreč«, »smrti in zdravja« ali kakor že bolj ali manj konvencionalno ne povemno vsega tega. Andrič, pravimo, (in to je tudi že šestošolska resnica), piše psilhološko pogilobljeno, navadno dcdamo še v>pre-finjeno« in to vselej, ko narn lenoba še krepi nagnjenje do formul. Dodajamo tudi: Andrič je izreden stilist, nasploh izjemen, z nagnjenjem do Ijudskega jezika in govorice, skopo od.merjenih besed, z nekim čudnim in čudno zastajajočim ritmcim, precizen, dovršen. Vse to papolnoma drži. Pa vendar se mi zdi, da je vse to neka velika laž o p.ripovedniku Ivu Andriču. Ena od tistih resnic, ki ne vidijo daleč in ki so lažnive zato, ker so preveč papirnate. Prvi rafiniran in pavlihovsiki — ko bi se to besedo dalo uiporabljati zanj, krivec tega je Andrič sam. Zato, ker ga vedno vidimo, kako opazuje, pornislimo, da je očividec; zato, ker si tako predano prizadeva, da bi nam odkril drobne, zameglene, premaknjene poglede na svet svojih ljudi, pozabljamo na njegov svetovni nazor; zato, ker analizira, verjamemo, da je njegov na- men brisati in prikazati; zato, ker pozna, ker se Sipomi-nja ali oživlja, verjameTno,' da pripoveduje. Res je, veliko bi bilo, če bi Andrič bil samo pisatelj Bosne in njenih Ijudi, ^prefinjen psihoilog« in izvrsten stilist, pa vendar bi bilo zelo malo, če bi to pnmerjali z vsem ti.stLm, kar je zapisanega na tisočih straneh njegovih pripovedk. Kajti točno je, da.nihče ni prikazal Bosne niti pred njiim, nki ob njeim bolje in globlje, pa vendar: ali ni opaziti neke velike senee, za glavo višje od sli-karja — poznavavce štirih reliigij jtn ene dežele — ali ni videti v ozadju neke diisikretne in rnočne pojave misJe-ca, ki mm je družboslovje samo izvidnica in njegova Bosna samo medij, da z njeno pomočjo in vanjo na-mesti velilko arhitekturo svoje misli in svoje poezije, ki naenkrat nima ničesar več skupnega s fesom, opan-kami, vizirskiimi, konztilskiTni in austroogrskimi leti, ampak je to čas brez trajanja in Ijudje brez rojstnilh listov in jasna, zvišena miseil o človefcu bogu in člo-veku živali. Vse tiste jna-tve sanje in krvave vizije Mu-stafe Madžara, težki grehi razibojnika Ivana Rože, tisti groeljivi torzo Celebi Hafisa; nesrečna, veilika človeč-nost fra Marka Krn^te; brezimočna sila, megleni sen in otožnost Džerzelezova; modrost veziirja Jusufa; ali-dedinova ponižnost, vse to in še marsiikaj več od tega: simboli, zagonetke in njihovo razvozlavanje. Pissatelj, ki je v svojih tekstih taik« sikop, da ne uporabi niti ene same metafore, ene same pnmerjave, je imel dovolj poguma za daljnosežnejšo i'n večjo metaforo: Andrič je metafizičen pisatelj v najdragocenejišem pooneinu te be-sede. Vredno bo poisikati skinti, latetni smisel Andriče-vih metafor in treba ga bo najti. V tem članku, ki je pred vseim skica vprašanj o Andriču, ne pa osnuitek od-govora nanje, tega ni mogoče napraviti. Dovolj bo. če poveimo, da je že čas, ko moramo prenehati s tretira-njem Andriča kot piisatelja ene sredine in enega obdob-ja, kot pisatelja očividca in potzinavavca, da se že en-krat nalomi mit o Andriču realistu, faktografu. Kajti čeprav je Andrič vse (o. je res, da je on tudi mnogo več od tega. In toliko bolje, če bomo na tej poti »odkri-vanja« Andiriča neizogiibno nasedli tudi na varljivo čer imputacij. Veliki so samo oni pisatelji. ki se jim lahko veliko imipiutira. Da bi ne klical na pomoč Kafikinega iimena, (bil je namreč že prevečkrat uporabljen in zilo-rabljen v podoibnrh prilikah). naj pričajo naši Ijudski pesniki Njegoš, Laza Kostič. Kdor pa noče verjeti, da je Andrič pisatelj, ^te rase^na.j trdi naprimer, da je »Most na Džepi« samo zgodba o teim, kako je bil zgra-jen nek most in odgovorov, ko pri nekeim pisatelju iščemo v prvi vrsti ravno te velike, patetične, večne probleane. In ta Andričeva diskretna, rafinirana metafizika je ravno tisto, zairadi česar je Andrič tako sodoben in tako moderen pisatelj. To je tisti čudoviti v^novi Andrič^ o katerem se pri nas pravzaprav spiloh še ni pisalo, Andrič, ki čaka svo-jega interpretatoirja in o katerem ne bo dovolj poveda-nega niti taikrat, ko bomo napisali veliko točnega in veliko samovoljnega. Andirič ni vedno tak |n ni ves Andrič to. Včasih in to celo precej pogosto bi v kaki pripovedkj in za njo zastcnnj islkati več kot anekdoto alj posamezino človeško usodo. Pisatelj ni hdtel ali ni mogeil kaj več. Vendar čuden paradolks je, da so taki prrmeri vse pogostejši, čiim dalj smo od Bosne, tako da je Andričeva pripoved-ka najbolj občečloveška vn prosta vsega tistega, kar je dekoir časa jn meso neposrednega dogodlka ravno tam, kjer kaže, d"a najbolj živi od avtentičnih sokov svoje temne dežele. Mi vsi poznamo, čeprav ga nimamo vsi enako radi, tega Andriča realista, zanesdjivega slikarja življenja in Ijudi. včasiih že kar malo suhega opazovav-ca, naklonjenega klmiCni psihologiji ali preprosto vse- mu surove-fniu in krvavercm. (Pri tem kot pisatelj ostaja vedno hladen jn nezainteresiran in tako varuje pateti-ko dogajanja pred patetiko pisanja). Tudi kadar je sa-mo tak, je Andrič pisatelj prve vrste: oster, zanesJjiv, preeizen, brez žvenketajoče pomoči fiigur, brez kiča m kiselkatis.tega okusa naših kislih romainitilkov. Ob vsem tetm ne bo prizadejana nobena krivica Andriču kot pisatelju, »čeprav morda bo Andriču človeku), če po-vemo, da nekatere njegove paipovedlke, v katerih se je poskušal priibililžati novejši socia;lni in revoikicionarni problematiki, ostajajo brez moči in sugestije njegove prepričljivosti, brez tiste posebne cpore poezije, ki pre-pleta njegove druge tekste. To so namreč sloji nekega pisatelja, ki pa so neenaki. neizravnani, stopničasti. Naslov teiga članka sam dovolj pove, da je napisan v želji, da bi -uismeril poizornost in da bi prebudil ne vedno dovolj budno zaniimanje za gorajo plastt in naj-višje vrednote priipovednika Iva Andriča, za tisto v njih, ki govori o večni človekovi usodi na tem svetu. (prev. P. J.) Vedno bolj aktualno pa postaja tudi na univerzi vprašanje zelo pomanjkljive splošne izobrazbe tehniške inteligence, ki se pogosto izraža v različnih variantah načelno odklo-nilnih stališčih d'o kulture in umetnosti. Tako smo v ne-davno izvedeni anketi o kulturni problematiki na univerzi dobili na vprašanje: »Ali prisostvuješ vsak teden vsaj eni kulturno umetniški prireditvi?« tudi take odgovore: »Ne, zato, ker jih ni vsak teden.« (Drugi letnik ekonom-ske fakultete). »V glavnem izpolnim to dolžnost z ogledom kakega filma.« (III. letnik tehniške« fizike). »Takim prire-ditvam ne prisostvujem, ker me ne zanimajo. Včasih pa poslušam četrtkov večer narodnih pesmi in napevov. Mi-slim, da je to kultura.« in podobno ... ... Vzroka za tako stanje ne bo težko poiskati. Sred-nješolska kulturno-umetnostna in estetska vzgoja je veči-noma zelo pomanjkljiva, na univerzi pa je študent glede tega prepuščen sam sebi. študenta tehnike že študij sam navaja k razmišljanju, da je kultura nekaj nepotrebnega in nekoristnega, če že ne škodljivega ... Večina študentov zaradi pomanjklive umetnostne izobrazbe tudi ne kaže 0 kulturnem življeniu na univerzi pravega razumevania, študente na filozofski fakulteti in umetniških akademijah pa sistem študija najpogosteje sili v to, da se zapirajo v svoj krog. Tako se nam dogaja, da vzgajamo strokovnjake, ki temeljito poznajo likovno, glas-beno, gledališko ali književno umetniško ustvarjanje na eni in pa strokovnjake, ki jih zanima le še elektrotehnika, kemijske formule ali višja matematika ... Seveda to vprašanje ni preprosto, vendar pa bi se dala najti tudi za te pametna rešitev. Predvsem bi bilo treba tudi na univerzi bolj čutiti vpliv tistih študentov, ki so kulturno bolj angažirani. Ravno v zvezi s tem vprašanjem se bo verjetno moralo še marsikaj spremeniti na naših umetniških akademijah. Predvsem pošteno in odkrito razpravljanje Doslej sem govonl o umetnostni izobrazbi študentov in pogostnem pomanjkarju kriterijev za spremljanje kultur-nih dogajanj pri nas. V taki situaciji vedno obstaja mož-nost uveljavljanja umetniških nazorov, ki so študentom tuji, ker niso zrasli iz naše družbene sredine ... Mislim, da je za ves naš družbeni in kulturni razvoj nadvse pomembno to, da o vsaki stvari odkrito razpravljamo, da pošteno iz- menjujemo svoja pogostno različna stališča in se na ta na-čin približamo resnici. Prepričan pa sem tudi, da ravno v imenu take svobodne diskusije ne smemo ignorirati neka-terih stališč, ki utegnejo dobiti določen vpliv tudi med na-šimi študenti. Tu gi ^ za primere avtoritativno vzvišene kri-tičnosti, brezhibnega avantgardizma in idejne nestrpnosti, tu gre za hoteni cinizem, za navidezno miselno in moralno vzvišenost in za vztrajanje na meščanskih tradicijah, za posamezne primere, ki ravno zaradi svoje brezperspektiv-nosti nikoli niso našli odziva med študenti. Kulturno in z njim povezano družabno življenje Z vsemi temi vedno bolj aktualnimi problemi kultur-nega dogajanja pa je povezano vprašanje študentovskega družabnega življenja. Kljub dejstvu, da je že po tradiciji družabno življenje ravno med študenti izredno intenzivno, študentje v resnici sploh nimamo svojih družabnih prosto-rov, razfcn kavarne v Naselju, ki iifta kapaciteto okrog 150 sedežev in je zaradi oddaljenosti od središča mesta prak-tično na razpolago le tistim, ki stanujejo v Naselju. Tako ostanejo študentom pogosto kot edina možnost za dru-žabno življenje kavarne in gostilne in sobotne in nedelj- ske plesne prireditve v Soči in Naselju ... še večje so težave s tako tradicionalnimi študentovskimi prireditvami kot so brucovanja (visoke najemnine za dvorane!!)... Kako aktualen je ta problem, kažejo nekateri ekstremni primeri, kot so kvartanje po predavalnicah, postopanje po ljubljanskih promenadah itd. čeprav so ti primeri izjemni, kažejo na določen pro-blem, ki ima poleg moralnega predvsem tudi materialno osnovo. Niti na fakultetah niti v univerzitetnem merilu pa nimamo klubskih prostorov, kjer bi se shajali, prirejali diskusijske večere in podobno. 0 študentovski tiskovni dejavnosti Vsa ta dokaj splošna vprašanja kulturnega in družbene-ga življenja na univerzi se mi zde zelo pomembna, o njih dosti govorimo in razpravljamo, poleg tega pa je tu še cela vrsta konkretnejših vprašanj. V zvezi s tem moramo po-vedati nekaj tudi o študentovski tiskovni dejavnosti. Vse lanskc leto smo bili prijetno presenečeni, ker je naš štu-dentovski časopis pričel redno izhajati. Pričakovali smo, da so se razmere uredile in da se bo naše glasilo s svojimi sredstvi uspešno uveljavilo m našlo svoje mesto v kultur-nem dogajanju na univerzi ali morda še izven nje. žal smo bili razočarani. Tribuna- je pisala informativno in včasih preobšimo o ljubijanskih opemih predstavah, priložnost-no je objavljala prispevke o likovnih razstavah, nekdo se je razpisal o zagrebškem bienalu sodobne glasbe itd., sko-zi vse leto pa je bilo objavljenih le nekaj resničnih načel- nih in kvalitetnih prispevkov. Mislim, da Tribuna svoje naloge ni izpolnila... Vloga umetniškega sveta društva Z vprašanjem umetniške rasti našega društva je pove-zana potreba po ustanovitvi umetniškega sveta našega društva, ki naj bi imel predvsem posvetovalni značaj: s predlogi naj bi usmerjal programsko politiko društva in obenem pomagal pri reševanju organizacijskih vprašanj, ki so povezana s vsebino dela društva. Zaradi naštetih nalog naj bi ne bili v njem samo kulturni, temveč tudi javni delavci, s čimer bo tudi zagotovljeno obravnavanje kultur-ne problematike s širšega aspekta ... ... 2e v začetku sem omenil, da lahko pravilno oce-nimo pomen in delo našega društva le z aspekta cclotne problematike kulturnega življenja na univerzi in da je ta problematika izredno kompleksna, aktualna in zanimiva ... Akademik pri tem lahko daje iniciativo in pomaga pri reševanju teh problemov skupaj z drugimi zainteresiranimi faktorji na univerzi. Samo v tem smislu je naše društvo, po mojem mnenju, soodgovorno za ves kompleks študen-tovskega kulturnega življenja... Pri tem mislim prcdvsem na aktivne člane našega društva oziroma ves naš kolektiv. Še posebej pa bi se morali pri tetn angažirati komunisti, ki so naši člani. Le-ti bi morali prevzeti naše odgovornost, da bi uspešneje in preko našega društva skušali reševati vsa vprašanja, o katerih sem govoril. Drama *" o angažiranju in ne o osveščanju Sartrova drama »Umazane roke« je v Franciji, pa tudi drfr god, dala povod za najrazličnejša in pogosto napačna tolma$fy nja in vrednotenja. Raslagavcem idejnega sporočila te, tudi z<2 nas zelo zanimive drame, ki pomeni določeno stopnjo v razvoju avtorjevega odnosa do druzbe in življenja, se je v prejšnji šte~ vilki »Tribune« pridružila še Katka šalamun s svojim prispev-kom »Sartrovo osveščevalno poslanstvo«. Nujno je, da Ijudje, ker smo si pač različni, ne dojemajo nekega umetniškega dela enako in da so zaključki posameznikov po doživetju dela zelo osebni, pogosto precej različni in včasih v nasprotju s tem, kar je avtor v resnici hotel povedati. Toda vse do neke mere: še posebej, če svoje misli zapišemo in celo upo mo, da bodo objavljene in še posebej, če imamo slučajno opravka z dramo, o kateri je avtor sam dal naslednjo izjavo: »Predvsem sem hotel, da bi nekaj mladih Ijudi meščanskega porekla, ki $0 bili moji učenci ali moji prijatelji in ki jim je sedaj petindvaj' set let, v Hugovem oklevanju deloma spoznali sami sebe. Hugo ni bil zame nikoli simpatična oseba in nikoli nisem bil mnenja, da ima prav v primeri s Hoedererjem. V njem sem hotel samo pokazati muke neke določene mladine, ki se, kljub temu, da ob-čuti takšno ogorčenje kot komunisti, ne more pridružiti partiji zaradi liberalne kulture, ki je bila v njej vzgojena. Nisem fto tel reči niti da imajo niti da nimajo prav: v tem primeru bi napisal tezno dramo. Hotel sem jih le preprosto opisati. Toda samo Hoederjevo ravnanje se mi zdi zdravo.« Težko bi bilo povedati bolj jasno in bolj preprosto, kje je bistvo Sartrovega idejnega sporočila. Ne v konfliktu med Heode-rerjem na en~ in Louisom in Olgo na drugi strani (Hoederer: »Po-znam jih, tiste fante iz Partije, ki se ne strinjajo z mojo poli-tiko in lahko ti povem, da so moje in ne tvoje sorte.« Ali pcS »Enaki, Hoederer, Louis, ti, vsi ste iz istega testa... samo jaz sem se zmotil v vratih.« — Hugo) — čeprav je tudi ob teh od~ nosih izpovedana zelo aktualna družbena in umetniška resnica, ampak v notranjem konfliktu intelektualca Huga, ki se je z& vestno odločil za revolucijo, pa ga pri tem, da b.i se v resnici irt popolnoma angažiral, oviral njegov še vedno zelo meščanski na-čin mišljenja, ki presoja življenje z absolutnimi in idealnimi kr> teriji. Nasprotno pa ima Hoederer rad Ijudi »takšne, kakršni so, z vsemi njihovimi napakami in vsemi njihovimi svinjarijami.« Vedno vodi politiko živih in za žive in je prepričan, da »laži ne bomo odpravili, če ne bomo lagali, ampak s tem, da bomo upo-rabili vsa sredstva za to, da odpravimo razrede«. V Hoedererju je Sartre upodobil živ in pristen lik komunista, človeško širokega in tenkočutnega opazovavca življenja, ki vedno vedno vodi reali~ stično politiko v službi družbenega napredka. Niti Sartre, niti Hoederer pa v lej drami nimata namena, d& bi kogarkoli prepričevala s svojim »osveščujočim poslanstvom«, kot se to zdi Katki šalamun, ko pravi: »Sama ideja pa bi lahko v svoji osveščevalni vlogi marsikoga neljubo zadela, ker neiz-prosno ožigosa vsako ideologijo, ki je sama sebi namen.« Nikjer pa ne razloži, za kakšna načela, ideologije in smeri v drami prav-zaprav gre. In tako se ji zgodi, da spravi na isti imenovalec Hugovo, Louiscvo in Olgino (zakaj bi končno ne spadali sem še Slick, Georges, Karsky in Knez?) ravnanje, čeprav je med njimi bistvena razlika in je vsa teža Sartrovega »idejnega sporočila« na Hugovi »slepi pokorščini« svojim načelom in idealnim kriterijem (ali kot pravi Sartre: privzgojeni liberalni kulturi), od katerih do kraja ni sposoben odstopiti: »... zdaj vem, da sem edini, ki tako misli ,a svojega mišljenja ne bom spremenil...«. Drugi del idejnega sporočila drame je po mnenju K. š. »spo-znanje o nujnosti strpnosti med Ijudmi, ki se, čeprav različno mislijo, morajo upoštevati kot Ijudje.« Verjetno s svojo mislijo o strpnosti K. š. ni mislila odnosa Hoederer — Knez, Karsky, ampak Hoederer — Hugo: tu pa gre za nekaj drugega — za vpra-šanje zaupanja. čeprav se Hoederer ne strinja s Hugom, mu za-upa, vendar nitt za las ne odstopa od svojih načel in ga na ta način razorožuje. Ne bi rad dajal še kakih svojih pripomb k že znani in žal samo obrobni polemiki okoli pomena delovanja gledališča Ad hoc, toda če že »ob tej drami soočamo njene misli... s pojavi, ki nas obkrožajo« bi predlagal K. š., naj te misli sooči s kakim pomembnejšim pojavom, kot je gledališki list. Morda je tudi prl nas kaj tistih mladih (ali pa tudi ne več tako mladih) Ijudi, za katere je Sartre sam hotel, da bi v Hugovem oklevanju spoznali sami sebe. če tako razumemo Sartrovo »idejno sporočilo«, se po~ polnoma strinjam z zaključkom Katke šalamunove: »Kaže toref, da Sartrova ideja tokrat še ni obrodila sadu...« Ravno zato tudi ne verjamem, da bi »morali še mnogokrat razmišljati o teh problemih... in da bi se potem le kaj pre-maknilo v pvdcbnih odnosih pri nas«, podobno kot ne verjamem v različna »osveščevalna poslanstva«. Za konec še tole: mislim, da se odnosi (tudi »podobni«) pri nas zelo htiro premikajo in da se celo spreminjajo — pa ne po zaslugi uresničujočih se bolj ali manj osveščenih posameznikov, ki o teh odnosih mnogokrat raz-mišljajo, ampak po zaslugi aktivnih, družbeno angažiranih Ijudi. Post scriptum. Vsi poznamo težave z novinarskim pisanjem. Zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po informativnosti, član-ki pogosto ostajajo neargumentirani, površni, dostikrat polni ne-točnosti in nedoslednosti — govorimo o publicističnem pisanju. Podobno je z gledcliško kritiko, še posebej, če smo mnenja, da je v enem sestavku treba pisati o vsem: od šepetavca, preko sar mega teksta do režijskega koncepta. Morda pa bi tudi pri nas kazalo poskusiti z delnimi prikazi neke predstave, kakršni so V navadi v nekaterih drugih, od naše novinarsko razvitejših kul-turnih sredinah. PETER JAMBREK Ondan me je kolegica ustavila na stopnicah in reče: »Da ti vidiš, kako v Naselju krade-jo!... Ja vsaik dan kaj zmanjka. Meni so prejšnji teden sunili komblnežo, včeraj pa so spet kontrolirali, ker so eni ukradli nogavice in srajco, ki io je sušila za fanta... Prvdč, kar se pozna-ta ji je dai oprat srajco. A si misliš,...! Saj ni bilo prvič. Kdorkoli gre v Na-eelje na obisk in se vsaj malo časa ustavi pri dekletih, pride beseda tudii cfo tatvin. Sicer n:i;s< to gangsterski »podvigi« iz časov Al Capponeja, v bi-stvu pa gre za zrrukavtske akcije, ki so zHasti aktualne prj dekletih. Najbolj razvpita v tem pogledu sta peti in tretji blok. Sicer pa berite dalje. Kličemo 23-210 Vsak blok povrsti. Navaj.amo samo mejne primere. Peti blok: »¦Prosim predsednico!-« »Je ni.« Udarim kar na slepo: »-Stare-šino trakta.« »Halo, Tribuna tu. Kolegica, ti je kaj znano, da kradejo v Naselju?« D. B. se sprva obotavlja. potem pa: »Oh, seveda, strašno, dnevno kaj zmanjka. Robčki, spodinje perilo, dežni-ki. Sploh ne sušimo v kopalnici ničesar, kar je kaj vredno... itd.« »Ln ničesair ne veš, da bi koga pri-jeli?« »Saj so kontrole, pa nič ne pamaga. Jaz, jaz... si sploh ne morein zamdsiliti, da bi mi mogla kolegica, s katerimi se vsak dan, vsak hip sreČujem, kaj take-ga narediti. Pa vendar...« Cetrt: blok. Fantje. Kličemo ka>r vratarja. M.D. ne ve ničesar. »Sem že dve leti v naselju, pa ni še roič zmanjkalo. Svoje stvari lahko pu-stiš kjerkoli, pa se jih ne dotaknejo.« pravi. Halo, centrala. Tretjl blok, prosirn. V vratarnici P. F. »Kradejo?« »Ne morem odgovoriti niti pozitivno in nitii negativno. (Punca, pusti diplo-macijo!) Meni še niso ničesar ukradili. Ja, na sestankih se pritožujejo...-« Se malo naokoli: Sesti blok. Spet fantje. Najprej vpraašnje vratarju. Zdelo se mi je, da sem ga videl, kako je naredil ctalg obraz. Potem je kolega B. M. izja-vil slovesno. »Oprosti, ampak jaz tole pa prvič slišiim.« »Prvič?« *Da, prvič!« Prvi, ki pride mimo vratarnice je V. M. Tudi ta (najbrž iz previdnosti — saj veš: za molčanje ni vprašanje) ne Ve ničesar. Na vrsti ]e klicani predsed-nik. Odgovarja n.a vprašanja, ko mu je vsebina pogovcra znana: »Ai; izvini, kolega, ja o tome ništa neznam. U koliko je meni znano, v šeslom bloku se ovo ne dešava.« »Kot predsednik bloka imaš pravico prisostvovati sejam Uprave naselja. Ali ste o teh problemih že razpravljali v tem organu?« »Pa, naravno,« de V. M., »o tome se n>ije razpravljalo u koliko se ja sečam. A... čekaj, da . .. jedini prjmjer. koj^ mi je poznat ... čini mi se. da se je- danput govorilo o nekoi kolegici, kojoj su ukrali joplcu. Neznam baš tačno, ali mislirn, da je bllo to za Novu godi-nu .. . itd....« Niso lovske In še in še. Izjave, izjave. Okradene obiščem v naselju in poslušam zgodfoe, ki So si zelo podobne, le »predmet po-slovanj-a« se menja. Spisek najbolj mi-kavnih stvari, ki dobijo noge, je pesteir: kombineže, hlačke, nedrčki, nogavice (pazite na znamko!), robčki, rute, red-keje čevlji, pa potovalne torbe, kovčki, pralni praški, dežniki, denarnice z go-tovino, izkaznicam: ali brez njih, skle-de, kjer se namaka perilo, skodelice za kavo; pri fantih pa kair obleka, zelo po-gosto pa »tebnični predmeti«: dinamo, reflektor, sedlo pri kolesu. Nekomu so baje v eni noči demontirald kolo tako strokovno kot v mehamčnii delavnici. Seveda, o krivcih in posameznih delih nj bilo nikakega sledu... V tretjem bloku smo z.a šalo začeli računatd: v enem šolskem letu 30—40 prilastitev tuje lastnine, vsak mesec obvezno trije primeri. Število kraj se poveča zlasti med prazniki, ko stanovalci odhajajo domov, teh pa kot je znano nihče do zdaj še ni pregledoval. Vrednost ukra-denih predmetov v enem meseeu se giblje okrog 20 tiso.č diin.arjev, Če ne računamo izmaknjene gotovine. Tem-peratura narašča in sumnje tudii. Po-glejmo si par prlmerkov iz tretjega bloka. Telegrami G. B. Preden je šla zvečeir v Opero, je razobesila v kopalnici perilo. Takoj ko se je vrnila, je pregledala svoje stvari in opazila, da ji manjka perlon kombi-neža. Bilo je pred dvema tednoma. Za-nimali smo se v Na-Mi, kjer so nam povedali, da stane tudi 4000 diinarjev. D.V. Še v starem letu: sedem parov nogavic v enem dnevu. D. S. PJašč pustila v garderobi pre-den je šla v menzo. V žepu denamica z 10.000 dinarji gotovine in vrednostni papirji. Nikoli več. Pa še fantje: P. J. Ukradeni deli s kolesa. Isto §<« D. M. in S. C. Nekdo sd je prislužil v počitnicah de-nar in si kupil obleko. Ne nosi je več. Postopek za odfkrivanje storilca je zelo enostaven in kopiran. Okradeni dvigne vik in krik, poišče predsednika bloka in člana disciplinske komisi]e. Oškodovani za- hteva kontrolo po sobah in obesi v vra-tarnici listck z opozorilom, včasih kar s pretnjo. Kontrola se izvrši v doglednem času in je vse prej kot natančna. Stanovalec, ozirorna največkrat stanovalka, kar sam razlaga cujije in perilo pred kon-trolo. Pri tem se oojavijo navadno taki dialcgi: »Oh, oprosti, kolegica, saj veš kako je ... saj ni zaradi mene... ampak ... &aj ti ne bi moglh kaj takega, ampak red mora biti .. Saj veš kako ...« »Ja, no, poglej kjer hočeš! Evo,« pra-vi kontrclirana in odpre omaro. Kmalu se tudi vrata zapro in pregleda je konec. Čemiu taka familjarnost? In komiu io koristi? Če pa že ne morem0 mimo me, zakaj ne bi kontrole med dekleti vršila dekelta iz drugega, sosednjega bloka? PRAZNE ČENČE ALI UTEMEUENE GOVORICE 0 KLIČEM0 NASEUE IN ZANIMIVI DIALOGI # IZJAVE Sl NASPROTUJEJO; POPOLNO NEPOZNA-VANJE RAZMER 0 IZPOVED PRIZADETIH: MEDALJA IMA DVE PLATl • K0LIK0 ČASA ŠE # KAJ PRAVIJO 0DG0V0RNI # ŠTUDENTOVSKO NASELJE ALI KD0 IN ZAKAJ KRADE In če so že kontrole, za ilegalce i.n za obiske, ki se zavlečejo čez določeno uto, zakaj ne bi kontrolirali še, zakaj se nekdo zadjržuje v umiivalnici, ne da bi se gledal v ogledalo ali se umlval, pral, zakaj nekatera dekleta po d«set-krat in večkrat na dan stopijo v te pro-store, čeprav nimajo kaj iskati in po-dobno. Sami oškodovanci so predlagali, da bi disciplinska komiisija tajno dolo-oila zanesljiva dekleta, ki naj bi oprav-ljaia to sicer nečedno delo. Enkrat bo-mo pa le prišli na zeleno vejo! Prav tako bi morala tudi študentovska disd-plinska komisdja skupaj z upravo nase-lja storiti potrebne ukrepe. Ni odveč pripomba, da bd morali gledati tudi na prejšnje vedenje v teh stvareh vsakega prosilca za sprejem v ŠN. Znan mi je primer, d»a je dekle premožnih staršev še kot dijakinja kradla v internatu. Krajo so ji dokazal; in je bila odpušče-na iz doma in šole, ki jo je že dovršila v nekem obmejnem kraju. To dekle danes stanuje v Štvdentovskem naselju. Spomini iz preteklosti ali kako se obnašajo čla-n:i disciplinsike komisije: Dekle z ime-nom J. je razobesilo nogavlce. Ko se jfi je zazdelo, da so se posušile, je šla po nje, vendar jah ni več našla, pač pa so tam visele moške srajce. Zadevo je ia-vila članom disciplinskega sodišča, štu- dentki ©konomije M.; ta pa ji je y>sve-tovala "'VODMARl PRIHODNOST JE VTVOJIH ^Xk\\\ KONEC JE NEqoTovosTi j *K^r SpOZNAS SEBI fplA\CpNO f^ATEljlCof v m \*x**± y lElO POLNO HARMOMJTE ! ICRAJSE fOTOVAMJE.. ^L~"» BIK VSEK) sTaj^em! *nj*" JINH i>vq7ČKA] VELJA ŽA OBA I spoLA 1 TSvl POSTane? ČLAMICA SfcELsKE DRUŽINE. Eden Te obsT^cLi { POTRpLENJE iv> USPCH ME IZOSTANE ' VAqi Z"'"tm SE Tl NASMEMNE sreča! sTanovan;^! TVOJE iMTiMNO ŽIVL1EN- -JE BO J ^ ZELO ^^^ BO^aToIškop^onJ študijsko izredno uspeŽnoLeTo! .¦§# RAK PtOv> izpopoU NilS SE V ANA-TOA\jjii ZASOVRAŽIŠ samoTo! NAJD^S si FAnTa! Klubi po novih noteh Specifičnost problemov, s katerimi se bavi Zveza študentov, postavlja v ospredje tudi pokrajinske klube, ki so bili fornii-tani Že Ieta 1953 kot izraz težnje študen-tov, da bi se organizirano povezali s svo-Jtin matičnim področjem. Prva leta po ustanovitvi so se klubi omejevali pred-vsem na kulturno umetniško dejavnost, tako da so se v okviru klubov organizirale razne dramske skupine in pevski zborl, ki so gostovali v domačih krajih. Prav iz klubskega življenja sta izSla znani Koro-Ski oktet in Primorski pevski zbor »Vinko Vodopivec«. Z vključevanjem študentov v Komisije za štipendije so klubi dobili no-vo obliko dela. Do izraza ni prišla veC toliko lokalna pripadnost študentov, pafi pa pripadnost k štipenditorju. Vendar pa perspektiva pokrajinskih klubov ni samo v reševanju problemov študentov določenega področja, pokrajfn-ski klubi bodo morali še bolj kot doslej postati vez med študirajočo in ostalo mla-dino. Za to povezavo pa so tako klubi, kot OK LMS premalo storili. So neštete možnosti sodelovanja, (študentje kot pre-davatelji v mladinskih političnih šolah, v skupnem prirejanju pohodov po partizan-skih poteh, v lokalnih -deloviiih akcijah, skupni dmžabni večeri, srečanja z mla« dimi proizvajavci v tovarnah, športna sre-čanja). Za tesnejše sodelovanje pa je nuj« no, da so v občinskih in okrajnih komite-jih LMS na področjih, kjer klubi obsta-jajo, tudi predstavniki študentov. Le tako bo sodelovanje natančnejše, ne pa stihij-sko, kot je bilo doslej. S svojo dejavnostjo klubi zbližujejo oddvojeno študentsko in srednješolsko mladino preko raznih medsebojnih stf-kov, (seznanjanje zadnjih letnikov gimna-zij o pogojih in problemih študija, z raz-nimi predavanji), po svojih močeh sku-šajo klubi tudi preskrbeti dijakom ob vpi-su štipendije. Od 22 klubov, kl so registriranl pri UO ZŠJ, uspešno dela le dobra tretjina. Z uspehom delajo tisti klubi, katerim nudijo pomoč organizacije na terenu, materialno in moralno. Okrajni klubi so v svojem okviru začeli ustanavljati občinske sekcl-je, ki imajo namen še tesneje povezati štipendista s štipenditorjem. Žal pa se večkrat štipenditor ne zanima za svojega štipendista, zahteva samo podpis pogod-be, potrdilo o vpisu v semester, za samo življenje in delo Študenta pa se ne zanl-ma. Z večjim upoštevanjem in podporo klubov bi se dalo rešiti mnogo problemov samih študentov. čeprav so predstavniki okrajnih LO, družbenih in političnih or-ganizacij udeležujejo letnih skupščin klu-bov, kjer zagotavljajo pomoč in upraviče-nost obstoja kluba, pri uresničevanju pro-grama klubov ne nudijo dovolj podpore. Zgodi se tudi, da se ne odzovejo vabilu na skupščino kluba. Dobra oblika dela klubov so razgovori študentov s predstavniki družbenih orga-nizacij. S tem se študentje že med študl-jem seznanjajo z uspehi in težavami do-ločenega področja. Take razgovore je v preteklem letu organiziralo več klubov in so us-eli. Najbolj smel pri tem je bil klub študentov okraja Koper, ki je za svoje člane organiziral enotedenski seminar v Portorožu. Ob tej priliki so si študentje ogledali tudi nekatere tovarne v Kopr-skem okraju. čeprav je to zelo dobra ob-lika dela, pa zahteva preveč finančnih sredstev in se gotovo ne bo uveljavila prl ostalih klubih. Idealne prilike za tako de-lo ima tudi klub študentov okraja Mari-bor, ki ima v Ljubljani svoj lastni dom. Tu prirejajo dvakrat mesečno predavanja predstavnikov političnih in kulturnih de-lavcev okraja Maribor. Ne bi smelo sltjneti seznanjanje študen-tov s problematiko komun in okrajev na predavanjih. So še druge oblike, tako vključevan.je študentov v razne svete pri ObLO. kulturno umetniške organizaclje itd. Merilo vključevanja ne bi smeli biti materialni stroški in oddaljenost od ma-tičhega področja. Res pa je tudi.. da ostri študijski pogoji zelo vežejo študenta, to-da z dobro voljo bi se dalo marsikaj na-praviti. Ena izmed nalog klubov naj bl bila skrb za kadre in njihovo razporeja-n.je v gospodarstvu. Klubi bi morali v veC-ji meri prikazati ObLO potrebe po štipen-diranju določenih panog. Večkrat pa se zgodi, da zlasti gospodarske organizacije iz pasivnih krajev vodijo pri štipendira-nju nepravilno politiko, saj v zelo majhni meri štipendirajo tehnični kader, večjo pozornost posvečajo štipendistom ostalih skupin. Ne mislimo, da ta kader ni potreben, smo pa mnenja, da je štipendiranje take-ga 2na"aja, ki zahteva kompleksno reševa-nje, ker bomo le tako zagotovili enega izmed faktorjev skladnega vzporednega razvo.ia našega družbeno-ekonomskega si-stema. Pereče vprašanje skoro vseh klubov Je vprašanje dotacij. Klube finansirajo OLO, sveti za šolstvo, O^ t.MS in OO SZDL. Dotacije klubov so različne, v vseh prime. rih pa za uspešno delo premajhne. Naj si khib zastavi še tako dober program dela, ga ob poman.jkanju finančnih sredstev ne bo mogel izvršiti. Na koncu bi rad opozoril še na problem klubskih prostorov. Svoje klubske prosto-re ima edino mariborski študentovsk! klub, ostali nimajo nobenih klubskih pro-storov. Za razvoj pravega klubskega živ-ljenja pa so ti nujni. Okrajni odbori SZDL bi morali po vzgledu mariborskega okra-ja dati na razpolago sredstv^ ™ klubske prostore. Jožt >susmelj ila rešetu: APK Kdor ne ve, da pomeni APK Akadem-Ski plesni klub, mu tega ne zamerim. Dobro pa je vedeti, da ta klub deluje (do sedaj) v okviru študentovskega kulturno umetniškega društva Akademik. Ples je ena od človekovih rekreacij: predvsem je družaben, saj so se na njem spoznali že premnogi zakonci, daje nam možnost zabave (kmečki ali ples zdruSen z brucovanjem tudi mošnost pretepa), od-kriva lepote ritma in gibov. Zato naj bo ples za vse, ples mladih in tistih, ki se čutijo mladi. Mislim, da je poslanstvo APK v Akademiku prav tole in je bil za-radi navedenih značilnosti tudi ustanov- Ijen. Pa je prišlo do anomalij: klub je žtvel na račun petih parov, ki so gojili vrhunski ples, s katerim so se sicer tudi predstavili študentovskemu občinstvu v lanskih prireditvah v naselju. Trije pari pa že več let reprezentirajo republiko in Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih (na stroške Plesne zveze Slovenije). Kakšne koristi pa je imela naša organizacija od njih? Kje so cilji, ki si jih je zadal Aka-demik? Zato je razumljivo, da oni ne predstavljajo študentovske dejavnosti na plesnem področju. Zato je tudi Akademik letos črtal proračun APK iz svojega proračuna, ker njihova dejavnost ne ustre-za zahtevam. Kolikor bi APK še ostal v okviru Akademika, bi moral temeljito spremeniti način svojega dela in usme-riti sedanjih vpisanik 30 parov na goje-nje družabnega plesa. S tem pa ni rečeno, da bi morali nekateri pari vrhunski ples opustiti, saj je to zlasti tistim, ki so dalj časa v klubu, »konjiček« in bi jim dru-gačna oblika dela jemala veselje in inici-ativo. Naj se formirajo v kakšnem drugem sorodnem klubu. Ples med štu-denti pa naj gre v širino, množičnost. Osnovna dejavnost pa naj temelji na dru-žabnem plesu. -de- ZlOdllO uu Ju... ..•1,0 telefonu: »Ti si najbolj znan bu-telj, kar jih je na fakulteti!« »Ne, kolega, ti si, pa še nisi znan!« ... na pravni fakulteti: izpraševavec in študentka iz Beograda. Ona ne zna poli-tične ekonomije. — Po kom ste študirali? — Pa .. • ovaj ... ja sam studirala po Nešiču ... Profesor je kratek: Onda idite k Nešicu. ... med kemiki v družbi v mlečni restra-vraciji. Nekdo sprašuje: — Vida kaj boš jedla? »Kifeljc« »Stanka?« »Kifeljc« Vsi kifeljce. Ostane še Peter. »Peter, boš tudi ti kifeljc?« »Ne,« pravi mirno Peter, »jaz bom pa inženir!« Bravce Tribune obveščamo, da bomo na-člaljevali z rubriko Zgodilo se je ..., kjer bomo objavljali dogodke iz naših šol in. družabnega življenja naših študentov. Smatramo, da je ta rubrika pozitivna, po-leg tega pa zanimiva zaradi svoje duhovi-tosti in aktualnosti. Zato prosimo, da z nami sodelujete; za vsako novico (ki naj bo po možnosti še duhovita), borno do-pisniku izplačali honorar v višini 500 din (brez davka). Rubrika Zgodilo se je.. je odvisna torej samo od dogodkov, š dentovske razgibanosti in duhovitosti. Prf-spevke pošiljajte na naslov: Uredništvo Tribune, Poljanska 6-II., Ljubljana Ovoj-nico označite s črko »Z«. Urednik maribor - Bilola Statistika kaže, da je bilo v lanskem šolskem letu na jugoslovanskih fakulte-tah, višjih, visokih šolah in akademijah vpisanih 30.000 izrednih študentov, od tega samo v prveni letniku 23.000. V Novem Sadu bodo kmalu zrasle nove fakultetne zgradbe: za strojnike, filozofe, pravnike. Tudi medicinci bodo dobili no» ve prostore. Kaj pa v Ljubljani? Na mariborskih višjih šolah je soci-alno-ekonomska komisija izvedla anketo. Ugotovila je, da dobiva 42»', študentov štipendije. Anketa je zajela skoraj polo-vico študentov mariborskih šol. 13. in 14. februarja bo v Zagrebu kon-ferenca vseh uredništev študentovskih listov v Jugoslaviji. Konference se bodo udeležili tudi člani našega uredništva. — Glavni referat bodo podali uredniki beo-grajskega lista »Student«. Akademski pevski zbor »Branko Kr-smanovid« je pred tednom dni priredil za študente in profesorje beograjske uni-verze koncert v Dvorani heroja v Beogra-du. Poročajo, da je zbor doživel lep uspeh. »Branko Krsmanovič« je pred ne-davnim gostoval v Združenih državah Amerike. Tribuoa — glasilo Zveze študentov - Izdaja Univerziteni odbor ZSJ -Ureja uredniški odbor - Odgovornl urednik Stane Cehovin; glavni urednik Niko Tičar - UredniStvo In uprava, Tribuna Poljanska 6/11, telefon 30-123 - tekoči račun 600-14,?3-567 - Letna naročnina 400 dinarjev, posamezni izvod 20 din -Rokoplsov in fotografij ne vrača-mo - Tisk: CP Delo, Ldubliana. Tomši6e\'a 1, tel. 23-522.