štev. 13. V LJUBLJANI, v sredo 31. marca 1915. Leto IL v boju, ki se je vršil za neko višino pri Wyškowu, so vrgle naše čete sovražnika iz njegovih pozicij ter vjele 8 častnikov in 685 mož. Manica Komanova: Vstal je Odmevajo zvonovi tja v daljno, širno plan, na čast zvonijo Kristu, slav6 Vstajenja dan. On vstal je — in ž njim vstaja iz zemlje slednji cvet, po logu drobne ptice so zažgolele spet. Raduje se narava in ž njo vse, kar živi ... ... Le v prsih naših letos veselja, sreče ni. Srce želi predragih očetov in sinov, ki šli so v kraje tuje, kjer vlada grom topov. O, čuvaj jih nesreče, dobrotno ti nebo, daj, da zagleda skoro jih naše spet oko! Ko zopet ljube svojce zazreti nam bo moč, tedaj i v naših srcih vzcvete Velikanoč. Fl. Golar: Vrnil se je — Zaplapolajte, zlate peruti, zadonite. Velikonočni zvonovi, jasni glasovi naj splavajo iz belih lin v solnčni, pomladni dan! Pojo ptice, pesem veselja se razlega po gajih in vrtovih, jasne in gorke sape vihrajo po lokah in planinah, blešče se rože, in tudi njeno srce — Polno radosti cvete njeno srce, zakaj njen ljubi se je vrnil. In zato zvonite, zvonite, veselite se, pojte pesem zmage in vstajenja--- Odkar je Cilika vzela slovo od svojega fanta, ki je odhajal na vojsko, je preteklo že dolgih osem mesecev. Grenka je bila ločitev, in lile so solze po njenih licih in škropile rožmarinov vršiček, ki mu ga je pripenjala na prsi. In potem so tekli dnevi in so tekli tedni, ne da bi dobila kako vest od njega. Tudi njena prijateljica Majda se je morala posloviti od svojega ženina. In zdaj sta se shajali večer za večerom pri potoku in se spominjale svojih dragih. Majda je dobila najprej pismo iz vojske. Brez sape je priletela takrat Ciliki naproti in vihtela v rokah rožno vojno karto: „Andrej mi je pisal!" Vriskala je in objemala svojo prijateljico, ki ji je hotelo srce skoprneti v prsih od žalosti in strahu, da ne bi slišala novice, da je ubit njen dragi. In potem ste brali, da sta oba zdrava in črsta, da ju še ni zadela krogla, niti ranil sovražni meč. Bila sta že večkrat v krvavih bojih, ki so bili zmagoviti, in kjer sta se oba odlikovala. „Ali zakaj Matija ni meni pisal," je vpraševala Cilika. »Zakaj? Ali misliš, da je lahko pisati v vojski?" jo je tolažila Majda. »Zdaj veš da je živ, in bodi vesela, kakor sem jaz." Nedolgo zatem je dobila Cilika rožno karto, na kateri se je bralo zopet o novih zmagah, in da je zdrav in da se ne boji sovražnika. Pomirila se je in lahko ji je je bilo pri srcu. Okoli Svečnice pa je dobila poročilo od svojega fanta, da je bil v zadnjem spopadu Majdin ženin ubit. „Svin-čeno zrno ga je zadelo v srce in na mojih rokah je izdihnil. Zadnje pozdrave je izročil Majdi in svetinjico, ki jo je imel za vratom, mi je naročil, naj jo nesem njegovi ! nevesti, ako se srečno i^rnem." Tisti večer nato je prišla Majda vsa žalostna k potoku. „Ti, Cilika, meni se zdi, da več ne bom videla Andreja. Grozne sanje sem imela : Prišel je k meni in me je pozdravljal, ali govoriti ni mogel. Kazal je na srce, in ko sem ga hotela objeti, se je žalostno nasmehljal in vzdihnil." Ko je videla Cilika njeno težko žalost in slišala resnično slutnjo njenega srca, ji ni upala povedati, kar je izvedela. „Nikar ne bodi žalostna, saj v sanjah ni zmeraj resnice." »Gotovo je mrtev. Vse mi tako pravi, da se ne vidiva nikdar nikoli več." Cilika je molčala, zakaj njeno srce se je krčilo pri misli, da utegne tudi njenega dragega zadeti smrtno zrno. Ločili sta se, in naslednje dni je ni bilo k potoku, da ne bi gledala žalostne svoje prijateljice. Ali tretji dan je prišla Majda k njej na dom. „Zakaj se me izogibaš, Cilika, ah, saj vem, Matija ti je pisal o smrti mojega ljubega, in ti mi ne upaš razodeti." Bila je tiha in ni vedela, kaj bi odgovorila in kam bi pogledala. Solze so ji silile na oči in ni se več mogla zadrževati: Zajokala je in objela Majdo. »Mrtev je, mrtev je, meni je povedalo srce," je vzdihnila Majda. In njena bolečina je bila tako velika, da ji je ustavila vrelec solz, in neizmerna bolest je kakor kamen padla v njene prsi Prismehljala se je pomlad v deželo. S cvetjem in petjem se je pripeljala na solnčnih žarkih, v jutranji zarji se je bleščalo njeno čelo, kakor mavrica se je spreminjal njen rožni pas. Nič se ni zmenila za togo, in gorje in skrbi, ki jih je povzročila vojska, rajala je po livadah, pela po logih, škrjančki in kosi so bili njeni godci, in svatov so bila polna polja in gozdovi. Na Cvetno nedeljo je dobila Cilika poročilo od Matije, da je dobil dopust za mesec dni, da izo;je njive, vseje žito, obdela polje, ker ni imel bratov, in je bil oče že star. Kako se je Cilika razveselila! Hotela je že pohiteti k Majdi z veselo novico, a pozneje se je premislila: Kako bi njeno prijateljico bolelo srce, ki ne bo več videla svojega ženina! — In zato tudi ona ni mogla biti tako vesela, in je tiho Boga hvalila za srečo. In vrnil se je v resnici. Ko mu je šla naproti, je srečala Majdo. Bila je črno oble-; cena, in mirna, globoka žalost je počivala na njenem obrazu. »Cilika, ali greš Matiji naproti?" »Utolaži se, Majda! Ne veš, tudi meni je hudo, da si ga izgubila. Nič ne upam biti vesela, ker se bojim, da bi se še meni tako zgodilo." „Ali smem s teboj, da izvem, kako je umrl moj dragi ?" Prisrčno so se pozdravili ob sestanku in Matija je izročil Majdi svetinjico po naročilu prijateljevem. Deklici ste jokali ne-utešno, in vojak se je ozrl v stran, da skrije solzo. „Sam sem mu izkopal grob," je pripovedoval, ko so se vračali. »In iztesal sem mu križec, da ga najdem, kadar grem zopet na bojišče. Od vas vseh mu ponesem pozdrave." „Ali se je kaj spominjal mene?" je drhte vprašala Majda. »Zadnja njegova beseda je bila tvoje ime, in zdelo se mi je, da te gleda v zadnji uri, tako srečno mu je sijal obraz." Pri Velikonočni procesiji je nosil Matija cerkveno bandero, ko so zvonili veličastno zvonovi. Cilika je menila, da še nikoli niso peli lepše. Ali Majdi so odmevali žalostno v srcu. Šla je tiho in poljubljala svetinjico, spomin na prijatelja. Plapolajte, zlate peroti, donite velikonočni zvonovi! Vstal je Bog, ki so ga križali, vstala je pravica, teptana in zaničevana. Svetijo božje rane kakor zvezde plameneče, sije kakor solnce obraz pravice. Zvone zvonovi in oznanjajo: Ni smrti, ni trohnobe! Obrišite solze in se radujte: bliža se čas, ki bo prinesel zmago; to bo praznik naše slave in našega vstajenja. Ivan Cankar: Pomlad. Kadar vzbrstita vrba in ljubezen, kadar začivkajo ščinkovci krog hiše, kadar celo maček na strehi zapoje svojo divjo zaljubljeno pesem, takrat se razširi to staro srce, zavzdihne in zavriska in samo ne ve zakaj. Povrne se, kar je bilo pred dvajse- Rumunska novoporočena kmečka para iz okolice Radovca v Bukovini. Stran 2. TEDENSKE SLIKE. štev. tirni leti in še prej. V opojnem hlapu, od solnčnih žarkov prepletenem, ki se dviga iz zadnjega snega in iz tople prsti, trepečejo ljubi obrazi, mili spomini, gledajo v dušo z rosnimi očmi, smehljajo se, pozdravljajo iz davnine. Britkosti so pozabljene, izginile SO hitreje kakor breznovsneg; skrbi je raztopilo mlado solnce, popilo jih z meglami. Vse nadloge tega življenja se mi zde tako tuje in nepotrebne, tako malo vredne solz in žalosti, da bi jih svobodno vrgel raz pleča, kakor pretežko zimsko suknjo. Vera v slast in sijaj prihodnjih, čisto bližnjih dni je tolika, da bi bila brezbožna že vsaka daljna misel na starost in smrt. Ob takih časih prideta k meni v goste Dioniz in Jacinta. Pride k meni moja zgodnja, prešerna, vseh sladkosti polna mladost. Kadar sedimo vsi trije v moji kamrici, Dioniz, Jacinta in jaz, si pripovedujemo nezaslišano lepe zgodbe. Vsako leto druge, vsako leto veselejše. Kolikor dalj je tisto solnce, ki je porodilo nas troje in naše zgodbe, toliko svetlejše je, toliko bolj razločne so vse podobe pred mojimi očmi, toliko bolj razumem pomen, občutim lepoto mladostnega nehanja, ki se mi je zdelo spočetka tako lahkotno in bežno, kakor mehki spomladanski veter in kakor otroški smeh- Nocoj pridita, Dioniz in Jacinta, počakam vaju na pragu! Izpod razpokanega ledu že lijo potoki po klancih nizdol; močni teloh je sunkoma razmaknil odejo, na prisojni rebri diši po vijolicah. Nocoj pridita! Bolj nego kdaj poprej si v strahoti teh časov želim toplote vajinih oči, brezskrbne pre-šernosti vajinega smeha, čiste nedolžnosti vajinih src. Iz svoje samote na hribu sem se napotil v mesto. Solnce je grelo tako močno, da me je žgalo v lica kakor sredi maja, čeprav se mi je udirala noga v napol raztopljeni, z ilovico pomešani sneg. Nebo se mi je zdelo nenavadno visoko; in svetlo je bilo, belosinje, kakor od jekla. V toplem zraku, v^vetru od juga so bile pomladanske pesmi. Še lepše so bile v mojem pomlajenem srcu. Da bi jih ti slišala, Jacinta! V tesni ulici so mi zagradili pot. Vrsta velikih lojtrskih voz je stala tam in se ni genila nikamor. V vsaki voz je bilo vpre-ženih po dvoje težkih konj, ki so kopali sneg in blato z ogromnimi kopiti. In na vsakem vozu je sedel spredaj bradat vojak iz črne vojske, oblečen v uniformo, ki ni bila merjena zanj. Poleg vojaka je sedel mlad fant, ki se je smejal in jokal ter se oziral naokoli z velikimi očmi. Jaz sem čakal in gledal. „Tak dajte že no!" je zakričal vojak ter je švrknil po konjih. Oni spredaj se je okreni'. »Kako bi, če pa nočejo!" Otrok se je nagnil preko lojter in se je smejal, čeprav so mu tekle solze po licih. Zadaj se je bila nabrala gruča ljudi. »Kaj pa je s temi konji? sem vprašal golorokega človeka, ki je dišal po žganju. »Potrjeni so!" se je zasmejal. Šel sem tik ob zidu po spolzkem tl?ku, da bi videl, kje in kakšna je zavora. Tudi na prvem vozu je sedel bradat vojak in tudi poleg njega je bil mlad fant, ki se je smejal in jokal. Vojak se ni ganil; držal je vajeti ohlapno v svojih težkih rokah ter gledal brezbrižno predse, kakor da ne vidi in ne sliši ničesar. Ni ga zmotilo kričanje tovarišev, ki so čakali nanj. »Poženi že . .. napodi babo!" „Ali pa naj vsaj za pijačo da!" V prvi voz je bil vprežen lep konj, rjaveč, zelo močan in bujno grivat. Poleg njega, koj ob gobcu, je stala ženska. Poznalo se ji je po prazniški obleki, da je bila prišla od daleč. Lomila je kruh in ga dajala konju. Njene debele ustnice so se smehljale, iz oči pa so ji venomer tekle solze. »Na, Lucek, na, saj te'čaka še dolga pot! Sam Bog nebeški vedi, če se vidiva še kdaj! Kakor je sojeno! Moža so mi vzeli, zdaj pa še tebe. Na, Lucek! Pa nič nikar si ne delaj hudih misli in preglavic. Kakor je sojeno!" »Tak naženi že babo!" »Lucek, postavi se! Nič ne maraj! Nikar ne stori sramote nam in sebi! Če so te že potrdili, daj da opraviš, kakor se spodobi! Ubogaj, kar ti zauka-žejo, ne bodi muhast, kakor si časih revček bil; in prevdari, da je dobro seno, kadar ovsa ni!" Bradati vojak se je mirno in moško ozrl nanjo. „Mamka, vse kar je prav; zdaj bo pa čas!" In je narahlo švrknil po po konjih. Iz Bukovine: Rumunske omožene žene v bukovinski vasi Kmečka maloruska hiša na vzhodu Galicije. Z obema rokama ga je pobožala po gobcu in po grivi, nato je pobegnila v vežo in pleča so se ji tresla ... Nekaj hladnega mi je takrat leglo na dušo, kakor da je solnce ugasnilo. Ah ne, nikoli več ne! Dioniz leži pod snegom trd in tih, jacinta šiva obveze in joka. _ Przemysl — padel. Zadnji dnevi v Przeniyslu. Iz uradnih poročil posnemamo: Zaradi nedostatne hrane se je dotlej dobro zdravstveno stanje naše posadke začelo slabšati. Pol posadke je telesno oslabelo, zbolelo in postalo za službo nesposobno. Zvečer pred 19. t. m. so razdelili med posadko ostanek živil; vsak mož je dobil po 2 konservi. Bodi si zaradi izredne hrane, bodisi zaradi hlastnega uživanja ali slabega želodca je več mož zbolelo, par jih je celo umrlo. Dne 19. t. m. je posadka udrla zadnjič iz trdnjave. Le težko in počasi so se vlekli oddelki; nekaj kilometrov so hodili več ur. Zaradi ruske premoči so se naši zopet umaknili v trdnjavo, ki so jo Rusi nato naskočili od treh strani. Naši so se krepko branili; ponoči so grmeli topovi, podnevi pa puške. V noči od sobote na nedeljo (od 20. na 21. t. m) so Rusi neprestano naska-kovali. Ob 4. zjutraj pa so naši začeli razstreljevati utrdbe, skladišča, mostove, železnico, brzojavno (radio-telegrafsko) zvezo, topove, možnarje in uničevati puške. Mogočni plameni so švigali proti nebu. V ponedeljek zjutraj med 4.-6. uro je bilo uničeno vse. Meščani so čakali na Tatarskem holmu in gledali dogodke. Videli so daleč tja preko okolice, kjer so švigali zublji, uničujoči trdnjavo. Tudi moderni 30 5 cm mož-narji so popokali in njih železje je letelo več kilometrov daleč. Na letališču sta stali še dve letali, ki sta se pripravljali odleteli. Rusi so začeli streljati na letališče, a letali sta se dvignili in odnesli iz trdnjave še poslednje važne in tajne listine. Zdaj se razglaša, da je vozna pošta veljala 12 letal in 7 letalnih parov, ki so jih Rusi izstrelili iz ozračja in jih deloma ujeli, deloma so se ubili. Poslednji dve letali sta srečno dospeli do naših čet v Karpatih in v zahodnji Galiciji. Letalca sta tudi vse to povedala, kar se je zgodilo v Przemyslu zadnje dni. Rusi so po razstrelitvi utrdb naskoke ustavili, pešci so mirovali, le topovi so streljali še nekaj časa na letališče. Zadnjo soboto že je ob- legancem zmanjkalo vsega, žita, moke, riža, krompirja in konserv. Vojaki so ujeli voj- nega goloba, ga spekli in poslali svojemu poveljniku, generalu Kus-maneku kot zadnjo jed. General je bil ginjen, a goloba je poslal v bolnico nekemu težko bolnemu. Zadnje dni so se živeli ljudje le z moko iz zmletega ovsa in s konjskim mesom. Predno se je posadka podala, je poveljništvo zbralo vse vojake in jim povedalo, kaj se zdaj zgodi in kako naj se vedejo. Vojakom so se oči zalile s solzami. Nato je odšel k Rusom odposlanec posadke naznanit, da je general Kusma-nek vsled lakote med posadko jrisiljen izročiti trdnjavo. Kaj se e zgodilo dalje, še ni znano. Slutimo pa lahko, da so Rusi brez odpora prišli v Przemysl in poslali vso posadko z železnico na Rusko. Poprej pa so ji dali seveda jesti. Meščanstvo ostane v mestu. Preko Kristijanije smo zvedeli iz Petrograda še sledeče: Po kapitulaciji so Rusi izkazali generalu pl. Kusmaneku in njegovim častnikom vse vojaške časti. Ruski Častniki so izražali največje občudovanje hrabrosti in pogumu poveljnikovemu in posadke. General pl. Kusmanek je hotel izročiti svojo sabljo, toda Rusi so mu odgovorili: „Gospod general, pol leta ste se ustavljali naši premoči. Rusija želi, da svoj meč obdržite. Bili ste vedno hraber in viteški na sprotnik." Rusov je bilo okoli trdnjave baje okoli 150.000, v trdnjavi pa je bilo naših le okoli in.OOOmož. Prvo obleganje Prze-mysla se je začelo 16. septembra 1914, ki je trajalo do 10. oktobra. Rusi so izgubili ogromno — baje 70.000 mož, in so se morali umakniti. A že 9. novembra se je začelo drugo Sinajska gora, na kateri je dobil IVlojzes 10 božjih zapovedi, — danes zbirajo tu Turki svoje čete za naskok na Sueški kanal. Pred gostilno v rumunski vasi bukovinski ob ljudski slavnosti. obleganje. Vojna uprava je imela le 10 dni časa, popolnoma izrabiti gališke zahodne železnice. V teh desetih dneh so vozili vlaki v trdnjavo živila, zlasti pa strelivo in topove. Živil je bilo premalo, tako da je smela posadka uživati le skromno določene porcije. Letala so donašala pošto, brzojavne aparate in zdravila, ne pa živil. Trdnjava se je držala nad vse hrabro in ves svet je poln priznanja. Posadko so tvorili južno-ogrski domobranci, vzhodnjegališki domobranci in gornjeogrski črnovojniki, nižje-avstrijske črnovojniške topniške formacije, dunajsko trdnjavsko topništvo, ogrski trd-njavski topničarji 3. bataljona in okoli 1000 Slovencev raznih topničarskih oddelkov. Poleg generala pl. Kusmaneka so bili v trdnjavi še fml. Tamassy, gm. pl. Weeber in trije polkovniki Kloiber, Schvv^ab in Camill. General Kusmanek je služil dvakrat v Ljubljani in je oženjen z Ljubljančanko, roj. Zeschkovo. Przemysl. Okoli 100 km zahodno od Lvova leži na obeh straneh reke Sane mesto Przemysl z blizo 60.000 prebivalci. Tu sta 2 škofijstvi, okr. glavarstvo, okr. sod-nija, finančna direkcija, tri gimnazije, učiteljska pripravnica, več šol i. dr. Kolodvor sredi mesta je krasna stavba. Na desnem bregu leži mesto ^po pobočju hriba, na levem po ravnini. Čez Sano vodijo trije veliki in lepi mostovi. Od 1. 1873. je bil Przemysl močna trdnjava. Vojaštva je bilo seveda v mestu največ. Mesto je ustanovil v 7. stoletju knez Przemyslaw, v 14. stoletju je vladal tu Kazimir Veliki, ki je sezidal velik grad, čegar razvaline se še vidijo. Z gradu, kjer je lep park, je krasen razgled. Pod gradom leži stolna cerkev iz 15. veka v renesančnem slogu z mnogimi umetninami. Ta cerkev ima 71 m visok stolp z uro. Nedaleč stojita cerkev srca Jezusa in frančiškanska cerkev, dalje grško-katoliška cerkev z leseno leco v obliki ladje. Iz 17. veka je reformantski samostan s cerkvijo in s 4 trdnjavskimi stolpi z zidovji; v zidu je spomenik Szychovifsk2ga gvardijana, ki je 1. 1272. ubranil mesto naskokov Tatarjev. Karmelitska cerkev ima gotski stolp, ki se vidi preko vsega mesta. V mestu sta dva bogata muzeja in v grški škofijski palači je mnogo umetnin. Ob Sani je Franca Jožefa nabrežje s krasno promenado najlepše mestno izprehajališče; tu so tudi kopeli in drsališče. »Tatarski holm" v bližnji okolici je trikoten in se imenuje tako po kosteh tatarskega kana, ki je padel med obleganjem in bil tu pokopan. Krasni grad kneza Sapiehe, ležeč ob Sani, je iz 16. veka ter je najlepši v Galiciji. Ima 4 stolpe z ozidji in v njem so zbirke umetnin ter velikanska knjižnica. Zanimiv je grad Mizyniec, last knezov Lubomirskih, s krasnim parkom in palača Medyka sredi največjega in najlepšega parka v Galiciji, oba ob Sani. Tu je tudi spominsko drevo na kralja Jagiela, ki je tu ponoči poslušal slavčje petje ter se pri tem smrtno prehladil (1434). Dalje hiša poljskih ustašev (leta 1863.) z grobnim holmom itd. Moderno obleganje trdnjav. Moderna trdnjavska vojna se je začela šele zSiz-najdbo modernih topov, ki so dali vojnim operacijam povsem nov značaj. Tako je bilo prvo obleganje moderne trdnjave v rusko-japonski vojni leta 1904., obleganje Port Arthurja. Japonci so obkrožili to trdnjavo 6. junija 1904. Izgube so imeli strašne. General Nogi je od 19. do 24. avgusta žrtvoval 14.000 Japoncev brez uspeha. Šele 2. januarja 1905 se je ruski general Stossel udal. Branil je trdnjavo 7 mesecev ter je bil baje vendar le sam kriv, da je padla. — Turško Drinopolje (Adrianopel) soiBolgari začeli oblegati 27. oktobra 1912 in so ga pod vodstvom generala Ivanova s pomočjo Srbov zavzeli dne 26. marca 1913 po 5 mesečni borbi. — Skader so zavzeli Črnogorci in Srbi po 9 mesečni borbi, Janina je padla hitreje. Trdnjave Antverpe, Na-mur, Liege in Lille so padle po nekaj tednih, ker se topom 42 cm in 305 cm niso mogle braniti. Przemysl je padel po 4 in pol mesečnem f obleganju zaradi pomanjkanja živil. •j* Notar dr. Albin Poznik. V Novem mestu je umrl eden najstarejših buditeljev našega naroda, eden najuspešnejših naših kulturnih delavcev in agitatorjev za napredek slovenske misli. V vseh krono-vinah slovenske domovine je deloval za probujo samozavesti in za izboljšanje gmotnega sjanja slovenskega naroda. Že kot vseučiliščnik je začel z delovanjem, ga nadaljeval kot sodni adjunkt in kot odvetniški koncipijent in ga kot ugleden notar vršil do svoje visoke starosti. Tih, skromen, na zunaj neznaten mož je bil, a v njem je bilo toliko energije in žilave vztrajnosti, da je vidimo le še v malokom enake. Oče mu je Iz Bukovine: Rumun s ličerkama v narodni noši. Vrt Getsemani pri Jeruzalemu, kjer je Kristus po zadnji večerji molil in krvav pot potil. t Janez Ozebek, iz Št. Viške gore na Tolminskem, padel na severnem bojišču. bil ljudski učitelj, rojen je bil v Škocijanu pri Dobrlivasi na Koroškem. Kot odvetniški koncipijent je delal v pisarni našega vzornika dr. Razlaga ter kot tovariš veljaka dr. Mencingerja. V Vipavi je bil sodni pristav, pred 35 leti pa je prišel v Novomesto kot notar. Tu je dozidal in potem vodil Narodni dom. Vedno je pospeševal gibanje društvenega delovanja. Nato je spravil v obč. odbor, dotlej nemški, Slovence, utrdil čitalnico in uradoval med prvimi v slovenskem jeziku. Prve slovenski pisane pogodbe so izšle iz dr. Poznikove pisarne! Njegovo delo je bilo, da je postala novomeška gimnazija slovenska, njegova posredna zasluga, da se je zgradila dolenjska železnica. Znal je najti ljudi, ki so izvršili, kar se je rodilo v njegovi domoljubni duši. Bil je vzor pametnega agitatorja. Več let je župa-noval v Novemmestu, ki ga je izvolilo za svojega častnega občana. Kot notar je bil vedno prijatelj ljudstva. Umrl je brez bogastva, ker je imel srce... Mož poštenjak! Srečno je živel v svoji obitelji, ki je zanjo skrbel do poslednjega diha. Vzgledno je vzgojil svoje otroke in jim zapustil najčast-nejši spomin, najlepši vzgled. Dne 25. febr. je bil slovesno pokopan. Pogreba so se udeležila društva, županstva, obč. odbori, vse meščanstvo. Na grobu je govoril dvorni svetnik Fr. Šuklje pretresljivo pokojniku v slovo. Ime Poznikovo ostane nepozabno v kulturno-politični zgodovini Slovencev in s hvaležnostjo se ga bo vedno spominjala Dolenjska z Novim mestom. N. v m. p.! f Janez Ozebek. Usoda kruta ni mu dala, da v rojstno legel bi zemlj6, da tamkaj, kjer mu zibel stala, počilo trudno bi telo. Na severnem bojišču je padel za domovino Janez Ozebek iz Št. Viške gore na Tolminskem. Bil je priden, vzoren in med vsemi sosedi in znanci priljubljen mladenič-A v najlepši dobi življenja, v starosti 29 let, ga je umorila sovražna krogla, daleč od rojstnega kraja. Na tuji zemlji zdaj leži neznan, nemilovan, ne križ, ne kamen ne stoji, kjer on je zakopan. Nikakega spomenika ni na njegovem grobu. Za spomenik naj mu bodo te vrstice, ki so mu jih sestavili njegovi znanci in prijatelji, ki mu kličejo: Na svidenje na onem svetu, kjer se ne sliši boj, prepir, kjer vlada večen, večen mir! Bodi mu lahka tuja, s krvjo napojena zemlja gališka ! t Pavel Škornik rodom iz Zagorja ob Savi, je pade! na severnem bojišču 8. marca t. I. Njegovi starši so dobili obvestilo o sinovi smrti od njegovega nadporočnika. Pokojnik je služil pri 27. domobranskem polku v Ljubljani. Star je bil šele 22 let. Nadporočnik Rud. Gallinger je pisal 8. t. m. pojcojnikovim staršem sledečo dopisnico : Č. g.! Naznanjam Vam žalostno vest, da je Vaš sin Pavel, narednik dom. pešp. št. 27, danes dop. našel junaško smrt za domovino, zadet od granate. Izrekam Vam najgloblje sožalje v svojem imenu kot njegov poveljnik in v imenu njegovih tovarišev. Vaš sin Pavel je bil nam vsem ljub, dober tovariš. Ta zavest in pa da je kot vrl vojak umrl junaške smrti za domovino, naj Vam bo v Vaši bolesti vsaj mala tolažba! t Val. Mohorič. Dne 14. t. m. je umrl Valentin Mohorič, rodom iz Idrije. Pokojnik je bil blag značaj in zato zelo priljubljen vsem prijateljem in znancem, posebno pa svojim staršem. Obiskoval je nekaj časa srednjo šolo v Idriji; nato je vstopil prostovoljno k vojakom. Ko je odslužil vojaška leta, je dobil službo pri finančni straži v Dologni na Goriškem, kjer je služboval do svoje prezgodnje smrti. Bil je vesten v izvrševanju svojega poklica, kar ga je stalo njegovo mlado življenje. Ker se je zakasnil zunaj vasi, si je izposodil kolo, da bi dospel še o pravem času na določeno mu mesto. Pri tem pa se je vsled padca smrtno ponesrečil in 14. t. m. umrl v 23. letu svoje starosti. Njegovim staršem iskreno sožalje! Učitelj Vinko Stopar. Definitivni učitelj Vinko Stopar v Sv. Ilju pri Velenju je povodom mobilizacije 1914 odrinil kot nadomestni rezervist k C in kr. pešpolku št. 97. Vojskoval se je v Galiciji v različnih bitkah in je bil dne 20. oktobra 1914 pri Novem miastu na glavi težko ranjen. V isti bitki je eksplodirala v njegovi bližini ruska granata, vsled katere je dobil še mrtvico na levi strani. Za njegovo hrabrost pred sovražnikom je bil glasom dekreta z dne 15. nov. 1914 dne 10. prosinca 1915 v deželni bolnici v Ljubljani odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda. t Jakob Rauch, desetnik lovskega polka št. 7., rojen v Semiču, padel na severnem bojišču. ¦f Notar dr. Albin Poznik, velezaslužni buditelj Slovencev, bivši župan novomeški, častni meščan, umrl dne 23 febr. in pokopan 25. febr. v Novemmestu. Steckenpferd-lilijinomlečno milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. t Karol Jesih, iz Loke pri Zagorju ob Savi, padel na severnem bojišču. Učitelj Vinko Stopar, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 13. štev. Franjo Postišek, M je bil v vojni s Črnogorci ob Lovčenu na ladji Nj. Vel. .Radecki«. O. W. Appleton : 12. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. ENAJSTO POGLAVJE. Moje duševne muke one noči so bile nepopisne. Da sem blazno zaljubljen v Marcelo, tega si nisem mogel več prikrivati, in misel, da bi mi bila ugrabljena baš v hipu moje največje sreče, ta misel se mi je zdela naravnost nemogoča. Zaspal nisem niti trenotek in sem vso noč napenjal svoje možgane, da bi si razjasnil, kako in kam Je mogla izginiti; toda vse premišljevanje Je bilo brezuspešno, uganjke nisem mogel tešiti. Gotovo je bilo samo eno, da sva bila s Heleno omamljena. Prav tako gotovo je bilo tudi, da se to ni zgodilo slučajno. Ampak kako to, da ni tudi Marcela podlegla vplivu strupa? — Saj je vendar uživala iste jedi kot midva in bi bilo moralo opojno sredstvo pri njej prav tako delovati kakor je pri nama; toda služkinja je rekla, da je bila popolnoma pri zavesti. Mirno se je oblekla in odšla iz hiše, medtem ko sva ležala midva v nezavesti — in to je storila potem, ko mi je sveto obljubila, da se brez mojega izrecnega dovoljenja ne odstrani nikoli več. Pa še v taki noči, ko bi se tudi najpogumnejši moški obotavljal. To se mi je zdelo popolnoma neverjetno, razun če bi bila Marcela blazna, — a tudi na blaznike učinkuje strup — ali pa Jiajzlobnejše, najnehvaležnejše bitje na božjem svetu, kar se mi je pa zdelo prav tako izključeno. Naposled se mi je vzbudila misel, ki me je sicer napolnjevala z grozo, ki se mi je pa zdela vedno verjetnejša čim bolj sem jo razmotrival. „Kaj če je tudi zapadla učinku strupa," sem si dejal, „in so jo vlekli medtem, ko sva bila s Heleno nezavestna, šiloma iz hiše?"-- Kmalu sem bil prepričan, da se je vršilo v resnici tako. Seveda se je moralo zgoditi vse sporazumno s služkinjo. Polastila se me je blazna besnost, skočiti sem hotel iz postelje in zadaviti gnusno kreaturo. Toda mahoma sem izpre-videl, kako nespametno bi bilo tako prenagljeno ravnanje. Sklenil sem torej, da počakam še eno uro, dokler ne bo odprta pošta, potem pa brzojavim takoj policijskemu nadzorniku Bealeju ter ga prosim, naj me takoj poseti. Glede služkinje Marjane pa sem si moral reči, da bi bilo neumno, če bi jej le izdaleka namignil, da jo imam količkaj na sumu. Počasi se je začelo daniti, in ko sem dvignil naoknice, sem videl, da je megla oopolnoma izginila. In kakor v zasmeh mojega strašnega obupa je zimsko solnce jasno in prijazno obsevalo vrhove dreves, — nebo je bilo temnomodro — vrabci so že glasno vpili po zajutreku — vsa narava je bila pokojna in vesela, — samo v mojih prsih sta divjala nemir in bolest, kajti ugrabili so mi moje najdražje na svetu. Tudi Helena je bila že zdavnaj pokonci ; srečal sem jo na stopnicah vso bledo in izmučeno. Pošepetal sem jej tiho na uho svojo slutnjo ter kaj nameravam storiti. „Potem pa pokliči tudi Charleja. Zdi j^e mi, da ga bom danes prav zelo potrebovala," je dejala. Ostro sem se zasmejal in sem obljubil, da storim to — bržčas bi se bil tudi l)rez njene prošnje obrnil na svojega prijatelja, kajti če kdaj v življenju, sem bil sedaj — v tej prvi resnični krizi svojega življenja — zares potreben njegovega sveta in pomoči. Poštni urad so pravkar odpirali, ko sem prišel tja. Mlada dama, ki je sprejela brzojavko, me je debelo pogledala. Saj Richmond je kakor vas, in vedela je takoj za kaj gre. Prva brzojavka se je glasila: »Nadzornik Beale, New-Scotland Yard, London. Dama sinoči izginila. Prosim, takoj priti. Sumim služkinjo. — Williams." Mortimerju pa sem sporočil: »Marcela izginila; ves obupan; pridi takoj. — Ted." Odločil sem se, da ne pozvedujem nikjer več, nego počakam mirno prihoda nadzornikovega. Najin zajutrek je onega dne potekel v smrtni tišini. Najini pogledi so bili skoraj venomer obrnjeni na prazni prostor za mizo, in ko so se slučajno srečali, so izražali najino skupno tugo jasneje, kot bi mogle storiti to besede. Zdelo se je, da čaka Marjana, ki nama je stregla, kakih vprašanj glede Marcele. Ampak te usluge jej nisva hotela storiti; tudi nisva kazala nikake nevolje, nasprotno, Helena je bila še prav prijazna z njo. Mortimer in Beale sta prišla z istim vlakom in povedal sem jima takoj vso do-godbo. Ali nihče izmed njiju ni bil videti posebno presenečen. t Valentin Mohorič. iz Idrije, umrl vsled poškodb, ki jih je dobil v finančni službi. Alojz Satler, ki je vozil našega umrlega prestolonaslednika s soprogo mrtva iz Metkoviča v Trst na Nj. Vel. ,Viribus Unitis". Novinci v Kobaridu na Goriškem. Slovenski fantje Ijublj nskega sanitetnega oddelka pred razvalinami neke tovarne v ... na južnem bojišču. 13. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. »Vidite," je rekel nadzornilc, »moja bojazen se je uresničila. Sedaj veste, s kai<šno vrsto ljudi imate opraviti. Ne strašijo se prav ničesar, samo da bi dosegli svoj cilj." „To je res," sem odvrnil. „A kaj nam je sedaj storiti ? Jaz sem se smatral osebno odgovornega za varnost te dame." „0h, zaradi tega se vam ni trebn vznemirjati," je odgovoril smehljaje nad zornik; »prav gotovo je na varnem, saj predstavlja ta dama dragocen zaklad, ki ga boste le s težkim trudom iztrgali iz kremp Ijev svojih sovražnikov. Po mojem mnenju je vredna kupa denarja, in zato jo bodo kot gotovo jamstvo imeli zaprto." (Dalje prihodnjič.) Minoli teden. Najvažnejši dogodek je nepričakovani padec Przemysla dne 22. t. m. Sicer je bilo že nekaj tednov znano, da gre naši nad vse hrabri posadki že zelo trda z živili, vendar je padec trdnjave presenetil avstro-ogrske državljane, ki na nenadni padec Przeniysla niso bili pripravljeni. Ta naša moderna trdnjava pa je v polni meri izpolnila svoj namen, saj je dala Rusom pol leta silnega truda in jim je prizadela velikansko škodo. Obenem se je začela v vsej dolžini Karpatov za vse prelaze iznova ljuta borba. Rusi so dobili ojačenja, a tudi naši voji so se v zadnjih tednih iznova pomnožili. Bitka se godi med prelazom Konječna zahodno Dukelskega prelaza do Užoka. Rusi besno naska-kujejo, a naši so jih povsod krepko odbili. V zadnjih dneh so ujeli 1500 Rusov, t. j. okoli dveh bataljonov. Tudi pri Viškovu so bili Rusi zavrnjeni s težkimi izgubami. Ob Dunajcu, Nidi in Pilici je mirno. — Vzhodno in jugovzhodno Avgustova in Jednorožka ter severnovzhodno Prašniša so Rusi napadli nemške postajanke, a bili so odbiti. Me-mel so Rusi zopet zapustili. — Iz Belgije ni poročil. — Na francoskih bojiščih le topniški boji, zlasti ob Verdenu. Dne 20. t. m. so nemški Zeppelinovci metali na Pariz bombe. Padlo jih je 45! Vse so zadele predmestja ter ubile ali ranile nekaj ljudi. Baje je umrlo 6 oseb, 16 jih je težko, 21 lažje ranjenih. Tudi več hiš in vil je poškodovanih. — V Dardanelah so izgubili Angleži in Francozi 5 oklop-nic. Boji pa se nadaljujejo. — Smirne Angleži ne morejo vzeti, ker jo Turki dobro branijo, in ne morejo angleške vojne ladje v bližino. — Nemški podmorski čolni so potopili zopet nekaj angleških parnikov. — Vstaški Albanci so 23. t. m. obstreljevali Drač in hišo Esada paše. — Napetost med Japonsko in Kitajsko se veča, Zjedinjene države šo mobilizirale svoje bojno ladjevje, a tudi Anglija in Rusija ugovarjata japonskim težnjam. Japonci izkrcavajo že svoje oddelke po kitajskih krajih. Listnica upravništva. p. n. naročnikom, ki jim poteče s 1. aprilom t. 1. naročnina, smo priložili tej številki poštne položnice ter uljudno in nujno prosimo, da naročnino takoj obnovijo. Živimo v težkih časih, ko nas stane izredno mnogo žrtev in truda, da. moremo izdajati list takšen, kakoršen je. Vsak^ nepristransko sodeč človek, priznava to. Prosimo vse p. n. naročnike, ostanite nam zvesti ter obnovite naročnino takoj in pridobivajte še novih naročnikov. .Tedenske Slike' stanejo za četrt leta 250 K,_ za pol leta 5 K in za celo leto 10 K. .Tedenske Slike' so najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovan tednik- Naročite si ga in raz-razlirjajte ga! Veliko veselje napravite vojakom, če jim naročite list .Tedenske Slike". Vsi ga radi bero ter gre iz roke v roke. Za vojake stane naročnina četrtletno le 2 K in za 1 mesec samo 70 v. Naznanite nam naslov svojega ljubega sina, brata, očeta ali soproga, ki ga imate pri vojakih ter pošljite naročnino (lahko tudi v znamkah) in mu bomo redno pošiljali list. — Mnogi vojaki dobivajo naš list .Tedenske Slike" ter so ga izredno veseli. Popravek. V oglasu .Kmetske posojilnice ljubljanske okolice' v tej številki na strani 11. je t Pavel Škornik, iz Zagorja ob Savi, padel na severnem bojišču. tiskovna pomota; rezervni zaklad namreč ne znašai samo pol milijona kron, kakor je pomotoma tiskano-po oglasu iz lanskega leta, temveč znaša letos že nad 800.000 K (osemsto lisoč kron). Srečne in vesele velikonočne praznike želi vsem naročnikom in čitateljem uredništvo in apravništvo ^Tedenskih Slik". NaroČite »Tedenske Slike**I Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ah otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, Maribor, Gošpodska ulica št. 5, da bode kljub temu, da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 56 vin. Volneno blago za obleko po K I'—, 1'20, 1-50. Ker se veliko razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 455- Modistka MINKA HORVAT Ujubljana, Stari trg 21 priporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. Črnovojniki iz Semiča, ki so ocjrinili pod zastavo. Potrjeni fantje iz Velike Doline pri Jesenicah na Dolenjskem. (Fot. J. Tomše ml.) stran 8. TEDENSKE SLIKE. 13. štev. rs r" Sanatorium „Eniona". Zgodovinarja Plinius in Sozome-n e s pripovedujeta, da je grški junak Jazon bežal s prijatelji Argonavti na ladji Argo iz dežele Kolhide, kjer je našel zlato runo in nevesto Medejo, iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici, ob kateri je prezimil in ob tej priliki 1. 1250 pr. Kr. ustanovil mesto Emono. Duh grške kulture, junaki najlepših grških pravljic (Jazon, Heraklej, Tezej, Orfej, Meleager, Kastor in Poluks itd.) so ustanovili prestolnico Slovenije, Emono — belo Ljubljano. In zgodovinar Mommsen omenja, da je rimski imperator Avgust 1. 34. po Kr. podjarmil enoglavemu rimskemu orlu naše planine in spremenil keltsko Emono v rimsko kolonijo. In poslej so bili skozi 500 let prebivalci naših dežel rimski državljani, in njih glavno mesto je bil večni Rim, kakor je sedaj cesarski Dunaj. Prvotni prebivalci naših pokrajin so bili najbrže vedno Slovenci, zraščeni s svojo ljubljeno zemljo kakor rastlina samo-sevka. Kmet Slovenec je ljubil in obdeloval samo svoje polje, pasel živino po planinah, vse druge kulturne opravke (vladanje, industrijo in veliko trgovino) je prepuščal slučaju. Tako so mu vladali iz mest in gradov najprej Kelti, katere so izpodrinili Rimljani; za rimsko dobo je nastopila germanska. Nemci so nam vladali iz grajščin in mest do najnovejših časov. Kakor pozabljena, skromna stavba iz stare Emone, tako stoji zdravišče Sanatorium Emona v tihi, stranski, malo opaženi ulici (Komenskega ulica 4), od ulične črte nazaj potisnjeno in skrito za razpadajoč zid. Sanatorij je sezidan v kraju Ljubljane, ki se je imenoval nekdaj »Ajdovščina" radi rimskih grobov. Pri kopanju temelja zdravišča so se našle rimske izkopine, mej njimi dve glinasti svetilki z napisom izdelovalcev: Cresces in Fortis. Ta dva napisa se glasita kakor klic živim iz tisočletnih rimskih grobov: cresces — fortis! Rasel, uspeval boš, če si močan, zdrav! Cresces fortis, geslo modernega, elegantnega zdravišča, ki naj deli zdravje in življenje na razvalinah starih rimskih grobov! 13. štev. ZA-NOTRANJE ¦IN-KIRl.^pSlCNE -BOl .R7.Na. •FOHCOnDSNDCA. lil LtX]BLdANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 Vi I^SEF-zDR/^T^KiPRin^RkJ-D^^FR.DERGANC \\ Električna kopalnica. Primarij dr. Derganc izvršuje težko operacijo. Stopnišče. SANATORIUM ¦ EMONA ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZMl. ¦PORODNIŠNICA. LJUBLtJANAkomenskega-ULICAH ti SEF-zcRWJK:pRnA.Ri.'DR- FR. DERGANC \| Bolniška soba. Operacijska dvorana. TEDENSKE SLIKE. Stran 9. llSANATORIUM -EMOrNlA *\-7 i .NKTTtiAM. IP-.IM-kTOl lOmr-MC .«ni W7Kn ¦ 'iS Zdravstvo. Gojitev zdravja treba začeti z gojitvijo Icože. Vsal< dan si umijmo vse telo od glave do nog ali ga drgnimo z mokro ruto, nakar ga krepko obriši-mo s suho brisačo iz domačega platna. Čim bolj se pri tem navadimo mrzle vode, tem bolje je. Delovanje kože je največje važnosti, kajti koža regulira oddajanje toplote od strani telesa. Živci in žilice kože se točno odzivajo na umivanje in se tako utrdijo. S tem pa se krepi tudi srce, krvni obtok postane živahnejši, dihanje globočje itd. Razstava .Gritzner". Josip Peteline, tovarniška zaloga šivalnih strojev, Ljubljana, blizu frančiškanskega mosta, levo za vodo 3. hiša, vabi p. n. cenjeno občinstvo iz mesta in dežele, gospodinje kakor šivilje, da si ogledajo, prekoristno razstavo, vseh del, ki jih izvrši samo ,Qritzner" Centralbobin, Rundspul in Ringschiff stroj, na krogljičnem teku, veze (stika), krpa (maši) nogavice in perilo, nabira, gubanči, robi in obšiva. Vsakakupovalka ima pouk brezplačno na razpolaga. Gospodinje dobe jako potreben in praktičen kroj „Reform' za nizko ceno s podukom, s pomočjo kroja si zaraore vsaka brez strokovnega znanja na .Gritznerjevem" stroju vse sama izvršiti. ,Gritznerjev" stroj je prepotreben, in ne sme manjkati v nobeni hiši. Nad 3 milijone že v rabi. Dobi se od najpriprostejše do najkrasnejše opreme, tudi kot pisalna miza. Cena najnižja, lOletna garancija. Razstava od 8 do 12 ure v nedeljo 4. aprila in na velikonočni pondeljek dne 5. aprila dopoldne. Pri Josipu Petelincu, Ljubljana, sv. Petra nasip 7^ blizu frančiškanskega mostu. ,Zaspal", ker ni imel dobre budilke. Domača tvrdka H. Suttner v Ljubljani štev. 5 ima najboljše budilke po nizkih cenah. Pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Nekaj nemogočega je napraviti dobro kavo brez dobrega kavnega pridatka. Zato pa rabijo vse naše gospodinje kot kavni pridatek ramo Kolinsko kavno primes, o kateri vedo, da je najboljše blago te vrste. Odkar imajo Kolinsko kavno primes, se nič več ne pritožujejo zaradi slabe kave, kajti kava ima zdaj izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo — torej vse lastnosti, ki jih mora imeti dobra kava. Kolinsko kavno primes kupujejo tem raje, ker tudi vedo, da je kavni pridatek edino pristno blago te vrste. — Iz obeh navedenih vzrokov pa tudi mi vsem našim gospodinjam Kolinsko kavno primes prav toplo priporočamo. C. kr. razredna loterija. Žrebanje 5. razreda C kr. razredne loterije bode trajalo 22 dni in sicer od 6. aprila do 3. maja 1915. Srečke se dobivajo že sedaj pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, poslovnici c. kr. razredne loterije. Pri isti kupljene srečke so zadele: štev. 68.435 = K 30.000, štev. 130.169 = K 10 000, štev. 157,211 = K 10.000, štev. 68.425 = K 5.000, po K 2000: štev. 19.987, 19.994, 46.292, 18.517, 85.174, 36.359, 57.392 in več manjših dobitkov. Opozarjamo cenjene reflektante na današnji inserat. Pred odhodom dragoncev na bojišče'. Poslovilni obed pred kasarno. IVAN JAK IN SIN LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 17. 464 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, Itoles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmascbinen). Brezplačen pouk v vezenju. — Tovarna v Lincu ustanovlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. 20-25 K tedensko tudi stalno kot postranski zaslužek lahko zasluži vsakdo brez kapitala in brez rizika poleg svojega vsakdanjega opravila. Pojasnila daje brezplačno Hynek Altha-mer, Dvur Kralove, n./L. štev. 567. Nadležne lase na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah Dr. A. Rlxov odstranjevalec las, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4"— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix. Labo-ratorium, Dunaj IX,, Berggasse 17/0, — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri ,.21atem jelenu", parfumerija A, Kane in drogerija „Adria". Razumi\o natakarico ki zna slovenski in nemški, sprejme IVAN GRIVEC, kantlner, sodafabrika, Lukovac pri Dl. Tuzli. — Bosnija. stran 10. TEDENSKE SLIKE. 13. štev. 13. štev. TEDENSKE SLIKE Stran 11. Velika svota denarja •se zamore naključiti vsakomur, ki postane ^aš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. » SLAVIJA « VZRJEMMO ZnVHROV. BRNKR V PRRGI. 451 KEZEHVNI FONDI K 66,000.000-—. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,985.304-25. Jividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000 —. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države 2 vsezkozl slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniž ih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljabljani". Prirodna vina bela in rdeča K 44— do K 68-—; pristna 50% slivovka in tropinovec K 150-—; pristen vinski jesih K 28'— za 100 litrov prodaja J. Kravagna, Ptuj, Štajersko. A. & t. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10 Special. trgovina za pletenine in trikotažo. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, svi-terji, telovniki, triko-jopice in srajce, spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Spalne vreče. Tetra perilo. Peter Kozina & Ko Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem. Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno V Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvaiset milionov. 4 brez vsakrš-0 nega odbitka. Rezervni zaklad: nad Dol miliona kron. Popolnoma varno naložen denar. stran 12. TEDENSKE SLIKE 13. ?tev. Vsa Ai^strija pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezij-skega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah. Razpošiljalnica - FRAN 8MID -Jagerndorf 38, Avstrijska Slezija. @ritzni:r šivalni stroj najboljši in nedosežen v trpež-nosti sedanjosti za rodbinsko in Obrtno rabo. Šiva, veze (Stil > t« > o Z tu n > o a. o o. ?ž a, « 6 o rs _ >m o •a « o os x/) ¦a 'iilJs^ Nova ,,SiLVA" slatina močno mozira in ostane čista in dobra! Zahtevajte jo povsod! 4i7 O 3 Si E — S" 5. " o' rt> = E o- T' m to g cn p. „ E S- 3 3 iS < — I H. SUTTNERI I LJUBLJANA I I $T. 5. I I Največja razpošiljalna tvrdka ur, | i zlatnine in srebrnine na vse kraje | i sveta. Zahtevajte moj najnovejši | i cenik, katerega dobite zastonj in | i poštnine prosto. I I Lastna protokolirana tovarna ur v | I Švici. Varstvena znamka „IKO". | I Glavno zastopstvo tovarne ur | i ..Zenith". 1 Ni ga uniiiti = kolesja Suttnerjevih ur, ker je samo iz najboij- s šega riiaterijala najskrbnejše sestavljeno. — = Dobra Suttnerjeva ura preživi pri navadni rabi s tri na videzno cenejše bazarske ure. g St. 410. Nikel ank. ran. Rosk. ura . K 4-10 5 . 500. Jednaka s sekundnim kazalcem , 5-50 Darujte za „Rdeči križ"! DRR(50TIN HRIBRR 8 tiskrrmr im km]iqovezmicb L]|UBL;)RMR, dumrjskr c. 9. Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzrnernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. In nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c- kr. notarje Itd. Naročnina za list »Tedenske Slike. ; za Hvstro-Ogtsko: V* leta K 2-50, 1/2 leta K 5- celo leto K IC- ; za Nemčijo: Vi leta K 3-50, V2 leta K T-celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Hmetiko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. ^^^..^^ S4.^,. on Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje Posamezne štev. 20 vin. Izdajateli in odgovorni urednik Ora^otin Mohmr. Tiskal Draijotin Htibac v Ljubliani.