ni un v jv lux jli’i
KNJIŽNICA VIA CEPPA N* 9 -----R I E S I E
ulit izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka straneh 25 lir. Zaostale Številke dvojno. Celoletna na? polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir: uprava: 'TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046" in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oliasi: v širokosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
fiLASILO KOMUNISTIČNE IM IMI.II T.O.
“Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja.u
Podpiši Dunajski apel !
Obnovljena izdaja leto vil štev. 20 (3461
TRST - SOBOTA, 14. MAJA 1955
CENA 20 UR
Ì
i'«i
•n.
/0
i<[
u« ni ' tl1 ali
al1 ;ol c 6
I
II 1JV Ijl n»1
Tov. Togliatti “Delu"
Tovariš Vinario Vidali nam je izjavil, da je bilo tovarišu Palmiru Togliattiju žal, ker ni mogel razvili na prvomajski manifestaciji drugega dela svojega govora, kjer bi se bil posebno dotaknil vprašanja odnosov in enotnosti med Slovenci in Itali-lani. Na vsak način — nam je povedal tov. Vidali — misli govorili o lem vprašanju, ko bo prišel drugič v Trst. Tovariš Togliatti je hotel, da nam tovariš Vidali pove, da drugič misli obiskati vse predele tržaškega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. Preko tovariša Vidalija nam je tovariš Palmiro loglialti dostavil tudi naslednjo iz juvo :
«Preko «Dela», borbenega glasila slovenskih komunistov in delovnih ljudi, želim poslati bratski in prisrčni pozdrav slovenskemu prebivalstvu in delovnim ljudem. Preteklost dokazuje, da so slovenski delovni ljudje vedno stali na naprednih pozicijah in so znali reagirati na vsak poskus ločitve od bratov in borbenih tovarišev italijanske narodnosti. To je bila in mora biti tudi v bodočnosti edina pot, po kateri je treba hoditi zalo, da se v splošnem okviru borbe za politične, gospodarske in socialne pravice uresničijo tudi njihove narodne pravice.
V imenu italijanskih komunistov in delovnih ljudi katerih pozdrav želim poslati tržaškim Slovencem — lahko jamčim, da se ho v parlamentu in deželi v duhu bratstva in konstruktivnega sožitja med narodi napravilo, kar je mogoče, za spoštovanje pravic Slovencev na podlagi mednarodnih sporazumov, ki so bili podpisani».
TRŽAŠKO PREBIVALSTVO STRNJENO GLASUJE PROTI ATOMSKI VOJNI
V Trstu se je nabralo 75.000 podpisov za mir
Poziv tajništva Kompartlje tovarišem za pomoč v nabiranju podpisov na čast T gliattiju Tudi Tržaški odbor miru izdal proglas ob desetletnici zaključka vojne - Podpisi osebnosti - Zahteva na kongresu Zveze borcev Jugoslavije po prepovedi atomskega orožja
Kam plovejo?
é
V VARŠAVI ZASEDA KONFERENCA MIROLJUBNIH DEŽEL
Varšavski sporazum je vedno odprt vsem evropskim deželam
Malik je predložil OZN nove sovjetske predloge za razorožitev in prenehanje « hladne vojne » - Govor Bulganina ob otvoritvi konference v Varšavi
se je sestal v
yv p ponedeljek jjn frizu Atlantski svet., ki je na ' ! ‘vi seji uradno sprejel Zapi Ino Nemčijo, kot svojo petju Sli) Članico. Prisoten je bil
l " laci-tičnega generala Spie-
j) % ji; drugih nemških voja-% osebnosti. S U?m so impe-. ‘^stične dežele odprle pot ^ 'Hiški oborožitvi in ustvarile 0I nevarnost v Evropi, proti Ul ileri so se in- se še borijo vsi dl» ‘‘roljubni narodi. Da bi ne-p»j|iko ublažile mučen vtis [at svojim ljudstvom in ne-g|(o dokazale svojo prizadev-!'st za pomiritev v svetu, sta |(( jHncija in Anglija v Parizu
tel k
iu®Hsnili na ZiDA,, da pristane
sklicanje konference štirih 'esil na najvišji ravni. Po jS|- punskem posredovanju Dotti- 't pri predsedniku Eisenho-tilfl *iu, je slednji pristal, da tl- ‘ Sestane v kaki nevtralni ,ejl želi z voditelji ZSSR, Angli-prt % Francije. Vabilo na predal ,Vo "konferenco so velepo-Vki treh žapadnih velesil g«m v Moskvi že v torek, ^sredno po Eisenhowerje-*l 'H pozitivnem odgovoru.
v
zd> l' sredo je tov. Malik, sov-e' Mi predstavnik pri podko-j1 r*ji OZN za razorožitev, ki fedu v Londonu, predložit V načrt za razorožitev in dotano odpravo «hladne voj-'■ Načrt je vzbudil veliko zadnje javnega mnenja in M^ljni sprejem v londonskih f! i pariških krogih, dočim se to Mashingtonu, kot po navadi, »jj ^idno molči. Sovjetski dr-
Miki so pri sestavljanju no-# ti Predlogov upoštevali ne-1°Jtpa stališča zahodnih vele-' s tem ponovno dokazali 0I> J**11 je resnično pri srcu od-k||f vsake vojne nevarnosti *1 »stvaritev ozračja medse-
1,1 lega zaupanja med država :ij' V načrtu so postavljeni iMtetni predlogi za splošno Muved uporabljanja in pro-pAHjanja atomskega orožja ar# ,| veno znižanje oboroženih Jk-strogo mednarodno kon-
ty\ Mričo nove nevarnosti, ki,jo instavi ja sprejem Zah. Nem-g*lC V .NATO in ustanovitev 'V>- i?°dnoevropske zveze, ki je JNi niso hoteli, so dežele miru sprejele svoje y Mukrepe, da se zavarujejo ,D 4 novim nemškim napadom. )vs,'edo se je začela v Varli/ — mučeniškem me3tli, ki ,rjl Ijj^a nacistične horde v zad-va fc/njni skoro popolnoma u-j t| — konferenca osmih de-,e Ah^'SS-R, ljudskih republik
ohrani mir in zmanjša napetost v svetu.
Prvi dan je, po pozdravnih besedah poljskega prvega,'.ministra tov. Cyrankiewicza, govoril jov. Bulganin, ki je ^risal razvoj mednarodnega položaja od decembrske konference osmih držav v Moskvi in u-gotovil, da so pariški sporazumi temčljilo spremenili položaj, ker dajejo možnost nemškim militaristom, da se -ponovno oborožijo in postanejo spet napadalci. Sovjetska zveza je bila in je neizprosen nasprotnik ponovne oborožitve Zah. Nemčije in je vedno zagovarjala ustvaritev združene, miroljubne in demokratične Nemčije. ZiS-SR je storila vse, da bi se to zgodilo, toda imperialistične velesile so. dokazale, da jim ni do interesov nemškega ljudstva in do miru v Evropi. Tu je tov. Bulganin pripomnil, da bo tudi sedaj ZSSR pazljivo preučila predlog treh zaJiodnih velesil za pogajanja na štiristranski konferenci. Obenem je obrazložil zadnje predloge Sovjetske zveze za razorožitev in miroljubno uporabo atomske energije. Potrebno je, da vse d_ežele skupno preučijo nove soVjet-ske predloge, da se ustvarijo povoljrtejši pogoji, odpravi hladna vojna in preneha z voj-nohujskaško propagando. Treba je vzpostaviti prijateljske odnose in odstraniti okupacijske čete iz nemškega ozemlja, razen manjših kontingento-if; ki naj bi ostali do prenehanja okupacije. Nadalje bi bilo treba odpraviti vse vojaške baze na tujih ozemljih.
V zvezi s sporazumom, ki ga pripravljajo na varšavski konferenci je Bulganin izjavil, da ni sporazum naperjen proti nikomur, marveč je le obrambnega značaja. Zato ostaja odprt vsem evropskim deželam
j li i
le Mn- 'e, Češkoslovaške, Madidi Ul,. / Romunije, Bolgarije, r -iju.tije in Demokratične re-iy'ke Nemčije za sklenitev liburna o prijateljstvu, so-a-"?f ^ys-nju in .medsebojni po-1) ' ter ustanovitev enotne-v/ia-škega poveljstva. De-osmih dežel vodijo ij htinistri, ki jim stoje ob fAìM zunanji in obrambni V}/tri ter razni vojaški iz-Kot opazovalec priso-\,"6, tudi kitajski general Sjj feh Uaj, kot živa priča i' '«liMhqsti in razumevanja flCi v,ij6ti ljudske Kitajske, ki se s strani tudi trudi, da se
in bo avtomatično razveljavi ljen, čim bo dosežen splošen sporazum za kolektivno varnost v Evropi z udeležbo vseh evropskih dežel.
Xw. -Bulganin je ž\a kuncu pribil, da sovjetski narodi niso za politiko sile, marveč si želijo miru, rešitve nemškega vprašanja in dosege splošne razorožitve.
Tudi ostali govorniki na prvem zasedanju konference, med njimi češkoslovaški prvi minister Široki in poljski Cy-rankiewicz so podprli stališče in mirovpe pobude sovjetske vlade, potem ko so učinkovito orisali, kaj so vse pretrpeli njihovi narodi zaradi nemške napadalnosti posebno v zadnji vojni.
Prejšnji petek je tajništvo komunistične partije Trsta naslovilo organom partije in tovarišem poziv, naj čim boilj pospešijo svoje delo za pri-speva-nje v kampanji za nabiranje podpisov proti pripravam a-lomsike vojne.
Da dokažejo svojo privrženost in hvaležnost tovarišu Togliattiju, da na konkreten način uresničijo njegove nauke in se odzovejo njegovemu pozivu k še večjemu elanu v borbi zg mir, naj tovariši začnejo tekmovanje v nabiranju podpisov, naj vložijo v to delo- vse svoje navdušenje in svoje sile, naj uresničijo nove pobude. V odgovor na Togliattijev poziv naj se naberejo v Trstu tisoči in tisoči novih podpisov, kar je še posebno važno za naše mesto.
Izvršni komite bo ob koncu meseca nagradil tovariše, ki se bodo izkazali v tem delu in bo med temi izbral najboljše. Ti bodo sestavili delegacijo, ki se bo podala v Rim k tovarišu Togliattiju, mu pone la pozdrav tržaških komunistov in se pred njim obvezala, da se bo naša partija s slavno KIPI vedno borila za uresničenje skupnih ciljev v borbi za obrambo miru, svobode in dela.
V soboto- je tržaški odbor miru naslovil na prebivalstvo poziv, v katerem se pravi, da se je pred desetimi leti zaključila velika borba miroljubnih in svobodoljubnih narodov proti nacifašizmu.
Žrtvovanje milijonov človeških bitij je zahtevalo od narodov utrditeV in obrambo miru. Naše mesto, ki je toliko pretrpelo, si je želelo miru in blagostanja, toda povojni dogodki so zavrli njegov preporod.
Danes se nad svetom zgrinjajo temni oblaki velikanske katastrofe. Pripravljanje atomske vojne grozi človeštvu z apokaliptičnim uničenjem. Danes je nujna borba, ki naj združi čedalje številnejše množice. Kampanja najširšega obsega se vodi povsod in trepet stomilijonskih množic se spre-minja v odločno akcijo, ki naj reši človeštvo in civilizacijo pred katastrofo.
Tržaški odbor miru poziva Tržačane, naj se ob desetletnici zaključka vojne odzovejo materam vsega sveta, ki pozivajo, naj se vsi ljudje aktivno udeležijo borbe za mir, naj se razširi kampanja okrog Dunajskega apela, naj se utrdi mednarodna fronta miru.
«Proti pripravljanju atomske vojne — zaključuje poziv — za uničenje in prekinitev proizvodnje vsega jedrnega orožja, podpišite in prepričajte druge naj podpišejo Dunajski apel!»
8. maja, na dan, ko se je po svetu praznoval «Dan mater za mir» so se stotine tržaških žena podale na -sedež Zveze demokratičnih žena, kjer so se nabirali podpisi pod Dunajskim apelom. Ob tej priliki so se srečale najrazličnejše žene: hišne gospodinje, de-
lavke, kmetice, uradnice, žene premožnejših meščanov itd. Prišle so žene najrazličnejših političnih prepričanj. Vse pa so hotele izpričati svojo željo po miru, svojo željo, da se svet reši pred novo katastrofo,
Med vidnimi osebnostmi, ki so te dni podpisale Dunajski apel, so: slikar Sabino Coloni, kipar Mariano Cerne, ravnatelj lista «Corriere di Trieste» dr. Carlo iBelihar skupno z vsemi uredniki lista: Giorgio Venanzi svetovni prv">k v drsanju; Albino Vidali, bivši prvak v rokoborbi. Podpisal je tudi g, Giorgio Cesare, član vodstva tržaške federacije PSDI, ki je ob tej priliki podal tudi izjavo proti izdelavi in uporabi atomskega- orožja.
Vtem tednu se je uspešno nadaljevalo nabiranje podpi-
sov pod Dunajskim apelom. Komunisti so se odzvali pozivu tajništva svoje partije in pospešili svojo pomoč v nabiranju podpisov. Kot sporoča tržaški odbor miru je bilo do četrtka zvečer nabranih 75-000 podpisov.
Tudi mi kot časopis pozivamo vse naše bralce, naj podpišejo Dunajski apel, naj se približajo svojim sorodnikom in znancem in naj jih prepričajo, da podpišejo za mir.
Pred prvim majem se je vršil v Ljubljani kongres Zveze borcev Jugoslavije. Na njem so soglasno izglasovali protest proti uporabi atomske energije v vojne s vrhe in zahtevo po prepovedi atomskega orožja in uporabljanju atomske energije v miroljubne namene.
PREDSEDNIK REPUBLIKE GRONCHI
ii srem sueeano ustoličen
Važna in pomembna poslanica novega predsednika republike italijanskemu narodu
V sredo je novoizvoljeni predsednik Italijanske republike na svečan način prevzel svoje dolžnosti in pri egei zvestobo ustavi. Ob tej priliki je bila prestolnica države praznično ra-zpoložena. Mesto je bilo okrašeno z narodnimi zastavami.. Se posebno.
živo so bilie okrašene ulice, po katerih se je pomikal predsedniški sprevod iz zborniške palače Montecitorio do uradnega sedeža predsednika v Kvi-rinalu.
Fred združenima vejama zbornice in pod predsedstvom novoizvoljenega predsednika parlamenta demokristjana Leo-nea je Giovanni Gronchi prisegel zvestobo ustavi in prečita! svojo poslanico. V tej poslanici je. Gropchi najprej pozdravil bivšega predsednika Einaudija in mu izrekel pri-
znanje za delo., ki ga je opravil v sedmih letih. Nato je napravil kratko analizo povojnega obdobja in se spomnil prvega predsednika sen. De Nicole.
Gronchijeva poslanica je v svojem drugem delu poudarila potrebo po sodelovanju med iaziiónimi silami- k-ljub vsem socialnim in političnim razlikam. Izjavil je, da ni mogoče doseči v mednarodnih odnosih in v notranjem življenju nobenega vidnega napredka in uspeha brez neposrednega sodelovanja delovnih slojev. Rekel je, da s tem misli na delovne množice in srednje sloje; ki jih je splošna volilna pravica pripeljala do praga državnega poslopja, ne da bi jih dejansko dovedia tja, kjer se izvaja politično vodstvo države. To pa se bo doseglo, če se bodo priznale
NARODI EVROPE SO PROSLAVILI
desetletnico zmage nad nacifašizmom
Opozorilo imperialistom - Žukov o doprinosu jugoslovanskih narodov
i Narodi sveta so proslavili leselo obletnico zmage nad iliterjevsko Nemčijo. Pon» sebno svečane so bile prosia-v Sovjetski zvezi in deže^ iah ljudske demokracije. 8. maja zvečer je bila v Velikem teatru v Moskvi svečana akademija, ki so ji prisostvovali najvišji voditelji ZSSR.
Svečanost je otvo-ril ministrski predsednik Bulganin, ki je poudaril, da je pred desetimi leti Sovjetska zveza skup-j no s svojimi zavezniki zmagovito zaključila najtežjo vojno v zgodovini. Vojne težave so bile ogromne, a sovjetsko ljudstvo jih je uspešno premagalo.
Tov. Togliatti odpotoval
Tovariš Togliatti je v sredo zapustil naše mesto. Z' avto-ambulanto je bil prepeljan iz vile v Konkcnelski ulici na Opčinah na opensko postajo, kjer ga je čakal poseben va-gon, ki je bil pozneje priklopljen brzovlaku za Rim.
Predstavniki naše Partije so mu ob odhodu prinesli pozdrav tržaških komunistov in .emokratov ter ga obvestili o tekmovanju, ki ga je Partija napovedala v njegovo čast za pospešeno nabiranje podpisov proti atomski vojni. Tov. Togliatti je prijetno presenečen izjavil da bo, ko si bo popolnoma opomogel, rad sprejel v Rimu delegacijo najboljših tovarišev, ki se bodo odlikovali ori nabiranju podpisov.
Sekretar KPI je bil zelo dobre volje in je izrekel zaupanje, da bo kmalu spet začel svojo politično dejavnost. Zaprosil je tov. Vidalija in Berne! ičev o naj izročita tržaškim komunistom in demokratom njegove pozdrave in izraze njegove hvaležnosti za solidarnost, ki mu je bila izkazana v
leku njegovega bivanja na Opčinah. Zagotovil je, da se bo še povrnil v Trst v boljših zdravstvenih pogojih. Na potovanju so ga spremljali dr. Spallone, poslanka Nilde Jotti in tov. Marcella Ferrara.
Ob njegovem odhodu so bili prisotni prof. Donini ter tovariši Vidali, Marija Bernetic in dr. Laura VVeiss. Posebno tov. dr. Weissova mu je bila vedno ob strani ves čas njegovega bivanja na Opčinah in je osta' !a kraj nega do zadnjega trenutka, ko je vlak ob 18.38 krenil proti Rimu.
V SZ sto milijonov podpisov za mir
MOSKVTA — Na konferenci partizanov miru je Aleksander Kornejčuk sporočil, da je bilo v ZSSR doslej nabranih sto milijonov podpisov za Dunajski apel.
Po Bulganinu je govoril maršal Konjev, ki je na kratko analiziral drugo svetovno vojno in napore sovjetskega ljudstva.
Istega dne je v «Pravdi» izšel članek obrambnega ministra maršala Zukova, ki je pred uesetimi leti vodil zmagovito bitko za zasedbo Berlina. Potem, ko je opisal faze vojne, se je dotaknil tudi perečega vprašanja sedanjega položaja. Zukov je napisal, da ni čudno, da se vidni vojaški strokovnjaki, posebno še angleški lotevajo na tako neodgovoren način' vprašanja atomske vojne. «Nam vojakom, bolj kot vsakemu drugemu, je znan grozoviti uničevalni značaj take vojne. Dovolj je pomisliti, kaj bi postali Evropa in sama Amerika, če bi se v teku spopada uporabljali z ene in druge strani tisoči atomskih in stotine vodikovih bomb».
Zukov je ugotovil, da so za-hodniki izbrali prav de sefi etnico zmage nad nacizmom za vključitev Zahodne Nemčije v Atlantsko zvezo. Ker to pomeni, da nastaja v osrčju Evrope potrditev nemške oborožitve in velikanska nevarnost, je treba sprejeti odločne ukrepe, kar se bo storilo v Varšavi na sestanku predstavnikov vzhodnih dežel. ZSSR ne grozi nikomur. «Ce bi pa kdo — je zaključil Zukov — hotel ponovno hoditi po Hitlerjevi poti, bo odgovor enak kot pred desetimi leti».
V svojem članku je maršal Zukov povedal tudi naslednje o vlogi jugoslovanskih narodov v boju zoper nacizem: «Posebno odločnost v borbi za o-svoboditev svoje države in splošno stvar uničenja fašizma, pa so pokazali jugoslovanski narodi pod vodstvom Tita. Živo mi je v spominu dan, ko se je sovjetska vojska pri Beogradu bratovsko srečala z narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije in skupno zadala li-
ti arce sovražniku. S kakšno prisrčnostjo nas je sprejelo prebivalstvo Jugoslavije, kako veseli so bili naši sestanki z jugoslovanska armado, čeprav je bila ta radost skaljena zaradi nasprotij, ki so vznikla med našima vladama! Kot vojak, ki je sodeloval v skupni borbi naših narodov proti fašizmu, bi rad poudaril željo, da bi ta nasprotja čim prej izginila in da bi med našima državama čim prej nastati spet prijateljski odnosi. To bo v korist narodom in vsem delovnim ljudem».
Druge proslave so bile v Berlinu, Pragi in drugje. V Berlinu je bil prisoten maršal Zukovj V Pragi sta govorila obrambni minister C SR Cepi-cka in ministrski predsednik Široki. Na svečanem sprejemu na poslaništvu Nemške DR v Moskvi so bili prisotni vsi vidni predstavniki ZSSR, med katerimi Bulganin, Hruščev, Molotov in drugi.
Razveljavljeni pogodbi z Vel. Britanijo in iiancijo
MOSKVA — Presidium Vrhovnega -sovjeta je v soboto razveljavil pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki jih je ZSSR sklenila leta 1942 in 1944 z Veliko Britanijo in Francijo. -Z omenjenima pogodbama so ,se namreč države podpisnice obvezale med drugim, da bodo po končani vojni sprejele sporazumno vse potrebne ukrepe za odstranitev nevarnosti, ki bi prihajala od Nemčije in za preprečitev vsake' oživitve nemške napadalnosti. S podpisom ZEZ sta Francija in Anglija omogočili ponovno oborožitev Nemčije in se s tem sami odrekli prijateljski pogodbi s SZ.
Ustavljena proizvodnja cepiva dr. Salka
NEW YORK Dobrih dvaj-
vitosti cepiva dr.. Salka proti otroški paralizi, so morale a-meriške oblasti ustaviti cepljenje in prepovedati njegovo proizvodnjo, ker se je pojavilo preko 40 primerov obolelosti že cepljenih otrok, od katerih so " nekateri umrli. Po vsej verjetnosti leži krivda na farmacevtskih zavodih, ki izdelovali cepivo brez vsake kontrole. Javnost obtožuje samega predsednika Eisenhowe-rja, ker je s svojo naglo odobritvijo omogočil vso to zmedo.
nove pravice in novi položaji deli ter se spremenili odnosi med sloji in razredi, ki morajo sodelovati za skupno blaginjo. Kritiziral je vodilne gospodarske sloje, ki si lastijo izključno pravico biti zastopani v vodilnih organih države in izrekel upanje, da se bo odpravila škoda, ki jo narodnemu gospodarstvu in prav posebno razvo ;u zasebne pobude ter delovnim množicam prizadevajo monopolistične skupine.
Poudaril je, da je treba striktno spoštovati ustavo in pravice posameznikov, ker se bo le na ta- način lahko izvajala in uresničila prava demokracija. Ta del poslanice zveni kot graja sedanji vladni politiki, ki je pravice posameznika in ustavo očividno prezirala in se rajši naslanjala na fašistični zakon o javni varnosti.
Gronchi je kritiziral tudi birokratizem in prav posebno pa protekcionizem na višjih mestih. Odločno je izjavil, da se bo posta-vil za spoštovanje u-stave in za ustanovitev vseh tistih ustavnih organov, ki še niso bili uresničeni.
Po slovesni prisegi v parlamentu in prečitanju poslanice je torej Gronchi prevzel svoje visoko mesto, iz katerega bo sedem let vodil državo V četrtek je k njemu prišel ministrski predsednik Scel-ba, ki mu je podal o-stavko, kot predvideva ustava. Zgleda, da je ta ostavka le formalnega značaja i-n da se bo prava l$riza v Italiji začela pozneje. Demokristjani so v zad-njerp trenutku potrdili sklep marčne seje vod tva stranke o potrebi po nadaljevanju šti-ristranske vladne formule.
RIM — S 1. julijem 1955 bo-bo stopile v veljavo nove povišane državne pristojbine na avtomobile in vsa ostala motorna vozila.
Kakšen cilj zasledujejo ljudje okrog «Primorskega dnevnika»? Kaj hočejo, kam plovejo? Vsa la vprašanja si postavlja objektiven človek, ki si na vse drugačen način zamišlja napore za normalizacija v krajevnem merilu. Vsa ta vprašanja si postavlja. ko lista po v Primorskem dnevniku» in začuden najde članke in trditve, ki so vse prej kot v korist normalizacije.
Neštetokrat smo v poslednjem času napisali, da smo pozdravili z zadoščenjem in zadovoljstvom prve znake normalizacije med Jugoslavijo na eni in Sovjetsko zvezo ter deželami ljudske demokracije na drugi strani. Neštetokrat smo tild' poudarili, ila bi bili zadovoljni, če bi se proces normalizacije še dalje ugodno razvijal. Prav tako nismo skrivali svoje želje in svojega hotenja po začetku normalizacije v krajevnem merilu, ker smo mnenja, da bi to služilo demokratični stvari. Pri tem pa smo vedno poudarjali, da je treba za normalizacijo delati e dveh. Žal pa smo morali prepogosloma u-gotavljati, da se pojavljajo težave, za katere — objektivno
ne moremo trditi, da priha-jujo z naše strani. Ne morda zaradi tega, ker bi si bili delali iluzije, da bo šlo dalje brez težav. Nasprotno. Vendar smo vedno gojili upanje, da bomo te težave skušali premagovati obojestransko.
Dogaja se pa, da mora objektiven človek priznati, kako se normalizacija na eni strani zelo čudno pojmuje. Ustvarja se pač vtis, da je ljudem okrog «Primorskega dnevnika» mnogo bolj pri srcu normalizacija z nedelavskimi in celo protide-lovskimi krogi kot pa s komunisti in socialisti, ki predstavljajo v Trstu večji del delovnih ljudi in antifašistov.
Nočemo mlatiti prazne slame. Bolje je. da govorijo dejstva, ki jih hočemo objektivno prikazali. Pravimo objektivno, ker se «Primorski» vsaj v besedah zavzema z« objektivnost.
Normalizacija, da. Toda normalizacija predpostavlja ne samo tisto objektivnost, na katero se «Primorski» rad sklicuje, marveč tudi resnico, predvsem pa željo, da bi sp dejansko dosegla.
«Primorski» in ljudje okrog njega bržkone niso tega mnenja. Še vedno stojijo na stališču napadov no Sovjetsko zvezo. na njeno politiko, na njeno družbeno ureditev, na Stalina, na njena stališča. Še vedno v nasprotju z zgoilovinskimi dejstvi. z resnico in objektivnostjo trdijo in poudarjajo, da je Sovjetskii zveza tista, ki je zakrivilii mednarodno napetost, da je Sovjetska zveza kriva vsega, kar se dogaja v svetu. Prihajajo celo do absurdne trditve. da je ZSSR tista, ki je kriva... Atlantskega pakta. Zahodne evropske unije, oborožitve Nemčije, ameriške «obrambne» (gorje njim. če hi enkrat rekli, da je ameriška politika napadalna!) politike itd. Torej ni nobene razlike med njihovimi in trditvami Dullesa. angleške, francoske vlade. Svelile, Mcndcresa. Papagosa itd. Nočemo, do bi nam rekli, da pro pa ganil ističn o govori mo.
Resnica je pač resnica. Vsak človek lahko razsodi, da je njihovo stališče objektivno takšno, kot smo ga razložili in da nismo mi krivi, če se ne razlikuje od Dullesovega.
Po drugi strani se ljudje o-krog a Primorski" im nekam dosledno ne bi hoteli reči navdušeno in sadistično loievaio KPI. PSI. C.GIl, in vsega demokratičnega gibanja na splošno. Kilo lahko presleje vse napade na komuniste in socialiste v Italiii po začetku normalizacije? Ninnilo tega namena, ker bi lahko zbrali debelo knji-
POGODBO BODO SVEČANO PODPISALI JUTRI
ZDA skušale ovirati podpis državne pogodbe z Avstrijo
Pogajanja, ki jih na Dunaju vodijo veleposlaniki štirih velesil za sklenitev avstrijske državne pogodbe, so- se zadnje dni nekoliko zataknila. Po uspešnih razgovorih, ki jih je imel kancler Ra ab v Moskvi, kjer je bila dana -pobuda za dokočno sklenitev po-godoe in odpravo okupacije, so se tudi priprave veleposlanikov, katerim je prisostvoval avstrijski zunanji minister Fiegl, ugodno razvijale, dokler ni prišlo do - petrolejske zadeve.
Sovjetska zveza je namreč pristala, da odstopi avstrijski državi petrolejska ležišča, ki jih je doslej upravljala. V tem smislu je bil tudi podpisan sporazum v Moskvi. Toda predstavnik Združenih držav., ki ga podpirata tudi angleški in francoski veleposlanik, zah-
in vse naprave izročijo ameriškim petrolejskim družbam, katerim so pripadala pred nasilno priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Z druge strani pa Sovjetska zveza trdi, da morajo ležišča pripasti Avstriji, ker je to bivša imovina nacistov in jih ima ZSSR vso pravico prepustiti bivši sovražni državi na podlagi medsebojnega sporazuma, pri katerem nimajo nič kaj opraviti ZDA, Anglija in Francija. Povsem razumljivo je, da se ZDA, ki i-majo navado vsepovsod uveljavljati svojo gospodarsko premoč, upirajo izgubi novega vira profitov za njihove truste.
Kot poročajo je ostalo besedilo pogodbe v glavnem že se-stavljèno in so zato do četrtka z gotovostjo računali, da se
maja sestali na Dunaju zunanji ministri štirih velesil, da kočno podpišejo pogodbo. Toda ameriški državni tajnik Duilles je nenadoma odložil svoj odhod na Dunaj in tako tudi angleški zunanji minister McMillan. Sovjetski zunanji minister Molotov bi moral miti na Dunaj danes, v soboto. Kljub tej zadnji oviri pa prevladuje v avstrijskih uradnih krogih precejšen optimizem in upanje, da bo tudi ta zadnja ovira premagana in bo Avstrija končno, po desetih letih dobila svojo mirovno pogodbo in postala svobodna in neodvisna država.
V trenutku, ko gre naš list v tisk smo izvedeli, da je bila -udi zadnja ovira premagana in bo avstrijska državna pogodba svečano podpisana v
go_ citatov. Naj nam služijo le zadnji dogodki.
Ob prihodu in govoru tov. Togliattija v Trstu niso znali napraviti nič boljšega, kot ob-javiti žolče i napad nanj in na njegove besede. Niso smatrali za potrebno povedati, kako so ga sprejeli slovenski in italijanski delirimi ljudje, kakšno navdušenje je okrog njega vladalo, kako so fašisti videmskega dnevnika direktno pozivali na kriminalna dejanja proti njemu, kakšno ogromno število ljudi ga je poslušalo na stadionu pri Sv. Soboti, kako ga je ni),la slabost itd. Ne, objavili so žolčni izpad proti njemu, privlekli ob tej priliki no dan «sovjetsko agresijo na Jugoslavijo. ki se le za las ni spremenila v oborožen napad», obtožili Togliattija ščuvanja k nacionalizmu in k teritorialnemu re-vanšizmu, poudarili, ila bailo vedno govorili o akominformi-stični napadalni politiki» in zaključili, da niz Togliattijevega govora pa na žalost še močno zaudarja po kominformovski gnilobi».
To pa jim ni bilo še dov V sreda 11. t. m. so objm članek n C.GIL in v njem nanizali številne trditve, ki se prav nič ne razlikujejo od trditev ilemokrist jonskih desničarjev, od Scelbe in Fanfanija. Njihova glavna trditev je ta. da so komunistični voditelji v C GII. krivi, da je prišlo v Italiji do sindikalnega razcepa. Da so krivi. ker uso vedno podrejali svojo akcijo in zahteve delavskega razreda politični liniji KPI. ki ie vezana	kakor je mogel
vsakdo otipljivo (?!) spoznati na potrebe zunanje politike Sovjetske zvezen, ker so «istovetili interese italijanskega proletariata z interesi sovjetske države voditeljice» itd. Prav tako se pravi, da je to krivda sedanjih voditeljev CGIL, ki so na svojem mestu le. ker «uživajo zaupanje birokratov centralnega parata KPI». Prav tako «leži ta krivda» na socialistih, ki «so zapustili borbo, ki so raje sprejeli brez mi pora vodstvo in perspektive KPI, ki se ne upirajo hirokratičnemu totalitarizmu v notranjosti C.GIL».
Ge bi bil človek toliko obje’ 'iveri, ko' bi se spodobilo, bi brez n-daljnjega klasificiral tako prozo med izbruhe kakega desničarja in zakrknjenega sovražnika socialistov in komunistov. Taka proza bi bila prav gotovo dobila nagrado med pro-tisoči al isti izza časa prvih delavskih borb. Ker pa nismo 'oko «objektivni» vprašujemo le, kakšna je razlika med temi besedami in besedami antikomunistov, delodajalcev, delodajalskih agentov, reakcionarjev vseh vrst?
Neštetokrat smo ugotovili, da 'p tak način napadanja CGIL. komunistov in socialistov no liniji sovražnikov delavskega razreda in delovnih ljudi, ker so danes komunisti in socialisti v Itali ji edina sila, ki se dosledno bori za delavske interese. Ali pa o ljudje okrog «Primorskega» mnenja, da zastopajo na boljši način delavske interese Saragat, Pacciardi. Pastore, Scelba, Lauro. Covelli, Pirelli. Agnelli, Falck itd?
Prav tako je v številki 11. moja uvodnik, ki je posvečen «odgovornosti PSI» l sedanji i-tali jaltski krizi. Oni prihajajo zelo enostavno da zaključka, da je od PSI odvisno, če bo prišlo do « odprtja na levo» in do skupne vliule med demokristjani in socialisti. Toda «glavni pogoj» ljudi okrog «Primorskega» ie odločen pristanek Nennijevili socialistov na politiko demokracije in neodvisnosti od KPI. Brez nedvoumne neodvisnosti od 'KPI socialisti ne morejo resno postaviti svoje kandidature za vodilno vlogo v «odprtju na levo» in «r novem razvoju vse italijanske politike».
Po tej logiki naj bi PSI zapustila politiko zavezništva s komunisti, naj bi zdrsnila na politiko Saragata. naj bi se udinjala Scelbi, naj bi poslušala recepte gospe Litre, pa bi «vodila politiko v korist socialistov in delovnih slojev». G.loveka že zapušča dobra volja, ko bere nekaj takega, in si ponovno postavlja vprašanje: kam plovejo ljudje okrog «Primorskega dnevnika»?
Toda to še ni vse. V Trstu se je zgodil tudi drug primer, ki ni preveč koristen normalizaciji. Preteklo nedeljo se je na pokopališču pri Sv. Ani odkril spomenik padlim borrem IV. ar-mije. Sl oven sko-itoli jonske množične organizacije, ki predstavljajo večji del antifašistov in borcev za svobodo, niso bile povabljene, italijanski in slovenski demokratičen in antifašističen tisk ni prejel vabila. Kako naj si to razlagamo? Dejanje v korist normalizacije? Nepristra-nost in poznavanie tukajšnjih razmer t. j. resničnem m/nosa sil? Mislimo, da ne. Takšno početje ne govori v prid nepristra-nosti. objektivnosti, predvsem pa ne normalizacije.
set dni po razglasitvi učinku- teva, da se petrolejska ležišča 1 bodo najkasneje v nedeljo, 15. nedeljo.
Pa še nekaj drugega. Normalizacija. da. o do neke mere. si najbrže pravijo določeni ljudje. Zato pa se pošiljajo okrog naših tovarišev, tudi voditeljev neka-(Nadaljevanle ria IV. strani)
ZANIMIV ČLANEK IZ SOVJETSKE REVIJE “VPRAŠANJA FILOZOFIJE-
lil Se eternalo v Sivktil zvezi
kn omike nzneai ion?
Zmaga socializma je povzročila globoke spremembe v razrednem ustroju sovjetske družbe. V ZSSR ni več izkoriščevalskih razredov in so se odpravili pogoji, ki porajajo izkoriščanje. Sovjetska družba je danes sestavljena le iz delovnih ljudi : delavcev, kmetov, izobražencev, v teku procesa za izgradnjo ko-
Ta politična in moralna enotnost sovjetske družbe je spričevalo premoči' socializma nad kapitalizmom in je istočasno eden izmed virov, iz katerih črpata družba "in država svojo mogočno silo.
Čeprav temeljita delo in blagostanje obeh na družbeni (socialistični) lastnini proizvajal
munizma se čedalje bolj zmanj- ni h sredstev, sta delavski razsujejo meje, ki še ločijo delav-1 red in razred kolhoznikov dva
V Moskvi avgusta 1943: Maršal žukov izroča generalu Ei-senhowerju visoko sovjetsko odlikovanje
ir od kmetov in ta dva reda od izobražencev.
Ker ni nasprotujočih si razredov, sovjetska družba ne pozna razrednih nasprotij in spopadov in nudi sliko prijateljskega sodelovanja med delavskim razredom, kolhozniki in socialističnimi izobraženci. Odkar je socializem dokončno zmagal, se je čedalje bolj utrjevalo zavezništvo, ki združuje delavce in kmete, in se je gradila politična in moralna enotnost sovjetske družbe. Gospodarski iu politični interesi vseh sovjetskih državljanov so skupni in so usmerjeni k nadaljnjemu utrjevanju in razvijanju sorialisti-čnih odnosov, k izgradnji komunizma. Ideologija delavskega razreda je postala ideologija vsega sovjetskega ljudstva. Privrženost delavcev, kmetov in i-zobraženeev Komunistični partiji Sovjetske zveze in sovjetski vladi, katerih zunanjo in notranjo politiko soglasno podpirajo, je jasen dokaz neomajne politične in moralne enotnosti sovjetske družbe.
raz- ločena razreda socialistične družbe in razlika, ki obstaja med njima, odraža bistveno razliko, ki še dalje obstaja med mestom in vasjo in ki bo lahko popolnoma izginila le v komunizmu. S to razliko, ki še ločuje delavski razred od kmetov, so povezana nekatera še danes delujoča protislovja. Ne gre sicer za antagonistična protislovja, ki se premagujejo, ne da bi se pojavili razredni konflikti, v okviru zavezništva, ki povezuje oba razreda, in na podlagi delavskega državnega vodstva, ki se izvaja preko Komunistične partije in sovjetske vlade. Izvajanje sklepov Centralnega komiteja
KPSZ od septembra 1953 in 1954 bo mogočilo čedalje večjo okrepitev zavezništva med delavci in kmeti, zavezništva, ki je nespremenljiva podlaga sov-vjetskega režima.
Premagovanje protislovij, borba med novim in starim je vir vsakega napredka. Ta splošen zakon deluje tudi v sovjetski družbi. Protislovja, ki se pojavljajo v notranjosti socialisti-
čne družbe, sicer ne dobivajo značaja razrednih nasprotij, zato pa ne zahtevajo za svojo rešitev revolucionarnega strmoglavljenja obstoječega režima, kot se dogaja v vsaki družbi, temelječi na izkoriščanju :	la
protislovja se rešujejo na podlagi utrditve razvoja samih socialističnih odnosov, zahvaljujoč se skupnim energijam vsega ljudstva pod vodstvom Komunistične partije. V nasprotju z antagonističnimi formacijami, v katerih je razredna borba gibalna sila družbenega razvoja, se socialistična družba razvija z delovanjem novih gibalnih sil, kot so moralna in politična e-notnost ljudstva, prijateljstvo med narodi ZSSR, sovjetski patriotizem. kritika in samokritika.
Sicer pa se ne sme zaključiti, da je vprašanje razredne borbe zaradi že dosežene odprave izkoriščevalskih razredov in politične ter moralne enotnosti družbe izgubilo vsakršen pomen za sovjetsko ljudstvo. Je nepravilna argumentacija takega lipa : «V notranjosti sovjetske države so bili razredi odpravljeni in z njimi je za vedno izginila razredna borba». (1) Taka trditev ne prikazuje le na popačen način ustroj sovjetske družbe, marveč ignorira tudi protislovja, v prisotnosti katerih se ravno vrši razvojni proces naše dežele h komunizmu.
Danes, ko so bili v notranjosti dežele odpravljeni izkoriščevalski razredi in se je u-stvarila politična ter moralna enotnost sovjetske družbe, se je za ZSSR težišče razrednega boja premaknilo na mednarodno torišče, kjer se ravno vrši borba med dvema sistemoma socialističnim in kapitalističnim — medlem ko še vedno traja ka; pilalistična obkolitev.
Spomini na bivanje Lenina v Londonu
Mnogo krajev v Londonu je povezanih s spomini na Leninovo bivanje. Lenin in njegova žena N. K. Krupskaja sta bila prvič v Londonu aprila 1902, Takrat sta stanovala v Holford Square, Finsbury, kjer sta imela v najemu v pritličju dve sobici. Hiše, kjer sta stanovala, danes ni več, porušile so jo nacistične bombe v drugi svetovni vojni.
V teku svojega bivanja je Lenin intenzivno študiral, da bi izboljšal znanje angleškega jezika. Večkrat se je udeleževal sestankov londonskih delavcev in jim tudi govoril. Bil je predavatelj v krožku izseljenih ruskih delavcev.
Stari Londončani se še danes spominjajo govora o Pariški komuni, ki ga je imel Lenin marca 1903 v delavski četrti Whitechapel.
V. I. Lenin je za časa svojega bivanja v Londonu pogo-stoma obiskoval tamkajšnji muzej kjer je zbiral material za svoja znanstvena dela. Se danes hranijo v muzeju zanimive listine o Leninu, med temi njegovo prošnjo, pisano v angleščini. s katero prosi ravnateljstvo za dovoljenje za obiskovanje čitalnice.
ZiDA v strahovitem porastku. Federalni preiskovalni urad (FBI) objavlja podatke, iz katerih izhaja, da je bil izvršen težek zločin vsakih 13,9 sekund. Lansko leto je bilo vsak dan namerno ubitih 34 oseb, 256 oseb je bilo zabodenih ali napadenih, 49 pa posiljenih.
Lansko leto je bilo vsak dan povprečno 3.674 tatvin, oplenjenih je bilo 561 stanovanj, roov pa približno 1.6ti0.
Do 31. decembra 1954 so beležili približno 2,267.000 težkih zločinov, to je 26.7% več not leta 1950. Povečalo se je Audi število zločinov, ki so jih zagrešili mladoletniki izpod 16 let. 11% zločinov iz leta 1954 je bilo izvršenih od žensk.
Zunanja politika ZSSR je u-smerjena k ohranitvi in okrepitvi miril, k razvoju plodnega sodelovanja med vsemi deželami ne glede na njihov družbeni ustroj. V svoji zunanji politiki KPSZ in sovjetska vlada dosledno sledita Leninovim navodilom o možnosti dolgotrajnega sožitja in mirnega tekmovanja med obema političnima in družbenima sistemoma.
terena, na katerem bi lahko poganjala korenine in se razvijala buržoazna ideologija: na podlagi popolnega gospostva socialističnega gospodarstva je socialistična ideologija edina dominantna ideologija. Toda v sovjetski družbi, ki se je pred nedavnim lahko osvobodila■ izpod kapitalizma in se nahaja v prvi fazi komunizma (v socializmu), se še pojavljajo v zavesti ljudi kapitalistični ostanki. To se razlaga s počasnejšim razvojem zavesti v primeri z življenjskimi družbenimi oblikami in z gospodarskimi pogoji človeka. Ostanki buržoazne ideologije in preživele oblike psihologije iu morale privatnega lastnika se pojavljajo v nesocialističnem
M. Z. SELEKTOR (Iz sovjetske revije «Voprnsy filozofii», štev. 6 (1954)
Socialistični svet
V PEKINGU ČASOPIS V RUŠČINI
Zadnji teden v aprilu je začel izhajati v Pekingu tednik v ruščini «Prijateljstvo». List izdaja Združenje za kitajsko-sovjetsko prijateljstvo. Ruski tednik ši zadaja nalogo izmenjave izkušenj med novatorji industrije in kmetijstva ZSSR in Kitajske. Objavljal bo članke o gradnji 156 velikih industrijskih podjetij v L.R, Kitajski, ki se vrši z bratsko pomočjo Sovjetske zveze. Sovjetski pisatelji pa bodo seznanjali kitajske prijatelje z velikimi načrti gradenj v Sovjetski zvezi.
NOVE SOLSKE STAVBE V PRAGI
V Pragi gradijo štiri stavbe, ki bodo služile za nižje šole z 11 razredi. V kratkem bodo začeli graditi še devet stavb za srednje šole s 7 razredi. Letos bodo razen tega gradili 90 manjših šolskih stavb za prvi in drugi razred osnovnih šol.
(1) U. L. Kotel-nikov, Preobrazba narave v stepi, Moskva 1949, str. 3.
(Nadaljevanje na IV. strami
ANGLEŠKI DELAVCI NA OBISKU V Z.S.S.R
V Sovjetski zvezi je bila pred kratkim na obisku delegacija angleškega sindikata električarjev, ki je prišla na povabilo Glavnega odbora sovjetskega sinkidata iste stroke. Med drugim sq obiskali tudi Soči ob Črnem morju, kjer so imeli priliko videti domove po-
čitka in sanatorije za delavce. Voditelja delegacije Gregori Leslie in Humphrey James sta izrazila dopisniku «Tassa» svoje občudovanje in zadovoljstvo nad visoko ravnjo zdravniške oskrbe.
PORAST POTROŠNIK ZADRUG
NA MADŽARSKEM
Prodaja v potrošnih zadrugah je na Madžarskem narasla v letu 1954 za 34% v primeri s prejšnjim letom. Prodaja industrijskih proizvodov, kmetijskega orodja in strojev ter umetnih gnojil je narasla za 219%. Lansko leto je bilo odprtih 2.200 novih zadružnih prodajaln in menz.
TRGOVSKI SPORAZUM MED KITAJSKO IN D. R. NEMČIJO L.R. Kitajska in D.R. Nemčija sta podpisali zadnje dni aprila v Pekingu plačilni trgovski sporazum za leto 1955. Na podlagi sporazuma bo Kitajska izvažala v Nemško demokratično republiko rudnine, nežeezne kovine, semena, petrolej, riž, meso, tobak, sadje, volno, krzno. V zameno bo uvažala iz DR 'Nemčije stroje, opreme za električne centrale, buldožerje, žerjave, tovornike, železniške vagone, instrumente za merjenje, kemične proizvode in umetna gnojila, fotografski material in druge proizvode.
IZJAVE DULLESOVEGA PRIVRŽENCA OB ODHODU IZ JUGOSLAVIJE
N
Menderes si zamišlja Balkanskt zvezo kot napadalni vojaški bloll
V ponedeljek se je vrnil, v Ankaro turski ministrski predsednik Menderes, ki se je zadržal v Jugoslaviji pel dni. V teku svojega bivanja je Menderes imel o Balkanski zvezi in mednarodnih vprašanjih več tazgovorov z najvišjimi jngoslo. vanski mi predstavni ki.
Pred svojim odhodom je Menderes podal nekatere, izjave,, ki osvetljujejo politiko turške vlade. Bolem, ko je ugotovil, dà so med razgovori z jugoslovanskimi državniki ugotovili, da «so (ilji in temelj Balkanske zveze isti kot ob podpisu sporazuma n in da a je bil dosežen popoln sprazum glede osnovnih načel», je poudaril, da so se na teh razgovorih pojavila nekatera različna gledanja na svetovne dogodke.
Menderes je dal razumeti novinar jam, da njegova vlada ne gleda optimistično na razvoj mednarodnih dogodkov. Prav tako turška vlada meni, da se «nevarnost mednarodnega komu-nizman ni zmanjšala in da so «napadalne tendence ZSSB še večje kot t preteklosti». Z uto, meni Menderes, da bi govoditi o sožitju pomenilo izgubljati čas z nevarnimi utvarami.
Menderes je s svojimi lastnimi besedami karakteriziral sa-
mega sebe. Prav tako je dal ve-1 kari, Atenah itd. Napadi na deti, kako si zamišlja Balkan- rejo, Kitajsko, Vietnam, Gval sko zvezo. Sebe je pač karakteriziral kot provokatorja, sovražnika zmanjšanja mednarodne
napetosti in mirnega sožitja med različnimi družbenimi sistemi.
Balkansko zvezo pa si Menderes zamišlja kot agresivni vojaški blok. naperjen proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Tako pojmovanje je karakteristično tudi za grško vlado, ki je vedno zastopala tako stališče in je tudi v zadnjem času začela groziti Albaniji in zah-tevati odstop nekaterih albanski hozemel'j Grčiji.
GOSPA LUCE JE BILA NERVOZNA OB IZVOLITVI GRONCHI J A
Novi predsednik republike
ne uživa simpatije Scelbe in Fanfanija
Manevri desničarskih krogov D C proti Gronchiju - Smešno in pomenljivo izsiljevanje na seji demokristjanskih parlamentarcev, ko je šlo za ali proti uradnemu priznanju Gronchijeve kandidature - Prve izjave novega predsednika po izvolitvi
Ko je ob 17,15 29. aprila Giovanni Gronchi icot predsednik poslanske zbornice vzel iz volilne skrinjice 422, glasovnico s svojim imenom, so se levičarski poslanci dvignili in mu začeli ploskati ter vzklikati. Ka pa se je štetje zaključilo in se je zvedelo, da je Giovanni Gronchi prejel 658 glasov od 8ti3 jprisotnih volivcev, so ■ se levičarskemu
Vodilni, krogi imperialističnih držav pa se boje mirnega tekmovanja z ZSSR, ker kapitalistični sistem ne more prenesti takega tekmovanja. Zalo pa, čim bolj se povečujejo uspehi v izgradnji komunizma v naši deželi, čim znatnejše postajajo pridobitve delovnih ljudi v deželah ljudske demokracije, tem bolj besnijo imperalistične sile, tem bolj postajajo delovne, skušajoč razbiti naraščajočo silo tabora socializma in demokracije, predvsem pa njegove vodilne sile Sovjetske zveze.
Dokler obstaja kapitalistična obkolitev, je še vedno potrebna in neizogibna aktivna razredna borba delovnih ljudi ZSSR proti pustolovskim potezam imperialistične buržoazije in njenih agentov.
Z odpravo izkoriščevalskih razredov imperialistična reakcija ne najde več v naši deželi razredne podlage za svoje delovanje proti sovjetski državi. Obstajajo pa ostanki takih razredov in antileninistične skupine, katerih se skuša posl užiti kapitalistična obkolitev. Zadeva llerije in njegovih sokrivcev dokazuje. da takšni elementi, ki jih izkorišča in podpira kapitalistična obkolitev, uporabljajo vsakršno sredstvo borbe proti sovjetski oblasti.	»
Nevarnosti, ki jih dopušča kapitalistična obkolitev, zahtevajo stalno krepitev sovjetske države in njenih oboroženih sil.
V socializmu ni družbenega
edino dva človeka zelo poparjeno gledala v tla in se več časa nista hotela pridružiti splošnemu odobravanju. Bila sta ministrski predsednik Mario Scelba in tajnik demokristjan-ske stranke Amin tore F anfani.
GIOVANNI GRONCHI novi predsednik italijanske republike
aplavzu pridružili tudi ostali poslanci razen fašistov. Združeni italijanski parlament je na ta način burna pozdravil skupno z gledalci v tribunah, novinarji in tujimi diplomatskimi predstavniki novoizvoljenega Predsednika, ki je dobil tako ogromno število glasov.
Vsi pa so opazili, da sta
DobiiCki
“General Motore"
Znana ameriška delniška družba «General Motors» je imela v prvem tromesečju tekočega leta 309 milijonov čistega dobička. V petih letih je ta družba nagrabila 3.300 milijonov dobička.
Delničarji se za tako visoke dobičke imajo zahvaliti politiki Éisenhowerjeve vlade, ki je odpravila davek na nad-profite. Na ta način je «General Motors» samo v letu 1954 lahko povečala svoje dobičke za 144 milijonov dolarjev. Družba se prav posebno okorišča z vojnimi naročili, ki jih je preskrbel njen predsednik Wilson, sedanji obrambni minister. Lansko leto je prejela družba takih naročil za 1.400 milijonov dolarjev.
Stalno naraščanje kriminala v Z.D.A.
V letu 1954 j* bil kriminal v
Prvas/ovenska vlada seje
sestavila pred 10 leti v Ajdovščini
5. maja se je slavila 10. o-bletnica ustanovitve prve slovenske vlade. Slovenci se spominjajo te obletnice, ki predstavlja enega izmed največjih dogodkov v njihovi razburkani zgodovini.
Prva slovenska vlada je bila sestavljena 5. maja 1945 v osvobojeni Ajdovščini. Razlog, da je bila vlada sestavljena v središču Vipave in ne drugič, je bil v tem, da tedaj ni bilo osvobojeno nobeno večje slovensko mesto. V tistem času se je celo dogodilo, da je vojni zločinec in kolaboracionist Rupnik sestavljal v Ljubljani fantomsko vlado, sestavljeno iz samih nacističnih in fašističnih kolaboracionistov, ki so imeli namen preprečiti, prav ob razsulu Hitlerjevega «novega reda» združitev Jugoslavije in osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov.
Rupnikova «Slovenija» je, kot je bilo logično, živela le Iri dni in je izginila ob končni osvoboditvi Ljubljane m
vseh ostalih slovenskih mest. Rupnik pa je prav gotovo v tistem svojem že v naprej na propast obsojenem poskusu u-žival podporo ne samo "nacistov, marveč tudi nekaterih imperialističnih krogov ter po vsej verjetnosti tudi nekaterih vatikanskih voditeljev, ki so nameravali zgraditi čudno in smešno državno tvorbo, v katero naj bi se vključile Češka brez Slovaške. Avstrija, Bavarska, Madžarska, Slovenija in morda tudi Julijska krajina.
Prva slovenska vlada, ki je bila sestavljena v Ajdovščini, je izražala hotenje in težnje vsega slovenskega ljudstva razen redkih izjem iz vrst kolaboracionistov in je zrasla iz množične osvobodilne borbe Slovencev.
Ajdovščina in primorsko ljudstvo sta proslavila to o-bletnico na svečan način. Poleg slavnostne seje, ki je bila v isti dvorani kjer je bila pred desetimi leti sestavljena prva
vlada, je bilo tudi zborovanje. Na slavnostni seji je govoril sedanji predsednik slovenske vlade Boris Krajgher, dočim je na zborovanju govoril član jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek. Oba govornika sta poudarila pomen prve slovenske vlade. Toda v obeh govorih je nekam čudno izgledalo, da ni bil omenjen doprinos Sovjetske zveze v borbi proti naci-fašizmu in tudi v osvoboditvi Jugoslavije. Franc Leskošek ni pa pozabil napasti «vzhodnega pritiska». O ameriški in angleški napadalni politiki ter o škodi, ki jo je ta politika prizadejala tudi Jugoslaviji niti besedice razen zelo bežne omembe 8. oktobra 1953.
Čudno se nam pač zdi, da je vsa stvar izgledala kot ločena od vserobče borbe narodov Evrope proti nacifaSizmu in delo samo nekaterih ljudi. Vsekakor je tak način postavljanja dokaz pomanjkanja skromnosti.
Človek se bo vprašal, zakaj takšno zadržanje s strani sedanjih voditeljev demokristjanov in vladne koalicije do človeka, ki je ludi demokristjan? Razlaga je 'zelo enostavna. Giovanni Gronchi je bil v demokristjanskih vrstah vedno znan zaradi svojih demokratičnih in antifašističnih koncepcij. Ne samo to: bil je sindikalist, ki je skušal, po svoje pač, reševati delavske probleme in je zato stalno kritiziral vodstvo stranke, ki je vodilo in vodi politiko, nasprotno delavskim interesom. Poleg tega je po težkem de-mokristjanskem porazu na volitvah 7. junija 1953 postal zagovornik nove formule za vladno koalicijo, ki naj bi se naslanjala na levičarske sile. Večkrat se je nedvoumno izjavil za vlado, v katero naj bi stopila ali ki naj bi jo vsaj podpirala PSI.
Težnja sedanjega demokri-stjanskega in vladnega vodstva je odbitje vsakršnega neposrednega sodelovanja delavskih predstavnikov v upravljanju države. Znano je, da se Scelba in Fanfani nagibljeta bolj k ohranitvi sedanje štiri-stranske koalicije in v pomanjkanju. te k vladi, ki .naj bi uživala podporo monarhistov in fašistov. Zato pa sta Scelba in Fanfani sklenila kompromis, ki naj bi dovolil ohranitev sedanje reakcionarne desničarske in protidelav-ske politike. Za svojega uradnega kandidata sta zato postavila predsednika senata Merzagoro, ki naj bi sprostil k še očitnejšemu preokrelu na desno, 2e prva glasovanja pa so dokazala, da je Merzagora pogorel, prav posebno še, ko se je po odstopu Parrija, kandidata delavskih in antifašističnih sil pokazalo, da se bodo te sile zavzele za Gronchija.
Dogodilo- se je tudi, da je skoraj polovica demokristjanov manifestativno glasovala proli uradnemu kandidatu Scelbe in Fanfanija ter osredotočila svoje glasove na Gronchija. Ko so na četrtem glasovanju tudi levičarski poslanci in senatorji kompaktno volili Gronchija, se je videlo, da so na ta način nad spletkami in mahinacijami Fanfanija in Scelbe zmagale republikanske, antifašistične in demokratične sile. Zelo zanimivo je dejstvo, da sta oba moža štirikrat poklicala Gronchija in ga skušala prepričati, naj se odreče kandidaturi v korist starega predsednika Einaudija, h kateremu sta se v zadnjem trenutku, po porazu Merzagore zatekla. Gronchi pa je možato odgovoril, da ne more umakniti kandidature, ker je ni nikoli postavil in je prišla na dan v parlamentu brez poprejšnjih posvetovanj.
Le v zadnjem trenutku sta se Scelba in Fanfani morala sprijaznili z dejstvi in ugrizniti v kislo jabolko. Zmaga Gronchija je bila torej poraz Scelbe in Fanfanija. Zato je danes de-mokristjanska stranka v popolni krizi, ker je kakih 130 njeni poslancev še v zadnjem trenutku v svojem sovraštvu
do Gronchija glasovalo proti njemu. V še večji krizi pa je koalicija. Sami demokristjani zahtevajo glavo .Scelbe m že iščejo človeka, ki naj bi ga nadomestil po ostavki, ki jo bo moral podati, kot zahteva ustava, 12. maja, t. j. ob ustoličenju novega predsednika.
Poraz na predsedniških volitvah je tudi prizadel ameriško poslanko v Italiji gospo Luce, ki je očividno z veliko
nejevoljo sprejela v svoji tribuni izvolitev Gronchija. Časopisje je v petek 29. aprila znalo povedati, da je Scelba skušal na seji demokristjanskih parlamentarcev izsiljevati, češ, da so v primeru Gron-chieve izvolitve v nevarnosti ameriška naročila in da bi bila ta izvolitev srrlatrana s strani ameriške vlade kot «zmaga komunistov».
Tako je bil torej, proti volji Scelbe, Fanganija in gospe Luce skoraj plebiscitarno izvoljen za Predsednika republike Giovanni Gronchi, ki se je rodil 10. septembra 1887 v Pondeteri (v Toskani). Ze v svojih prvih izjavah je dejal, da namerava izvajati politiko spoštovanja ustave. Menimo, da je Giovanni Gronchi človek, ki bi se teh svojih zatrjevanj lahko držal. Od tega bi
vse italijansko ljudstvo, prav posebno delovno ljudstvo. Od tega bi lahko imeli korist tudi mi, zamejski Slovenci.
Izvolitev Gronchija je na linji 7. junija dokazala, da Italija potrebuje nekaj popolnoma novega in da se njeni problemi ne morejo rešiti na Scel-bov, t. j. na policijski in protidemokratičen način.
Mnenje M elideresti o sedanjem mednarodnem položaju ni nič posebnega. Dovolj je, da se preuči vsu turška politiku v zadnjem času, pa postaja jasno, da je Menderes It id lesov človek, t. j. predstavnik nnjagresivnejše ameriške politike v teni deta svetu. y znaku te napadalne politike proti ZSSR je Turčija sklenila vojaško zvezo z Irakom in 1‘uhistanom, pritiska na vse
arabske dežele, naj bi se odrekle politiki pomiritve in mirnega sožitju. V tem pritisku na arabske dežele je turška vlada že šla tako daleč, da je začela vojaško in politično pritiskali na Sirijo, ki noče skleniti vojaške zveze z njo.
Turški ministrski predsednik je v Beogradu izjavil, da ni nobenega nasprotja in protislovja med Balkansko in Atlantsko zvezo. Tudi ta trditev dokazu je, da si Menderes zamišlja Balkansko zvezo kot privesek agresivnega atlantskega pakta na Balkanu in kot dopolnitev vseh. dvostranskih pogodb, ki jih je Turčija sklenila v zadnjem vosu.
malo dokazujejo to dejstvo.
KOMENTATOlt
Za soie ni denarji
V mestecu St. Agate v žavi Maine (ZDA)" so krajev1 oblasti zaprle mestne šole, tej državi so imeli nam? lansko leto slab pridelek krt? pirja. Kmetje iz bližnjih v’ niso mogli zaradi slabega P1 delka poravnati davkov, svoje strani pa nima obči1 denarja in je celo zadolž®1
Ko Italij izdan Zakoi Varo' Invai druž vsem vrzel njeni kmet Zvez te je Paci j bi d Ije
ie ta
pri učiteljih za 12.000 dolar)1 htevi
Tako so zaprli šole, ker znali najti druge rešitve.
To se dogaja v deželi, ki ^ če biti zrcalo demokracije napredka. Za vojne pripra' oborožitev in atomske boW
nakazuje vlada težke mili) %
de, za
narja.
Kot smo že dejali, Memlere-sovo stališče je obenem tudi grško stališče, kar ni čudno, kajti grška in turška vlada sta najzanesljivejši sredstvi ameriške napadalne politike v tem delu sveta. Breko njiju skušajo ameriški agresivni krogi organizirati čvrst vojaški obroč okrog Sovjetske zveze.
Menderes mnogo govori v tem zadnjem času o «sovjetski napadalnosti», toda svetovno javno mnenje ni pozabilo, kako je turška skupno z grško vlado takoj, s hlapčevsko uslužnostjo pritekla na pomoč ameriškim na padalcem is Korej, kamor je
lahlrn" Imelo veltknnskFrWtSt	intendi li
soče svojih ljudi. Sovjetska zveza pa se prav gotovo ne bo prestrašilo pustolovske histerije gospoda Menderesa, tega Dulleso-vega agenta. V vseh teli letih se -je dokazaio. ila kljub lajanju psov gre karavana naprej. /V« vsak način pa svetovno javno mnenje ve, da agresija ni domu v Moskvi, marveč t> IT a-shingtonu, Londonu, Parizu, An.
NEVARNO TERENSKO DELO V ILEGALI
Colottijevci so obkolili vas in odpeljali 42 vaščanov
Vest o prvih partizanskih borbah, ki je segla tudi v našo vas, me je zelo navdušila Mislila sem si, da bomo nekdaj j?o 25 letih trpljenja vendar svobodni. Svoboda, to je bilo geslo veselja in hrepenenja po nečem, kar si človek takrat še zamišljifti ni mogel.
Tako se je začelo tudi . v naši vasi, najprej s sestanki, nato z akcijami itd. V našo hišo so začeli prihajati številni ljudje, polni dobre volje, ki so se borili, sicer ne z orožjem; borili so se na terenu z organiziranjem se Jankov, akcij, nabiranjem živil, oblačila, zdravil itd. Jaz sem bila takrat še, mlada in zato se tovariši niso upali v moji prisotnosti govoriti o teh stvareh. Ko sem jim nekoč dejala, da mi lahko zaupajo, ker se zavedam svoje dolžnosti, kot slovensko dekle, so se posmejali. Rekli so, da hočejo prej videti, kaj sem sposobna napraviti.
sem
se znala izmuzniti iz za- me v celico, kjer sem našla
Izročili so mi neka pisma in me poslali, naj jih nesem v oddaljeno vas. Na poti seim srečala Nemce, ki so me začudeno gledali; eden me je tudi vprašal, kam grem. Takoj
Dokumentarni filmi v Moskvi
V Moskvi vrtijo ob splošnem zanimanju prebivalstva več dokumentarnih filmov, ki so jih sovjetski operaterji pomeli raznih evropskih mestih. Velik uspeh žanje dokument ar «V Rimu», ki prikazuje znamenite spomenike, stavbe, ulice in trge italijanske prestolnice. Razen tega vzbujajo zanimanje tudi dokumentarni filmi, «V Parizu», «Potovanje po Indo-, neziji». «Mednarodni veleifejem y Damasku» itd.	^
drege. Povedala sem, da grem k teti na obisk. Imela sem res pravo srečo, ker me Nemci sploh niso preiskali. Tako so prišla pisma na določeno mesto.
Od takrat so mi tovariši vse zaupali. Pri nas je bila javka, pisma so prihajala in odhajala v najlepšem redu iz centra mesta- in drugih krajev. Nekega dne nam je eden izmed teren-cev povedal, da bomo sprejemale tovariše iz mesta, jih peljale na komando mesta in nato na položaje. Ob tej vesti mi je -srce kar zastalo. Mislila sem si: pisma ni težko skriti, kaj pa ljudi? Kljub temu se dekleta nismo obotavljala, ko so nam pripeljali tri neznane moške iz mesta in nam jih izročili z geslom «srečno pot, tovarišice». Izročili so nam tudi papirje, ki so služili kot dokaz, da so nas na določenem kraju takoj spoznali in sprejeli. To delo se je nadaljevalo približno tri mesece. Kljub o-viram je šlo vse po sreči.
Nekega dne se je v prvih jutranjih urah, kot blisk razširila vest, da so vas obkolili Collottijevi škvadristi. To me je zadelo, kot strela z jasnega. V hiši smo imeli namreč nad 50 kg. testenin za partizane in raznovrstno partizansko literaturo. Kaj storiti? V hišo so prišli Collottijevci in nas pozvali, naj gremo vsi na določeno mesto, prej so nam vzeli dokumente. Izhoda ni bilo, morali smo ubogati. Zasliševanje je trajalo do večera. Nato so nas naložili na kamjo-ne in odpeljali na komisariat v ul. Cotogna. Bilo nas je 42 vaščanov in vaščank. Začela se je kalvarija. Dan za dnem so se vrstila zasliševanja in kočno sem prišla na vrsto tudi jaz. "Zasliševali in mučili so me sedem ur, toda iz mojih ust ni bilo besede. Ko so uvedili, da ne bom ničesar izdala, so mi začeli groziti s pištolo, toda vse ni nič pomagalo. Poslali so
svoje tovarišice, ki me skoro niso prepoznale, tako so me fašisti zdelali/. Se nekaj dni pozneje me je tresla mrzlica Živele smo v stalnem strahu, kaj bodo napravili suroveži 7. nami. Končno so nas nekega dne poslali v- Ooroneo, kjer smo nestrpno čakale na rešitev.
In res, nekaj dni pozneje je v vratih celice zarožljal -ključ. Vrata so se čidprla in vzrado-ščene smo zagledale partizane, ki so nas rešili iz ječe in peljali v svobodo.
MARICA MERLAK
BIZJAK BRUNO rojen v Trstu, 18. 1. 1923. u tizan, padel v Rupi pri II-strici, 3. 5. 1945
Depo Bose’ beivi tlje ’.so z; go druž pod 'stim brerr $tarš Za Varo vale, Hrafs Dii, Vico $ezn;
%pr
druž
sile,
Dialr
'-a
BITT1 JOSIP rojen v Trstu, 9. 11. 1923.1 del na Novi cesti, v borbami osvoboditev Trsta 30. 4. "
MEZGEC IVAN rojen v Trstu, 22. 8. 1923. tizan, padel 8. 8. 1944 na meji v Trnovskem gozd11
p(( 8osp
Z4 VSAKOGAR NEKAJ
DAMA: «Upam, da boste prihodnji valček plesali z mano». PLESNI UČITELJ:	«Seveda
bom, saj nisem zato tukaj, da bi se zabaval».
NAJVEČJA NESREČA^
«Meni- se je pripetila naJL avtomobilska- nesreča pred j
m» JetAmiM — r»ri,rwvp,dl 1 iP Ki
ma letoma» — pripoveduje u prijatelju. — «Povozil sem 51
k a, -ki se je moral zdraviti v nei -dober mesec dni». „ «MOj-a naj; več ja -nesreča Pf bila -takrat» — pravi PrijatjVi «ko sem z avtom oplazil nek kle, -ki je stalo na robu plo°‘,
Ona je ostala sicer n-epoškoPj, na, toda jaz sem imel posl =7,1 'Dt-j,
-zn oca friiV.1 i-p,n ÌP D Piri P ÌP	ht.,1
še danes moja žena...»
ZARADI KOSA NITK^
Dva prijatelja se srečata ' 61, v isti celici.	i
«Pomisli» — pravi prvi —"y pril so -me zaradi prave neu'|
o) i NT o.l/ Oirr.a caAo M r, t - rt rv' C.P A
-stl. Nekega večera sem se in vtaknili so me v ječo za
motenja javnega reda.»
«Mene pa so zaprli žara0' dolžnega kosa nitke.»
«Kako je ve-ndar mogoče-” «Seveda, zaradi kosa nitk% kateri so bili nataknjeni bi»6 * * * «| ANGLEŠČINA PO RA D1 V londonsko restavracijo v pl klient -lin naroči natakarji «Prinesite m-i porcijo n*J la prosim-, grrr, buuum, ' Pilli...»	v/
Neki drugi klient se zav obrne in vpraSa natakarja-ip ta ^IitvpIc?
Ki,
K
>
Kit
X,
!" I ’j I'1 r
i 'X
*« ,
«Kdo pa je ta človek? prihaja?»	..
«Tujec je i-n govori ze	,
bro angleško.»	»ir
«Kako to? Kaj pa tl zvoki?»	, v
«Nič -posebnega, gospo0-s« je angleičlne po raditi»-
l "1
,X
Ki
ta
'D ,
DELO
STRAN 3
14. MAJA 1955
ZAKON, KI GA JE TREBA RAZTEGNITI NA NAŠE OZEMLJE
Nekaj razlage o vzajemnih bolniških blagajnah za kmete
VLADIMIR MAJAKOVSKI
PARTB1LET
(Partijska izkaznica)
Kot smo že pisali, je bil v italijanski republiki končno izdan dne 22. novembra 1954 Zakon št. 1138 o bolniškem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje in njihovih družinskih članov. Kljub vsem pomanjkljivostim m vrzelim, ki jih vsebuje omenjeni zakon, predstavlja za kmete pomembno pridobitev Zveza malih posestnikov, k. se je še za časa vojaške okupacije stalno potegovala, da bi dobili tudi tukajšnji kmetje svojo bolniško blagajno, je takoj po objavi zakona zahtevala njegovo raztegnitev tu-if tli na naše področje.
V zvezi s tem in v vidiku, tla bo zakon stopil čimprej v veljavo tudi pri nas, hočemo Upoznati vsaj v glavnih obrisih naše kmete z določbami, :ki urejajo bolniško zavarovanje, določbami o volitvah odborov vzajemnih bolniških blagajn, o. njihovi ustanovitvi in delovanju.
Poglejmo predvsem, kdo ima Pravico do bolniškega zavarovanja. Pravico imajo kmetje
Slovenci!
“Delo* je vaš list.
».
Zato je potrebno da ga širite in finančno podpirate.
neposredni obdelovalci zemlje, lirises' niki, najemniki, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje ali živinorejo. Vključeni tto zato tudi pastirji. Pravico do zavarovanja imajo tudi družinski člani goriomenjenih, Pod pogojem, da se bavijo z 'stim poslom, ali pa da so v breme obdelovalca; otroci, starši, žena itd.
t Zato, da ima pravico do zavarovanja, mora biti obdelovalec zemlje vpisan v ana-Brafskem seznamu neposrednih obdelovalcev zemlje. Pia-vico do vpisa v navedenem kznamu pa ima. če je celokupna delovna sila njegove družine višja od 50 odstotkov sile. ki je potrebna za n ordinino obdelovanje zemlj.e m '•a oskrbovanje živine.
»Dneve, ki so potrebni za pb-
^lòvahje zemlje, računajo po-Hni uradi, d očim se delovna 'lla celokupne družine dolo-fa, računajoč, da, dela vsak aktivni družin ki član 280 dni v letu.
k Bolniškega zavarovanja . ne Piurejo biti deležni tisti posestniki. katerih zemlja ne potrebuje več kot 30 delovnih dni na leto za obdelovanje.
Cim ima kmet navedena Pva pogoja, dobi pravico za vPis v občinski anagrafski seznam neposrednih obdeloval-fev. Vpis v seznam mu daje "ravico do bolniškega zavajanja. Seznami so na vpo-B>ed občinstvu v občinskem dradu za dobo 15 dni.
Kdor ne bi bil vpisan v $e?.nam, ali pa je vpisan z na-dačnimi podatki, lahko vloži rekurz na prefekta in sicer 'J roku 30 dni od zadnjega dneva objave seznama. Proti ?dločitvi prefekta pa je mo-še rekurz na ministrstvo d delo. Ta rekurz je treba ( užiti v roku 30 dni od da-Utfta pismenega obvestila Bl'efekta.
, Kako so organizirane in ka-deiUjejo vzajemne bolniške lagajne. V primeru bolezni ddijo kmetu potrebno skrbjo občinske in pokrajinske žaiemne bolniške blagajne.
Zakon predvideva tudi ustanovitev medobčinskih blagajn (v katerih so združeni člani, več občin) ali pa frakcijskih bolniških blagajn (v katerih so združeni člani ene frakcije).
Vse frakcijske, občinske in medobčinske blagajne vodi pokrajinska vzajemna bolniška blagajna. Pokrajinske bolniške blagajne so združene in koordinirane po vsedržavni zvezi vzajemnih bolniških blagajn za neposredne obdelovalce zemlje.
Občinske bolniške blagajne dajejo neposrednim obdelovalcem splošno oskrbo na domu in v ambulanti ter splošno porodniško oskrbo. Pokrajinske blagajne pa dajejo oskrbo kar se tiče bolnice, specialistov, diagnoz in zdravljenja.
Vodilni organi vzajemne občinske blagajne. Vsako občin siko blagajno vodi glavni svet, ki ga sestavlja 15 članov. Slednji voli iz svoje srede predsednika in podpredsednika. Delovanje občinske blagajne urejuje upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 3 člani, ki jih voli Glavni svet. Kontrolo nad blagajno vrši nadzorni odbor, ki ga sestavljajo 3 slalni člani in 2 namestnika. Enega izmed stalnih članov imenu’e pokrajinska vzajemna blagajna, ostale 4 pa občinska skupščina neposrednih obdelovalcev.
Volitve v občinske vzajemne blagajne. Volilne imenike neposrednih obdelovalcev. ki imajo volilno pravi col sestavi občinska komisija za anagral-ske sezname. Seznami so izobešeni za dobp 15 dni v občinskem sedežu.
Naslovljenci kmetijskih posestev, ki so vpisani v seznamu, volijo glavni odbor občinske vzajemne blagajne vsaka 3 leta. D očim imajo vsi družinski člani neposrednega obdelovalca zemlje pravico do zavarovanja, ima pa volilno pravico samo naslovljenec posestva.
Kdo so naslovljenci (titolari) kmetije. Naslovljenci kmetije (posestva) so tisti neposredni obdelovalci (na splošno družinski poglavarji) ki vodijo posestvo. Praktično so naslovljenci posestva vsi tisti, na katerih ime so vpisani nalogi
za plačevanje poenotenih prispevkov. kartele za davke itd. Tako so n. pr. naslovljenci kmetije lastniki, ki običajno neposredno obdelujejo zemljišča, nadalje najemniki, ki so se obvezali z najemno pogodbo, koloni, ki so obvezani na letno plačevanje. Seznam je seveda samo usmeritvenega značaja. Naslovljenec kmetije ni namreč vedno obenem tudi lastnik.
(Nadaljevanje sledi)
Polet na luno
MOSKVA — Radio Moskva je sporočil, da sovjetski učenjaki- preučujejo možnost poslati v kratkem na luno raketo s tankom. Ta prvi poskus naj bi omogočil poznejši pristanek ljudi. Računajo, da se bodo ljudje lahko podali na Luno čez 2-3 leta.
Našli smo ga ponoči na bojišču.
V daljavi grom zamrl je temno. Poredkoma samo so v sinjem blišču signalni ognji ožarjaii nebó.
Polk je prodiral. Bil je gozd v bližini, za njim se borcev vil sprevod je v mrak. Molče smo šli po žalostni dolini, kjer padel v borbi drug je mnog nam
I drag,
Tam ležal borec je—■ počival, kali? -— a nas nemir pretresal je do dna, Sklonivši se, smo pa rt i» ilet pobrali, ki ležal je na borcu lik srca.
In šli smo dalje, brez besed, v temini. Sele, ko prvi zor je šinil v s vel, smo v stepni, boja vajeni tišini, obstali in odprli partbilet.
Krvava, s kroglo prestreljena knjiga bila je borcu kakor ščil in bran in kot svedok junaškega podviga v svet vdrla mojih nočnih je snovanj. In dolgo molčal sem nad njo, prebito od kaplje svinca razžarjenega, ko sred navala bojnega odkrito je- obležala borcu vrh srca.
In izza- nje sem videl žarko vretje, strast mo cvetenje, l ra v brstečih moč, morja šumeče neitlihljivo petje, vse, kar življenje zvali smo nekoč. Borec, prešinjcn z mislijo edino, je živel mlad in je umrl mlad.
In zemlja — mati kot nad zvestim sinom sklonila se nad njim je zadnjikrat.
In sin, pokoren materini volji, nesmelo ni ogibal se gorja.
Tako sniio našli ga na bojnem polji in partbilet na borcu vrli srca.
Prijatelji! I mi na bojnem polju morda ne snidemo sc nikdar več.
Že svila dan na sinjem se obzorju. Sovražnih kril nad nami šum brneč. Dan je. Žrela topov so se zbudila. Regljanje strojnic izza gozdnih mej.
In po hrezsmrtja poti in vračila polki kn plaz li jò, d ero naprej. Vsekdàr naprej, naprej z navalom
[enim!
Prisegli borbo smo do zadnjega nad partbiletom, s kroglo prestreljenim, ki bil je borcu v boju vrh srca.
PRIZAD.ET1 NAJ ČIMPREJ VLOŽIJO PROŠNJE
OlOlffJE 1IL ZIMI II I0IIST
in MMtaiMa i manama
Zelo omejene ugodnosti - Do kdaj je treba vložiti prošnje * Kdo ima pravico do dosmrtne podpore-Poravnanje zaostankov socialnega zavarovanja
0 reorganizaciji ustroja državnega aparata v ZSSR
Kot smo že svojčas pisali, sta italijanska poslanska zbornica in senat odobrili zakon v korist antifašističnih in rasnih političnih preganjancev in njihovih preživelih družinskih članov. Omenjeni zakon št. 96 je bil objavljen v Uradnem listu od 27. marca 1955 in je postal tako polnomnčen. Zato morajo zainteresirani predložiti prošnjo s potrebno dokumentacijo in sicer: če je prošnja vložena v teku šestih mesecev od dneva objave zakona, bodo začeli prejemati
va. ko je stopil zakon v veljavo. Ce je pa prošnja vložena v drugem šestmesečju, se prizna podpora mesec dni po predložitvi prošnje. Po preteku enega leta, odkar je stopil zakon v veljavo, zapade vsaka pravica do podpore, če prošnja ni bila vložena do tega roka (to je najkasneje leto dni po objavi zakona).
V tem članku bomo navedli v izvlečku ugodnosti ‘icer zelo omejene — ki jih prinaša zakon v korist žrtev fašizma. Ne moremo pri tem namreč
doživljensko podporo od dne-, mimo dejstva, da je bil prvot-
Majakovski-pesnik
revolucije in napredka
ime Vladimirja Majakovskega — prvega pesnika velike proletarske revolucije — je znano po vsem. svetu. Med milijoni delovnih ljudi vseh dežel se Majakovski pojavlja kot vzor pesnikov novega tipa, ki je svoja ustvarjanja posvetil izključno stvari socializma.
Vladimir Majakovski se je rodil 19. julija 189.Ì v Bagdady na Kavkazu. Ze s svojimi petnajstimi leti je postal član Deljtvske social-demokratske ruske stranke ter se udejstvoval pri • ilegalnem delu.
Svoje prve pesmi Je pričel pisati kot političmi jetnik v zaporu. Izpuščen leta 1910, se je posvetil slikarstvu. Toda z Izbruhom prve svetovne vojne se je še odločneje oprijel revolucionarne borbe,
V njegovih poezijah se že tedaj izrecno čuti njegova odločna o-predelitcv v obrambi zatiranih, O tem najboljše pričajo znamenita dela, ki jih je. Majakovski napisal v letih 1916-1918, kot so zbirka penimi « V ojf/ a in Mir», ««Človek», «Naš pohod» in dr. v naslednjih letih pa Sie je lotil svojerstnega propagandističnega
dela s predavanji, sestanki, konferencami, s čitanjem svojih del, političnih manifestov itd. Ud leta 1924 do 1927 je napisal svoja najboljša dela «Lenin» in «Ho-rošo».
V februarju 1930 je na slavnostni otvoritvi razstave, ki je pričala o njegovem plodnem delovanju skozi dobo dvajsetih Let, čital začetek svojega zadnjega dela «Glasno». Samo mesec m pol kasneje, 14. aprila, si je v Moskvi vzel življenje.
Vsa ustvarjanja Majakovskega — po svoji umetniški obliki in filozofski vsebini — stremijo k ntfpredku in so posvečena bodočnosti; prežeta so z idejami brat-stvd med narodi, z idejami proletarskega internaeionalizma.
Pesem «Horošo», ki jo je Majakovski spesnil leta 1927. ob desetletnici sovjetske oblasti, je umetniški izraz ljubezni do sovjetskega patriotizma. Nihče izmed pesnikov pred Majakovskim ni vnesel ideje socialistične domovine s tako močjo, nihče ni znal s tako krepkostjo in neomejeno iskrenostjo povzdigniti nove ljudi, njihove zmage in uspene
kot Je to storil Majakovski.
Majakovski je z vsemi svojimi ustvarjanji pokazal možnost trt dolžnost umetnika - revolucionarja, ki naj svoje misli izraža skupno z ustvarjanjem nove svo-
bodne kulture, kateri je prav Majakovski s svojimi pesmimi pomagal k preusmeritvi na nova socialistična načela.
Nesmrtna je slava Vladimirja Majakovskega, ki je svoja dela zapustil bodočim pokolenjem novih revolucionarnih pesnikov.
ni zakonski osnutek nadomeščen z novim, ki ga je sestavila vlada.
1.	Italijanski državljani, ki so bili zaradi svoje politične dejavnosti proti fašistični diktaturi preganjani in so zaradi tega preganjanja utrpeli vsaj 30-odstotno 'izgubo delovne sposobnosti, bodo uživali do-življenjsko zaslužnostno podporo v enaki meri, kot jo predvideva tabela D, priložena zakonu od 10. avgusta 1950 št. 648, všte.vši dodatna nakazila za skupino činov nižjih oficirjev. Razlogi izgube delovnih sposobnosti morajo biti preslana ječa, policijska konfinacija, nasilna dejanja, mučenje s strani oseb v službi države ali pripadajočih fašističnim, vojaškim, polvojaškim formacijam ali s strani emi-sarjev fašistične stranke.
2.	Ista podpora se prizna tudi družinskim članom italijanskih državljanov, ki so umrli zaradi političnega ali rasnega preganjanja. V primeru, da je preganjanec umrl v zaporu ali konfinaciji (razen nasprotnega dokaza), se smatra, da je smrt v zvezi s preganjanjem. Sirote antifašističnih ali rasnih političnih preganjancev, ki so umrli v zaporu, konfinaciji ali zaradi našit štev so izenačene s položajem sirot padlih v vojni.
Kar se. tiče priznanja podpore, mora zainteresirani dokazati svojo gmotno potrebo Člen 3. omenjenega zakona namreč pravi, da se smatra za gmotno potrebnega pomoči tisti, ki ima manj kot 240.000 lir letnih dohodkov za preživljanje.
3.	Italijanskim državljanom, ki so se pred obtožnico, obsodbo, ukrepom za konfinaci-jo umaknili v inozemstvo, da
■ se izognejo preganjanju in so že plačevali prispevke za ob-
vezno socialno zavarovanje, bo vlada doplačala prispevke za vso dobo rrjihove odsotnosti (bodisi da so bili v inozemstvu, konfinaciji ali zaporu). Zainteresirani morajo pa predložiti prošnjo.
Zakon predvideva nadalje vrsto ukrepov v korist državnih nameščencev in nameščencev javnih ustanov, ki so utrpeli škodo zaradi političnega ali rasnega preganjanja.
Potrebno je, da se prošnje vložijo pravočasno. Prošnje se sestavljajo na .prostem papirju. Podrobno je treba navesti dogodek in vse okoliščine, kraj ' dogodek
V zadnjem času se izvaja v Sovjetski zvezi vrsta ukrepov za izboljšanje" organizacijskega ustroja upravnega aparata, kar je seveda takoj izzvalo v za-padnih krogih razna in dokaj malo nepristranska domnevanja ter celo klevetanja. Tako se je zopet govorilo o neki dozdevni «krizi», ki naj bi se bila pojavila v upravljanju narodnega gospodarstva ZSSR.
Poglejmo, kaj je v resnici bistvo in cilj teh ukrepov. Se Lenin, ustanovitelj sovjetske države je ugotovil, da «je sistematično zmanjšanje stroškov in številčnosti sovjetskega aparata preko njegovega znižanja, popolnejše organizacije, z Qdpravo zavlačevanja in birokratizma in znižanjem neproduktivnih stroškov problem poglavitne važnosti. Za izboljšanje državnega aparata je dejal Lenin — je treba mnogo delà in spretnosti. Pretekla bodo leta in leta, predno bomo dosegli izboljšanje našega državnega aparata in visoko kulturno raven ne samo za posameznike, marveč za ves njegov kompleks»
Iz gornjih Leninovih ugotovitev izhaja, da državni in u-pravni aparat ZSSR ni nespremenljiv. V ZSSR izpolnjuje država funkcije, ki se v kapitalističnih deželah ne izvajajo. V ZSSR je edina prevladujoča oblika lastnine družbena socialistična lastnina in je vse gospodarsko-organizatlvna in rokah države. Temeljna funkcija sovjetske države je zato gosoudarsko-organizativna in kulturno-vzgojna dejavnost. Zaradi tega mora biti državni aparat predvsem operativen, preprost, odgovarjati mora zahtevam gospodarstva dežele.
Velike naloge, ki se postavljajo danes v deželi na področju industrije, kmetijskega gospodarstva, nadaljnega izboljšanja življenjske in kulturne ravni sovjetskega ljudstva, zahtevajo nadaljnje izboljšanje vsega organizacijskega dela.
Velikanski obseg gospodarske izgradnje ZSSR je narekoval potrebo po ustanovitvi novih upravnih organov. Tako je bilo ustanovljeno ministrstvo za gradnje električnih central, ministrstvo za gradnjo petrolejskih tovarn. Bivše ministrstvo za trgovsko mornarico in rečno brodovje je bilo spremenjeno v dve samostoj-
krajini so bila ustanovljena republiška ministrstva za kovinarstvo in premogovno industrijo, v Kazakistanu ministrstvo za neželezne kovine itd.
Vsled znižanja v državnem aparatu bo razpoložljivo znatno število kvalificiranih specialistov. Slednji bodo takoj zaposleni v industriji, kmetijskem gospodarstvu, prevozih in v drugih vejah narodnega gospodarstva. Naraščajoči razvoj industrije in kmetijskega gospodarstva zahteva vedno večje število, kvalificiranih kadrov.
Cim večje bo število delavcev, zaposlenih v proizvodnji materialnih dobrin in čim nižje bo število uradnikov v u-pravnem aparatu, tem hitreje bo naraščalo premoženje socialistične družbe, tem večje bo blagostanje vsega sovjetskega ljudstva. Vsi gornji ukrepi nudijo široke možnosti za investicije v proizvodnjo. Tako je država prihranila leta 1954 z reorganizacijo upravnega
aparata šest milijard rubljev.
Nameščencem iz upravnega aparata preskrbi država drugo službo. Kdor si želi n. pr. zaposlitve pri podjetjih, sov-hozih, strojno-traktorskih postajah. ki so izven področja, kjer biva, prejme podporo v višini 2 do 3 mesecev plače. Povrnjeni so mu tudi potni stroški za preselitev družine in pre krbljeno mu je stanovanje. Za uradnike, ki želijo v proizvodnjo in nimajo potrebne kvalifikacije, se organizirajo tečaji za strokovno pre-usposobitev. Za čas, ko pose-čajo tečaj (do 3 mesecev), prejemajo isto plačo, kot so jo l-meli pri zadnji zaposlitvi.
Ukrepi za izboljšanje upravnega aparata so važen doprinos k uresničitvi velikanskega načrta za nadaljnji razvoj težke industrije, za okrepitev kmetijstva m izboljšanja na tej podlagi življenjskih pogojev in kulturne ravni sovjetskega ljudstva.
L. VOLG1N
ZA NASE KMETE
Koledar
za maj
/Ya polju
in datum, ko se je pripetil	( nasilstva,
pretepanje, aretacija, zapor, obsodba). Navesti jfe treba tudi bolezen ali invalidnost, ki je nastala zaradi preganjanja.. Potrebno je tudi zdravniško spričevalo na prostem papirju. Zdravnikov podpis mora biti overovljen. V spričevalu mora biti navedena sedanja, diagnoza bolezni oz. invalidnosti. V primeru, da je preganjanec umrl, morajo družinski člani priložiti k prošnji osmrtnico. Verjetno bo zakladno ministrstvo zahtevalo še druge listine. Na vsak način pa je važno, da se prošnja vloži pravočasno,
V bodoče bomo še posebej komentirali zakon in njegove velike pomanjkljivosti. Ob tej priliki bomo dali našim bralcem še druga pojasnila.
Kdor bi pa želel že sedaj po-brobnejših pojasnil, naj se ta k o j obrne na Zvezo bivših antifašističnih političnih preganjancev, ki ima svoj sedež na Trgu Duca degli Abruzzi 3/IV (Dom pristaniških delavcev). Omenjena organizacija sestavlja tudi zadevne prošnje za predložitev zakladnemu ministrstvu.
V. P.

Meseca maja ne more kmet ostati z roko v roki, ker ga na polju čaka ogromno dela. V tem mesecu bo kmet dovršil oranje ali pa prekopavanje polja. Ravno tako kmet izroči zemlji zadnja pomladanska semena. V tem času lahko sejemo tur-ščico, sirk ali metljak. peso, buče, fižol ter pozni grah.
Tekom tega me eca moramo posvetiti veliko pažnjo pletju. Pletje, okopavanje ter osipanje rastlin so zelo važna opravila, ki veliko pripomorejo k uspešnemu razvoju gojenih rastlin. Vsako površno delo kot pletje in slično naj se vrši. ko je zemlja ali vsaj njena površina suha. V takšnem primeru bomo lahko pravilno zrušili zgornjo plast zemlje ter uničili plevel, ki povzroča ogromno škodo gojenim rastlinam. Pri pletju in pri okopavanju moramo paziti, da se ne seže z orodjem globoko v zemljo, ker bi tako lahko pretrgali veliko število neobhodno potrebnih korenin.
Proti koncu tega meseca se začne košnja inkarnatke (rdeče) laške detelje, lucerne. krmske rži, itd.
V hlevu
Tisoči in tisoči delovnih ljudi se poleti podajajo v bajne obmorske kraje okrog Tsintaoa, južno-vzhodno od Pekinga
ni ministrstvi in sicer za trgovsko mornarico in rečno brodo-vje. Razna ministrstva ZSSR so bila spremenjena v ministrstva zveznih republik, V U-
Ko začnemo podkladati živini zeleno krmo. bodimo previdni, da ji ne bi prehitra izmenjava hrane povzročila kakšne neprilike. Tudi, ko začnemo goniti živino na pašo, moramo paziti, da jo polagoma privadimo na drugačno hrano. Zeleno krmo lahko podkladamo v primer-ni količini vsem domačim živalim, le vprežno živino (konji in voli) ni priporočeno krmiti z zelenimi krmili temveč z suho pičo.
V kleti
Ker bodo tekom tega meseca trte začele cvesti, je ne-obhodno potrebno, da vino drugič pretočimo. Pri pretakanju moramo paziti, da je posoda čista, zdrava in zakajena z žveplom. Kajenje sodov z žveplom veliko, pripomore, da se vino obdrži biavo in čisto. Posoda, ki bi sam ostala prazna, naj se temeljito opere in nato do-
dobra okadi z žveplom. Prazne sode moramo žveplati vsaj enkrat na mesec. Sodi. v katerih je vino. naj bodo vedno polni. Zato je zalivanje v vsakem drugem tednu neobhodno potrebno. Vino, katerim dolivamo, mora biti zdravo in dobro,
V vinogradu
Ob ugodnih vremenskih prilikah že v prvi polovici tega me:eca požene trta eno ped visoke poganjke. Tedaj prvič popražimo trte z žveplom. Potrosi naj se le malo žvepla, da ne bi velika količina žvepla osmodila in škodovala mladim poganjkom. Proti koncu meseca začnemo s škropljenjem z brozgo modre galice in apna. Prvo škropljenje naj ne bo premočno. Na vsakih 100 litrov vode bomo uporabili k večjemu 1 kg modre galice.
V zadnjem letu so z uspehom preizkusiti uporabo kemičnih proizvodov, ki he vsebujejo bakra in so zelo uspešni v borbi proti pero-nosperi in drugim rastlinskim boleznim, ki jih povzročajo glivice. Dobro bi bilo, da bi tudi kmetje našega področja začeli uporabljati ta nova sredstva. Iz raznih razlogov, med katerimi je najvažnejši razmerno nizka cena, svetujemo uporabo nadomestila modre galice, ki ga lahko najdemo v podružnicah Kmetijske zadruge pod imenom «ASPOiR». Pripravili bomo brozgo enakovredno brozgi modre galice in apna z uporabo 200 g «ASPOR» na vsakih 100 litrov vode.
tla vrtu
Carnoglavova treta (1) je ena izmed tistih tisočerih kmečkih i *"sPoclarstev na Slovenskem, ki svojim gospodarjem pravijo:
« Deri me t i, če ne. bom pa jaz tebe » !
\ To se pravi : trgaj in delaj neprestano, potem se že morda fkoplješ do blagostanja; nekega dne lahko zamenjaš to ll |t, ,o z lepo dobičkonosno kmeti jo. kjer bos nosil roke na /I h U ’ èr P« popustiš, če se napravljaš kakor bi hodil lačen v j *nojišče, potem boš zdrknil s frete in se znašel na eesti. L, laka treta je prevelika za bajto, da bi se domače delo kij mimogrede opravilo, večino lela pa bi pptem domaci ."»Hi na dninah, v tovarni, ali v gozdu. In spet mnogo
‘ “	'	.... “	’ bi se
n
(Izliževa, (2 ) da hi doma pridelali dovolj živeža,
■jj	mogla oblačiti, kot se spodobi, da bi bilo za davke,
s
p?i
ate«,
A
d
'Y$
:# t
%A
adi
:?»
SS*
Siti
u
,. Zato je fretarski rod kot na viseči drsaliei, s katero ho k ‘"Dii oh najmanjši neprevidnosti ; spodnji konec drči v ^"•etarsko negotovost, gornji konec pa, ki vodi k cilju bla-s*atija. se da doseči le po neumornem, napornem plezanju... Sedanji Carnoglav se je, kakor njegovi predniki, grabil f l»„ *ri|do, ki ga ic rodila. Ni pil, ni hodil na semnje brez * lphe in ljudje so rekali : p» se pa zna izkopati».
(to, mp* je svoj časnik in se je bolj zanimal za napredno Phdarstvo, kakor se je takemu fretarju morda spodobilo. \>|. |f to so mu mogli prigovarjati tisti, ki so v sr *■ Poda Carnoglav se za to ni brigal ; hodil je
ilovice in druge fretarske potrebe. Na lakih tretah je j leto opravka zadosti in takrat je delo zmeraj najnujnejše, IF bi se v soseski dalo na dninah še kaj zaslužili. Kadar
“ll delo doma malo premonkne, (3) tedaj ga tudi
soseski
nedeljo, hodil po svoj časnik
* e to so mu mogli prigovarjali tisti, ki so v soseski kaj
1	1; hodil je v cerkev
K„	____ farovž in se vračal
'h ira.i ob istem času, natnčno ob istem času domov, leta ir '"‘‘I- Kadar ni točno ob enajstih primigai izza lesov, se 1'ki °t'al° zgodili nekaj izrednega in f.arnoglavina je bila koj vznemirjena.
k» l.r«v tako je bila vznemirjena neke jesenske nedelje, ko liil,1'1' navadnem času ni bilo na spregled. C.arnoglavka je
\!iV,‘Snim.
strmela tja za les.
C.arn
skoraj veličastnim obrazom, da je ženi takoj
P*® na pragu kol pri ognjišču in je
,p*o uro pozneje kol pa po navadi se je vrnil C.arnoglav
<n° Vprašanje na ustnicah. In mož je- izsul pred osuplo !s	kupil
S,"*'
*em mlatilnico ! Tepnn mi jo je prtxlaJ, novo, moderno mlatilnico, tako, da sama stresa pan je plačal likof, mene la
Prežihov Voranc
spopad
zamuda ni nič stala».
Ta novica je presunila vso ('.arnpgljivpvo žvpt ; kajti pilil’ tilniea je bila njihov sen, n j i J-i skrivna, prešerna želja, podedovana že od prejšnjega rodu. C.arnpglavovi sp bili še izmed onih redkih Ire la če v v vsej okolici, ki še niso imeli mlatilnice in so še mlatili s cepci.
V soseski je pomenil cepec zaostalost, siromaštvo manjvrednost. Zalo je la novica povzročila pri otrocih novo veselje. Čarnoglavina je drhtela :
«Mlatilnica, mlatilnica....»
Tisti dan, ko je Carnoglav pripeljal stroj, je bil pri hiši praznik otrok. Pogled na mlatilnico, ki je čepela privezana na garali kol pošast, sicer ni bil vabljiv ; stvar je bila zaprašena, črnikasta, neprijazna, ledena in tuja, nič toplega, domačega ni bilo na njej. Dvoje mogočnih koles z gonilkami ji je bilo ob bokih, eno kolo zobčasto, črnikasto, železno hrbtišče nahoklo, zadaj pa temno žrelo, prepleteno s strašnim železnim zobovjem.
Čarnoglavova žvot se je nezaupljivo plazila okrog nje, ali vsa odurnost ni mogla potlačiti veselja, ki je kipelo iz mladih sre od občutka, da so zdaj fJarnoglavovi prenehali biti zadnji v soseski, da bo zdaj s pomočjo tega stroja življenje lažje in boljše...
Že prvi večer je ("Jarnoglav pripravil mlačvo na stroj; pritrdil ga je k podu, pripravil mizo, nadrešil kup ovsa iz petra, ki je bil čisto pohleven, ki hi ga pa trije militici morali a cepci obdelovati tri use, če bi ga hoteli izmlaliti.
C.arnoglavka je prinesla piskerček žegnane vode in s hoj evo vejico poškropila mlatilnico ter vse navzoče. C.arno-glavi so se prekrižali, kot bi se odpravljali na negotovo, težko pot. '
Nato so se postavili na odrejena jim mesta: oče Čarno-glav jo golorok stopil k zobčastemu kolesu, C.arnoglavka k žrelu pinje. štirinajstletni, tudi goloroki Fraudili k drugemu kolesu, enajstletni Andruh z vilumi pred mlatilnico, a sedemletni Micoga je stopila k mizi-nukladaviei, na katero še brade ni mogla položiti.	{
Potem je mali rekla: « Rog in sveti križ!»
Po teli besedah, ki so se glasile kol vojna napoved, so se vsem skrčile žile in zažele pesti : gonilen Carnoglav in F ran-cuh sta se zagnala v k ruke. stroj je zarigal in stekel; prvi snop je završel skozi žrelo, se izkozlal pred Andruhom in seme je brizgnilo po gumnu. Žrelo je goltalo, hropelo in pljuvalo, gumno se je treslo, po ušesih je šklepetalo, po nogah gomazelo, po rokah škrtalo.
Carnoglav je vedel, kaj pomenijo ročne mlatilnice, ker je bodil včasih pomagat sosedom, toda vedel je tudi, da mora zbrati vse moči, da bo moral goniti skoraj sam, ker je F ratinili, njegov pomagač, še slab in še ni utrjen. Zato se je krčevito oprijel k ruke. Njegova čokata postava se je zgrbila, njegov obraz je zalivala kri." Žile so se mu nabreknile, počasi ga je začelo greti, začel ga je oblivati znoj...
Železni maček je hropel in bljuval. C.arnoglavka je previdno mašilu v njegovo žrelo, redčila snopovje v enakomerne tenke plasti, da stroj ne bi šel pretrdo...
Andruh je odkopaval slamo in jo metal na kup ; včasih je bil prepočasen, ker je bil premajhen in preslab, pa je pinja začela motati slamo nazaj. Mlatilnica je zatulila, k ruke sn vzdignile iznenadena gonilen iz ravnotežja. Carnoglav je prevpil ropot :
«Od - ko - pava j ! »
Muti C.arnoglavka je škiljila na Francuha in srce se ji je stiskalo od bolečine, ko je videla, kako meče kruka njegovo šibko telo, kako mu gorijo lica, kako se mu lepijo lasje na mokri tilnik, kako se mu širijo nosnice, kako mu krvave oči. Potem je poškiljila na Andruha, ki je komaj zmagoval težke vile in ves zasopljen odkopaval. Potem je poškiljila na malo Mieogieo, ki je bila za nakladanje premajhna in je imela prekratke roke ter skoraj ni bila snopovju kos. Pred sabo je videla skrivljena pleča svojega moža. čula je pokanje njegovih kosti in vohala njegov znoj.
Crnoglavi so delali šele nekaj dobrih minut, pa sr jim je zdelo da so vprežen! v stroj že cele ure. Kup snopovja v
kotu se ni hotel in ni hotel zmanjšati...
Mlačev je trajala dobrih deset minut, a skozi glave čar-noglavov je v teh desetih minutah švignilo vse njihovo življenje... z vsemi bridkostmi, z vsemi sanjami... Kaj vsega ne stori tak stroj, kako ti znori možgane, da rojijo kakor obsedeni...
«Ho - o - o - j !»
Konec! Carnoglav ga je naznanil z zasopljenim glasom, ki je kot vzdih prevpil šklepet pinje in kolesja.
Francuh je takoj izpustil kruko in padel napol brez zavesti na kup slame. Iz njega je vse gorelo. Carnoglav pa ni takoj izpustil Strojil : zavrl ga je z upiranjem in šele ko se je stroj ustavil,# se je zmagoslavno ozrl po ostalih in dejal z izbuljenimi očmi :
«Ni bilo prehudo ! »
Toda nihče mu ni odgovoril : Francuh je zasopljen ležal na slami, poleg njega se je zgrudil Andruh. ki ga je dolo izčrpalo do kraja ; Micogieu se je vsa preplašena stisnila v kot, le mati C.arnoglavka je nepremično obstala in zrla v žrelo. Tedaj se je zrušil tudi C.arnoglav na slamo...
Nekaj minul so ležali brez glasu in brez giba. Na znojna telesa Carnoglavov se je zlca-ttl gosti žitni prah in se lepil kot skorja na kožo. Počasi so se zasvetlikale špranje. Vse oči so zrle kot okovane v črno pošast sredi gumna...
Piva se je vzdramila mati. Pristopila je k Franeubn. ga pokrila z njegovim suknjičem ter rekla :
« Da se ne boš* prehladil».
Potem je stopila k Mieogiei, ki se je še zmeraj vsa prestrašena stiskala v kot, in ji otrla s predpasnikom znojno čelo: nato jr obrisala tudi Andruha. Ko pa je hotela pokriti tudi zasopljenega moža, se je ta junaško dvignil s slame, se sam ogrnil ter izjavil z zmagoslavnim, bodrilnim glasom :
«Prvi tuš smo zmagali, drugi bo že lažje šel!»
Potem jim je na dolgo in široko začel razlagati prednosti strojne ralačve.
«Prihodnje leto bo že lažje šlo. naslednje še lažje in tako naprej».
Otroci so si počasi opomogli, zlezli iz slame, si obrisali prah iz oči in ga pljuvali iz ust. Skušnja prvega srečanja s strojem je bila prestana...
Franeubn je še tisto jesen počila mrena. In Andruhu bo bržkone tudi, čim se spopade s kruko. Toda C.arnoglavi. fre-tarji, so zmehanizirali obrat...
1)	majhna kmetija. Prelati se .pravi tudi žuliti, zato (reta - žulj.
2)	premajhna, preneznatna.
3)	preneha.
Tudi na vrtu je maja mnogo dela. Kopanje, sajenje, pletje in okopavanje, zalivanje in škropljenje so glavna dela, ki jih v tem mesecu vrši vrtnar. Na vrtu sedaj ni. pomanjkanja zelenjave. Beremo že solato, radie, špinačo, b’eJes. redkvico, grah in druge rastline.
Tekom tega meseca presajamo iz toplih gredic na prosto imbiancane, (jajčnike), paprike in paradižnike. Pri sajenju teh re tlin moramo paziti, da presadimo rastline s čimvečjo količino ne ra n e-nih korenin, katerih se oprijema še precejšnja količina zemlje.
Tekom tega meseca sejemo nadalje radič-solatnik, katerega glavna lastnost je, da , ima liste okrogle in svetlo zelene barve.
Vsem rastlinam pa moramo tekom razvoja nuditi vso potrebno nego.
Pletje in namakanje" sn g'avna opravila pri rastlinah, ki nam nudijo kot prehrano zelene dele rastline kot na pr. liste. Rastlinam, ki imajo precejšnji razvoj, moramo pomagati bodisi s postavljanjem kolov, čiščenjem, pre-ščipanjem itd.
Na travniku
Kjer je zgodnja trava, lahko začnemo kositi že proti koncu meseca. Pri košnji trave moramo vedno pomniti, da je najboljši čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju.
Nove vrste krizantem
Na cvetlični razstavi v vrtnarski dvorani v Westmin-stru v Londonu ki jo je organiziralo Britansko društvu gojiteljev krizantem, vzbujajo največje zanimanje nove vrste zgodaj cvetočih krizantem. Odlikujejo se po velikih cvetovih, novih barvnih odtenkih in novih o-blikah cvetnih listov. Kljub letošnjemu izredno sli bermi vremenu so re nove vrsle zgodnjih krizantem bogato razcvetele.
DBIvO
14. MAJA 1955
Ili Mil l IB Eli Ili?
(iladaljevanje z 2. strani)
zadržanju/ ki ga imajo nekateri zaostali sovjetski državljani do družeben lastnine in do dela, v buržoaznem naeionalizmu, v kozmopolitizmu, v oboževanju buržoazne kulture, v birokratizmu, v idealističnih in metafizičnih koncepcijah, v verskih predsodkih, v amoralnih navadah itd. Vse to zavira napredovanje sovjetske družbe.
Takozvana «teorija o pomanjkanju konfliktov», ki se je držijo nekateri filozofi in literati in po kateri v sovjetski družbi naj bi ne bilo negativnih pojavov, nima nič skupnega z marksizmom. Neznanstveni značaj te teorije je v tem, da zakriva v sovjetski družbi še delujoča protislovja in zato ideološko razorožuje sovjetskega človeka, odtegujoč ga od aktivne borbe proti ostankom preteklosti, katerih popolna odprava je potrebna zato, da naša dežela lahko napreduje h komunizmu.
Socialistični sistem je ušiva ril objektivne pogoje, katerih obstoj je neohhodno potreben zato, da se lahko odpravijo o--lanki kapitalizma v zavesti in navadah ljudi. Ti ostanki pa ne izginejo sami, ne izumrejo, marveč se lahko začnejo znova raz vijati, če se podcenjujejo in če ‘e proti njim ne vodi sistematična borba. Tudi v zvezi s so-* cialislično družbo ostaja veljavna Leninova trditev, da vsak najmanjši odstop od socialisti?’ ne ideologije pomeni okrepitev buržoazne ideologije.
Objektivna možnost radikalnega preinaganja kapitalističnih ostankov v zavesti sovjetski ljudi se more in mora spremeniti v učinkovito stvarnost s stalno in vztrajno borbo, s širjenjem rnarksistično-len mističnih idej in s komunistično vzgojo delovnih ljudi. Ni slučajno, da je XIX. kongres KPSZ postavil nalogo izboljšanja in okrepitve kulturnega dela v vseh partij-“kili in državnih organih.
Ta borba proti kapitalističnim ostankom v zavesti ljudi ni direktna borba proti kakšnemu razredu sovjetske družbe ; kajti razvijajo jo vsi družbeni sloji, politično in moralno enotni. Ker pa je ta borba naperjena zoper ostanke in vpliv buržoazne ideologije, t.j. ideologije. ki je tuja in sovražna delavskemu razredu. Komunistični partiji in socialistični družbi, je razrednega značaja.
Preizkušeno sredstvo v tej borbi je okrepitev socialistične zakonitosti, ki zahteva strogo in neuklonljivo spoštovanje sovjetskih zakonov v vseh ustanovah, v vseh organizacijah, s strani v«eh funkcionarjev in državljanov Sovjetske zveze. Podčrtujoč temeljno vlogo, ki jo vrši socialistična zakonitost v okviru okrepitve in razvoja ZSSR, je Lenin dejal, da je že naj-najmanjša ilegalnost, najmanjša kršitev svojetskega reda vrzel, ki jo takoj izkoristijo sovražniki delovnih ljudi.
Velikansko važnost za utrditev politične in moralne enotnosti sovjetske družbe predstavljata kritika in samokritika, mogočni sredstvi komunistične vzgoje delovnih ljudi, ki prispevata k premagovanju kapitalističnih ostankov v zavesti ljudi z odpravo negativnih pojavov iz sovjetske družbe. Kritika in samokritika sta učinkoviti reagens proti pomirjevalnemu duhu. lahkomiselnemu optimizmu in politični kratkovidnosti.
blagem in soc. zaoarooanla
Pri INAM stavkajo že dva tedna - Osebje 1NPS in 1NA1L se pridružilo v četrtek - Odpuščeni pri Selad v Nabrežini zopet sprejeti
Vsi nameščenci INAM so že drugi teden v stavki. V četrtek so se jim pridružili še nameščenci INPS in INAIL. Do skrajnega koraka jih je privedlo trmoglavo nerazumevanje, ki ga je pokazalo za njihove upravičene zahteve zakladno ministrstvo v Rimu. O-sebje ki spada v kategorijo pol-državnih nameščencev postavlja že več časa zahtevo, da se mu začne izplačevati dodatna mesečna doklada v znesku 5 tisoč lir, kot jo prejemajo državni nameščenci. Čeprav so že prejeli predujem na r.ičun doklade, zakladno ministrstvo noče odobriti zadevnega sklepa.
Zaradi stavke so prizadeti tudi zavarovanci. Začasna nadomestna zdravniška služba v občinskih ambulatorijih in bolnici seveda ne more nadomestiti redne. Prizadeti so nadalje tudi brezposelni in upokojenci, ki ne morejo prejemati pripadajočih jim dajatev. Vendar se vsi zavedajo, kje tiči krivda in kljub žrtvam, ki jih morajo doprinašati, docela odobravajo trdo borbo poldr-žavnih nameščencev. Stavkajoči so prejeli iz raznih tovarn in delovišč izraze solidarnosti in vzpodbudo za vztrajno nadaljevanje začete borbe. Istočasno so bila poslana pisma merodajnim oblastem z zahtevo naj posredujejo v Rimu za ugoditev u-pravičenih zahtev. V tem smislu je pri vladnem komisarju posredovala tudi Delavska zve-za-OGIL.
Na intervencijo Delavske zveze-OGIL je bil te dni preklican odpust 20 delavcev zaposlenih pri Selad v Nabrežini.
Ravnateljstvo GRDA nadaljuje tudi po podpisu sporazuma s svojimi ustrahovalnimi metodami. V urade so bili poklicani in zaslišani delavci-, ker niso začeli z nadurnim delom takoj po podpisu sporazuma s strani Delavske zbornice. Proti takemu, pravcatemu policijskemu zasliševanju, ki je vzbudilo splošno ogorčenje, je ostro nastopila Delavska zveza, katera je zahtevala naj se o zadevi razpravlja na Uradu za delo.
Madžarska na tržaškem velesejmu
Na letošnjem tržaškem velesejmu bo razstavljala tudi Madžarska, ki je odsotna na tej važni mednarodni manifestaciji že par let. Udeležba Madžarske, ki bo nedvomno pripomogla k povečanju važnosti velesejma, je bila dogovorjena v teku obiska, ki ga je imel podpredsednik tržaškega velesejma v Budimpe šti.
Razen Madžarske so se do sedaj prijavile Jugoslavija Avstrija, Nemčija, Grčija, Libanon, Sirija in Jordan.
Trsta. Svečanosti je prisostvoval generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, ki je imel tudi priložnostni govor. Prisotni so bili še drugi člani jugoslovanskega konzulata in člani komisije na ureditev obmejnega prometa, nadalje zastopnika Zveze borcev Jugoslavije, župani podeželskih občin, ki so položili na spomenik vence.
vabljene določene množične organizacije, čeprav gotovo predstavljajo večino slovenskih in italijanskih antifašističnih sil našega področja, ki so se borile ramo ob rami s
Ko pišemo teh -par skromnih vrstic o nedeljskem odkritju spomenika, ne moremo mimo ugotovitve, da je bila svečanost organizirana na ozki, sektaški podlagi. Dejstvo je — in to je vzbudilo tudi precej kritik med našim ljudstvom — da,organizatorji niso smatrali za potrebno povabiti na svečanost predstavnike demokratičnega tiska, ne slovenskega in ne italijanskega. Zato seveda ni bilo povabljeno niti «Delo». Isto ti^ko niso bile po-
padi imi junaki za osvoboditev Trsta in zlom nacifašizma.
Mnenja smo, da bi morali organizatorji vse to upoštevati, še posebno, ker zavzemajo v Trstu položaj, ki bi moral biti nepristranski. Zato bodo v bodočnosti morali biti stvarnejši, kar pa se ni zgodilo v primeru nedeljske svečanosti.
MAJ NAD 1,250.000 LIR
Zaključimo čimprej nabiralno akcijo
Za „Delo“
V počastitev spomina ljubljene žene in matere, ob 2. obletnici smrti darujejo mož E-milio in hčere Adelia in’ Bianca Marija Furlan lir 1.000 za tiskovni sklad «Dela» in 1.000 za K .P. Trsta.
V	nabiralni akciji za kritje stroškov prvomajskih proslav, ki je sedaj v zaključni fazi,'so Milje častno izpolnile sv o-j o nalogo. Z nabrano vsoto 250 tisoč 505 so presegle cilj, ki so ga postavile v začetku kampanje. V kampanji so se dobro izkazale tudi Tovarna strojev, kjer so tovariši nabrali, kljub vedno večjim finančnim težkočam delavcev, znatno vsoto 40.000 lir, nadalje magdalenska sekcija, ki je poslala do sedaj 72.376 lir. Tako je bila v tem tednu znatno presežena vsota 1,250.000 lir do sedaj nabranih prispevkov.
V	tem tednu so bili dostav-
Sekcijam, celicam in vsem tovarišem priporočamo naj takoj dostavijo nabrane vsote osrednji upravi naše Partije.
Smrtna kosa
V dobrih štirinajstih dneh je smrtna kosa- dvakrat zamahnila nad Stanjevo družino v Padričah. Prvič je pokosila 94-letno nono, ki je bila obenem najstarejša vaščanka, drugič pa 70-letnega starega očeta. Ni dolgo tega, ko smo ga še videli. Bil je sicer bolan, in težko bolan, toda vendar ne bi bili mislili, da nas bo tako kmalu zapustil.
"	■ bil
PIČLA UDELEŽBA NA SEJI V NABREŽINI
Odobren pravilnik o prodaji mleka
Odložena razprava o prodaji zemljišča Sonzognu Pravilnik upošteva koristi živinorejcev in mlekaric
Pokojni Stanjev oče je ljeni še naslednji zneski: sekc. I znan kot velik poštenjak, kot Barriera 28.210, Tovarna stro-1 človek izredno vedrega in do-
jev 40.000, Sv. Ana 14.650, Uva 8j675, Domjo 7.200, Tomažič 11.550, Skoljet 11.180, Sv. Marko 31.680, Skedenj 13.500 in sicer: cel. Fiego 4.450, cel. Mezgec 1.150, cel. K erma c 7.900; Sv. Ivan 9.180, Curie! 28.530, Podlonjer 11.505, Magdalena 23.180, Rojan: Piščanci 950, Stulle 700; Greta 3.970, Lonjer 3.450, Kolonkovec 3.280, Sempolaj 7.050, Briščki 950, Gabrovec 3.270, Mali Repen 2.000.
brega značaja. Vedno je bil dobre volje, vedno nasmejan in prežet s zdravim humorjem. S tem se je ponašal celo v najhujši bolezni, celo v bolnici. Prav tako pa je bil znan kot dober pevec. Čelih 50 let je bil duša pevskega zbora v Padričah, saj je pristopil k njemu, ko je bil star komaj 12 let. Dolgo let je bil tudi odbornik in nekaj časa tudi predsednik omenjenega zbora.
Naj mu bo lahka rodna gruda, žalujočim pa iskreno sožalje.
Na zadnji občinski seji, ki je bila v torek v Nabrežini, je bilo prisotnih samo 11 svetovalcev, kar je župan ob otvoritvi docela upravičeno kritiziral.
Po običajnih formalnostih je občinski svet vzel v pretres prošnjo Pelicona iz Medje vasi za zamenjavo približno 300 kv m zemljišča v Stivami. Prvotno zemljišče, ki ga je kupil prosilec od občine, leži namreč preblizu ceste in zato ne more dobiti dovoljenja zb gradnjo stanovanjske hiše. Občinski svet je odobril, da se odstopi Peliconu po isti ceni drugi kos zemljišča, ki je bolj -oddaljen od ceste.
.Glede prodaje občinskega zemljišča najemniku «Cave Romane» S°nzognu je župan obvestil občinski svet, da ni ožji odbor še stopil v stike s prosilcem. -Na seji -so v -tej zvezi izvolili komisijo, ki jo sestavljata odbornika lov. Ado Slavec, Floridan in svetovalec Colja. Slednja- ima nalogo, da stopi v stike « Sonzognom za vsaj" približno določitev kup-
Na pobudo ZDZ 26. junija
kongres tržaških žena
STRAŠEN ZLOČIN V CEROVLJAH
Upoznatl je treba vse žene z njihovimi življenjskimi problemi
Odkritje spomenika jugoslovanskim borcem
V nedeljo zjutraj so na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani svečano odkrili spomenik jugoslovanskim borcem, ki so padli v borbah za osvoboditev
26. junija t. 1. bo kongres tržaške žene, -ki ga organizira Zveza demokratičnih žena. Značaj tega kongresa je izredno važen, ker stremi za združitvijo vseh žena okrog problemov borbe za svojo emancipacijo, za zaščito družine in očuvanje miru.
ZDZ, kot pobudnica tega kongresa, razširja že sedaj vabilo na vsa krajevna ženska gibanja, ki združujejo okrog sebe slovenske in italijanske žene, da se udeležijo in iznesejo probleme, kateri se tičejo žena.
Mnogo se danes govori o krivicah, ki jih morajo trpeti žene. Nakazujejo in ugotavljajo jih vsa ženska gibanja. To pa še ni dovolj. Ženam vseh socialnih slojev, politične ali verske pripadnosti, je treba objasniti kaj je treba storiti, da se bodo te krivice tudi odpravile.
ZDZ, ki je dala pobudo za kongres tržaške žene si postavlja nalogo, da bo seznanila čim širši krog žena z vrsto sodobnih problemov in zahtev
ki so za žene še posebne važnosti. To bo storila potom stikov z drugimi organizacijami žena, bodisi na vodstvu, kakor tudi na- bazi ter z naveza-njem sti-kov s tistimi ženami, ki ne pripadajo nobeni organizaciji. Pravica žene do dela in enakega plačila, priznanje socialne vrednosti gospodinjskega dela, so problemi, ki živo zanimajo žene. Delo tovarnam, dostojna stanovanja po dostopnih najemninah, šole, otroški vrtci za slovenske o-troke, skrbstvo za d et in s tv o, vse to so problemi, ki jih bodo žene obravnavale na kongresu. In -končno problem miru, ki je predpogoj za uresničitev vseh ostalih teženj, odpor proti atomski vojni, nemški oborožitvi spoštovanje podpisanih mednarodnih obveznosti in še posebno — kar se tiče našega področja — Spomenice o sporazumu in Posebnega statuta — tudi o teh vprašanjih se t>o na kongresu razvila obširna diskusija, ki jo je treba že sedaj načeti v vseh
ženskih krožkih, vaseh in o-krajih.
Vse slovenske in italijanske žene naj razpravljajo o kongresu, ker je to dejansko njihov kongres. V diskusijo o-krog najbolj občutenih problemov je treba pritegniti vse žene, povabiti jih je treba naj se množično udeležijo kongresa in iznesejo na široki podlagi svoja mnenja, predloge in nasvete, brez vsakega pojava nacionalizma,, v zdravem duhu antifašizma in bratskega sdžitja med slovenskimi in italijanskimi ženami našega področja.
Tudi t» se je uštela
v
Spoti doma Ut t/ svetu.
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V 30. kolu prvenstva so bili rezultati naslednji: Atalanta -Bologna 0-1, Catania - Torino 2-1, Fiorentina - Genoa 2-2, Intel- - Napoli 1-4, Juventus -Spai 3-1, Lazio - Milan 2-4, Pro Patria - Udinese 2-2, Sampdo-ria - Novara 6-2, Triestina" -Roma 0-0.
Lestvica je naslednja: Milan 41 točk, Udinese 38, Bologna 37, Rojna 36, Juventus 34, Fiorentina 34, Napoli 33, Sampdo-ria 30, Torino 30, Inter 29, Triestina 29, Catania 27, Genoa 27, Atalanta 26, Lazio 26, Novara 25, Spal 20, Pro Patria 18.
Jutri bodo naslednje tekme:
Genoa - Atalanta, Bologna -Fiorentina, Triestina - Inter,
Milan - Juventus, Torino - Novara. Napoli - Pro Patria, U-dinese - Roma, Catania - Samp-doria, Lazio - Spai.
TRZASKI SPORT Kraški pokal
V nedeljo so se igrale tri tekme v okviru prvenstva za kraški pokal, katerih rezultati so naslednji: v Nabrežini je Križ porazil Prosek z rezultatom 2-1 (0-1), v Trebčah so Opčine s prepričljivim rezultatom’ 5-0 uklonile Bazovico, Kontovelci pa so v Trebčah porazili domačo enajsterico za 4-0 (3-0)'.
Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Sv. Križ 6 točk, Prosek 4, Kontovel 4, Opčine 2, Trebče 2, Bazovica 0 točk.
V nedeljo zjutraj so v Trebčah in Gropadi svečano proslavili desetletnico zmage. Manifestacijam sta prisostvovala, kot gosta, ki so ju vaščani prisrčno sprejeli, tudi partizanska borca Valteroni iz Massa Carrara in Melotti iz Modene, odlikovanca z zlato kolajno. V Gropadi je imel preslavni govor občinski svetovalec tov. Veljko Guštin, v Trebčah pa tov. Markovič. Na sliki: skupina vaščanov pred spomenikom v Trebčah, v družbi tov.
Marine, Calabrie in Mclottija.
Kot običajno, smo v Križu tudi letos v vso slovesnostjo proslavili 1. maj, mednarodni praznik delovnih ljudi. Ko so v Križu naši požrtvovalni godci, prežeti v delavskim duhom, naznanili z budnico po vaških ulicah največji praznik delavcev, so odšli nato v sosednje vasi zgo-niške občine,' naznanjajoč tudi tam z delavskimi mmnami veliki dan.
Povsod so bili naši godci prijazno sprejeti in tudi pogoščeni. Saj je znano da slovensko ljudstvo na splošno ljubi in praznuje J. maj z vso radostjo, ker je delavsko ljudstvo. Vendar pa se je med stotinami zdravih našla tokrat garjeva ovca. Ko smo namreč v Zgoniku z veselo koračnico šil skozi vas, je začela za nami izzivalno kričati dobro znana vaščanka, ki jo vsi pozna-
Dve ženski ubiti morilec se usmrtil
V Cerovljah, prijazni vasici devinsko-nabrežinske občine, se je pripetil v sredo zjutraj strašen zločin, ki je globoko pretresel vse javno mnenje. Bogat in že prileten trgovec
drobne športne vesti
LONDON — V finalni tekmi za angleški pokal, ki se je igrala v soboto, je Newcastle
premagal Manchester City z ------- -—...  --------------
rezultatom 3-1. Tekmi, ki je j0 zaradi njene protidelavske hi-
vzbudila naravnost mrzlično zanimanje, je prisostvovalo kakih 100.000 gledalcev.
OSLO — V nedeljo se je igrala mednarodna nogometna tekma med Madžarsko in Norveško. Madžarska enajsterica ie brez vsakega truda premagala Norvežane za 5-0.
BEOGRAD — Jutri se bosta pomerili v mednarodni nogometni tekmi reprezentanca Jugoslavije in reprezentanca Škotske. Za Jugoslovane bo ta tekma nekak preizkus v vidiku tekme z Italijo, ki bo 29. maja v Turinu.
PARIZ — Jutri se bosta srečali nogometni reprezentanci Anglije in Francije. Angleži bodo igrali verjetno v naslednji postavi:	Williams, Sillett,
Byrne. Flowers, Wright, E.d-vards, Matthews, Revie, Loft-house, Wilshaw, Blunstone
STOCKHOLM — V sredo je madžarska nogometna reprezentanca premagala represen-tanco Svdeske z visokim rezultatom 7-3 (4-2). Od Madžarov, ki so igrali sijajno, sta se še posebno odlikovala (Puskas, Kocsis, Bozsik in Szojka. Koc S is je zabil 3 gole, Puskas 2, ostala dva gola sta zabila Szojka in Hidegkuti. Madžari so igrali v naslednji postavi: Olah, Lantos, Buzansky, Bozsik, Loi^ant,,- Szojka, Sandor, Czordas, Kocsis, Puskas, Hidegkuti.
Odlok vladnega komisarja
Na Tržaško ozemlje se raztegne zakon št. 1902 z dne 3. 11. 52, ki pooblašča župane, da lahko v sporazumu z občinsko komisijo odložijo vsak sklep *lede prošenj za gradbena dovoljenja, če so te v nasprotju z regulacijskimi načrti, ki jih predvideva urbanistični zakon št. 1150 z dne 17. 8. 42.
sterije. Tudi Križani poznamo to histerično protikomunistko, ki ne zgubi nobene prilike za blatenje KP, njene zastavke in sploh vsega, kar je le količkaj v zvezi z delavskim razredom.
ce misli ta zenska, da bosta njeno zasramovanje in histerija kaj zalegli, se je še enkrat prav pošteno uštela, kot se je uštelo nešteto drugih, ki capljajo že marsikatero leto po poti protikomunizma.
Skupina Križanov
iz Turina je s samokresom u-strelil dve ženski in nato še sebe. Zenski sta obležali mrtvi, d o čim je morilec umrl v bolnici nekaj ur pozneje.
V Cerovljah sta stanovali v podnajemu na hšt. 1 a6-letna Emilia Hoefele in njena 2il-let-na nečakinja Giulia Frandut-ti. Dekle se je preselilo iz Turina k teti decembra lanskega leta. Giulia Frandutti, ki je iž^ublir mntbr ko Je bila stara 3 leta, je bila zaposlena kot blagajničarka pri /lekem podjetju v i urinu, katerega lastnik je bil 55-1 etni Salvatore Tocchetti. Ker je bilo dekle lepo in prikupno, se je bogati trgovec, čeprav poročen s 3 otroci kmalu vanjo zaljubil in jo «začel zalezovati. Mlado dekle je vedno zavračalo vse njegove ponudbe in ker ni hotel odnehati se je Giulia o-dločila, da zapusti službo in se preseli k teti v Cerovlje.
Toda Tocchetti ni odnehal, prihajal je k njej s prikuplji-vimi ponudbami. Tako je prišel v sredo zjutraj že tretjič. Tokrat je bil razgovor verjetno precej buren, ker ga je baje dekle vnovič zavrnilo. Druga verzija sicer pravi, da je bila glavna ovira teta. Kaj se je v resnici govorilo na tem tragičnem snidenju, bo o-stalo za vedno zavito v tajno. J, Dejstvo je, da je razburjeni Tocchetti v določenem trenutku začel streljati proti Emiliji Hoefele, ki se je zatekla v pralnico. Streli so jo zadeli v usta. Nato se je morilec zagnal proti dekletu, ki je padlo na tla v bližini hiše. Nazadnje je morilec obrnil samokres proti sebi in se ustrelil v sence. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnico z avtom RK. Zdravniška pomoč pa je bila zaman, ker je nesrečnež podlegel poškodbam okrog 16. ure.
ne cene.
Nato je zopet prišel v diskusijo občinski proračun za tekoče leto, ki je bil že poslan oblastem v odobritev. Diskusija se je namreč vrtela okrog vprašanja, kako naj bi se kril primanjkljaj milijona lir. Prvotno je biio mišljeno, da se Uo lahkd izvede s povišanjem družinskega davka kar pa dejansko ne bi niti zdateka krilo primanjkljaja. Na seji je župan opozoril na možnost, da se zviša davek na zemljišča in zemljiške dohodke. Končno so svetovalci sklenili, da se bo o tej zadevi razpravljalo podrobneje na prihodnji seji, ko bo podal odbornik za kmetijstvo svoje poročilo
V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet odobril pravilnik o prodaji mleka popravkom čl. 15, ki ga je vstavila« posebna komisija. Pravilnik, kot je bil prvotno predložen, je izzval v občinskem svetu že na prejšnjih sejah precejšnjo debato. Zato je bila poverjena naloga posebni komisiji, da ga preuči in prilagodi koristim živinorejcev in mlekaric, kar seveda ne sme biti v navzkrižju .s higienskimi predpisi. Svojo nalogo je komisija tudi izpolnila in tako je prišlo v torek končno do odobritve.
Pred zaključkom seje je občinski svet ouobril obračun za leto 1953.
Za teden --- dni —
Sobota, 14. - Bonifacij Nedelja. (5.	— Zofija (Sonja)
(zadnji krajec)
Ponedeljek, 16. — Janez Neper muk
Torek, 17. — Paskal Sreda, 18, — Ven.anciJ Četrtek, 19. — Vnebohod Petek, 20. — Bernardin
ZGODOVINSKI DNEVI
21 5. 1942 so v Ljubljani 1'aS'i" siti. pstrie-llll sekretarja Komunistične partije Slovenil6 Toneta Tomšiča.
OBf
V
labi A
SOBOTA: 12. Nase povitnin* m zdravlje: o beluši - 13. Opeč ni dueti, Kvarteti m zbori - H; Helene Traubel - 15.30 Pogovor z ženo - 16. Igra salonski orkester Pacchiori - iti. Radijska univei" za: Paoli': Industrije v starem, Rimu - 20.30 Slovenski' in hrvat’ ski zbori - 21. Malo za Saio H malo za res - 22.30 Ravel: spa"-ska rapsodija.
NEDELJA: 9.30 Domači odine] vi - io. Prenos maše iz trzaš*6 stolnice - 12. Odidaj-a za najmiial'
Se: Pravljica o žalostni princes**
- 13.30 Glasba po željah - iti. 1W ^ lo za šalo — malo za res - 20.3“ Mozapt: «Beg iz se raja» operi v 3 dieji.
PONEDELJEK: 12.55 Poje ženski uuet - 14. igra Franco RO* so - 18. R. Strauss: Koncert ž» uooo in orkester - lti.15 Marok* pripoveduje - 20.30 Slovenski zB°' rt - .22.40 -Chopinovi vaiCki.
| tirai
t*> oli »fogri "■slavi Bi
šili, ir ! *?*‘lj«-Tr
ini, j po' 'jiejše ]irji , gl' slaši , '»dne Ualsk '»di : '|*rpjc "ivdu
TOREK: 13.30 Glasba po
m ga
Lnl r 'de ir 'breje f'iSnj
J''ga r
V t tizliči
1$ i
uprizorila v kinodvorani v Nabrežini uspelo pravljično igro z godbo in petjem v petih slikah «iNikita, ruski junak». Predstava je primerna za mlade in starejše, a opozarjamo posebno starše naj privedejo tudi svoje najmlajše, ki se boejo ob lepi igri, veselih in zanimivih dogodivščinah ob novih ruskih kostumih, plesu in godbi gotovo zabavali. Začetek točno ob 17. uri. Vstopnina: odrasli 100, otroci in dijaki 50 lir.
«Mandrjarji» v četrtek
ha Kdhtdvélu
Dramska družina iz tiv. Ivana bo gostovala prihodnji četrtek, t. j. na Vnebohod 19. t. m., z zanimivo folklorno igro s petjem v treh dejanjih «Mandrjarji», ki sta jo napisala VI. in St. Bidovec. Snov igre je povzeta iz življenja tržaških okoličanskih mandrjarjev ter lepo prikazuje njihovo kulturno prizadevanje ob zidanju sVetoivanske slovenske nove šole in drugo. Vsi sodelujoči nastopajo v narodnih nošah, kot so jih nosili naši okobčanski predniki pred 80 leti.
Začetek predstave ob 20.
11
OPČINE
Sobota, 14. maja: «M-ogambo». Barvni Iti m MGM.
Nedelja, 15. maja: se ponovi.
Ponedeljek, 16. maja: se ponovi.
Torek, 17. maja:. «Vražji denar» (Questi dannati quattrini). Pum RKO.
Sreda, 18. maja: «Vrnila sem se zaradi tebe» (Sono tornata per te). Film Coiumbia.
Četrtek, 19. maja: s e ponovi.
Petek, 20 maja: «Tigri iz Burme» (Le tigri detla Birmania). Film Warner Bros.
V tednu se začnejo predstave
ob 18, zadnja od 22. Ob -nedeljah
in praznikih začetek 'Ob 15, zadnja od 22.
PROSEK
Sobota, 14. m»,|a. ob 19.30: «Pri*
ganpanci» (1 perseguitati) -Film Columbia.
Nedelja, 15. maja ob 17: se ponovi.
Sreda, 18. maja ob 19.30: «V tem našem življenju» (In questa nostra vita). Izpod Iti let prepovedano.
Četrtek, 19. maja ob 17: «Človeška srca» (Cuori umani). Film Libertà®.
NABREŽINA
Sobota, 14. maja ob 20: «'Ninfa Antipodov» (La ninfa degli antipodi). Barvni film RKO.
Nedelja, 15. maja ob 16. i-n 20: se ponovi.
Sreda, 18. maja ob 20: «Nehvaležno srce» (Cuore Ingrato-). -Film Inatta.
Četrtek, 19, maja oib 16. im 20: se ponovi.
-	18.30 Koncert baritonista M*' rja-na Kosa - 19.15 Radijska ufli' verza - 21. Radijski oder: Vet' ne: Carski sel.
SREDA: 13.30 Lahke melodij6 Ig, a duo Harris-Primami - lti.J* z, začarane police: Kovačeva K°' z alka - 18.40 Koncert tenorist' Pavia Pokorni j,a -	20.30 POJ1
ženski tercet «Metuljček» - l9.i’ Zdravniški vetiež - 22. KmjižeV nosit in umetnost.
ČETRTEK: 9. Godbe na pihal*
-	11,30 Oddaja za naj mlajše ' 14. igra Alfredi C or tot - 14.1" Slovenski odmevi - 18.30 Mozart-Koncert za klavinet in orkeste*
-	20.30 Nastop 'pevskega zoot' Ivan Cankar - 21. Dramatizirali' zgodba: Peterlin: Leopold Laye'
PETEK: 13.30 Glasba po želj'1]
-	18. Z začarane police: Zla hrošč - 19.15 Sola in. vzgoja - 20.'-Poje moški kvintet - 21 Trzaš" kuuurni razgledi - 22. KnjižC' n ost in umetnost - 22.15 De F*1' la: Noči v španskih vrtovih.
želja'1 insko
SPREMEMBE V PROGRAM'^ Radijska -postaja Trst A spor6' ča, da bo pričevši s 15. 5. t. ' uvedla naslednje spremembe ul’ nika govorjenih sporedov:	.
Poročila: vsak delavnik: 7.1'
'»v, ] Ladu
Če
In (n Užilo, dira, "no m lizati
Vi.
"t na '»hov nia i "‘isto ">, d-tj ve Uiko Jtrod mika •'alisi I rav '".ino llitle »ji fiali I" ra
itd.,
8.25, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15. ^ nedeljah in praznikih: 8.1-5, 13.1*
delavni11 o»
14.15,	20.15, 23.15.
Pregled tiska: vsak
ob 14.30.
Sport: dnevno ob 20. uril nedeljah budi ob 21.
Kulturni abzornik: vsak dela' n lik ob 12.45.	.
Večerna predavanja: dnevno0!
19.15,	ponedeljek, sreda In pet6’
ob 21. in 22.	,
Radijske igre: torek i-n četrt" ob 2.1.
"'Ig'
ili
Niti
J'hm
Mit
Nic
'I ii
,1.
So '"d n
«Uh,
."Ut:
; '//■>, v//, ",
mmrnm
.VJV/S/*	Zv
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca
Ljudska
prosveta
«Nikita, ruski junak» jutri v Nabrežini
Jutri, v nedeljo, 15. t. m. bo kriška dramska skupina-
Kam plovejo?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ieri tipi z določenimi predlogi. Ita jasno govorimo, pošiljajo se do naših tovarišev ljudje, ki jih skušajo korumpirati, izsiljevati, jim groziti itd. Ali je to normalizacija.?
To so torej dejstva, ki smo jih hoteli povedati in ki niso preveč ugodna za ljudi okrog «Primorskega dnevniku». Človek se upravičeno sprašuje, kaj hočejo, kam plovejo, ali so res za normalizacijo? Mi razumemo, da je med nami in njimi velika razlika v gledanju na mednarodne dogodke, v gledanju na ZSSR in ljudske demokracije, v gledanju na politiko ZDA, v pojmovanju socializma. Razlika med numi in njimi je tudi: na eni strani stadion pri Sv. Soboti, na drugi pa stadion pri Sv. Ivanu na dun I. maja 1955. Toda kljub temu mislimo, da hi se proces normalizacije v krajevnem merilu lahko nadaljeval. Iz vseh orne-njenih dejstev pa izhuja, da na drugi strani ni dobre volje, da se na drugi strani na ta proces ne gleda dobrim očesom, da se na drugi strani rajši povzemajo koraki za normalizacijo z
antikomunisti, z reakcionarji kot pa s komunisti, s socialisti, s predstavniki večine tržaškega in italijanskega delovnega ljudstva.
Zato pa predlagamo ljudem okrog	«Primorskega», naj se
rešijo iz tega dvoumnega položaja, naj pokažejo končno, kaj so, naj se vključijo v vrste italijanskih socialdemokratov, t. j. v tržaško federacijo PSDI. Tedaj bo dialog med nami in njimi enostavnejši, bomo znali, pri čem smo. Prav gotovo pa, da bo ta’dialog vedno bolj nemogoč, če bodo stali na pozicijah magnacucchijev, katere podpirajo, katerim so dali na razpolago bivši sedež Laurentijeve KP. Za nas so magnacuechijevci to, kar so bili: por uši v grivi plemenitega konja, ki so skočili na <lan po ukazu, ko je šlo za poskus razbitja KPI.
Torej, tu je treba jasnosti. Iz dejstev bi rekli, da so ljudje o-krog «Primorskega» bližji sovražnikom kol pa prijateljem Sovjetske zveze, komunistov in delavskega gibanja. Zato smo mnenja, da nosijo vso odgovornost zn otežitev procesu normali zaci je.
Prejšnji četrtek -popoldne so bili policijski agenti poklman-i na Alpinsko cesto na Opčinah, kjer stanuje na hšt. 103, 46-letni Josip Vremec z družino. Policijo so poklicali- sosedje, čim jim je Vremčeva žena .prestrašena povedala, da hodi njen mož po star nov-anju z brzostrelko v roki. i-n se nekam čudno obnaša. Policistom se Jie posrečilo še pravočasno razorožiti Vre-m-ca, ki je bil nato prepeljan v um-obo-lnico. Vremec, ki je trpel na maniji zasledovanja, je ena izm-ed neštetih žrtev zadnje vojinie, ki mu je zapustila žalostne posledice.
*»* v petek prejšnjega tedna so -prepeljati v bolnico 45Jle-tnega-potapljača Marija Regenta s Kon-tavela 188, ki je kaizal h-u-d-e znake zadušitve. Ko je na d-mu morja zbiral staro železo, ga je nenadoma obšla slabost; na sr-ečo so ga delovni tovariši- še- pravočasno poteg-niti v čoln in takoj odpeljali v bolnico. Njegovo stanje, ki je bilo začetkoma zelo resno, se je pozneje znatno izboljšalo.
*** V torek ponoči se j-e -prP pelila n,a cesti med Nabrežino i-n Sesljanom težka prometna nesreča, ki bi i-m-e-la la-hko uso-d-n-e -posledice. Na motorju Mor ini 175 so se vozili 27-iletni Livio Lesto», 19-1 et nji Edmund Per-tot i-n 21-let-ni Elio V-i-zinitm. Motor j-e vozi-l Vižintin, ki je nenadoma izgubil o-blast nad vozilom, slednje je zdrsnilo in z vso- si-io treščilo ob obcestni ka-m-e-n. N a jt-ež j-e poškodbe je dobil Lesica, ki leži v bolni-cl s prebito -lobanjo. Zdravniki- so sli pridržali prognozo, čeprav se je stanje naknadno Iz-
boljšalo. V bolirti-cl je tudii Vižintin, kil ima precejšnjo rano na licu in rane na čel-u in rokah. Večj-o s-rečo Je imel Perto-t, ki bo okreval v nekaj -dneh.
*»» z ve-spe je v ponedeljek padel 26-1 et n L Umberto Stulle iz campo Marzio 6. Pri padcu si je Izpahnil de-s-no ramo in se bo moral zato zdraviti najmanj 30 dni.
**» Prizivno sodišče je te dni oprostilo 20-1 etn ega Aleksandra Žerjala, ki ga je svojčas porotno sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora .pogojno in to zaradi «sramotitve zastave». O dogodku, ki ga je predvsem policija -precej napihnila, smo že pisali. Dejansko gre za odstranitev s spomenika padlih borcev traka z barvami -italijanske trobojnice. V tem dejanju so agenti takoj videli «sramotitev zasta-ve» in zato j-e bil Žerjal aretiran i-n prijavljen porotnemu sodišču. V prizivu je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
*»* Na dan 1. maja je v bližini Campor, kjer j,e bil na izletu z ženo, nenadoma izginil 50-le-tni -Carlo Matti-ach. Te dni pa je prišla v Trst v-est, da se je -obesil v zaporu v Kopru. Zadeva j-e še vč-dn-o precej zagonetna, er niso po-litijske oblasti Izdale do sedaj nobenega uradnega poročila. Na ta račun prožijo v mestu različne govorice, -i-z česar pa ni mogoče -dognati nič točnega.
Glasbena matica v Trstu
priredi
v ponedeljek 16. maja oti 21. uri v
Avditoriju
koncert
slovenskega vokalnega okteta
Vabila bodo na razpf' lago v ul. Roma št. 15 (te-lei. 31-119).
V dneh od 5. do 11. maja s-e jie v tržaški obči-ni rodilo 58 o-trok, umrlo je 52 oseb, ipor-ok je bilo 39.
Z A H VAL A
Po dolgi bolezni nas je v ponedeljek za vedno zapustil naš dragi
JOSIP KALC (Stanjerec)
Pokopali smo ga v sredo popoldne na pokopališču v Bazovici.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojniku kakorkoli skušali lajšati mučno bolezen. Posebno zahvala pa naj gre gg. duhovnikom, vaškemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vencev i-n vsem, ki so nepozabnega pokoj-- nika spremili na njegovi zadnji poti.
Padriče, 12. maja 1955
Žalujoči: sin, hčere in ostali- svojci
Oktet bo nastopil tudi v soboto, 14. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu n» OPČINAH (ul. Ricreatorio št. 1)
te,
.Se
‘•it«
ter v nedeljo 15. maja ob 14.30 v gledališču v SV-KRIŽU.

Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
tei °'ja M j a Viinji
i*. <
"'are
"atei
v"da
"e \
'_ijo
""nji
hi n
'«I j
'»alo
'odi
l»Vo
’llfa
""gli
Zt
'j Sri
f S
Nili,
'i. , 'jev 'iii
'"«u
*"vj,
’"ri
"je
j "te
!]h' i
"je
r
1eVf
"je
'«■k,
"ar,
'Osi
'en
s!
Ul
•.iti
j
'ii.-
"a
ti,,.
%
Fos
Vèr
V četrtek 19. maja ob 10.30
mladinska igra v štirih slikah
»Pastirček Peter in kralj Briljantino
Spisal: OSKAR WOH ' EP Režiser: JOŽKO LUKE? Scenograf: JOŽE CESA^
V četrtek 19. maja
ob 20.3°
premiera
V petek 20. maja ob 20.3^
repriza
igre v treh dejanjih
" FILUMENA MARTURANO'
Spisal: ED. DE FILIPPI Režiser : JOŽE BABI^ Scenograf: JOŽE CESA*
Prodaja vstopnic v ul. Roma I
v torek in sredo
od 11. do 13. in od 17. do 19-u'
v četrtek in pet®*6
od 11. do 13. in od 14. do 20-30
"ek
s-
ji;
ifV
Usi
•■Ve
'Iq
'Ul
‘tv,
'i;:,
'h,
‘ni,
S
hp)
j ,1
v
'"6,

M,
M,
m,
<0
la
‘e