Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne. Uredništvo ia upravnifitvo t Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, — as a 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. -------------------r--~z -------- Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo ceio leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—, Posamezne 5tevilke po 10 vinarjev. ^.......................................................................... -.-== Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-» j macije za list so poštnine proste. — Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora ■■■ ■ . -----primeren popust. — ==!=1 Štev* 50, V < < abljani, sreda dne 12. septembra M 7. Leto O naših narodnih problemih. n. Politična avtonomija ! Angleški državni tajnik vnanjih priiik, Balfour, je prigodom neke debate (v juliju 1917) pripomnil: ftarodi morajo sami izdelati magno Charto svoje svobode, ki se opira na njihove lastne ideje, na njihovo zgodovino, njihove tradicije in njihova stremljenja glede bodočnosti. To je kratko, a jasno in jedrnato povedano. Politična avtonomija pomeni samostojnost naroda. To samostojnost smo si vedno mislili ograničeno na teritorij, na katerem t^.rcd živi. V zadnjih desetletjih poznamo tudi še drugačno politično narodno avtonomijo, ki sloni na osebnem samodoloče-vanju, na takozvanem »personalnem principu". Tak sistem narodne avtonomije je idealen, nazven pravičen, ampak dandanes v doslednostih neizvedljiv. Za številno majhne in gospodarske slabe narode je danes te vrste narodna avtonomija dvorezen meč. Zakaj ne smemo izpustiti izpred oči, da je politična svoboda beseda gospodarske jakosti. Iz prejšnih odstavkov, v katerih sem govoril o tendencah svetovnega gospodarskega razvoja, lahko vsakdo posname, da bi taka narodno - politična avtonomija rezala v naše narodno telo. Gospodarsko odvisni delavci, kmeti, uradniki se ne morejo upreti kulturnemu in političnemu vplivu svojega soseda, ki je gmotno jačji. O tem nam pričajo naši obmejni kraji na severu, zapadu in na jugu. Poučen je kočevski primer. Nemški kočevski otoček je majhen, toda njegov gospodarski, kulturni in politični vpliv na bližnjo okolico je neprimerno velik. Ni je kočevske vasi, ki bi bila zgolj nemška. Vse so narodno pomešane. Toda slovenski živelj se nikjer ne more uveljaviti, ker so vsi večji posestniki in trgovci Nemci. Večina slovenskega ljudstva na kočevskem otoku so dninarji, kajžarji, delavci, odvisni od svojih premožnejših nemških sosedov Na mejah tega otočka so cele slovenske vasi na poti, da se ponemčijo. Za zgled navajam občini Drago in Travo, kjer je gospodarski vpliv nemškega kneza Auersperga tako močan, da se mu slovenski kmetiči in pa delavci ne morejo upirati. Tu vse narodno navdušenje ne more pomagati, tu so vsi pisani zakoni kos ničvrednega papirja. Ako prestopimo južno mejo kočevskega otočka pridemo v najlepše kraje slovenske domovine, ki so pa seveda našemu širšemu občinstvu skoraj povsem nepoznani: v dolino zelene Kulpe in mrzle Čabranke. Vsi ti prekrasni kraji s svojimi lepimi vasicami, stoje kulturno pod vplivom gospodarsko močnejšega kočevskega otočka, ki trga naš breg kot hudournik ob nalivu. Bogato fidejkomisno posestvo kneza Auersperga je tukaj močnejše od vse slovenske kulture in narodne zavednosti. Ljudstvo misli, da je nemška kultura višja od slovenske, ker je nemški živelj gmotno jačji od slovenskega. Zato se je pripetilo, da so j Slovenci sami zahtevali nemške ljudske šole, j da bi otročiči ne bili takšni zaničevani reveži kot so bili starši. Najmočnejša slovenska politična stranka v deželi, Slovenska ljudska stranka, ni mogla doseči, da bi se v narodnostnem oziru- 'spoštovali vsaj ve-! Ijavni zakoni, četudi se mora odkrito priznati, da so si posamezniki za te kraje pridobili znatne zasluge. Enako je v številnih mestecih in trgih na Štajerskem, v katerih gospodujejo nemški trgovci, obrtniki in industrijalci, s pomočjo nemškega ali pa ponemčenega uradništva. Glede Koroške, kjer slovenski živelj že zaradi zemljepisne lege (Karavank!) teži v nemška mesta in obrtna središč^, ni da bi dokazoval nevzdržnost in nepopolnost narodne avtonomije, sloneče na osebnem principu. Enaka slika se nam kaže v Primorju, posebno v Trstu, o čemer bi tudi slovenski socialisti vedeli povedati marsikaj. Če bi mi kdo oporekal, češ kaj pa tisti naši delavci, ki so zaposleni v bližnjih nemških mestih in obrtnih središčih ? Ali naj jih prepustimo tuji samovolji in nam sovražnemu kulturnemu vplivu ? Na to odgovarjam s tem, da se sklicujem na povedano in pa na to, kar bom še povedal. Lehko pa bi tudi vprašal, kaj je z onimi stotisoči delavcev — naših rojakov, ki trpe v Vestfalskih rudnikih, ki I žive v Ameriki in drugod, kamor jih je vrglo življenje. Ustvarimo doma pogoje za njih gmotno življenje — to je naš veliki problem! In videli bomo, kako resničen je pregovor o ptiču, ki se rad vrača v svoje gnezdo. Teritorialno ograničena narodna avtonomija nam more dati tisto svobodo, po kateri hrepenimo. Naša narodna zgodovina nam kaže pot: Cilje upornih slovenskih in nrvatskih kmetov v srednjem veku in pa izkušnje naše dobe od leta 1848 dalje. Premagani in pobešeni kmetje srednjega veka so nam zapustili svoj testament. — Glasi se: Osvobodite našo zemljo! As. Poglavje iz evropske tajne diplomacije. „New-York Herald“ priobčuje brzojavke, ki sta si jih izmenjavala bivši ruski car in Viljem II. ob času rusko japonske vojne. Brzojavke je našel Burzev v carjevem arhivu. Nemška vlada ne taji teh brzojavk, ki so zanimivo in poučno poglavje iz zgodovine evropske tajne diplomacije. Izmenjava brzojavk pričenja takrat, ko je nameravala Nemčija pošiljati Rusiji premog za bojne ladje med rusko - japonsko vojno. Ruska in nemška vlada sta morali računati s tem, da pride proti temu ugovor od Anglije in Japonske. Da bi bili obe vladi ob taki možnosti kriti po kontinentalni koaliciji, je predlagal Viljem II. bivšemu carju nemško ■ rusko • francosko zvezo. Brzojavil je 27. oktobra 1904;.„To novo nevarnost morata Nemčija m Rusija skupno preizkusiti. Nemčija je hotela, da spomnite svojo zaveznico Francijo na obveznost, ki jo je prevzela v svoji pogodbi z vami, če pride do spora. Brezdvomno je, da izpolni Francija brezpogojno svojo dolžnost napram svojema zavezniku na tako prošnjo, čeprav je Delcasse angleškega mišljenja. Pameten je dovelj, da prizna, da angleško brodovje ne more rešiti Pariza. Iz teh vzrokov bi bila potrebna močnejša združitev treh največjih sil na kontinentu, s katero bi bila prisiljena angleška skupina, da premisli dvakrat, preden deluje. Ne smeš pozabiti ukaziti zgradbo novih ladij, tako da so te pripravljene, ko konča vojna. Ladje bodo izredno pripravne, da krepko oblikujejo mirovna pogajanja. Naše privatne tvrdk«? bi zelo veselilo, če dobe naročila." Na Ruskem je učinkoval še takrat dogodek, ko je obstreljevalo rusko brodovje angleške ribiške čolne, car je bil s predlo-logom zadovoljen in je prosil Viljema, naj izdela načrt pogodbe, da zatre ošabnost in nesramnost Angležev in Japoncev. In res je poslal Viljem II. načrt pogodbe med Rusijo in Nemčijo Tej pogodbi je sledila razprava, ali naj se Francijo takoj obvesti, ali naj se jo postavi pred gotovo dejstvo. Vi.jem II. je priporočal d-ugo, ker bi drugače lehko informirala Francija Anglijo, ki bi morda odgovorila na načrt take koalicije takoj z napadom. Ker se je zavedel neinši cesar, kakšne nevarnosti jiče v taki zvezni politiki, je priporočal carju^najstvožjo tajnost in mu brzojavil 27. novembra 1904: »Nobenega časa ne smemo izgubiti, nobena tretja sila ne srne izvedeti niti šepetanja o našem namenu glede dobave premoga. Posledice bi bile drugače skrajno nevarne." 23. in 24. julija sta se sešla Nikolaj in Viljem v Bjorkčju v Finskem vodovju in sta se zedinila o načrtu, izdelanem šele v velikih potezah, za nemško rusko pogodbo. Med tem pa se je zbudilo nezaupanje na nasprotni strani. Angleška vlada je bila poslala v dneh tega sestanka svoje brodovje v Vzhodno morje.. Viljem in Nikolaj nista smatrala obiska angleškega brodovja za čin vljudnosti. Iz izmenjave njihovih brzojavk od 29. julija 1905 izvemo, da sta smatrala obisk brodovja za demonstracijo, celo za grožnjo. Koncern julija je odšel Viljem v Kodanj. Tam je občutil »močan val nezaupanja" in je brzojavil o tem: »Angleški poslanik, ki je obedoval z enim mojih gospodov, je govoril skrajno ostro proti meni in me dolžil najnizkotnejših načrtov in intrig. Izjavil je, da ve vsak Anglež o tem in je prepričan, da pripravljam vojno proti Angliji, da uničim to deželo." Nasprotna stran je pričela torej tudi že delovati. Vsled dogovora s carjem je nameraval Viljem II. vplivati v Kodanju na to, da zavzame Danska prijazno stališče napram novi zvezi, če bi prišlo do vojnih zaplet-ljajev. Vsled »močnega vala nezaupanja" pa ni izvršil tega, zlasti še, ker je hotel varovati strogo tajnost nemško - ruske zveze. V isti brzojavki z dne 2. avgusta 1905 je poizkušal še utrditi zvezo in je podkuril Nikolajevo slabo razpoloženje proti Angliji in Franciji s spomini na Krimsko vojno. 29. septembra 1905 omenja Viljem še enkrat pogodbo z Bj&rkoja. Iz brzojavke je razvidno, da gre za posebno pogodbo med Rusijo in Nemčijo z izključitvijo Francije. Brzojavka pravi: »Pogodba, o kakršni sva se zedinila v BjdrkOju, ni nasprotna fran- NAPREJ, št. 50, 12. septembra 1917. cosko-ruski zvezi, seveda le v toliko, v kolikor ni naperjena ta zveza direktno proti moji deželi. Na drugi strani pa segajo obveznosti Rusije napram Franciji le tako daleč, v kolikor jih zasluži Francija s svojim obnašanjem. Tvoj zaveznik te je med vso vojno grdo zapustil, med tem ko ti je pomagala Nemčija v vsakem oziru, v kolikor je le mogla, da ne krši zakonov nevtralnosti. S tem je Rusija moralično zavezana tudi napram nam.* Med tem sta pa hotela vendar še pritegniti Francijo k ustavnaljajoči se koliciji. Z brojavko od 29. septembra preneha objavljanje. Kako so se dalje razvijala pogajanja, ni mogoče izpoznati. Dejstvo pa je, da se je pojavilo 1. 1906 prav močno nasprotovanje v ruskem časopisju napram Nemčiji in da sta se približali 1. 1907 Anglija in Rusija s sporazumom glede Perzije. V Suhomlinovem procesu je trdil general Michelson, ki je bil od 1906 do 1911 ruski vojaški atašč v Nemčiji, da so bili v ruskem vojnem ministrstvu dobro poučeni o namenu Nemčije, da napove 1911 in 1913 vojno. Izjalovil se je torej poizkus, da se doseže močno kontinentalno zavarovanje hrbta za nemško svetovno politiko. Ni bilo mogoče doseči izpopolnitve nemške pomorske sile, ki so jo smatrali na Angleškem za grožnjo, z ruskimi armadami in morda tudi s francoskimi. Ko je nastopil maroški konflikt, ni bila Rusija ob strani Nemčije. Ta izmenjava brzojavk je značilen zgled za način delovanja tajne diplomacije, ki stremi po tajnih koalicijah, in za nevarnost take politike. Iz nezaupljivosti le bil rojen Viljemov in Nikolajev poizkus za rusko nemško zvezo, posledica je bilo nezaupanje, grožnje, nervoznost na drugi stani. Možnost vojne je ustvarila načrt za zvezo, a ta je zopet izzval nove vojne možnosti. Oboroženi prikaz vojne se reži iz brzojavk, ljudstvo seveda ni vedelo ničesar, kako kockajo za njegovo življenje. O smrti in življenju mi-ljonov sta razpravljala v brzojavkah dva vladarja. Kako dolgo se naj vzdrži še tako vladanje ? Politični pregled. = Iz državnega zbora. Konferenca načelnikov državnozborskih strank se snide 24. septembra. Dne 25. septembra pa bo prva plenarna seja državnega zbora. Na dnevnem redu so le nekatera v počitnicah v odsekih izgotovljena poročila. Vlada predloži proračun za 1917-1918 ter proračunski provizorij, o katerem bo zbornica takoj obravnavala. = Stockholmska konferenca je preložena za dva meseca. = Delavski in vojaški sovjet In stockholmska konferenca. — »Nationalti-dende* poroča iz Petrograda: Predsedstvo delavskega in vojaškega sovjeta je sklenilo, da se ne udeleži stockholmske konference, ker ne odpošljejo svojih delegatov v Stockholm ne Angleška, ne Francoska in ne ostale aliirane države. = Mirovna demonstracija v Budimpešti. Odbor ogrskih politikov, na čelu knezonadškof Czernoch, in mnogi člani konservativnega plemstva nameravajo prirediti v Budimpešti veliko mirovno demonstracijo. Za 23. septembra je sklicano zborovanje v narodnem muzeju, na katerem se bo dalo duška prepričanju, da je prišel trenutek za mirovna pogajanja in da je papeževa mirovna nota primerna podlaga, na kateri bi se mogel napraviti konec svetovne vojne. Povabljeni so tudi politiki iz Avstrije in Nemčije. Poslanec Erzberger bo govoril o možnosti miru. = O položaju v Rusiji. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Za razbremenitev glavnega mesta od enega dela prebivalstva, s katero se bavi sedaj provizorična vlada, niso bili merodajni vojni uspehi nemške armade, marveč težave glede problema prehrane. Minister za pošto in brzo-jav, Nikitin, je izdal proklamacijo, ki med drugim izvaja: Vesti, da utegne sovražnik kmalu dospeti v Petrograd, so neosnovane. Edina posledica nemškega prodiranja bi mogla biti nova težava za prehrano. Zatorej pozivlje minister vse one prebivalce, ki so po svojem poklicu navezani na Petrograd, da vrše nadalje svoj posel; prebivalce, ki v glavnem mestu nimajo opravka, pa pozivlje, da polagoma zapuste Petrograd, pri čemer jim bo šla vlada po možnosti na roko. Vprašanje, je-li naj vlada vsled dogodkov na fronti zapusti Petrograd, se ne smatra za aktualno ; merodajni vojaški krogi in najvišje vojno vodstvo so prepričani, da bi mogla nastati kaka nevarnost za Petrograd še le spomladi. Če bi se tudi vlada odločila, da zapusti Petrograd, bi se to zgodilo še le čez šest tednov. Poveljnitc ruske severne fronte general Klembovskij je izjavil časnikarjem: Odpor ruske vojske proti nemški ofenzivi je vedno večji in nemško prodiranje postaja počasnejše. Če bi se tudi Nemcem posrečilo, dospeti proti zimi do Pskova, bi se morali tam za dolgo časa ustaviti. S te strani torej ni nevarnosti za Petrograd. Kar se tiče možnosti, da bi Nemci izkrcali čete, je to le malo verjetno, kajti Vzhodno morje in Finski zaliv sta z minami zaprta. Baltiško brodovje in obrežne utrdbe so znatno ojačene. V posebnem dnevnem povelju naglaša generalisimus sijajno vlogo ruske artiljerije, ki je svojo nalogo povsod brezhibno izpolnila; njena krivda pa ni, če se od nje doseženi rezultati niso izkoristili. — Občinske volitve v Petrogradu. Pariški »Matin* javlja iz Petrograda: Rezultat občinskih volitev je v političnih krogih zelo presenetil. Socialni revolucionarci so dobili 120.000 glasov, pristaši Leniina 88.000, kadetska stranka pa le 52 000 glasov. = Kje je Ljenin? Ukrajinskemu tajništvu poročajo: Nasproti vsem fantastičnim vestem o prebivanju Ljenina v Švici, je sedaj jasno dognano, da je Ljenin, voditelj maksimalistov, še vedno v Rusiji. V najožjem in trajnem stiku je z glasilom maksimalistov s »Pravdo*, kjer je priobčil pravkar z imenom Iljin članek. = Poljaki in moskovska konferenca. Iz Stockholma poročajo: Novi poljski informacijski biro »Poloma* v Stockholmu poroča: Moskovska konferenca je bila sklicana zgolj od nacionalnih demokratov in odvisnih organizacij, ki se bore proti začasnemu državnemu svetu kot činitelju nastajajoče poljske državnosti. Poljski demokratični odbor, narodno delavsko društvo, ljudsko društvo, krščansko socialna stranka, socialni demokratje in konservativci se niso udeležili konference. Novi politični blok bo imel 27. septembra v Petrogradu konferenco. Pomotoma je poročalo časopisje v tujini, da bo ta konferenca v Stockholmu. — Nova vsenemška stranka. Iz Berlina poročajo: Ustanovila se je nova organizacija vsenetnške smeri pod imenom »Deutsche vateriandische Partei". Na čelu ji stoje vojvoda Albrecht Meklenburški in veliki admiral pl. Tirpitz. V proklamaciji izjavlja nova organizacija, da rajhstag ne predstavlja več zastopstva nemške ljudske volje. Vlada potrebuje za močno državno politiko močno sredstvo. Tako sredstvo pa je le velika, na velike domoljubne plasti oprta ljudska stranka. Mi nečemo lačnega miru. Prenašajmo še nadalje voljno glad in pomanjkanje, potem si nemški narod pribori Hindenburgov mir. =>= Belgija. Berlinski dopisnik amsterdamskega katoliškega lista „Tyd“ sporoča svojemu listu sledečo vest in pristavlja, da jamči za njeno resničnost: »Komisija, sestavljena iz zveznega sveta in rajhstaga, ki pripravlja odgovor na papežovo noto, se je razgovarjala tudi o predlogu, da se obnovi Belgija z njeno popolno samostojnostjo in, in se je doseglo na komisiji tudi soglasje o tem vprašanju. V odgovoru poudarja Nemčija z ozirom na svoje prejšnje izjave, da ne izvaja iz načina svoje obrambne vojne načela, da hoče Belgijo trajno zasesti, če garantira tudi nasprotna stran, da ne sklene Belgija nobene posebne pogodbe o svoji samostojnosti s katerikoli silo entente. Belgija naj obdrži le toliko vojaštva, kolikor ga potrebuje za vzdržavanje reda v notranjosti države. Dobi naj tudi pravico samoodločevanja, če ostane v veljavi že izvedeno načelo o jezikovni ločitvi. Načrt odgovora govori tudi o tem, da je pripravljena Nemčija na financielno pomoč Belgiji, da se gospodarsko uredi, ker je Nemčija kot njen trgovski sosed interesirana na gospodarskem blagostanju Belgije." Če je ta vest resnična, tedaj je samostojnost Belgije po milosti Nemčije zelo čuden stvor. Kakšna samostojnost je, če predpisuje Nemčija »samostojni* Belgiji, s kom sme sklepati zveze, koliko sme imeti vojaštva? Če veljajo take določbe o samostojnosti za Belgijo, potem naj veljajo enake določbe tudi za vse druge države. = Henderson o nemških socialistih. Na kongresu angleških strokovnih organizacij je dejal Henderson med drugim: »Ker ovira Nemčija svobodo in napredek po drugih deželah, nisem zadovoljen z izrekom, da je oblika nemške vlade po vojni izključno le zadeva nemškega ljudstva. Obžalujem zato needinost med angleškimi delavci, vsled katere ne morejo reči nemškim socialistom, da vojna tako dolgo nebo odločena, dokler popolnoma ne obračunajo nemški socialisti s tistimi osebami, ki so zakrivile vojno." Henderson je pripovedoval še o načrtih nemškega ce-carja, da je hotel ustanoviti zvezo vladarjev, naperjeno proti vsem demokratičnim težnjam po monarhijah. — Soglasje med Anglijo in Ameriko. Reuterjev biro poroča iz Newyorka: Anglija je obvestila vlado Združenih držav, da v zmislu izjave lorda Cecila Wilsonov odgovor na papeževo noto smatra Anglija tudi za odgovor Angleške. — Ministrska kriza na Francoskem. Pariška Agence Havas poroča: Po raznih neprilikah glede sestave novega kabineta so si bili socialisti na jasnem, da se namerava le omejeno število ministrskih sedežev na novo zasesti, dočim naj bi večina prejšnjih ministrov ostala na svojih mestih. V teh okolnostih je skupina premenila svojo namero ter sklenila, da se ne udeleži novega ministrstva, ker bi novo ministrstvo ne nudilo potrebnih garancij niti za krepko narodno obrambo niti za demokratično akcijo. Shodi. Tržič. V soboto 8. t. m je bil pri nas zelo dobro obiskan shod članov „Kons. dr. za Ljubljano in ok.“ Shoda se je udeležilo tudi zelo lepo število članic, kar je nad vse razveseljivo dejstvo Shodu je predsedoval sodrug Snoj, poročal je sodrug P e t e j a n iv Ljubljane, ki je pojasnjeval v daljšem govoru namen in pomen »Vojne zveza kons. društev.* Vojna zveza prične v najkrajšem času z razdeljevanjem živil, ki so v državni oskrbi. Po končanem poročilu se je vnela Živahna debata, ki so se je udeleževale zlasti članice. Bridko so se pritoževale nad nerednim razdeljevanjem kart za živila od strani občine. Vsem sta odgovarjala in pojasnjevala sodrug Petejan in prokuristinja »Kons. dr. za Ljubljano in okolico, sodružica Urbančeva. Po tej debati je pričel pogovor o našem dnevniku »Napreju.* Živahno je potekala debata o dnevniku in priglasilo se je takoj lepo število novih naročnikov, drugi pa so oblju- bili, da postanejo v najkrajšem času naročniki. Naročila za list sprejema sodrug Trojar Josip, Tržič št. 11 in podružnica »Konsumnega društva." Jesenice. Impozanten shod je bil pri nas v nedeljo 9. t. m. Shod so priredili kovinarji. Sodrug N e u f u s s iz Gradca je Poročal v nemškem jeziku, sodrug Zore Pa v slovenskem o odgovoru ravnateljstva »Kranjske industrijske družbe" na zahteve delavstva. Odgovor ravnateljstva je nespre-jemljiv, zato so ga navzoči delavci soglasno odklonili in bo razpravljala o tej zadevi pritožbena komisija, ki odloči gotovo v prilog delavstva. O tej stvari poročamo o priliki obširnejše. Nato je poročal sodrug Pete jan o »Vojni zvezi kons. dništve" in o potrebi delavskega tiska, ki le za razvoj delavske stranke neobhodno Potreben. Popoldne je bila seja zaupnikov, na kateri se je rešilo več zadev strokovne organizacije in se je uredila tudi kolportaža *a »Naprej." Seja je izbrala sodruga Marčiča za zaupnika in mu izročila vse zadeve lista na Jesenicah. On sprejema naročnino. Dobili smo tudi zanesljivega razna-salca, ki bo donašal naročnikom list domov. Vsi zaupniki organiziranega delavstva na Jesenicah so obljubili, da zastavijo vse svoje moči, da pridobe tekom tedna čim yeČ novih naročnikov. Temelj je ustvarjen, sedaj pa na delo za naš list 1 Dnevne beležke. — »Čakajte na nas!" Sodrug vojak nam piše: »Naprej" v strelskih jarkih z nestrpnostjo pričakujemo in z nestrpnostjo pričakujemo in z veseljem beremo. Le tako dalje 1 —