Dopisi. \l Maribora. (Škandal 7 okrajnem zastopu — g. Bindlecbner.) Gospodje Scbmiderer-Ducbatsch-Girstmajerjevci mislili so, da je sedaj vse v redu zastran 4600 fl. katere so dali v sbodu 14 načelnikov okrajnih zastopov Seidlnu darovati. Ali varajo se. Štirnajst zastopnikov mariborskega okraja, namreč gg. : Simon, Kodela, Bindlecbner, Badl, dr. Sernee, Šikar, Robič, Lorber, Vajngerl, Vračko, Fluber, Vajksel, Gert, Mohorko in dr. Radaj so podpisali vlogo do načelnika dr. Schmidererja, 7 katerej zahtevajo po postavi, naj sklice občni zbor okrajnega zastopa, da mu predloži Seidlov račun 0 ,,Kreisamtu" v pretresovanje in konečno sklepanje o njem, kajti mariboraki okraj tirja, kolikor mu od imenovanih 4600 fl. dobaja. Dalje je v imenu maviborskega mesta isto tako župan g. dr. Eeiser pismeno protestiral zoper pometanje deuarjev na škodo mesta, ki ima tudi delež zabtevati od onib 4600 fl. Slišimo, da bo nekaj jcduakega doalo tudi iz Ptuja, Ornioža, Ljutomera in sv. Lenarta. Mislimo, da se bo gospodoma Scbmidererju in Duchatschu dovolj glasuo zatrobilo, da zamoreta z lastoioi denarjem delati, kakor bočeta, ne pa z drugim. — Graška ,,Tagespost" je v štev. 244. tako ošabno iu zauičevaluo oštela kandidata mariborskib konservativuib meaeanov, namreč g. Bindlecbnerja, da je bilo tnnogo gospodov prav razžaljenib. Liberalni list pravi: g. Biudlechner je milar, ki se s politiko ne ukvarja in toraj ,,Tagcspošta" ne veruje, da bi g. Bindlccbner res kandidiral; njegova kaudidatura jc le ,,bnrka" (Scherz). To jc prav ošabno, vrbu tega pa ncsramno. Liberalci obrtnike s svojim postavodajalstvom povsod na nič spravljajo, .sedaj pa jih še proglaaajo za politične ne.zmožneže in ti-apeže. Obrtniki bi naj lc vrlo dače plačcvali, lepo ponižno liberalne dohtarje, profesorje in denarstvene mogotce volili, sicer pa molčali. No, to se utegne sedaj drugace pokazati. Tudi g. Bindlechner radi svojega milarstva in ,,žajfe" ni takšen trapež, kakor ga liberalci sniatrajo sedaj, ko jim pri volitvi bodi lastno pot. To priznali so davno uže mariborski liberalci saini, ker so ga izvolili v mestni zastop in mu tukaj naložili najtežavnejaib {joslov. Bil je srenjski s^etovalec, odbornik pri braniluici, odbornik pri špitalskem oskrbništvu, odbornik pri mirodvorskem komisijonu; po smrti plem. Gasteigerja ponujali so mu ravnateljstvo branilnično, kar je pa odbil. Bil je tudi pri cerkvenem konkurenčnem odboru in sedaj je izvoljen v ključarja stolne cerkve. Mož, kojemn se poveri toliko in takšnib poslov, vendar ni političen trapež. Kot sretovalec kupčijske in obrtnijske zbornice v Gradci je se g. Bindlecbner krepko, zvedeno in uspešno uže večkrat v 12 letih potegoval za koristi mariborskib prebivalcev, zlasti obrtnikov. Zraven g. Pfriemerja in g. Leeba imajo se obrtniki cel6 posebno zabvaliti g. Bindlechnerju, da se je na krepke noge postavila obrtnijska napredovalna sola, ki šteje sedaj 290 učencev. To je velika dobrota, kajti rokodelski fantje se zlasti ob nedeljah lepo ucijo, namesto da bi se okolo potepali. A načelnikov namestnik pri nadzorstvu te šole je g. Bindlechner. Njegova poštenost je ncdotakljiva. On je premožen meščan, bišni posestnik, milar, posestnik vinogradov in sploh vseskozi neodvisen mož. Da se kaže Slovencem pravičen, da smatra sedanje ministerstvo kot takano, ki je na najboljši poti nesrečne narode in Avstrijb iz prepada izvleči, kamor so nas nemško-magjarski liberalci strmoglavili, to nam svedoci krepek um, blago srce, katerega nemško-liberalni pisači in kričaai skvariti niso mogli. Ako je kdo v Mariboru vreden, da se mu poveri velevažni posel državnega poslanca, tako je gotovo in v prvej vrsti tudi gosp. Franc Bindleebner. Vsakako bo g. Bindlecbner vec govoril 0 potrcbah obrtnikov in zemljiščuib posestnikov, pametneje sodil 0 političnih razmerah Avstrije, boljše za blagor cesarstva glasoval, kakor njegov prednik in slovenski odpaduik dr. Ducbatscb. G. Bindlecbner svoje lastne narodnosti gotovo ne bo, kakor ta slovenski odpaduik, grdil in zasrauioval. Bindlecbner se ue atuli med Slovence kakor Ducbatscb med Nemce. On pravi: ,,jaz sem Ncmec in ostanem Nemec, a v Avstriji inoramo spoatovati tudi druge narode, ker z nami vred nosijo jcdnaka bremena, privoščiti in poniagati jim imamo do uiesničenja njibovib narodnib pravic. Le tako jc mir in složnost obraniti v Avstriji !u Tako je prav ! Iz Kozjanskega. (Tolovaj Guzaj) bil je ustreljen zvečer 10. septcmbra t. 1. v Jelcab v srenji Dobje. Istega dne sta nanircč iz Planine došla ob 4. uri popoldne žandarja Marko Grizold in Jakob Stres ter zapazila moža, oblečcnega kot doslnženega vojaka ali ,,veterana". Z 1 moškim in 1 žensko jc se od krčme Matevža Dobreta podal v 400 koi-akov oddaljeno klet. Kmalu stopite osebi iz nje in jo zaklenete za seboj pustiv.ši uioža v njej. Sedaj pribitita žandarja in sc postavita na stražo. Pol ure je vse tiho. Naenkrat zacne mož iz kleti streIjati skoz ključanico in luknjo, katero je Guzaj — kajti on je bil — v zid napravi!. llanil je enega žandarja v glavo, drugega v nogo. Zandarja streljata pa tudi v klet in ranita tolovaja na glavi. Emalu prideta še 2 žandarja na pomoč in re6eta Guzaju, naj se uda. Toda morivec jima odgovori, da živega ne dobijo v roke. Nekoliko po 6. uri odpre tolovaj dveri, ustreli s samokresom, a od 3 krogelj zadet v prsa in tiebub padne na znak iurtev. V kleti so naali veliko mesa, kruba, vina, velik lovski nož, revolver in 36 patron. Pravijo, da se je tolovaj pri izstopu iz kleti sam ustrelil v prsa. Bil je gladko obrit, srednje, a krepke poatave iu kakib 4Oletstar! Krčmarja Dobreta in njegove domače so zaprli! 0d Pesnice. (Povodenj.) Žalostno je bilo gledati 12. septembra na god Marijinega imena po Pesniškej dolini. Od enega hriba do drugega je bilo vse polno vode po seženj in celo po dva sežnja globoko. V soboto večer je lilo, ne več deževalo in bili smo že pripravljeni na povodenj. V nedeljo pridejo prebivalci iz bribov okolo sv. Marjete ležečib do Pesniškega jezera, ter so stali v trumab na gričib in milo gledali k farnej cerkvi, ki je bila na otoku. Večina stoji in gleda dalje časa, potem se vrne zopet na dom, le nekateri pogumnejši so na veliki cesti do kolena visoko deročo vodo pregazili. Tudi ni bilo varno za vsakega. Na god Marijinega imena letos ni bilo v jutro v ceikvi več ko 50 ljudij, pri poznem opravilu enako malo. Škoda je samo pri tej povodnji neznano velika, ki pa je letos vže tretjokrat. Pokošene otave je voda odnesla samo od enega posestnika okolo 8 voz; kde so pa drugi'? Paša se je izvrstna kazala, a zdaj je nuičcna in blatna, dokler nje ne opere rahli dež ali nova ne doraste, iu takrat utegnemo zopet povodenj imeti. Zivina pa mora zimsko brano žreti. Pesnica prosi zopet za reguliranje ali vsaj za odpravo ovinkov in širejo strugo. Pri prvib dvcb povodnjib se je letos okolo 800011. dače odpisalo samo v dveh srenjab zarad poškodovanja. Ko bi se le vsako leto od dače odpisani denarji za popravilo Pesniškc struge porabili, s časouia bi veliko pomagalo. A vse zastouj, kmet vboga mrba trpi in se dajc še zapeljati, da se sam podpiše zopcr regulii-anje Pesnice ! Iz Bučkovec. (Ceste.) Veiu, da dragi nam ,,Slov. Gosp." rad svoje predale svojini domorod cem odpiraš, da jim naznaniš, kako je tu ali tam. Tudi jaz ti bočem objaviti, kake so občinske ceste pri uas. Peljal sem se ueki dan iz Bučkovec v Ljutomcr iu kaj se mi zgodi? Od Kuršinec do Vogrišovcc sem moral poleg voza iti, in tudi na večib krajili bi skoraj tiebalo, da bi moral voz iz blata iu grabuov vzdigati. Stavim jaz tedaj vprašauje: kje pa je bil dosedanji g. predstojnik, (sedauji že tega ni mogel vravuati), ali on nikoli ni po cesti liodil, da bi videl občiuske potrebeV Ali to ni prva potreba občinskega blagostanja? Ko je bila v juniji t. 1. tukaj birma, so se iuoraii naš uiilostljivi knczoškof čez Batjau iu Brkovce v Ljutomcr pcljati, ker jc naša ccsta tako malopridua. Občinski predstojniki! gledajte ua naše obč. ceste, saj veste, koliko moramo za okr. cesto storiti, kojo mi le malo potrebujemo. Anton Karba, kmet. Iz Št. llja pri Velenji. (Letina, — samoumor, — požar). Dasiravno so nam letos razbizdani elementi dajali nenavadno skušati svoje moči, smo vendar hvala Bogu še pospravili piecej in dokaj lepega žitja. Najbujše pozna se 4kratna toča po vinogradib, koji že spomladi niso obetali mnogo, sedaj pa poškodovano grozdje neprestano gnjije in se suši, pa upamo da bo boljše, kajti vedno deževnega velikega srpana pregnal je krasni in topli kimovec, ki nam sušenje otave znatno pospešuje. — Dne 16. julija t. 1. obeail se je Florijan Tratnik posestnik v Podkraji. K temu strašnemu činu ga je najbrž pripeljalo pomankanje vere in smrt žene, koja mu je nekoliko tednov poprej zapustila 4 popolnoma nepreskrbljene otro6iče in preveliko število dolgov. Truplo pripeljali so v tukajšnjo mrtvaanico, v kojej je ležalo nad 100 ur v strasnej vročini, pričakovaje postavne sodnijske preiskave ali dovoljenja za pokop. Ker pa nobenega ni bilo, pošlje župan služabnika k 4 ure oddaljenej okrajnej sodniji celjskej s prošnjo, da se sme truplo brez odloga pokopati, kajti bati se je bilo zarad strašnega smradu še večjib nesreč; na to dobi služabnik vendar odlok, naj se truplo preišče ,,ob nicht eine Gewaltthat vorgegangen ist; konstatirt sicb solcbea nicbt, ist die Leicbe zu beerdigen". Lahko se razvidi iz tega, da se slavna okrajna sodnija Celjska ne boji toliko kužnih bolezen, kakor ove nvišje oblasti", ki so zarad teb prepovedale namenjeni misijon v Skalah blizo Velenja! — Une 17. velikega srpana ob 5. uri popoldne vnelo se je gospodarsko poalopjo g. Matevža Gluaiča, posestnika grajščine Sclnvarzenstcin. Ogenj zanetili so najbrž mlatiči, koji so, zagledavši v slami in strehi ogenj vrlopobeguili, le eden se toliko oarči, da iztira iz gorečega bleva živino. Nesrečuež bil je zavarovan poprej pri graškej zavarovalnici, a lani je odsto-pil k banki Slaviji, ter poslopje zavaroval za 1000 fl. Ker je pa od zastopnika (agenta) g. Vodolaka s popisovanjcm poslopij pooblaščeni ,,Malccek" popolnoina ueresuično popis poslopja naznanil, biloje poškodovancu pri conitvi škode prisojenib le 515 fl. Toraj pazite gospodarji! Iz Mozirja. (Svečanost sv. Cirila in M e t o d a). Kakor po dragod «mo tudi pri nas dne 18. avgusta slovesno obbajali 501etni rojstveni dau našega svitlega vladarja. Due 5. sept. pa je tukajšnja čitalnica slavljala tisočletnico slavjanakega jezika in spomiu našib slovauskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ob 10. dopoldue bila je v ta spomin slovesna av. meša, pri kojej je pe- val moziraki pevski zbor. C. g. M. Strašek so naiu pridgali ter v jedernatej besedi govorili o življenji in blagodejnem delovanji uašib slavnih Klovanskib blagovestnikov. Zvečer vršila se je pa v čitaluici slovesnost, koje se je udeležilo odli6no število rodoljubo^ domačih in 7nanjib. Gosp. predsednik Skoflek in potem g. Jos. Eotnik go^orila sta o sla^nib zaslugab in blagem delo^anji 87. Cirila in Metoda. Na^dušenost za 87eto narodno 8t7ar izraže^ala se je 7 raznih nago^orih in napitnicah, tako da se je sla^nost po^sem castno in sijajno izvršila. Društ70 počastil je tudi pozdia^ni telegram celjske 8italnice od g. dr. J. Serneca. Pe^ski zbor se je pri slo^esnej S7. meši, pri kojej nam je zapel lepo pesem 7 spomin 87. Cirilu in Metodu, in potem pri sla^nosti 7 čitalnici se 87ojim petjem pob^alno obnesel. Na^dušeni go^ori, ubrano petje, 7rla godba in končno ples zado^olilo je 7se zbrane domoljube, kojim ostaue slo^eani 7e8er 7 blagem spominu!