Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 • 1990 : 1 • 101—112 101 S a m o K r i s t e n AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 — KONEC NEKEGA ZAVEZNIŠTVA Ko je 1. maja 1945 jugoslovanska IV. armada v sklopu zaključnih osvobo­ dilnih operacij zadela ob tisto razmejitveno črto zavezniških nasprotij, ki ji je nemški propagandni minister dr. Joseph Goebbels v nacionalsocialističnem gla­ silu »Das Reich« že februarja 1945 nadel ominozno ime »železna zavesa-« (der eiserne Vorhang), se je za trenutek zdelo, da do uresničitve napovedi nacistične propagande o neizogibnosti skorajšnjega spopada med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki v resnici ni več daleč.1 Na nezdružljivost zavezniških aspiracij na tem območju je opozarjala tudi interna brošura, ki so jo Nemci konec leta 1944 ali v začetku leta 1945 izdali v Trstu. Njen,pisec, esesovski vojni poročevalec dr. Hanns Schneider-Bosgard je v zaključni besedi knjižice napovedal možnost, da »Operacijsko območje Jadransko Primorje« iz političnega bojišča prve vrste (politisches Kampfgebiet erster Ordnung) lahko že v kratkem postane vojaško bojišče prve vrste (militärisches Kampfgebiet erster Ordnung), ob tem pa na način tretjega, ki si obeta koristi od "nesloge v sovražnikovem taboru, zapisal: »Oba nasprotnika imata svoje naklepe. Boljševistični so po dogovorih v Tehe­ ranu in Moskvi povsem jasni. Operacijsko cono zahtevajo zase. Načrti zahod­ nih zaveznikov gredo v nasprotno smer.«2 Ugotovitev! natisnjena v zaupnem vojaško-političnem priročniku jadran­ skega poveljstva »SS Standarte Kurt Eggers«, že v času izida ni bila kaj dosti več od ne pretirano skrbno varovane, vsem znane »secret de polichinelle«. Tako je prav na prvi novoletni dan leta 1945 vodilni ameriški dnevnik »New York Times« objavil daljši prispevek Cyrusa Lea Sulzbergerja, v katerem je znani ameriški časnikar mednarodno javnost seznanil z načrtom ameriške vlade o po­ vojni ureditvi vzhodne Evrope. V sestavku, naslovljenem »U. S. Goals outlined for Eastern Europe«, je Sulzberger med drugim zapisal, naj bi v skladu s pred­ stavami State Departmenta Jugoslaviji po vojni pripadle Istra, Reka in Zadar z nekaterimi jadranskimi otoki, nikakor pa ne Gorica in Trst, ki ju, kot je iz­ recno pripomnil, zahtevajo »vse jugoslovanske struje«.3 Novica je v diplomatskih krogih prizadetih držav povzročila precejšnje razburjenje. Že 2. januarja 1945 je bivši minister v emigrantski vladi Ivana Subašića, slovenski znanstvenik, pisatelj in diplomat dr. Izidor Cankar v svo­ jem londonskem dnevniku opozoril na »dvanajst točk« ameriške vlade (v raz­ burjenju jih je verjetno slabo preštel, saj jih je bilo v resnici trinajst), nato pa ob priznanju, da so povečini sestavljene pametno in z očitno željo po pravič­ nosti, zaskrbljeno pripomnil: »Hkrati se zdi, da informacije, dane S/ulzber- gerj/u, niso bile namenjene javnosti, ker ni videti, kakšen smisel naj bi imel Sestavek je nastal na podlagi dela časopisnega gradiva, ki ga v obliki mikrofilmov Hrani berlinski »John F. Kennedy-Institut für Nordamerikastudien« (Freie Universität Berlin). Ob tej priliki izrekam zahvalo omenjeni instituciji in njenim sodelavcem za ljubeznivo pomoč. Sestavek dopolnjuje prikaze, objavljene v 19., 20. in še ne natisnjeni 22. številki »Razprav in gradiva« (In­ štituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani). V njih je avtor obravnaval odziv, M ga je imela tržaška kriza na straneh spominskih in dnevniških pričevanj ameriških, britanskih, italijanskih in jugoslovanskih oziroma slovenskih protagonistov. •• V Zagrebu, ki je padel šele 8. maja 1945, teden dni za Trstom, so se oblastniki še v zad­ njem trenutku nadejali uresničitve tovrstnih napovedi. 4. maja 1945 je nekdanji »Obzorov« no­ vinar, znani hrvaški publicist dr. Josip Horvat v svoj dnevnik zapisal naslednjo pripombo : »Afe­ ra zbog Trsta posve interesantna, samo koliko razabrao iz razgovora s Cihlarom, u Mletačkoj (Ministarstvo vanjskih poslova) pripisuju joj preveliku važnost i stvaraju posve pogrešne za­ ključke.« (Preživjeti u Zagrebu. Dnevnik 1943—1945. Liber, Zagreb 1989, str. 227.) 2 Bandenkampf in der Operationszone Adriatisches Küstenland, Deutscher Adria-Verlag G. m. b. H., Triest, s. d., str. 138. 3 New York Times, 1. januar, str. 1—11. 102 S. KRISTEN : AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 tak balon d'assai /sic!/, ki bo vzbudil vznemirjenost v vseh državah, ki se jih načrt tiče, in ker zavezniki ne žele, da se že sedaj razpravlja o spornih vpra­ šanjih mednarodnih meja. Ni popolnoma jasno, kakšna bi bila jugoslovanska meja v Primorju, a verjetno je mišljena Wilsonòva črta; gotovo pa je, da slo­ vensko ozemlje ostane po tem načrtu pod Italijo, ne kot del neke mednarodne državice . . .«* '" ' Da so bila Cankarjeva predvidevanja v veliki meri utemeljena, je postalo razvidno že naslednjega dne: »Izkazalo se je, da je zadeva s Sulzberger j evimi 12 točkami /sic!/ zelo resna. Med točkami je,ena, ki prepušča angleški otok Ciper, Grčiji, zaradi česar je britanska vlada gotovo takoj prosila Washington pojasnila. Stettinius je nato včeraj izjavil, da je.Sulzberger videl spise State Department^, ki niso bili namenjeni javnosti in ne predstavljajo definitivnih ameriških načrtov; da State Depart/ment/ neprestano revidira svoje načrte. —-• Ta izjava zanesljivo potrjuje, da oni načrti v ameriškem zunanjem ministrstvu resnično obstoje, da Amerika hoče dati Gorico in Trst Italiji, dasi. pripušča možnost, da se plan revidira, Britanija je takoj reagirala, zato Stettiniusova iz­ java, da načrt ni definitiven. Tudi mi bi morali storiti nekaj, a po kom? Morda dobro, da govorim s šub/ašičem/ in Velebitom.«5 . , - . ' ' . Teden dni po Sulzberger j evem članku, objavljenem v »New York Timesu«, je Izidor Cankar končno pričakal tolikanj pričakovani jugoslovanski odgovor: »Smòdìaka je včeraj podal izjavo, s katero zahteva Reko in Trst za nas, zago­ tavljajoč italijanski manjšini narodne pravice. To je pravi odgovor na Sulz­ berger j evo objavo ameriških načrtov, ki bi ga moral dati Sub/ašič/ kot pri­ znani jugoslovanski zunanji minister.«6 Na izjavo prvega poverjenika NKOJ za zunanje zadeve pa se ni odzval le dr, Izidor Cankar v Londonu; že naslednjega dne jo je komentiral tudi Herbert C. Matthews, rimski dopisnik lista, ki je prvi objavil Sulzberger j evo vest. Ame­ riški novinar je v sestavku, objavljenem 8. januarja 1945,7 opozoril na dejstvo, da se z izjavo visokega jugoslovanskega diplomata prvič uradno odpira eno iz­ med najbolj.občutljivih vprašanj, s katerimi se bo morala soočiti povojna Evro­ pa. Toda izguba Trsta, mesta, za katerega je v prvi svetovni vojni padlo 600.000 italijanskih vojakov, bi bila že s strateškega vidika usodna, je menil Matthews. Odprla bi prosto pot bodočim invazijam v Italijo, saj so te v preteklosti pote­ kale prav po tistih dolinah, ki jih zdaj zase zahtevajo Jugoslovani. Italijansko javnost naj bi zlasti vznemirjalo dejstvo, da bo Titu po vsej priliki uspelo za­ sesti Trst pred zahodnimi zavezniki in Evropo postaviti pred izvršeno dejstvo. Ledeni molk britanskih uradnih krogov naj bi še dodatno demoraliziral Ita­ lijane, med italijansko prebivalstvo Trsta in Reke pa naj bi se že zaleže! strah pred bodočimi masakri. Herbert C. Matthews je sestavek sklenil s skoraj rote- tečimi stavki: »Ni Italijana, ki ne bi z zagrenjenostjo in z besom sprejel izgube Trsta. Ni italijanske vlade, ki bi s pristankom na takšno izgubo preživela kaj dosti več od trenutka. To so preprosta dejstva, ki jih lahko potrdi vsak, ki po­ zna Italijo in Italijane.« ' Bralci, ki so natančneje poznali piščevo novinarsko pot, v njegovo pozna­ vanje italijanskih razmer v resnici niso mógli dvomiti, toda te so imele vsaj toliko opraviti z italijansko imperialno izkušnjo kot z apeninskim polotokom. Herbert C. Matthews se je natanko deset let prej zapisal v zgodovino ameri­ škega tiska s sestavkom, ki je bil najdaljši od vseh, kar jih je dotedaj izšlo na straneh »New York Timesa«. Poročilo, ki je obsegalo šestnajst stolpcev na­ slovne strani in polni dve notranji strani, je preobremenjeni oddajnik italijan­ ske armade oddajal cela dva dni, v njem pa je ameriški vojni poročevalec s ko­ pico podrobnosti opisal obleganje in zavzetje abesinske gorske trdnjave Azbi. 4 Iz idor C a n k a r : L o n d o n s k i d n e v n i k 1944—45. L jub l jana 1985, s t r . 54. ' Ibid., s t r . 55. . , • - . . . , " Ibid., s t r . 57. 7 New Y o r k T i m e s . 8. J a n u a r j a 1945, str . 9. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 1 103 Matthews pri tem ni skrival naklonjenosti do fašističnih oblegovalcev, prav tako kot tudi kasneje ni nikoli zanikal svojih tedanjih profašističnih simpatij. Vrsto let za tem se je medtem že spreobrnjeni časnikar v »Šoli dopisnikov« z značilno ameriško prostodušnost j o spominjal nekdanje »-delovne hipoteze«: »•Ce začnete s premiso, da se dve tolpi ničvrednežev spopadeta med seboj, po­ tem je popolnoma naravno, da privoščite zmago ničvrednežem, ki so vam ljub­ ši: In meni so bili med tistim pretepom Italijani ljubši od Britancev ali Abe- sincev.«8 ' Deset let po bitki, v kateri sta prekrižala orožje fašistični general Oreste Mariotti in abesinski ras Kasà Sebat, je avtor te izvirne premise (zanjo je pre- jel tudi Mussolinijevo odlikovanje9) še vedno preferirai Italijane. Toda namesto obškurne afriške trdnjave, ki je leta 1935 za hip vzbudila pozornost ameriških •bralcev, je bilo tokrat govora o vprašanju, ki hi bilo od včeraj in čigar glo­ balne nasledke je bilo čutiti še celo desetletje po vojni. Slo je za bodočo usodo nekdaj največje luke habsburškega cesarstva, ki je ob koncu prve svetovne vojne v skladu z določili tajnega londonskega sporazuma pripadla Italiji, da bi nato ob koncu druge svetovne kataklizme postala prvi zastavek v globalni stra­ tegiji zaustavljanja komunističnega vpliva in hkrati simbolični mejnik, s ka­ terim je Winston Churchill leta 1946 v ameriškem Fultonu tudi geografsko za­ količil znamenito sintagmo o železni zavesi — segajoči, kot je dejal, »od Gdan- ska na Baltiku do Trsta na'Jadranu«. '• O mestu, ki je maja 1945 postalo jabolko spora med vzhodom in zahodom, je ameriška katoliška revija »Commonweal« maja 1946 zapisala: »Trst Ameri­ čanom zveni domače. Dolgo je bil v naslovnicah«.10 Ce je torej ime severnoja- dranskega pristanišča ameriškim bralcem leto dni po koncu vojne v resnici zvenelo znano, je bila to vsekakor tudi zasluga proslavljenih publicističnih peres, kakršna sta bila, denimo, Cyrus Leo Sulzberger ali Herbert C.Matthews. A če je Trst zlasti v maju in juniju 1945 polnil naslovne stolpce ameriških ča­ sopisov, vse do italijanske okupacije septembra 1943 o njem skorajda ni bilo slišati. Redke vesti, v katerih je bilo omenjeno njegovo ime, so bile namenjene dejavnosti italijanske križarke »Trieste«, ki je z vrstnicami, imenovanimi po Pulju, Zadru, Gorici in Reki, občasno vznemirjala zavezniško ladjevje v Sredo­ zemlju. Da bo Trst zaveznikom že v kratkem povzročal povsem drugačne skrbi, je bilo mogoče slutiti le iz skopih vesti, ki so se pričele pojavljati sredi leta 1944, povsem razvidno pa je to postalo septembra istega leta, ko je v »New York Timesu« izšel komentar rimske dopisnice, Pulitzerjeve nagrajenke in »fanatične irske katoličanke«, Anne O'Hare McCormick. Ugledna publicistka, ki je leto dni pred fašističnim maršem na Rim napovedala Mussolinijevo zma­ go, je tokrat z nič manjšo dalekovidnost j o anticipirala bistvo bodočega zapleta okrog Trsta. Ta »nenavadno uglajena dama« in »izvrstna stilistka«, ki jo je bo­ doči Titov biograf v času Pariške mirovne konference označil za pobornico vatikanske linije v uredništvu New York Timesa,11 je pravo naravo zavezni­ ških strahov za usodo Trsta povzela v stavkih, v katerih so argumenti politične geografije povsem prevladali nad argumenti ekonomske geografije: »Medtem ko je prebivalstvo Trsta povečini italijansko, je Trst strateško pristanišče Sred­ nje Evrope. Nelagodnost spričo Titove zahteve je še poudarjena zaradi prepri­ čanja, da ta izraža željo Moskve po nadzoru nad tem izhodom na morje. Faši­ stična Italija je v času, ko je Nemčija pomaknila svoje meje na Brenner, zani­ hala proti vzhodu. Antifašistična Italija bo še močneje zanihala proti vzhodu, ko bo Rusija zagospodovala nad Trstom. Uradniki, ki se takšnega izida nade­ jajo, so si v tem edini s tistimi, ki se ga boje.«12 » Phillip Knightley: Prva žrtev. Vojni dopisnik kot junak, propagandist In ustvarjalec mi­ tov od krimske do vietnamske vojne. Borec, Ljubljana 1981, str. 205. 9 Vladimir Deđijer: Pariška konferencija, Biblioteka Trideset dana, Zagreb 1948, str. 128. l u The Commonweal. 24. maj 1946, str. 131. 1 1 Dedi j er: Ibid. 1 2 New York Times, 18. september 1944, str. 18. 104 s - KRISTEN: AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 Bojazni tistih, ki so se takega izida bali, so se vsekakor povečale sredi apri­ la 1945, ko je maršal Tito obiskal Moskvo. V intervjuju za sovjetski armadni časopis »Krasnaja zvezda« je 15. aprila 1945 izrecno potrdil, da bo Jugoslavija po končani vojni zahtevala tako Istro kot Trst. Takšne izjave, ki jo je ponovil tudi naslednjega dne v pogovoru s C. L. Sulzberger jem,13 po prepričanju šte­ vilnih komentarjev ne bi mogel dati, če si predhodno ne bi zagotovil podpore Kremlja. Možnost, da je do tega v resnici prišlo, je očitno preplašila tudi ita­ lijanskega predstavnika v Moskvi, Pietra Quaronija, saj je 24. aprila 1945 za­ pisal: »Zdi se mi, da je naš položaj trenutno katastrofalen... Na Moskvo ni več mogoče računati. Obrniti se moramo na London in Washington.«14 1. maja 1945, dva tedna po Titovem intervjuju s Sulzbergerjem, je bil Trst osvobojen. Novica je na naslovnici »New York Timesa« odjeknila še istega dne, skupaj z vestjo o dveh velikih zavezniških zmagah — ameriškem vkorakanju v glavno mesto strankinega gibanja München in izobešanju rdeče zastave na Reichstagu.15 Vest o samomoru Adolfa Hitlerja je list objavil 2. maja 1945, vzporedno s poročilom novinarke Virginije Lee Waren o »zgodovinskem« sre­ čanju med 8. armado ameriškega generala Marka Clarka in 4. armado gene­ rala Petra Drapšina.16 Bralec »New York Timesa«, ki je torej 2. maja 1945 prav pod fotografijo zdaj že mrtvega vodje Tretjega Reicha uzrl novico o prijatelj­ skem snidenju dveh zavezniških armad, si verjetno ni mogel predstavljati, da bo vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, feldmaršal Harold Ale­ xander že 19. maja 1945 jugoslovansko osvoboditev Trsta izenačil z osvajalnimi praktikami Hitlerja, Mussolini j a in Japonske; primerjava, ki se je uredniku ameriške liberalne revije »The Nation« zdela »nagnusna« (nasty), a je bila naj­ boljši dokaz za to, da zmagovita zavezniška koalicija v resnici ni preživela konca vojne." Zdi se, da se je tega pomembnega dejstva, ki ga je Churchillova politika brezkompromisnega zaustavljanja »rdeče nevarnosti« v Evropi odločilno pre- cipitirala, tisk na drugi strani oceana ovedel nekolikanj pred britanskim; za­ nimiv paradoks, če pomislimo, da je ameriška politika v tem procesu sprva le obotavljivo sledila britanski iniciativi. Kot je namreč v svoji analizi pisanja britanskega tiska o Jugoslaviji v letu 1945 ugotavljal tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, naj bi britanski tisk skozi vse leto 1945 »gojil iluzije, ki so jih v vlad­ nih krogih že zdavnaj pokopali, in torej razlagal dogodke v nekoliko netočni in popačeni luči«.18 Vsled tega je avtor do naslova lastnega spisa že v uvodu izrekel pridržek; sintagma »Od prijateljev do sovražnikov« naj bi v večji meri veljala za dokumente Foreign Officea, medtem ko naj bi britanski tisk v raz­ merju do Jugoslavije skozi vse leto 1945 obdržal umirjen in uravnotežen odnos. To naj bi veljalo tudi za poročanje britanskega tiska o vprašanju Trsta, ki je spomladi 1945 takorekoč monopoliziralo medijsko pozornost, namenjeno Jugo­ slaviji. Londonski »Times« in »Economist«, lista, ki ju je Pirjevec izbral za reprezentativen vzorec svoji analizi, naj bi se ideološkemu kontekstu konflikta, »namreč vprašanju, do kam se bodo v Evropi razširile čete z rdečo zvezdo na kapi«,19 povsem izognila, o sporu pa poročala izključno z narodnostnega zornega kota; dejstvo, ki ga je na svojevrsten način potrdilo tudi žolčno pismo britan­ skega pisatelja in katoliškega konvertita Evelyna Waugha, namenjeno uredni­ štvu »Timesa«. 1 3 New York Times, 18. april 1945, str. 17. Primerjaj razliko v navedbah glede datuma Sulz- bergerjevega moskovskega intervjuja z Josipom Brozom Titom. Po sočasni verziji New York Ti­ mesa, v kateri je povzeta vsebina intervjuja, naj bi šlo za 16. april 1945, medtem ko Sulzberger v svojih spominih aH bolje dnevniku pogovor datira s 15. aprilom 1945. (C. L. Sulzberger: Sedem celin in Štirideset let. Izbrani memoari. CGP Delo, Globus, Zagreb, 1980, str. 58.) 1 4 Diego de Castro : La Questione di Trieste. I. Edizioni LINT, Trieste 1981, str. 320. 1 5 New York Times, 1. maj 1945, str. 1. 16 Ibid., 2. maj 1945, str. 1. 17 The Nation, 26. maj 1945, str. 588. M Jože Pirjevec: Od prijateljev do sovražnikov. Odnos britanskega tiska do Jugoslavije leta 1945. Borec (posebna številka »Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji«. Uredil dr. Dušan Biber) 12, 1986, str. 682. 19 Pirjevec: Ibid. ' " ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 1 105 Ce naj bi torej britanski tisk v poročanju o tržaškem sporu ostajal v okvi­ rih zavezniške koalicije in tehtajoč meritornost jugoslovanskih zahtev po Trstu v najslabšem primeru obsojal »-modus procedendi« njihovega uveljavljanja, je ameriški tisk nasprotno že v maju 1945 povsem odkrito izrekal spoznanje, da vprašanje Trsta ni nikakršen klasičen ozemeljski disput, ki bi zanj veljali obi­ čajni kriteriji razreševanja, ampak veliko več od tega: šlo naj bi v resnici za prvi lokalni test v globalnem merjenju moči med vzhodom in zahodom. Etnič­ na, ekonomska, geografska in zgodovinska komponenta tržaškega vprašanja naj bi bile podrejene temu temeljnemu kriteriju razločevanja; dejstvo, ki ga ameriški tisk sicer ni izrecno zanikal, a tudi nikoli tako eksplicitno priznal, kot je to storila,^denimo, jugoslovanskim zahtevam izrazito nenaklonjena španska zunanjepolitična revija »Mundo«, ko je leto dni po koncu vojne v redkem tre­ nutku avtorefleksije lastne pozicije zapisala: »Kaj bi dejali danes, če bi v Beo­ gradu vladal Aleksandrov prvorojenec, v Rimu pa bi se ustoličil Sovjet? Pro­ blem Trsta, Istre, Gorice, problem celotne Julijske krajine bi zadobil za nas popolnoma drug in drugačen aspekt. Ni prav, da so realnosti podvržene vtisom in potrebam trenutka.«2 0 Takšno, »realistično« stališče najuglednejših predstavnikov ameriškega »fourth estate« do spora, ki je v živo zadeval ne le interese obeh neposredno prizadetih držav, ampak tudi občutljivi paralelogram sil, vzpostavljen s prav­ kar "doseženo zmago zavezniške koalicije nad nacistično Nemčijo, je v času majske krize morda najpregnantneje izrazila prav visoko nakladna ilustrirana revija »Time«. Drugače kot britanska »Times« in »Economist«, ki sta, kot je duhovito pripomnil Pirjevec, tržaški spor prikazala »malodane kot osebno zdraho med feldmaršalom Alexandrom in maršalom Titom«,21 je »Time« kon­ flikt projiciral na globalni zaslon povojnih zavezniških nasprotij: jadransko pristanišče naj bi se znašlo na skrajnem jugozahodnem zaključku kontinentalne linije, ki naj bi na razdalji 1700 milj, od norveške Finnmarke do Jadrana, za- mejevala novonastalo področje sovjetskega vpliva. Velika Britanija se je na to dejstvo odzivala tako kot se mora odzvati vedno, kadar je ogrožen njen nadzor nad Sredozemljem. Ameriška vlada, ki je uvidela skupen interes v tem vpra­ šanju, je reagirala skupaj z njo. Izmed vseh točk v Evropi, na katerih je prišlo do napetosti med zavezniki, se je tako Trst najbolj približal nevarnosti vojnega spopada. »Nihče si ni želel bitke za Trst, a vsi so jo tvegali«, je skorajda v duhu kasnejše definicije »brinkmanshipa« zapisal neimenovani komentator, nato pa sestavek, ki je že s samim naslovom »What's all that?« izražal prepa- denost nad nenadno zaostritvijo, sklenil z naslednjo ugotovitvijo: »Ce nič dru­ gega, je bil Trst študija o vojaško-političnih tveganjih v svetu Velikih Treh«.22 Položaj Združenih držav Amerike v težavnem »ménage à trois« zmagovitih Velikih Treh je z zornega kota tržaške krize analiziral tudi urednik ameriške liberalne revije »The Nation«, Isidor Feinstein Stone. Legendarni izdajatelj kasnejšega »I. F. Stone Weekly«, lista, čigar naročniki so bili Albert Einstein, Bertrand Russell in Eleanor Roosevelt, je v sestavku, naslovljenem »Trst in San Francisco« vznemirjeno ugotavljal, da so Združene države po smrti pred­ sednika Roosevelta izgubile dragoceno pozicijo posrednika med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Zunanjepolitični vakuum, ki je nastal z izginotjem velike osebnosti, naj bi nasprotno spretno zapolnili Britanci in nato v tipični politiki ravnotežja moči izigrali Američane zoper Sovjete. To naj bi bilo očitno zlasti na primeru Trsta, kjer naj bi se britanske težnje po ohranitvi reda soočile z revolucionarnim impetusom partizanskih sil, trdno odločenih, da počistijo 2U »Que diriamos hoy, si en Belgrado relnase el primogenito de Alejandro, y en Roma se hubiese establecido un Soviet? El problema de Trieste, Istria, Gorizia, el problema de toda la Venecia Julia tendrfa para nosotros otro aspecto, totalmente distinto. No esta bien que las геа- lldades queden sometidas a las impresiones y las conveniencias del momento . . .« . Mundo. Re­ vista semanal de politica exterior y economia. No. 341, november 1946, str. 400. 2 1 Pirjevec: Op. cit., str. 682. a Time, 28. maj 1945, str. 20. 106 S- KRISTEN: AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 z vsemi reakcionarnimi vplivi. Zaskrbljen nad domnevno dolgoročno premiso skupne anglo-ameriške strategije, po kateri naj bi bila vojna zoper Sovjetsko zvezo v bližnji ali daljni prihodnosti neizbežna, je I. F. Stone opozarjal na ne­ varnost, da komaj porojeni duh Združenih narodov že na samem začetku ne iz- dahne na neprijazni obali severnega Jadrana. V britanski skrbi za ohranitev evropske »-balance of power«, prizadevanju ustaviti sovjetski vpliv na črti Hamburg—Trst, bojazni pred tem, da bi Sovjeti preko Trsta zakoračili v sredo­ zemsko politiko, in očitni odločenosti, da se prav v Trstu doseže test moči, je kasnejši pisec »Skrivne zgodovine korejske vojne« videl tisti idealni stek'oko­ liščin, v katerem bi lahko prišlo do ponovitve svetovnega spopada. »Zgodovin­ sko gledano'je bil Balkan vedno tvegano področje za tovrstne preizkuse. Trst ni daleč od Sarajeva«,23 26. maja 1945, ko je omenjeni sestavek ugledal luč sveta, je bil ahglo-ame- riški preizkus moči že opravljen. Nočno streljanje, do katerega je prišlo prejš­ njega dne v Trstu, pa Kasandrinim klicem urednika »The Nation« navkljub vendarle ni naznanilo ' zgodovinske reprize- Sarajeva, ampak le triinpetdeseti rojstni dan maršala Tita. Pridružili so se mu tudi pripadniki zavezniškega oseb­ ja, a kot ni pozabil omeniti lokalni dopisnik »New York Timesa« — le s streli v nebo (»with a sky as a target«).24 Po mnenju tržaškega poročevalca Miltona Brackerja zavezniška nedoslednost v odnosu do Jugoslovanov nikoli ni prišla jasneje do izraza kot ravno na formalnem banketu, ki ga je v počastitev Tito­ vega rojstnega dne tisti večer priredil tržaški Komite narodne osvoboditve: »V dvorani, ki je žarela od luči in v kateri so še pred slabim mesecem večerjali Nemci, so se najvišje vojaške avtoritete zahodnih zaveznikov posedle skupaj z najvišjimi vojaškimi in civilnimi predstavniki jugoslovanskega režima in se pretvarjale, da ne vedo, da je komaj šest dni pred tem njihov vrhovni povelj­ nik primerjal politiko slednjih s tisto, ki so jo vodili Hitler, Mussolini in Ja­ ponska.«25 • • . : " •'' Po šestih dneh demonstrativnega razkazovanja mišic, ki ga je novi ame­ riški predsednik Harry S. Truman v svojih spominih povsem ustrezno poime­ noval »show of strenght«,28 je bilo v skupnem nazdravljanju v resnici mogoče videti vrhunec zavezniške hipokrizije. A hkrati je nenadni »volte face« zahod­ nih zaveznikov naznanil tudi konec svojevrstnega informacijskega mrka, ki je vse do tedaj zagrinjal prizorišče tržaške krize. Sele 27. maja 1945 je namreč ameriška javnost prvič izvedela, da je bilo vse dotedanje poročanje ò Trstu podvrženo pravilom najbolj rigorozne vojaške in politične cenzure, kar jih je bilo dotedaj uveljavljenih na področju Italije. Ce je že 12. maja 1945 Milton Bracker položaj tržaških dopisnikov primerjal s »težavnimi vicami« (difficult limbo),27 se je namreč po sloviti Alexandrovi izjavi, ki je temperaturo okrog Trsta dvignila do vrelišča, dopisniški purgatorij spremenil v inferno, v katerem so brez sledu poniknila vsa tako imenovana »vnetljiva sporočila« (inflamma­ tory dispatches).28 Ukrep,, ki je na tako dobeseden način gasil ogenj, zaneten z neprevidnimi izjavami zavezniških generalov, je bil do te mere temeljit, da je proskribiral celo poročila radia Beograd. Informacije o tržaškem zapletu so zahodne prestolnice dosegale »in dosibus refractis«, javnost pa si v času, ko so drugi dramatični dogodki pretresali svet, ni mogla ustvariti predstave o pravih dimenzijah krize. Poročila so se omejevala na naštevanje zavezniških dobrih namenov, izraženih v zavitem jeziku diplomatskih not, in hkrati obsojala do­ mnevne in resnične brutalnosti jugoslovanskih zasedbenih sil in administra­ tivno nekompetentnost njenih civilnih naslednikov. Vesti so.bile dostikrat pro- f The Nation, 26. maj 1945, str. 590. 2 4 The New York Times, 26. majЛ945, str. 3., 2 5 Ibid., 27. maj 1945, str. 9. 2 6 Harry S. Truman : Year of Decisions Doubleday Garden City, N. Y., 1955, str. 249. * »The situation temporarily Is in that difficult limbo where the criteria of military secu­ rity and freedom from political censorship intersect. ..« (New York Times, 13. maja 1945, str. 9). 2 8 The New York Times. 27. maj 1945. str. 10. r , ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1990 • 1 X07 tislovne in vsaj v nekaterih primerih so jim sledili tudi preklici. Tako so ame­ riški in britanski listi v prvih dneh maja poročali o nevarni situaciji v Julijski krajini, kjer naj bi se srbski četniki z Dražo Mihajlovićem na čelu spopadli z Nemci in partizani, celotni položaj pa nezadržno drsel v smeri grške drame. Ta vest je v naslednjih dneh doživela manjši popravek: general Mihajlović se očitno še ni pojavil osebno, a so četniki Ličke, Dinarske in Šumadijske divizije zatrjevali, da se bo to vsak čas zgodilo.29 Značilna je bila tudi usoda infanterij- skega bataljona, takrat še edine ameriške enote v Trstu, ki naj bi se po poro­ čilu »New York Timesa« v času najhujše zaostritve umaknil iz mesta, nato pa v nadaljevanju sestavka po skrivnostnih poteh časnikarske transsubstanciacije narastel na več ameriških divizij (»US Divisions leave Trieste«).30 Odveč je pri­ pomniti, da je že naslednjega dne izšel preklic vesti"b premikih kakršnihkoli ameriških enot, vključno z omenjenim bataljonom,*1 ki pa po sočasnem poro­ čilu vodje ameriške vojne misije" »Arrow« Johna Blatnika sodeč, ni povzročal zmede le v uredništvu »New York Timesa«.32 ' • Vsaj v kolikor jih.je bilo mogoče,.srečati na straneh tiska, so bila takšna nehoteno komična pomnoževanja v obratnem sorazmerju z majhnim številom vojnih in skoraj popolno odsotnostjo civilnih poročevalcev, svoje pa je verjetno prispevala tudi nedoslednost in diskrecionarni »placet« zavezniške vojne in po­ litične cenzure.33 Toda če so vojne razmere do,določene mere opravičevale cen­ zurne posege, je bilo s koncem vojne v Evropi tudi razlogov zanje vse manj. Nenavsezadnje je vsaj na evropskem prizorišču prenehal veljati vojnodobni ko­ deks ameriškega tiska (A Code of Wartime Practices for the American Press), svojevrstna biblija ameriških časnikarjev, ki so, kot ugotavlja interpretativna zgodovina ameriških množičnih medijev »The Press and America«, običajno pretiravali pri zamolčevanju vesti, ki bi lahko škodile vojnim prizadevanjem.34 Tudi odmevni škandal, povezan z imenom reporterja Edwarda Kennedya, od­ puščenega zgolj zaradi pravočasne najave nemške kapitulacije, nikakor ni pri­ speval k priljubljenosti cenzure.35 Odpor do njenih omejitev je v demokratični zahodni javnosti narastel do te mere, da je ravno v času, ko je zavezniška cen­ zura v zvezi s Trstom dobila dotlej naj ostrejša pooblastila, republikanski se- 2 8 Ibid., 4. maj 1945, str. 8. Vest se sklicuje na pisanje britanskega »The Dally Telegraph«. 30 The New York Times, 21. maj 1945, str. 1/9. 3 1 Ibid., 22. maj 1945, str. 2. 3 2 Dà je v Trstu v resnici stacionirahin le nekaj čet ameriške lnfanterije, namreC ni šlo v račun niti neimenovanemu majorju jugoslovanske vojske, M je povabilo na uradni banket na­ slovil na »poveljnika vseh ameriških sil v mestu« In »druge visoke častnike njegovega štaba«. Tako John Blatnik, načelnik misije »Arrow« kot ameriški podpolkovnik — poveljnik omenjene enote, sta partizanskega majorja zaman prepričevala, da gre za nekollkanj pretirano formula­ cijo, prerekanje se je končalo s priznanjem komandanta ameriškega bataljona, da pač v resnici poveljuje »vsem ameriškim silam v Trstu« s kar Je ob vsej grandilokvenci te izjave, konec kon­cev ustrezalo dejanskemu stanju In hkrati rešilo čast obeh armad. Prim. Dušan Biber: Doslej neznani viri : Poročilo kapetana Johna A. Blatnika o službovanju v Jugoslaviji (na Hrvaškem in v Sloveniji) od avgusta do septembra 1944 In od novembra 1944 do maja 1945, Borec, 2. februar 1988. 3 5 S tem seveda ni rečeno, da do podobnih, tudi težko razložljivih novinarskih »podvigov« ni prihajalo kasneje, ko je o razmerah v Trstu že poročalo večje število dopisnikov. Tako je denimo »New York Times« sredi julija 1945 citiral očitno zelo eksplicitno izjavo načelnika za­ vezniške vojne unrave polkovnika Bowmana, po kateri naj bi oficirji zavezniške vojaške uprave aretirali izdajatelja lista »П Lavoratore« Giorgia Jakseticha in štiriinštirideset drugih oseb, osumljenih organiziranja sabotažnih dejavnosti zoper zaveznike. Aretirane osebe, med njimi no­ vinarja Boris Grabnar in Andrej Pagon. naj bi v skladu z Bowmanovo izjavo na tiskovni kon­ ferenci nakopičile večje število ponarejenih osebnih izkaznic, ilegalnih žigov, orožja in muni­ cije, razoolagale pa naj bi tudi z manufakturo za izdelovanje uniform, namenjenih »neke vrste oboroženim silam«. (»Communist's Arrest Bares Plot in Italy«, 17. julij 1945, str. 3.) Svojevrsten domanti je napisal 37 let kasneje v svojih spominih kar polkovnik Alfred C. Bowman sam : »Do Drvega srečanja je prišlo dne 16. julija, približno dvajset dni po mojem prihodu, ko je letalski tovor žurnalističnih zvezd Dristal. da bi prisostvoval konferenci, posvečeni aretacijam komuni­ stov. M so se dogodile pred mojim prihodom. Slo je za vojaško akcijo, ki sama DO sebi ni imela 7.veze z vojaško upravo, resnica pa je. da nisem imel pojma o aretacijah in da sem moral to tudi oovedati /sic!/. To ni bil prav spodbuden začetek, čeDrav se spominjam, da je padlo nekal iTorao'imentov o odortosti in odkritosti moje drže in v e d e n j a . . . (about openness and frank­ ness of mv attitude and m a n n e r s . . . « ) . Alfred Connor Bowman: Zones of Strain. A Memoir of the Early Cold War. Hoover Institution Press, Stanford University, Stanford, California. 1982, str. 85 3 4 Edwin Emery. Michael Emery: The Press and America: An Interpretative History of the Mass Media. Prentice Hall. Inc. Eaglewood Cliffs, New Yersey, 1984, str, 477. 3 5 Г)г> ri*, s+f. 4ЧП Prim, tudi Kni eh4ev.: Oi. cit.. -str. 357—389. 108 S. KRISTEN : AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 nator Alexander Willey zahteval njeno ukinitev nasploh, zlasti pa še na Bal­ kanu, ki je po senatorjevih besedah »vsled nasprotujočih si imperialnih vplivov bil in ostal sod smodnika«. Prav Združene države Amerike — tako senator — bi morale vsem drugim zaveznikom predočiti imperativno nujnost informira­ nja lastnih ljudstev o pravi podobi sveta, kar bi bilo seveda »v skladu s spo­ znanjem, da je mednarodni tisk neobhoden pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru«.38 Ironija naključja je hotela, da je istega dne, ko je na kapitolskem griču izzvenel katonski »censuranti esse delendam«, sovjetska javnost sploh prvič iz­ vedela za tržaški zaplet. Moskovska »Pravda« je namreč šele 21. maja 1945 ob­ javila odgovor jugoslovanske vlade na angleško in ameriško noto o Trstu, pa tudi Alexandrov ultimat z dne 19. maja in Titov odgovor nanj. Zahodni opa­ zovalci so se strinjali v mnenju, da je objava teh vesti pretresla tamkajšnjo javnost, ki se je na ta način le dva tedna po nemški kapitulaciji seznanila z nič kaj idilično podobo medzavezniških odnosov. Teden dni kasneje je v »Pravdi« izšel že tudi prvi komentar »O vprašanju Trsta«, ki ga je podpisal J. Viktorov. Pisec je obsodil malicioznost v poročanju nekaterih ameriških in britanskih listov o Trstu in med grešniki izrecno omenil »New York Times«, »Economist« in »Baltimore Sun«. Jugoslovanska zasedba Trsta je bila po sodbi Viktorova upravičena, o nadaljnji usodi mesta pa bi morala odločiti mirovna konferenca. Mnenje moskovskega komentatorja se vsaj v tej točki ni razliko­ valo od mnenja zahodnih zaveznikov, pa tudi sicer je bil ton njegovega se­ stavka dokaj zadržan. Nobenega dvoma ni bilo o tem, da je komentar v »Prav­ di« zvesto odražal stališče Kremlja, ki očitno ni hotel tvegati odprtega kon­ flikta z zahodnimi silami. To se je kazalo tudi v načinu siceršnjega sovjetskega poročanja o poteku tržaške krize: vesti so bile skrajno skope, omejevale pa so se na povzemanje poročil Tanjuga, Borbe in radia Beograd. Govora v Ljubljani, v katerem je maršal Tito 26. maja 1945 razločno povedal, da Jugoslavija ne pri­ staja na vlogo drobiža, s katerim bi velesile poravnavale svoje račune, sovjetski tisk razumljivo ni omenil, a si ga je za razliko od zahodnih zaveznikov toliko bolje zapomnil Josip Visarionovič Stalin.37 Kot je ugotavljal francoski pisec J. B. Duroselle, je nasploh presenečalo dejstvo, kako malo pozornosti je sovjet­ ski tisk maja in junija 1945 namenjal vprašanju Trsta in Julijske krajine.38 V informacijski zapori, ki so jo sistemi obveščanja Velikih Treh vzpostavili okrog Trsta, so tako pravzaprav le strani, namenjene stališčem bralcem, osta­ jale tisto odprto dialoško polje, na katerem je bilo mogoče izrekati nekoliko manj »vistosmerjena« mnenja, a še ta privilegij je bil pridržan zgolj bralcem zahodne hemisfere. Do najbolj izrazite polarizacije stališč je prišlo na straneh britanskih časopisov, kjer je bila tudi strokovna raven polemike razmeroma najvišja. Slednja je odlikovala zlasti vrsto prispevkov, ki so med šestim in dva­ indvajsetim majem 1945 izhajali na straneh londonskega »Timesa«. Tako je 6. maja 1945 profesor geografije na univerzi v Bedfordu A. L. Moodie zagovar­ jal srednjeevropsko in v tem okviru tudi jugoslovansko rešitev tržaškega vpra­ šanja — mnenje, ki ga je teden dni kasneje ugledni britanski zgodovinar G. M. Trevelyan poskušal izpodbiti z opozarjanjem na italijansko kulturno tradi­ cijo Trsta in njegovo večinsko italijansko prebivalstvo. »Tertium non datur« je nato v izbiri med Italijo in Jugoslavijo zanikal Z. Grabowski, ki je sodil, da Trsta ne gre izročiti nobeni izmed obeh držav — njegova prihodnost naj bi bila v sklopu širšega gospodarskega zaledja. A že 23. maja 1945 se je v pismu, pod­ pisanem s kriptično oznako »Britanski vojak, nedavno v Jugoslaviji«, oglasil Evelyn Waugh in kar v uvodnih stavkih opozoril na nevarnost, da vprašanje 3 8 New York Times; 22. maj 1945, str. 2. 3 7 Lilly Marconi : La Kominform. Eđitional Villar, Madrid 1978, str. 278—280. •" Jean Baptiste Durosel le: Le Conflit de Trieste, 143—1945. Editions de l'Institut de socio­ logie de l 'Université libre de Bruxelles, Bruxelles, 1966. str. 197. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 1 109 bodoče usode italijanskih in avstrijskih ozemelj, ki jih zase zahtevajo Jugoslo­ vani, še naprej ostane akademska zadeva, s katero bi se v prostem času ukvar­ jali etnologi, medtem ko »slovanski partizani«, ki so v dejanski posesti teh ozemelj, »na vse kriplje streljajo in deportiraju ljudi, ki so legalno pod našo zaščito«.39 Pismo je bilo jasen namig na dotedanje akademsko naravnano pisa­ nje londonskega »Timesa« o vprašanju Trsta, hkrati pa je v debato o njem vneslo tudi prve agresivne tone ideološke polemike, tako značilne za kasnejše obdobje hladne vojne. Na Waughovo obtožnico na račun totalitarnosti jugoslovanskih oblasti, iz­ rečeno v izključujočem tonu, ki je šele kasneje postal »žargon pravšnjosti«, sta se zelo hitro odzvala dva oponenta. »Ameriški vojni dopisnik, nedavno v Jugo­ slaviji« je že dan kasneje'menil, da je avtor očitno nasedel propagandi proti- jugoslovanskih krogov, medtem ko je »Drugi britanski oficir iz Jugoslavije« (Another British Officer from Yugoslavia) pisanje neznanega vojaka s tipično britansko jedkostjo proglasil za »vznemirljiv primer ustvarjanja predsodkov, ki polovično poznavanje predstavljajo kot ekspertno«.40 »Militus ignotus« Waugh se je 5. junija 1945 odzval s še hujšo kritiko jugoslovanskih notranjih razmer, pri tem pa, kot lahko razberemo iz njegovega dnevnika, povsem napačno me­ nil, da ima v osebi britanskega oficirja opraviti z brigadirjem Fitzroyem Mac- leanom:4,1 nekplikanj humorni »quiproquo«, na katerega je šele štirideset let kasneje opozoril redaktor Waughove pisemske zapuščine, Donat Gallagher.42 Vsekakor določneje kot bolj ali manj anonimna anglo-ameriška trojica v londonskem »Timesu« sta se v »New York Timesu« predstavila pisca dveh pisem, objavljenih z enomesečnim razmakom. Tako se je Harry Greenberg, podpisan s celotnim statusnim določilom svoje meščanske dignitete (»podpred­ sednik mednarodne zveze izdelovalcev damskih oblačil«) v dopisu z dne 27. aprila 1945 v imenu demokratične Italije, Amerike in zahodne civilizacije za­ vzemal za ohranitev italijanske ozemeljske integritete, seveda v okviru rapal­ skih meja.43 Nekdanji ekspert na pariški mirovni konferenci Frank E. Karelsen junior je 28. maja 1945 zastopal drugačno stališče: bil naj bi prvi ameriški funkcionar, ki je takoj po prvi svetovni vojni obiskal Reko in si na kraju sa­ mem ustvaril mnenje o narodnostni pripadnosti spornega ozemlja. Prebivalci Reke in njenega zaledja naj bi bili tedaj v razmerju štiri proti ena za Jugosla­ vijo, po piščevem prepričanju pa tudi z ekonomskega stališča ni bilo nobenega dvoma o tem, da bi tako Reka kot Trst veliko bolj napredovala v okviru jugo­ slovanske države. Stališča, ki ga je zastopal po prvi svetovni vojni, nekdanji udeleženec pariške mirovne konference očitno tudi ob koncu druge svetovne vojne ni bil pripravljen spremeniti. Ali je kaj čudnega, se je spraševal Karelsen mlajši, če Jugoslavija po bridkih izkušnjah iz preteklosti tokrat ne zaupa odlo­ čitvam mirovne konference? »Spomniti se je treba, da so v tej vojni Jugoslo­ vani z uporom zoper Nemce bistveno prispevali k doseženemu miru, medtem ko je bila Italija na nasprotni strani in je drugače kot Tito in njegove sile, ki so ogromno* žrtvovali za zavezniško stvar, povzročila veliko izgubo življenj na zavezniški strani.«44 Američan je pismo zaključil z nasvetom, ki bi ga ver­ jetno z obema rokama podpisal tudi Isidor Feinstein Stone, znameniti pisec komentarja o Trstu in San Franciscu: »V tej in v drugih zadevah, kjer si bri­ tanski in ameriški interesi nasprotujejo, politika Združenih držav ne bi smela 3 9 The Essays, Articles and Reviews of Evelyn Waugh, Penguin Books itd. Harmondsworth 1986, str. 282—283. 4U Geoffrey Cox: The Race for Trieste, William Kimber, London 1977, str. 281. «V V ponedeljek 28. maja 1945 je britanski pisatelj v svoj dnevnik med drugim zabeležil- ». . . I wrote a letter to the Times denouncing Tito's claims on Trieste which has evoked an answer I think from Fitzroy Maclean (sic!). I have switched the argument solely to the perse­ cution of the Church and look forward to tomorrow's issue with eagerness. . .« (The Diaries of Evelyn Waugh. Edited by Michael Davie, Penguin Books Ltd. Harmondsworth 1979, str 627) 4 1 Tako vsebina pisma s 5. junija 1945 kot opozorilo redaktorja sta objavljena v delu cit v op. 39, str. 284—285. 4 3 The New York Times, 2. maj 1945, str. 14. 4 4 Ibid., 28. maj 1945, str. 14. j 10 S. KRISTEN: AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 biti niti proruska niti prbbritanska, ampak bi jo morala voditi pravičnost po­ stavljenih zahtev in njihov pomen za bodoči mir.«45 Zdi se, da se je tega načela, v katerem je bilo dosti wilsonijanskega ide­ alizma, poleg urednika liberalne revije »-The Nation« skušal držati vsaj še ne­ imenovani pisec komentarja, ki je pod naslovom «-Trst, čigavo mesto?« izšel v prav tako liberalni »New Republic«. Komentator niti z enim stavkom ni ome­ nil ideološke razsežnosti tržaškega spora, kar je bil seveda razmeroma redek pristop v ameriškem tisku tistega časa. Na vprašanje, kdo ima pravzaprav prav, Italijani ali Jugoslovani, je izbral salomonsko rešitev, ki pa kljub videzu anglosaške »-fairness« ni mogla zadovoljiti nikogar: «-Odgovor je, da imajo prav tako Italijani kot Jugoslovani..Večino mestnega prebivalstva predstavljajo Ita­ lijani. Mesto je del jadranske obale, ki je pomembna za italijansko trgovino in strateško varnost. Vendar pristanišče predstavlja tudi poglaviten izhod za izvoz blaga v Jugoslavijo in notranjost. Jugoslovani to občutijo tako kot bi to občutili prebivalci Združenih držav, če bi New Orleans ostal v posesti Francije ali New York v posesti Nizozemske.«4? Na odgovor ni bilo treba'dolgo čakati. Ze v naslednji številki revije se znani italijanski liberalni zgodovinar Gaetano Salvemini nikakor ni mogel spri­ jazniti z geografskimi opredelitvami »Republikinega« komentatorja. Funkcijo tržaškega »hinterlanda« je bil v najboljšem primeru pripravljen priznati Slo­ veniji, Avstriji, Češki, Moravski in Galiciji, nikakor pa ne, kot je zapisal, »Beo­ gradu ali Makedoniji«. V skladu s tem naj bi mesto za Jugoslavijo ne pomenilo tega kar predstavljata New York ali New Orleans za Združene države Ame­ rike, ampak kvečjemu nekaj takega kar je San Diego za Kalifornijo. Salvemini je ostal zvest svojemu _ prepričanj u izpred četrt stoletja; najboljšo rešitev za tržaško pristanišče je še vedno videl v internacionalizaciji. Ce bi bili Jugoslo­ vani in Italijani »razumne živali«, je nadalje menil Salvemini, bi začrtanje me je-prepustili komisiji mednarodnih arbitrov, t a p a bi — in tu se je Salvemi- nijeva »animal rationale« nemudoma prelevila v »zoon politikon« — Trst in zahodno Istro po vsej priliki prisodila Italiji.47 Ugledni italijanski zgodovinar je trkal na odprta vrata. V isti številki »Nove Republike« je pisec novega komentarja, značilno naslovljenega »Boun­ daries by Fait Accompli«, že zastopal mnenje, po katerem naj bi bila jugoslo­ vanska osvoboditev Trsta v resnici prvi primer povojne agresije, hkrati pa je v nasprotju s stališčem urednika'revije »The Nation« odgovornost za morebitni neuspeh konference v San Franciscu kar vnaprej pripisal jugoslovanski strani. Komentar je odražal takrat že povsem prevladujoči ton poročanja o Trstu; v nasprotju z mnenjem, izpovedanim v prejšnji številki-»Nove Republike«, je njegov pisec »a limine« zavračal spraševanje o upravičenosti jugoslovanskih zahtev in odločno obsodil domnevni jugoslovanski »coup de main«.48 Dva tedna za tem, 12. junija 1945, so jugoslovanske sile v skladu z določili beograjskega sporazuma zapustile Trst. V ameriškem tisku, tistem, ki je po­ dobno kot »New York Times« izhajal po načelu »vse vesti, ki jih velja natis- niti«.(»All News that ' sFi t to Print«), in tistem, ki je v skladu z oznako »jour­ nals, of opinion« promoviral zlasti mnenja in stališča, so se ponovno pojavili spravljivi toni. Tako je v »New York Timesu«, ki je Jugoslovane že skorajda prenehal obravnavati kot zaveznike, tržaški dopisnik Milton Bracker že ob prvih znamenjih bližajočega se kompromisa zavezniški konflikt okrog Trsta primerjal s trčenjem dveh povsem prijateljskih vozil, pri čemer naj bi se njuni blatniki in kolesa na videz brezupno zapletli. Edini problem, pred katerim naj « Ibid. 4 8 The New Republic, 14. maj 1945, str. ( « Ibid., 28. maj 1945, str. 750/751. « Ibid., str. 727/728. ZGODO VINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 1 111 bi zdajistali reševalci, naj bi*bil torej v tem, da avtomobila ponovno razdvoje, ne da-bi pri t e m ' k a t e r o k o l i ' i z m e d obeh vozil utrpelo trajnejšo škodo. 4 9 ,,,' Metafora, pri lagojena povsem specifični senzibilnosti amer i šk ih bralcev, je imela - poleg neuresničlj ivosti vsaj še eno resnično veliko pomanjkl j ivost; t rče­ nje, 'k i j e ' m a j a 1945 poneslo' ime Trs ta na naslovne s t rani amer išk ih časopisov, je za ' seboj pusti lo razbit ine, Tki j ih je bilo, pot rebno potrpežlj ivo odstranjevat i še celih deset let. Tržaški spor, v k a t e r e m je bila na s a m e m p r a g u m i r u poko­ pana iluzija o povojni harmoni j i zavezniških interesov, je bil t a k o kvečjemu nekoliko fatalistično. potrdi lo spoznanja, ki ga je y Združenih državah živeči ruški pisatelj ' Josip Brodski desetletja kasneje* naznačil n a podoben nač in : So kraji, kjer se zgodovini ni mogoče'izogniti, p r a v t a k o kòt se ne da izogniti pro- ' metni , nesreči- n a avtomobilski cesti; kraji, kjer geografija izzove zgodovino. S u m m a r y AMERICAN PRESS AND THE TRIESTE CRISIS IN SPRING 1945 't. V ENDING OF AN ALLIANCE Samo Kristen To the American newspaper readers, Trieste'was in May 1946 by no means a new name from the European scene; as the Catholic review Commonweal has stated, Trieste has to time ». j . long been in headlines«. Written a year after the-Trieste crisis, this assertion could hardly have been put down- any earlier; this Adriatic port has had to time been spoken of mainly with connection to the activities of Italian cruisers, named after coastal towns (or those in the immediate hinterland) such as Trst/Trieste, Pulj/Pola, Zadar/Zara, Gorica/Gorizia, and Reka/Fiume, which have stood against the Allied forces marine units in the Mediterranean. It was not until the second half of 1944, and the beginning of 1945 that the Tri­ este question theme was promoted in the American press by some renown journa­ lists (e.g. Anne O'Hare McCormick, C.L. Sulzberger,.Herbert C. Matthews), but only won headlines with the liberation of thé town, on May 1, 1945. While the Neu; York Times reported on the event on front page side-to-side with" other major news on Allies' victories in Europe (the American liberation of Munich and the hoisting of the red flag on the Reichtag), the interpretations in thè following weeks have chang- ed substantially: the »liberation« was re-thought to become »the first case of post- war aggression« (i.e. from the part of Yugoslavia) comparable to similar acts from the part of Hitler, Mussolini, and the Japanese. Though such views, formulated by the Supreme Commander of the Allied forces in the Mediterranean, Fieldmarshall Alexander were met with some skepticism (thus for example the editor of the Li- beral paper The Nation Isidor Feinstein Stone found Alexander's.diagnosis »nasty«), they nevertheless testified to the fact that the spirit of the victorious Allies' coalition did not survive the ending of the war. It seems that the American press became aware of this fact earlier than its British counterpart, whose commentators remained loyal to the original purpose of the Alliance and have, while considering the legiti- macy of Yugoslav demands, confined themselves to expressing doubts as to the way these were carried out. According to Jože Pirjevec, the Trieste historian, the British press viewed the Trieste conflict as caused predominantly by the national issue, and avoided considering the problem of »the expansion of the troops with the red star«; the American press on the other hand has, however, as early as in May 1945 clearly stated that there is more to. the-Trieste question than, just a mere land dispute. The crisis was designated as the first local-level contest of power between the East and the West, whereby the geographical, and the ethnic elements of the question were largely subordinated to this basic criterion that divided the opinions. But the Trieste crisis of Spring 1945 was not only a study in military and political risks in the World dominated by the Big Three, to paraphrase the assertion of the Time's columnist of May 28, 1945. It lias also1 been one of the most severely censured epizodes in the hi- story of American'press: îlot until May 27, 1945 had the American public .been in- formed of the fact that to time, reports on Trieste were under most rigorous censor- ship of the "military and politicai authorities ever experienced on the territory of Italy. « The New York Times, 28. ma] 1945, str. 5. 112 S. KRISTEN : AMERIŠKI TISK IN TRST SPOMLADI 1945 In the time when numerous other dramatic events arrested the attention of the World, the Trieste case was reported mainly in the context of stressing the good in­ tentions of the Allied forces, carefully coded in diplomatic language, while the re­ ports from Trieste itself have been scarce. Though few, they have dealt largely with the alleged or actual brutalities of the Yugoslav occupation forces, and with the administrative incompetency of their civil succesors. These news, -rationed« as they were, swarmed with contradictory facts and were repeatedly followed by denials, both explicit and implicit. In the circumstances of information block concerning the Trieste situation and created by the information systems of the Big Three (Moscow, for instance, first reported on the issue as late as May 21), the pages reserved for the readers' letters were the sole field of dialog where less »disciplined« opinions were heard; needless to say, this ultimate refuge of liberty was reserved for the readers in the Western hemisphere alone. Most radical confrontations of the viewpoints con­ cerning the Trieste crisis were thus voiced on the pages of American and Brmsn newspapers, advocating either Italian or Yugoslav stance, and authored among others by most prominent personalities of the political and intellectual scene of the day. RAZPRAVE FILOZOFSKE FAKULTETE 1985 Narava in determinanta zavestnega odločanja (Janek Musek) Glosarij zbornika bratov Miladinovih (Stefan Kociančič — Dragi Štefanija) Dvanajstero mesecev (Nataša Golob) 1986 Zgodovina urbanih oblik Kostanjevice na Krki (Jelka Pirkovič) Slovensko-poljski slovar — poskusni snopič (Tone Pretnar — Božena Ostromecka) _ Slovenci v evropski reformaciji Slovenski jezik v znanosti, 1 1987 O prvih cerkvah in pražupnijah (Janez Höf 1er) Črnomelj (Stane Bernik) Lokev skozi čas Karolinška arhitektura na Slovenskem (Ivan Stopar) Rimska lončena posoda (Iva Curk) 1988 Etnološka stičišča, 1 Slovenska kratka pripovedna proza 1892—1918, Bibliografija (Gregor Kočij an) Janez Benigar (Irene Mislej) Razprave FF izdaja Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Ed­ varda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, int. 201. Knjige lahko kupite z naročilnico ali pri prodajalcu knjig v avli fakultete m v Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana.