Vltv v
srediscu Podravje • Največ odvisnikov (zaenkrat) v Markovcih in Gorišnici
O Stran 7
Črna kronika Mihovce • Zaradi sosedovih kokoši krepko zapele pesti
O Stran 24
M
a \
>U :
o ,•'
H.'
> Œ	V
rM U ¡¡J
o""	•	T •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 20. novembra 2018
Letnik LXXI • št. 90 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Podravje •
Ptujski mlekarji razmišljajo o prodaji deleža v Pomurskih mlekarnah
O Stran 9
Podravje Ptuj •
Kam bi preselili Mačice in centralno kuhinjo
O Stran 5
Podravje Haloze •
Obnova ceste Kozminci-Rogatec gre h koncu
O Stran 4
Kronika Slovenija, EU •
Kazni zaradi neustreznih pnevmatik niso majhne
O Stran 24
Spodnje Podravje • V sedlu ostaja 11 županov, v štirih občinah drugi krog
Novi župani v Cirkulanah, Podlehniku, Zavrču in na Destrniku
Približno polovica od 1,7 milijona volilnih upravičencev v Sloveniji seje v nedeljo udeležila sedmih lokalnih volitev v zgodovini samostojne države. Zaržup.ane212,.ob.čin.se je potegovalo 688 kandidatov. Vprvem krogu je bilo izvoljenih
Foto: Črtomir Goznik
Volilna zakonodaja •
Iz zapora učilnic res ne morete čistiti, lahko pa vodite občino
o Stran 6
Podlehnik •
Kraja denarja iz občinskega proračuna še brez sodnega epiloga
o Strani ó in 7
Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA

radioPTUJ
551er
Štajerski TEDNIK ,
701er
«JDie popusta
^ zlmlsažo Valens Augusta
50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal.
Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018.
2 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Spodnje Podravje • V sedlu ostaja 11 dosedanjih županov, v štirih občinah drugi krog, v štirih občinah
Novi župani: v Cirkulanah Žumbarjeva, Zavrču Pravdič in na Destrniku Pukšič
Približno polovica od 1,7 milijona volilnih upravičencev v Sloveniji seje v nedeljo udeležila sedmih lokalnih volitev v tov. V prvem krogu je bilo izvoljenih 156 kandidatov.
Foto: zasebni arhiv
Ne čelo občine Cirkulane prihaja Antonija Zumbar.
Foto: zasebni arhiv
Občino Podlehnik bo vodil Sebastian Toplak.
Foto: zasebni arhiv
Novi župan občine Zavrč je Slavko Pravdič.
Franc Pukšič je Vladimirja Vindiša premagal za 579 glasov.
V občinah Spodnjega Podravja je po prvem krogu volitev župansko funkcijo ohranilo 11 dosedanjih županov in ena županja: Milan Gabrovec (Markovci), Jože Kokot (Gorišnica), Alojz Kaučič (Juršinci), Darja Vudler (Sv. Andraž), Alojz Benko (Trnovska vas), Stanislav Glažar (Hajdina), Anton Leskovar (Kidričevo), Anton Butolen (Že-tale), Darinka Fakin (Majšperk), Mirko Cvetko (Sv. Tomaž) in Jurij Borko (Središče ob Dravi). Štiri občine so dobile nove župane: Franc Pukšič na Destrniku, Antonija Žum-bar v Cirkulanah, Slavko Pravdič v Zavrču in Sebastian Toplak v Pod-lehniku. V štirih občinah se bodo volivci o izbiri župana oziroma županje ponovno odločali čez 14 dni. Na Ptuju se bosta pomerila Nuška Gajšek in Štefan Čelan, v Ormožu Alojz Sok in Danijel Vrbnjak, v Vidmu Branko Marinič in Friderik Bra-čič ter v Dornavi Rajko Janžekovič in Janko Merc. Poglejmo podrobneje rezultate glasovanja.
Haloze s kar tremi novimi župani
Najprej v Haloze, kjer so bili v nedeljo izvoljeni trije novi župani. Janeza Jurgca (SDS), ki je občino Cirkulane vodil od njene ustanovitve, je premagala nestrankarska kandidatka Antonija Žumbar. Volivci so ji namenili 663 glasov ali 58 odstotkov. Zaradi bolezni Miran Vuk funkcije župana zadnji dve leti več ne opravlja. Njegovo delo je v tem času kot pooblaščenec izvajal podžupan Janko Lorbek (SLS), ki pa mu volivci na nedeljskih volitvah niso zaupali mandata. Izmed treh kandidatov je prejel najmanj glasov. Z dobrimi 58 odstotki podpore (443 glasov) je zmago prepričljivo slavil Slavko Pravdič (NSi), drugouvrščeni je bil neodvisni kandidat Robert Vuzem, ki je poleg Lorbka zadnji minuli dve leti v vlogi podžupana opravljal dolžnosti župana. V Podlehniku se je z županskega mesta poslovil dosedanji župan Marko Maučič. Odločil se je, da se bo posvetil delu v gospodarstvu oz. svojem gozdarskem podjetju. Zato tudi ni kandidiral. Kandidata za župansko funkcijo sta bila dva: Eva Pipan (SDS) in Sebastian Toplak (nestrankarski). Slednji je zmago slavil z dobrimi 76 odstotki podpore (705 glasov). Dva haloška župana, Darinka Fakin v Majšperku (SLS) in Anton Butolen (neodvisni) v Žetalah, sta bila že pred volitvami brez konkurence, saj sta bila edina kandidata za župansko funkcijo. Fakinovi je glas zaupalo 1.387 volivcev, 101 glasovnica za župansko funkcijo je bila neveljavna. Butolenu so volivci na-
menili 380 glasov, 47 glasovnic za župana je bilo neveljavnih. V Vidmu se je za mesto župana potegovalo sedem kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila nekdanji poslanec državnega zbora Branko Marinič (SDS) in dosedanji župan Friderik Bračič (SLS). Mariniču so volivci zaupali dobrih 28 odstotkov podpore (817 glasov), Bračiču pa nekaj manj kot 25 odstotkov oziroma 710 glasov. Oba kandidata sta se na lokalnih volitvah za funkcijo župana v preteklosti že pomerila, takrat je zmago slavil Bračič.
Ptujsko in Dravsko
i* •	i« • v, • •
polje: izvoljeni štirje dosedanji župani, v dveh občinah drugi krog
Na Ptuju se je za župansko funkcijo potegovalo sedem kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila Nuška Gajšek (SD) in Štefan Čelan (neodvisni, Lista Čelan). Gajškova je v nedeljo slavila z 28 odstotki podpore (2.991 glasov), Čelan ji je z dobrimi 24 odstotki sledil na drugem mestu (2.622 glasov). V drugi krog se za nekaj glasov ni uspelo prebiti Andreju Čušu, za Čelanom je zaostal za 186 glasov. S 1.094 glasovi podpore se je na četrto mesto uvrstil SDS-ov kandidat Rajko Fajt, na peto pa dosedanji poklicni podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek (neodvisni), ki je prejel 627 glasov. Igorju Majniku so volivci zaupali 264, Janezu Rožmarinu 247, Dejanu Doklu 194 in Robertu Križaniču 168 glasov.
V	občini Kidričevo je prepričljivo slavil dosedanji župan Anton Le-skovar (SDS). Volivci so mu zaupali skoraj 71 odstotkov podpore, kar je 2.270 glasov. Drugouvrščeni je Damjan Medved (SLS). Prejel je 664 ali 20,7 odstotka glasov. Na Hajdini je bilo o županu odločeno že pred volitvami. Dosedanji župan Stanislav Glažar ni imel protikandidata. V nedeljo mu je glas zaupalo 1.260 volivcev, 237 glasovnic za župana je bilo neveljavnih.
V	občini Markovci je zmago slavil dosedanji župan Milan Gabro-vec (LDS, SD), ki je imel dva protikandidata. Gabrovec je prejel 1.493 glasov oziroma 59 odstotkov. Dru-gouvrščeni Peter Majcen (SLS) je zbral 890 glasov (37 odstotkov). Tudi v Gorišnici na funkciji ostaja dosedanji župan Jože Kokot. Volivci so mu namenili 1.480 glasov (79 odstotkov). Njegov protikandidat Aleksander Zamuda (SSN) je prejel 395 glasov oziroma 21 odstotkov. V Dornavi, kjer so se za funkcijo župana potegovali štirje kandidati,
Foto: Črtomir Goznik
Med kandidati, ki so že do sedaj opravljali župansko funkcijo, so najvišjo podporo prejeli Jože Kokot (Gorišnica, 78,9 %), Mirko Cvetko (Sv. Tomaž, 75,6 %) in Anton Leskovar (Kidričevo, 70,7 %). Kokot in Cvetko sta imela po enega protikandidata, Leskovar dva. Med župani, ki so izvoljeni na novo, je najvišjo podporo zabeležil podlehniški Sebastian Toplak (76,3 %). V kampanji je imel eno tekmico.
sta se v drugi krog uvrstila dosedanji župan Rajko Janžekovič (SDS) in nestrankarski kandidat Janko Merc. Prvi je prejel 607 glasov (47 odstotkov) in drugi 350 (27 %).
Slovenske gorice: na Destrniku Pukšič, drugod brez sprememb
V občini Destrnik je z dobrimi 54 odstotki podpore (863 glasov) že v prvem krogu prepričljivo slavil nekdanji župan Franc Pukšič. Tokrat je na volitvah nastopil kot nestrankarski kandidat z listo NaJprej Destrnik. Dosedanji župan Vladimir Vindiš (neodvisni) je prejel slabih 18 odstotkov podpore ali 284 glasov. V občini Sv. Andraž sta se pomerila dosedanja županja in neodvisna kandidatka Darja Vudler ter njen predhodnik na županski funkciji Franci Krepša (NSi). Vudlerjevi so volivci zaupali 508 glasov (61,6-odstotka), Krepši pa 316 ali 38,4 odstotka. Tudi v občini Juršinci na funkciji ostaja dosedanji župan Alojz Kaučič (SLS). Prejel je 680 glasov ali slabih 59 odstotkov. Njegov protikandidat Donald Rus (neodvisni) je prejel 477 glasov oziroma dobrih 41 odstotkov. V Trnovski vasi je bilo o županski funkciji odločeno pred volitvami, saj dosedanji župan Alojz Benko (SLS) ni imel tekmeca. Prejel je 619 glasov, 30 glasovnic za župana je bilo neveljavnih.
Ormoško območje: Cvetko in Borko suvereno, v Ormožu drugi krog
V Ormožu po prvem krogu še nimajo izvoljenega župana. Za funkcijo se je tokrat potegovalo sedem kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila aktualni župan Alojz Sok (neodvisni, NSi) in dosedanji občinski svetnik, zaposlen v gospodarstvu, Danijel Vrbnjak (SDS). V Ormožu so volilne lističe preštevali najdlje. Čeprav je že kazalo, da se bo v drugi krog uvrstil neodvisni kandidat Miran Topolovec, se je vrstni red med njim in Vrbnjakom okrog polnoči spremenil. Vrbnjak je Topo-lovca prehitel za 48 glasov in se s 1.341 glasovi podpore oziroma 22,7 odstotka uvrstil v drugi krog. Alojz Sok je prejel 1.724 glasov ali dobrih 29 odstotkov. V Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu so volivci še en mandat zaupali dosedanjima županoma Juriju Borku (SDS) in Mirku Cvetku (NSi). Središki župan je imel tokrat dva protikandidata, tomaževski enega. Borko je zmagal s 743 glasovi podpore ali 67,5 odstotka. Drugouvrščena je bila neodvisna kandidatka Renata Pož-gan Bubek. Prejela je 307 glasov ali 28 odstotkov. Cvetko je zmago slavil z dobrimi 75 odstotki podpore (857 glasov). Njegov protikandidat Miro Rakuša (SDS) je prejel 276 glasov, kar je 24,4 odstotka.
Foto: MZ
torek • 20. novembra 2018
Aktualno
Štajerski	3
novo vodstvo
Podlehniku Toplak,
zgodovini samostojne države. Za župane 212 občin seje potegovalo 688 kandida-
Podravje in Slovenija: v Mariboru in Kopru še neodločeno
V Lenartu je z visokim deležem podpore (skoraj 80 odstotkov) zmago slavil dosedanji župan Janez Kramberger. Z 71 odstotki glasov na funkciji ostaja tudi dosedanji župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Še en županski mandat sta ohranila župana občin Starše Bojan Kirbiš in Duplek Mitja Horvat. V Mariboru se tekma za župansko funkcijo nadaljuje. V drugi krog sta se uvrstila kandidat SMC Saša Arsenovič in nekdanji župan ter kandidat NLS Franc Kangler. V petih mestnih občinah so dosedanji župani zmago z visokim deležem podpore slavili v prvem krogu. Prestolnico bo še naprej vodil Zoran
Zbirni podatki o uspehu strank
Največ izvoljenih županov ima v prvem Krogu SLS (23). Sledijo SD (14), SDS (12) in NSi (8). 87 izvoljenih županov je nestrankarskih. Med občinami, kjer se svetniki volijo po proporcionalnem volilnem sistemu, gre predvsem za večje občine, je največ glasov za svetniška mesta zbrala SDS (127.900 glasov - 537 mandatov). Na drugem mestu je SD (77.368 glasov - 333 mandatov).
Jankovič (nestrankarski, 60,6 %), Velenje Bojan Kontič (SD, 60 %), Celje Bojan Šrot (Županova lista, 57,7 %), Mursko Soboto Aleksander Jevšek (SD, 74 %) in Novo mesto Gregor Macedoni (nestrankarski, 65 %). V šestih mestnih občinah bodo tekli drugi krog. Poleg Ptuja se bodo volivci 2. decembra ponovno odpravili na volitve v Kopru,
kjer se je stolček zamajal na videz nepremagljivemu Borisu Popovi-ču, Kranju, Novi Gorici in Slovenj Gradcu.
Podatki o rezultatih volitev so povzeti po spletni strani Državne volilne komisije (DVK) v ponedeljek, 19. 11. 2018, dopoldan in so neuradni.
Mojca Zemljarič
Slovenija, Podravje • Pošiljatelji sumljivih pisem večinoma ostajajo neodkriti
Sumljive pošiljke so samo lani davkoplačevalce stale najmanj 45.000 €
V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim sumljivim pisemskim pošiljkam, naslovljenim na različne naslove državnih služb in institucij, občin, sodišč... Izjema pri tem ni niti Podravje. Še v začetku tedna so mariborski policisti ponovno imeli opraviti s tovrstno pošiljko s prahom, kije bila oddana v enem izmed mariborskih podjetij.
Doslej se sicer v nobenem primeru snovi niso izkazale kot nevarne, a vse te neslane šale nas drago stanejo - vsaka intervencija skupaj z analizo okoli 3.000 evrov.
Pisemske pošiljke s sumljivo vsebino so vse pogostejše, kaže statistika. Medtem ko je Policija po razpoložljivih podatkih v letih 2013/2014 zabeležila 5-7 tovrstnih primerov, se je v letu 2015 ta številka povzpela na 21, lani so obravnavali 15 primerov, v prvi polovici letošnjega leta pa že devet. Največkrat so naslovniki različni državni organi, občine, sodišča in druge organizacije in v posamičnih primerih tudi posamezniki. Tovrstnih podatkov glede naslovnikov posebej na Policiji ne vodijo, je pa bilo v vseh dosedanjih primerih ugotovljeno, da snovi v pisemskih pošiljkah zdravju niso bile nevarne.
SIK I I	Vtlll	I
sumljivimi pošiljkami želijo prestrašiti ali se maščevati
»Pošiljatelji s svojimi dejanji želijo nekoga prestrašiti in se mu maščevati zaradi različnih motivov, pogos-
to iz povsem iracionalnih vzgibov, spodbujenih z dnevnim družbenim dogajanjem. V realnosti pa so najbolj izpostavljeni delavci pošt, sprejemnih pisarn in posredovalci, ki se dejansko soočijo s domnevno prisotnostjo neznane snovi. Če bi pošiljka vsebovala dejansko nevarno snov, so zaradi nevarnosti
nenadzorovanega raztrosa lahko ogrožene tudi druge osebe. Škoda se dela tako naslovnikom, saj je moten proces dela za določen čas, kakor tudi prvim posredovalcem, ki se z izvedbo intervencije izpostavljajo nevarnostim. Tudi davkoplačevalci so oškodovani, ker v primeru, da storilec ni odkrit, se stroški krijejo iz
Število obravnavanih sumljivih pošiljk
2014/2014	5-7 primerov
2015	21
2016	Ni točnega podatka
2017	15
2018*	9
Vir: Generalna policijska uprava
državnega proračuna. Pomembna je t. i. posredna škoda, saj policisti, gasilci in drugi, ki so napoteni na tovrstno nalogo, v tem času ne opravljajo drugih varnostnih nalog v skupnosti,« pojasnjuje Drago Mene-galija z generalne policijske uprave.
K vsemu temu je torej treba prišteti še dejanske stroške. Po besedah Menegalije stroški intervencije, ki zajemajo delo policistov in gasilcev, ter stroški analize snovi znašajo 3.000 evrov: »Stroški policije in gasilcev so približno 2.000 evrov, dodati pa je treba še stroške analize, ki povprečno stane 1.000 evrov na vzorec.«
Podtakov, koliko storilcev oz. pošiljateljev sumljivih pošiljk odkrijejo, na policiji nimajo, saj ne vodijo statistike o tem.
Monika Horvat
Foto: Arhiv
Foto: Črtomir Goznlk
Na Ptuju v drugi krog Gajškova in Čelan
Nuška Gajšek se je takoj, ko je postalo jasno, da je dosegla najboljši rezultat, zahvalila volivcem za zaupanje, ekipi pa za podporo in delo v kampanji. V prvem krogu je premagala vseh šest protikandidatov in osvojila dobrih 28 odstotkov glasov. »Občutki so enkratni. Čisto sem prevzeta in ta hip ne morem dojeti, kakšen uspeh smo dosegli. Vem, da me v prihodnosti čaka odgovorno delo. Predvsem, da upravičimo zaupanje volivcev, ga ne izigramo in da dejansko delamo za ljudi. Naša kampanja do drugega kroga volitev bo povezovalna, tako kot je bila do sedaj. Želim si srečanja in vsebinskega pogovora s kandidati, ki se jim v drugi krog ni uspelo uvrstiti. Moja želja je, da se pogovorimo o programih in poenotimo o cilju, kam želimo peljati Ptuj v prihodnje: na temelju povezovanja, sodelovanja in konstruktivnosti,« je v nedeljo pozno zvečer povedala Gajškova, ki uspeh v prvem krogu pripisuje dobremu vzdušju v volilnem štabu s pozitivno naravnano, odprto, prijazno in konstruktivno kampanjo. »Tekmecev nismo žalili, predvsem smo v drugih iskali dobro. Verjamem, da je to moja formula za uspeh. Najbolj si želim povezanega Ptuja, saj le tako lahko napredujemo. Številne ideje za razvoj mesta so na dosegu roke, zato že sedaj vabim vse, da se mi pridružijo. Povezan in pozitiven Ptuj, to je moj cilj.«
Tudi Štefan Čelan se volivcem zahvaljuje za zaupanje in ekipi v volilnem štabu za dobro delo. V zadnjem tednu kampanje sta ga kot edinega kandidata doletela dva nizka udarca pod pasom: drugi članek na spletnem portalu Požareport o njegovi hobotnici in javni očitek, da zaposlenim na MO Ptuj obljublja ohranitev delovnih mest - če ga bodo obkrožili na volitvah in mu poslali fotografijo volilnega lističa. »Pričakujem, da bomo do drugega kroga nekoliko umirili strasti in bo potekala pravična, umirjena ter dostojna kampanja. Sedaj, ko sva v igri samo dva kandidata, bova imela priložnost ljudem predstaviti kako kaj narediti. Eno je imeti želje, drugo pa nekaj dejansko izvesti. Naš volilni izid v prvem krogu je zagotovo rezultat minulega dela in izkušenj,« je ob razglasitvi uvrstitve v drugi krog v nedeljo zvečer sporočil Čelan, ki si do naslednje volilne nedelje, 2. decembra, želi kampanjo brez podtikanj, blatenja, poniževanja in laži. »Pomembno je, da tekmujemo s programi in dobrimi idejami. Pričakujem civilizirano in kulturno kampanjo. Naj zmaga najboljši. 12 let delovnih izkušenj na županski funkciji mi je dalo toliko znanj in kompetenc, da bi lahko v prihodnjih štirih letih za občane postoril največ. Če bo vodenje mesta zaupano Nuški Gajšek, pa ji seveda nič ne zavidam. Naša svetniška skupina bo prisotna v mestnem svetu in smo pripravljeni konstruktivno sodelovati.«
Volilna udeležba v občinah Spodnjega Podravja
1 Občina	I Volilna udeležba (%) I
Sv. Andraž	83,0
Destrnik	73,6
Markovci	71,4
Sv. Tomaž	64,6
Središče ob Dravi	63,4
Videm	60,8
Kidričevo	59,9
Destrnik	59,6
Juršinci	59,4
Podlehnik	59,2
Gorišnica	58,6
Dornava	58,6
Zavrč	58,5
Ormož	57,2
Cirkulane	56,0
Ptuj	54,9
Hajdina	46,9
Majšperk	43,3
Žetale	40,0
Vir: DVK, 19. 11. 2018
4 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Žetale, Podlehnik • Obnova ceste Kozminci-Žetale-Rogatec gre h koncu
Regionalna cesta bo širša in varnejša
Predvidoma sredi prihodnjega meseca bo končana obnova slabih osmih kilometrov regionalne ceste Kozminci-Žetale-Rogatec, le za dva prepusta oz. mostova ustrezna soglasja in projektno dokumentacijo še pridobivajo; zgradili naj bi ju prihodnje leto.
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so podali popis del: »V sklopu pogodbe in popisov del se bo cesta razširila na 5,5 metra, za kar je treba odstraniti obstoječe bankine, izvesti izkope slabo nosilnih plasti ter jih nadomestiti s tamponskim materialom. Obnova vozišča poteka v skupni dolžini 7,6 kilometra. Na reciklirano plast se izvedeta še nosilni in obrabni sloj asfalta.«
V sklopu obnove bodo tudi zamenjali obstoječe mostove, kamnite zložbe za zaščito brežin ter pločnik za šolsko pot izven naselja Žetale, uredili bodo še prometno signalizacijo in varnostne ograje. Regionalna cesta med Kozminci in Rogatcem je prej v širino merila slabih pet metrov, zdaj bo pet in pol do šest metrov. Zaradi delnih zapor ceste promet usmerjajo semaforji. Dela bodo za 2.790.102 evra izvedli Asfalti Ptuj in Cestno podjetje Ptuj, podizvajalec je slo-venjegraško podjetje Kostmann. Investicijo bo v celoti pokril državni proračun.
Obnovljene regionalne ceste proti mejnima prehodoma Dobovec in Rogatec se bodo poleg domačinov razveselili tudi tranzitni turisti, ki se izogibajo mejnemu prehodu Gruškovje oz. nakupu slovenske vinjete.
Do Podčetrtka nekaj kilometrov še »manjka«
Župan občine Žetale Anton Bu-tolen je na problematiko omenje-
ne ceste opozarjal že pri načrtovanju avtocestnega odseka Dražen-ci-Gruškovje, a je takrat naletel na gluha ušesa; v sklopu gradnje avtoceste so vzporedno cesto uredili
Ptuj, Podravje • Investicije Centra šolskih in obšolskih dejavnosti
V Štrku in hostlu bodo menjali okna
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) vodi 24 domov po vsej državi. Eden izmed teh je Štrk v Spuhlji, kjer se bodo v začetku prihodnjega leta lotili investicijskih vlaganj. Več deset tisoč evrov pa bodo že letos namenili za zamenjavo oken hostla Kurent, katerega solastniki so.
Center deluje kot pomoč šolam pri izvajanju programov, svojo dejavnost pa izvajajo kot javno službo in tržno dejavnost (mladinski turizem ...).
Kot pojasnjuje direktor CŠOD Branko Kumer, sicer Ptujčan, ki je dolga leta vodil Šolski center Ptuj, skušajo zagotoviti čim več sredstev tudi za investicijska vlaganja, s tem pa ustvarjanje boljših pogojev. Del teh bo namenjen tudi investicijam na Ptuju. Ponudbe za zamenjavo oken na hostlu Kurent so si že pridobili in že čez nekaj dni naj bi stekla tudi dela. Skupaj bodo zamenjali 32 oken, od tega približno polovico strešnih, v mansardi objekta.
Hostel so sicer oddali v najem zasebniku. Za to potezo so se odločili skupaj s ptujsko občino, ki
ima 32-odstotni delež lastništva te stavbe. „Po zakonodaji pa je lastnik tisti, ki mora opraviti investicijska dela, povezana s samim objektom, zato se lotevamo teh vlaganj. Okna so v slabem stanju, zamenjava je bila že v planu, zdaj imamo zagotovljena sredstva in sledi realizacija," pojasnjuje Ku-mer.
Z najemnino letno prejmejo 15.500 evrov, za okna bo šlo 30.000 €
Na vprašanje, zakaj teh prostorov ni izkoristil CŠOD za svoje vsebine, Kumer odgovarja: „Naši domovi so izven urbanih naselij, le tri lokacije so izjema. Kurent je bil praktično vsiljen Centru v preteklosti, najprej sploh nismo bili
organizirani za izvajanje dejavnosti hostla. Ta zgradba je delovala kot mladinski center, a zgodba ni zaživela. Zato se trudimo vsaj nekako izkoristiti to nepremičnino," pravi direktor. A z najemnino, ki znaša 1.900 evrov mesečno (68 % tega zneska prejme CŠOD), dobička ne ustvarjajo. S celoletno najemnino ne bodo pokrili niti zneska vlaganj v zamenjavo oken, ki je ocenjen na okrog 30.000 evrov.
Še nekaj več sredstev pa naj bi potrebovali za investicijo v dom Štrk v Spuhlji. Ta je polno zaseden skoraj celo leto. Okrog 50-60 otrok obišče dom tedensko, letno več kot 3.000. „Seveda smo skušali narediti tudi povezavo Štrk-hos-tel Kurent, a se ni izšlo," še sklene Kumer.
Dženana Kmetec
júj}JJSJČO ^¿^OSIS^E
= C ŠOP
Zamenjali bodo 32 starih, preperelih oken.
le do Kozmincev. Ob odprtju prve etape avtocestnega odseka Dra-ženci-Gruškovje novembra lani so se v Podlehniku sestali pristojni ministri ter župani občin Podlehnik, Žetale, Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. Podpisali so pismo o nameri, da se obnova regionalne ceste Kozminci-Žetale-Rogatec uvrsti v načrt investicij za obdobje 2018-2020. Takrat so sicer govorili o obnovi približno 19 kilometrov ceste, vse do Podčetrtka.
Junija letos so v Žetalah pripravili slavnostni podpis pogodbe za
Naslednji korak: avtobusna postajališča
Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da so si v sklopu obnove regionalne ceste skozi Žetale želeli urediti tudi štiri avtobusna postajališča: »Pred dvema letoma je posebna komisija ugotavljala, da načrtovana postajališča ne bi bila varna - niso na preglednih mestih, saj so povsod ovinki. To je sicer malo čudno; še manj je varno, če morajo avtobusi stati na cesti. Kam bi avtobusna postajališča lahko prestavili, ne vem. Občina tako ni naročila projektov, saj nismo bili prepričani, da bomo dobili potrebna soglasja. Postajališč tako v sklopu obnove regionalne ceste ni bilo mogoče postaviti. Paradoks je, da imamo na nekaterih lokalnih cestah avtobusna postajališča urejena, ob regionalni cesti pa ne. Upam, da bomo v doglednem času to vendarle lahko rešili.«
Kljub temu je izrazil zadovoljstvo ob novi pridobitvi: »Tako izgradnja avtoceste kot obnova regionalne ceste sta za občane Žetal velik dogodek. Regionalna cestaje bila povsem uničena, zato smo obnove zelo veseli. Delnim zaporam ceste smo se v času del pač morali prilagajati. Morda je bilo malo sporno, da so nekateri (ne izvajalci del) vozili po ozki cesti čez Varvasele, zato je ta zdaj malo poškodovana. Uradni obvoz je sicer potekal čez Majšperk, pa ga žal niso vsi upoštevali...«
obnovo slabih osmih kilometrov ceste, udeležil se ga je sam takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Direktor DRSI Damir Topolko je takrat zagotovil, da se bodo dela še nadaljevala: »Cestni odsek med Kozminci in Rogatcem je najslabši, zato smo se ga lotili najprej. Naprej, proti Podčetrtku,
je cesta bolj ali manj v dobrem stanju, je pa na nekaterih delih preozka.« Kdaj bodo dela nadaljevali tam, še ni znano. Poleti so pristojni sicer napovedali, da bo nov asfalt od Kozmincev do Žetal končan v štirih mesecih, a se bodo dela očitno malo zavlekla.
Eva Milošič
Starše • Pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo šole v Marjeti
Otroci v novi šoli že naslednje leto
Občina Starše že nekaj časa predvideva gradnjo nove podružnične šole v Marjeti. Konec oktobra so od Upravne enote Maribor končno pridobili gradbeno dovoljenje in po novem letu bodo začeli prva dela.
Gradbeno dovoljenje obsega tudi ureditev okolja na celotnem območju, nove dovozne ceste, parkirišča, kolesarnice in zunanje igralne površine za vrtec in šolo.
Takoj po novem letu se bodo začela prva dela, na občini pa upajo, da bodo gradnjo končali še v letu 2019. Takoj ko se bodo učenci vselili v nove prostore, bodo staro šolo porušili. Za gradnjo bo treba odšteti približno 1.700.000 evrov, od tega pričakujejo od Eko sklada in Ministrstva za šolstvo 500.000 evrov.
V novi šoli bo v kleti urejena večnamenska telovadnica, ki jo bodo v popoldanskem času uporabljali tudi krajani za rekreacijo in kulturne prireditve. »V pritličju bodo prvi štirje razredi. Prvi in drugi razred bosta imela pokrito teraso. V pritličju bodo še dva kabineta, zbornica, knjižnica, ločena računalniška učilnica, kuhinja z jedilnico in garderobni prostor ter sanitarije,« razlagajo na občini. Nova šola bo povezna z obstoječim vrtcem, ki mu bodo prizi-dali dodatno - četrto igralnico.
»Da bomo prostor čimbolj izkoristili, bomo zelene površine uredili tudi na ravni strehi,« še razlagajo na občini. Načrt predvideva objekt v velikosti 2.163,3 kvadratnih metrov, prav tako pa je že predviden nov dovoz do šole. Nova pot bo speljana mimo zadruge, promet bo urejen dvosmerno.
S sprejetim občinskim prostorskim načrtom je v tem delu mogoča tudi gradnja 15 do 20 stanovanjskih hiš.
Vida Božičko
Foto: Arhiv Občine Starše
Skica predvidene podružnične šole v Marjeti
Foto: EM
Foto: CG
torek • 20. novembra 2018
Za kratek čas
Štajerski	5
Ptuj • Vrtčevska kuhinja sploh zadostuje standardom?
Kam bi preselili Mačice in centralno kuhinjo
V sklopu Vrtca Ptuj deluje 11 organizacijskih enot, za vse pa hrano pripravljajo v centralni kuhinji. V neprimernih kuhinjskih prostorih, ki so potrebni nujne prenove, kuhajo tri obroke dnevno za 1.000 otrok in 180 zaposlenih.
O tem, da sta celotna enota Mačice in centralna kuhinja, ki deluje v sklopu tega objekta, nujno potrebni sanacije, se govori že več let. Manjši premiki so se v zadnjih letih sicer zgodili, kakšni pomembnejši pa so se postavili v dolgoročni plan. A kot pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak, v nedogled ne bo šlo tako. Pred dvema letoma je sanitarna inšpekcija že zagrozila z zaprtjem kuhinje, ravnateljica pa tudi dve leti zatem izraža bojazen, da bi se zgodba lahko ponovila, saj vsi problemi še vedno niso urejeni.
Celotna stavba, ki je bila zgrajena leta 1971, je potrebna sanacije, saj pomembnih vlaganj v zadnjih 47 letih ni bilo. Večkrat je bila v planu selitev celotnega objekta na drugo lokacijo, a iz te moke - vsaj do danes - še ni bilo kruha. Potrebo po obnovi ali selitvi so podrpli
številni politiki, tudi člani sveta zavoda, a denarja za izvedbo ni.
Za novogradnjo potrebnih 5 do 6 milijonov evrov
Po ocenah, s katerimi razpolaga ptujski župan Miran Senčar, bi za izgradnjo nove enote Mačic skupaj s sanacijo kuhinje potrebovali več kot pet milijonov evrov: „Zavedamo se, da moramo nekatere enote prenoviti. Za enoto Mačice dolga leta obstaja načrt; da se podre, zamenja za oskrbovana stanovanja in na drugi lokaciji zgradi nov vrtec. Ti idejni načrti še vedno obstajajo, seveda pa je to velika investicija, težka 5, 6 milijonov evrov. Občina je sama ne bo zmogla."
Približno dva milijona evrov bi, po izračunih Vučakove, stala zgolj
Spomnimo
Podravje • Malo voznikov poskuša izterjati odškodnine zaradi udarnih jam
Če je poškodovana cesta označena, se boste obrisali pod nosom
Udarne jame, nagrbančeni asfalt in druge nepravilnosti na cestiščih lahko presekajo pnevmatiko, poškodujejo platišče ali celo podvozje. Mehaniki se dnevno soočajo s tovrstnimi poškodbami, mi pa smo preverili, kako je s povračilom škode zaradi udarnih jam.
Najbrž z namenom, da tudi ministru predstavijo problematiko, so zajtrk organizirali prav v enoti Mačice.
- ureditev nove vrtčevske kuhinje;
zamenjava inštalacij in obnova sanitarij v enoti Mačice. Ravnateljica pravi, da razpisov, na katere bi se lahko prijavljali, zadnja leta praktično ni bilo. Upajo, da bodo objavljeni v čim krajšem obdobju ter seveda, da bodo na njih uspešni. Leta 2014 je bila sicer stavba energetsko obnovljena, a njena notranjost je nujno potrebna osvežitve.
Ptujska občinaje želela dejavnost iz Mačic preseliti na novo lokacijo na Osojnikovi cesti. Leta 2012 so pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, se prijavili razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicije, a niso bili uspešni.
Zadnji predlog, ki gaje podal Vrtec, pa je bil, da se uprava in kuhinja preselita v prostore na Raičevi 14, ki jim jih je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v upravljanje predalo leta 2012.Takrat so postavili pogoj, da se objekt za potrebe predšolske vzgoje uredi v roku sedmih let; torej do leta 2019. V Mačicah naj bi imeli številne težave: dotrajane kanalizacijske in vodovodne cevi, nezadovoljiv klimatski sistem, dotrajan sistem prezračevanja, stare plinske in električne instalacije, dotrajan strop, ki ne dopušča ustrezne pričvrstitve luči v kuhinji, dotrajano dvigalo...
Predlog je bil v začetku letošnjega leta podan tudi na ptujsko občino, a do danes - vsaj kakšnih vidnih - rezultatov ni.
O stanju državnega cestnega omrežja so precej zgovorni podatki iz zadnjih meritev, ki so pokazale, da je od razpadajočega 6.000-ki-lometrskega omrežja v dobrem stanju le tretjina cest. Na Direkciji RS za infrastrukturo ocenjujejo, da so se ceste z letošnjimi obnovami in vzdrževalnimi deli izboljšale: »Zadnje meritve so bile opravljene v obdobju 2016 -2017, takrat je bilo v zelo slabem in slabem stanju 60 % oz. 3.405 kilometrov državnih cest, v dobrem in zelo dobrem stanju pa 31 % oz. 1.738 kilometrov državnih cest, vendar je bilo v letu 2018 izvedeno dobrih 800 kilometrov preplastitev ter vrsta rekonstrukcij in modernizacij, zato je stanje bistveno izboljšano. V letu 2018 je bilo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo ter redno vzdrževanje v proračunu zagotovljenih dobrih 260 milijonov evrov.«
V petih letih zelo malo zahtevkov za povračilo škode
Kljub temu pa podatki kažejo, da je zelo malo voznikov, ki poskušajo škodo na vozilu zaradi udarnih jam izterjati pri vzdrževalcu. Na Direkciji so namreč postregli s podatki, da so v zadnjih petih letih prejeli vsega skupaj le 25 zahtevkov, od tega v letu 2015 niti enega samega. A kot so dodali, podatki niso popolni, saj v te številke niso zajeti zahtevki voznikov, ki so se obrnili neposredno na koncesionarja, ki je odgovoren za vzdrževanje cest. »Poškodovanja kot posledica udarnih jam so glede na povprečni letni dnevni promet zanemarljiva. Vsi zahtevki se rešujejo preko zavarovanja odgovornosti pri opravljanju
dejavnosti javne službe koncesio-narja. Zahtevki so bili odstopljeni v reševanje pristojnemu koncesi-onarju, ki nas z njihovo rešitvijo ni seznanjal. Zaradi navedenega tudi ne razpolagamo z višino odškodnin, izplačanih za povzročeno škodo zaradi udarnih jam«, pojasnjujejo.
Odgovorni so koncesionarji, a le, če nepravilnosti na cesti ne označijo
Sicer pa so najpogostejše poškodbe zaradi udarnih jam poškodbe pnevmatik in platišč. Odgovornost za tako nastale poškodbe nosijo koncesionarji, vendar le, če nepravilnosti na cesti niso bile ustrezno označene s prometno signalizacijo: »Če je poškodovano vozišče označeno s prometno signalizacijo, praviloma zavarovalnice zahtevke zavračajo, vendar
udeležencem v prometu ostajajo vsa pravna sredstva, da povračilo škode zahtevajo od koncesionar-ja. Pri vsaki obravnavi odškodninskega zahtevka se ugotavljajo okoliščine konkretnega škodnega dogodka in izpolnjevanje predpostavk odškodninske odgovornosti, zato enoznačnega odgovora glede odgovornosti in obveznosti povračila škode ni mogoče dati.«
Zanimalo nas je še, kdo krije škodo, če posameznik na cesti naleti na nepričakovano oviro oz. predmet in zaradi tega poškoduje svoje vozilo, a kot pravijo, tudi na to vprašanje enoznačnega odgovora ni: »V primeru poškodovanja vozila zaradi predmeta na cesti se ugotavljajo vrsta predmeta, vzrok, zakaj je predmet na cesti, in druge okoliščine škodnega dogodka, zato pojasnila, kdo krije škodo, ni mogoče dati, saj se odgovornost ugotavlja glede na ugotovitve postopka.«
Monika Horvat

A
t 120
Poškodovano vozišče
Minister Pikalo: "Z rebalansom državnega proračuna tudi denar za tovrstne naložbe"
Tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se zaveda, da bo treba najti rešitev za ta problem. Ob obisku na Ptuju je dejal: „Za vrtce od leta 2010 nismo
imeli razpisa za sofinanciranje. Ob rebalansu državnega proračuna za leto 2019 bomo nekaj denarja namenili za investicije v šolsko in predšolsko vzgojo. Vse potrebne stvari bomo pred razpisom pripravili, pozvali občine, da nam sporočajo potrebe, zato, da bo ob re-balansiranju državnega proračuna izvedba čim hitrejša."
Dženana Kmetec
Ormož • Zdravstveni dom odslej s sodobnimi prostori
Odprli 1.000 m2 novih prostorov
Ormoški zdravstveni dom, v katerem so se dolga leta spopadali s prostorsko stisko, je večji za 1.000 kvadratnih metrov novih ustreznejših površin. Prostori bodo v polni uporabi do konca leta.
»Po desetletnih prizadevanjih za novogradnjo smo končno realizirali to našo veliko investicijo - izgradnjo prizidka in prenovo mansarde, s katero smo pridobili dodatnih 1.000 m2 površin. Vsekakor bodo ti prostori našim izvajalcem omogočali kakovo-stejšo in strokovnejšo obravnavo ter boljše pogoje dela, uporabnikom pa, da bodo naše zdravstvene storitve dobili na enem mestu,« je ob slovesnem odprtju prizidka poudarila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko.
Nekatere prostore jim je doslej že uspelo opremiti. Še v tem mesecu nameravajo v mansardo preseliti dejavnost otroškega in šolskega
dispanzerja, do konca leta pa v spodnje prostore splošno, referenčno in specialistične ambulante. V mansar-di prizidka so že opremili prostore t. i. »Centra za krepitev zdravja« v okviru EU projekta, za katerega jim je na razpisu Ministrstva za zdravje uspelo pridobiti 400.000 evrov. Nove prostore je dobila tudi urgentna služba.
Naložba je bila vredna približno 1,5 milijona evrov, kar je skoraj 300.000 evrov več od sprva predvidenega. Kot je pojasnila direktorica, je do podražitve prišlo predvsem zaradi vključitve izgradnje Centra za krepitev zdravja. Zdravstveni dom je za realizacijo investicije poleg lastnih sredstev s poroštvom občin usta-
noviteljic najel 15-letni kredit v višini okoli 1,3 milijona evrov, pri čemer bodo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v prihodnjih letih odplačale okoli milijon evrov.
Odprtja novih in prenovljenih prostorov se je med drugimi udeležila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ter vsem zaposlenim izrekla pohvalo, saj se zaveda, kako težko je tovrstne investicije pripeljati v lokalno okolje. Čestitke je izrekel tudi župan Alojz Sok, v nadaljevanju pa dejal, da jih čaka še ureditev tamkajšnjega parkirišča, ki pa bi bilo že zgrajeno, če ne bi imeli težav z ureditvijo mej s sosed i...
Monika Horvat
Z leve: župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, direktorica občinske uprave občine Središče ob Dravi Jelka Zidarič Trstenjak, predstavnik delavcev ZD Ormož Marko Meško, direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in ormoški župan Alojz Sok
Foto: CG
Foto: MH
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Podlehnik, Ptuj • Kraja denarja iz občinskega proračuna še ni dobila končnega epiloga
Računovodja kameradom neupravičeno
Po dobrem desetletju, odkar je iz računovodstva občine Podlehnik neupravičeno curljal denar, primer do danes na sodišču priznali, se zgodba za četrtega vpletenega in obdolženega na sodišču še ni končala.
Spomnimo. Marko Maučič je hitro po tem, ko je nastopil funkcijo župana občine Podlehnik, zasledil neupravičeno odtekanje sredstev iz proračuna občine. Tedanji računovodja Rajko Prelog je med letoma 2006 in 2011 denar nakazoval svojim kameradom, ne da bi za to obstajala osnova. S tem je zlorabil položaj ter sebi in drugim protipravno pridobil premoženjsko korist v znesku 177.000 evrov. Da je denar neupravičeno nakazoval na transakcijske račune svojih „partnerjev", je Prelog sodišču priznal. Izvršil je 106 neupravičenih transakcij, za katere ni bilo nobene dejanske in pravne podlage. Osebe, ki so denar prejele, za ta nakazila za občino Podlehnik niso izvedle nobenih storitev ali ji dobavile blaga. Prelog je denar nakazoval na svoj transakcijski račun, na račun Francija Brande (zasebni in poslov-
ni: s. p., podjetji Ajdaren in Žepek), Dejana Seliška in podjetij, ki jih je ta zastopal (E-Park, Prolingua, E-Standard). Prelog, Branda in Se-lišek so neupravičeno pridobljen denar, ki so ga dobili nakazanega iz proračuna občine Podlehnik, trošili za svoje zasebne in poslovne namene. Selišek in Branda sta vedela, da denar na njune račune prihaja neupravičeno in da tedanji občinski računovodja Prelog, ki je transakcije izvajal, za to ni imel nobene pravne podlage. Ne Selišek ne Branda oziroma njuna podjetja z občino Podlehnik niso sklenili nobenega posla. Denar je bil pridobljen s kaznivim dejanjem na škodo občine Podlehnik. Pre-logu je sodišče za kaznivi dejanji zlorabe položaja in pranja denarja izreklo zaporno kazen treh let, ki jo je ob delavnikih preživljal na prostosti, ob koncu tedna pa za zapahi. Sodišče mu je dosodilo tudi stransko denarno kazen v višini 5.000 evrov. Branda je bil za pranje denarja pogojno obsojen na eno leto in štiri mesece zapora s preiskusno dobo treh let, dobil je stransko de-
narno kazen v znesku 2.000 evrov. Sodišče je Prelogu naložilo tudi povračilo denarja občini Podlehnik - 115.0000 evrov. Za pranje denarja je bil pravnomočno obsojen tudi Selišek, vsi trije (Branda, Selišek in Prelog) pa so sodišču krivdo priznali oziroma so se o priznanju krivde dogovorili že s tožilstvom.
Četrti obdolženi kridve ne priznava
Četrtemu domnevnemu sosto-rilcu Stanislavu Plavčaku krivda za očitano mu kaznivo dejanje pranja denarja še ni dokazana. Po zadnji obtožnici, ki jo je sestavila okrožna državna tožilka Teja Belšak Kukovec, se mu očita protipravna pridobitev 45.000 evrov, ki da jih je občinski računovodja Prelog naupravičeno nakazal na njegov transakcijski račun. Za denar, ki ga je sprejel in z njim razpolagal, bi po mnenju tožilstva moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja,a je to malomarno prezrl. Tožilstvo meni, da je pri kaznivem dejanju pranja denarja v dogovoru s Prelogom
Zgodba o neupravičenih nakazilih iz proračuna občine je stara dobro desetletje. Sodni mlini o njej še vedno meljejo.
Sveti Andraž, Slovenija • Nenavadna volilna zakonodaja
Iz zapora učilnic ne morete čistiti, lahko pa vodite občino
Prvi krog lokalnih volitev je za nami, a bodo nekatere vroče predvolilne bitke še dolgo odmevale. V poštnih nabiralnikih občanov Svetega Andraža v Slovenskih goricah seje najprej znašel letak z obtožbami enega županskega kandidata, potem pa še drugega...
V neodvisni listi Skupaj za ljudi!, na kateri je kandidirala sedanja andraška županja Darja Vudler, so opozorili, da županski kandidat Franc Krepša (Nova Slovenija) javnosti ni seznanil z dejstvi, ki bi pomembno vplivala na njegovo županovanje: »Javnosti še do danes ni podal razlage, ki se nanaša na pravnomočno sodbo, ki izhaja še iz časa njegovega županovanja. Kandidat za župana Franc Krepša je namreč na podlagi Zakona o javnem naročanju pravnomočno obsojen z denarno globo in sankcijo, da tri leta ne sme voditi, odločati ali kakorkoli drugače sodelovati v postopkih javnega naročanja. Omenjeni je namreč septembra 2014 na območju občine kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti oddal javno naročilo za preplastitve cest brez ustreznega postopka javnega naročanja, čeprav tega zakon ni dopuščal, in sicer v vrednosti 103.105 evrov z DDV.«
Franc Krepša je odgovoril, da je bila globa posledica nepravilne odločitve zadolženih za javna naročila: »Takrat mi je bilo rečeno, da lahko preplastitve, ki smo jih načrtovali, naredimo v okviru vzdrževalne pogodbe. To je imela naša občina, kakor tudi vse ostale
občine, sklenjeno s Cestnim podjetjem Ptuj.« Poudaril je, da ni šlo za okoriščanje kogarkoli: »Vse to so seveda preverjali kriminalisti in drugi organi pregona.« Dejal je, da je bila preplastitev okoli šestih kilometrov cest precej cenejša, kot so bile preplastitve cest v iztekajočem se mandatu: »S ponosom vam lahko zatrdim, da bi še enkrat z
velikim veseljem plačal globo 500 evrov, če bi lahko ponovil tako uspešno investicijo, kot sem jo s svojo prejšnjo ekipo takrat!«
Dodal je še, da izrek stranske sankcije (triletne izločitve iz postopkov javnega naročanja) ni bistven: »Župani tako ali tako ne sodelujejo v postopkih javnega naročanja. Naloga župana je imenovati
komisije za izvedbo javnih naročil, ki na osnovi razpisnih kriterijev izberejo najugodnejšega izvajalca.«
Svojo protikandidatko je obtožil ponarejanja podpisa direktorice občinske uprave, Vudlerjeva pa je zatrdila, da ima v zvezi s »ponarejanjem« podpisov oprostilno sodbo ... V preostale obtožbe in blatenja se (tokrat) ne bomo poglabljali.
Kandidira lahko tudi tisti, ki bi mu ob izvolitvi mandat nemudoma prenehal
Zanimalo nas je, ali lahko kaznovanost na kakršen koli način ovira ali kandidiranje za župana ali opravljanje županske funkcije. Na Državni volilni komisiji so povedali: »Zakon o lokalnih volitvah določa, da imajo volilno pravico (tako aktivno kot pasivno, op. a.) polnoletni državljani in nekaznovanosti ne opredeljuje kot pogoj za uresničevanje volilne pravice.« Za mesto župana se torej lahko poteguje kdorkoli - ne glede na to, ali je bil v preteklosti že ovaden, obtožen ali celo pravnomočno obsojen (tudi na zaporno kazen). Medtem morajo vsi kandidati za delovno mesto čistilke v osnovni šoli prijavi obvezno priložiti potrdilo o nekaznovanosti .
Če oz. ko je kaznovana oseba dejansko izvoljena na mesto župana, pa v veljavo stopijo zakonske določbe o prenehanju mandata. Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) so pojasnili: »Županu lahko mandat preneha predčasno (pred rednimi lokalnimi volitvami), pred-
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
vsem če izgubi volilno pravico (se preseli v drugo občino), če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije ali če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.« V teh primerih je treba izpeljati nadomestne volitve. Za županski stolček se torej sme potegovati tudi kandidat, za katerega je vnaprej znano, da bo ob njegovi izvolitvi volitve treba razpisati še enkrat.
Na MJU so zagotovili, da ima Zakon o lokalni samoupravi v primeru daljše odsotnosti oz. zadržanosti župana (torej tudi v primeru prestajanja do pol leta trajajoče zaporne kazni) ustrezno varovalko; določa namreč, da župana v tem času nadomešča in tekoče posle opravlja podžupan ali, če župan podžupana ni imenoval, najstarejši član občinskega sveta. Naša zakonodaja tega, da si bodo volivci na vodilnih položajih želeli ljudi v bolj ali manj hudih kazenskih postopkih, pač ni predvidela .
Eva Milosic
Foto: ČG
Za mesto župana se lahko poteguje kdorkoli - ne glede na to, kaj piše v njegovi kazenski evidenci. Če pa funkcijo nastopi, nepogojna zaporna kazen ne sme biti daljša od pol leta.
torek • 20. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
nakazal 177.000 €
ni dobil epiloga. Medtem ko so trije storilci kaznivo dejanje
Foto: Črtomir Goznik, Profmedia
sodeloval zavestno. Po podatkih, zbranih v preiskavi, naj bi bilo na njegov račun neupravičeno izvedenih 21 nakazil, čeprav v zvezi s prejetimi nakazili za občino ni opravil nobene storitve ali dobavil blaga ter izstavil računa. Plavčak naj bi po mnenju tožilstva denar dvigoval v gotovini in ga izročal nazaj Prelogu, s čimer naj bi zakril sledljivost nadaljnjega denarnega toka. Z opisanimi dejanju naj bi storil kaznivo dejanje pranja denarja. O njegovi krivdi ta čas odloča tričlanski senat ptujskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kola-rič. Obramba obdolženega se je na zadnji obravnavi, ki je bila minuli četrtek, sklicevala na poman-kljiv nadzor občine nad transakcijami iz občinskega proračuna. Pa tudi, da naj bi dokumentacija, vezana na kazniva dejanja, na občini Podlehnik izginila oziroma je ni moč najti. „Listin nismo ne prirejali in ne odstranjevali," je povedal župan Podlehnika Marko Maučič. Odvetnik občine Rok Gerlovič je nadaljeval: „Dokaza-
no dejstvo je, da je Prelog občini kradel denar. Ker je šlo za tatvino denarja, je logično, da ne more biti listinsko dokumentirana." Plavčakov odvetnik je dodal, da njegova stranka ni mogla vedeti, da denar izvira iz kaznivega dejanja: „Nihče pri zdravi pameti ne bi privolil v takšen način izplačila denarja, če bi vedel, da sodeluje pri kaznivem dejanju." Dodajmo, da je Plavčak z občino Podlehnik sicer sodeloval in zanjo izvajal komunalne storitve. Računov za izvedeno delo naj bi občini izdal 44, 21 nakazil naj bi bilo brez pravne podlage (ne da bi bile storitve izvedene in zanje izdani računi). „Računovodja Prelog za nakazila Plavčaku, ki so pod obtožnico, ni imel pravne podlage, zato dokumentacija ne obstaja.To je Prelog tudi sam povedal," je izpostavila tožilka Belšak Kukovčeva. Glavna obravnava se bo nadaljevala v sredini decembra, ko bo sodišče zaslišalo še tri priče, ki jih predlaga obramba. Predvidoma se takrat pričakuje tudi izrek sodbe.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Delež tujih državljanov med prebivalci hitro raste
Največ tujcev iz držav nekdanje Jugoslavije
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) Slovenija glede na državljanstvo prebivalcev iz leta v leto postaja bolj heterogena.
Z vidika državljanstva prebivalcev je najbolj homogena pomurska, najbolj »pisani« pa sta obalno-kraška in osrednjeslovenska statistična regija. V zadnjem desetletju se je delež tujih državljanov med prebivalci najbolj zvišal v koroški in podravski statistični regiji, najmanj pa v pri-morsko-notranjski.
V Podravju je pred desetletjem prebivalo 313.542 slovenskih in 7.331 tujih državljanov, letos pa 305.650 slovenskih in 16.408 tujih državljanov. Delež tujih državljanov se je zvišal tako zaradi večjega števila tujih kot zaradi nižjega števila slovenskih
Foto: Svet24
Največji porast deleža tujih državljanov v zadnjih desetih letih beležimo na Koroškem in v Podravju.
Delež tujih državljanov med prebivalci
Statistična regija	2008 (v %)	2018 (v %) Porast 2008 ir	mM	
Koroška	1,6	3,6	125,0	
Podravska	2,3	5,1	121,7	
Pomurska	0,8	1,7	112,5	
Osrednjeslovenska	3,9	7,5	92,3	
Gorenjska	2,8	5,3	89,3	
Savinjska	3,2	5,9	84,4	
Obalno-kraška	5,9	10,5	78,0	
Posavska	3,1	5,4	74,2	
Goriška	3,4	5,5	61,8	
Jugovzhodna Slovenija	2,8	4,5	60,7	
Zasavska	2,7	4,2	55,6	
Primorsko-notranjska	4,2	6,4	52,4	
SLOVENIJA	3,1	5,9	90,3	
Vir: Statistični urad RS
Opomba: V tabeli so zajeti podatki za drugo polletje leta 2008 (za prvo polletje namreč niso dostopni) in prvo polletje letošnjega leta (za drugo polletje podatkov še ni).
državljanov - ne le v Podravju, tudi v vsej državi.
Največ v Podravju živečih tujih državljanov je iz držav nekdanje Jugoslavije (11.925 ali 72,2 % vseh tujih državljanov), sledijo jim državljani držav Evropske unije (3.202 ali 19,5 %) in državljani drugih držav (1.281 ali 7,8 %).
Delež žensk med tujimi državljani, prebivajočimi v Podravju, sicer narašča, a kljub temu letos še vedno znaša le dobrih 31 %, v Sloveniji je njihov delež dobrih 35 %. Na prvi dan letošnjega leta je v naši državi skupno prebivalo 121.875 tujih državljanov.
Eva Milošič
Podravje • Ugotovitve Centra za preprečevanje odvisnosti in zdravljenje od prepovedanih drog
Največ odvisnikov v občinah Markovci in Gorišnica
Septembra letos je v Zdravstvenem domu Ptuj svoja vrata odprla metadonska ambulanta, minuli teden pa je začela delovati še mobilna enota oziroma „bel kombi". Doslej so imeli največ dela z odvisniki na področju dveh občin: Markovcev, ki po številu odvisnikov (zaenkrat) krepko prednjači, in Gorišnice. Doslej je pomoč poiskalo 18 odvisnikov. Največji izziv pa je k zdravljenju pritegniti „skrito" populacijo.
Po dveh mesecih dela v ambulanti in nekaj dnevih izkušenj na terenu so se zaposleni v Zdravstvenem domu Ptuj v torek srečali z dr. Andrejem Kastelicem, priznanim psihiatrom, predstojnikom Centra za zdravljenje odvisnosti Psihiatrične klinike Ljubljana. Prav Kastelic je centre vzpostavil v že 32 državah sveta, zato so njegove dolgoletne izkušnje na tem področju izjemno pomembne in dragocene.
Kot je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, gre za pomemben program, ki bo imel večplastne učinke. Osnovni namen je omejiti uporabo in posledice uporabe prepovedanih substanc. V zelo kratkem času jim je uspelo vključiti 18 uporabnikov, največ iz občin Markovci in Gorišnica. Novo dejavnost izvajajo v sklopu programa Pot gor.
„Po dolgih letih se je na tem področju začelo nekaj dogajati tudi na Ptuju. Pomembno je, da ljudje razumejo, da je to eden najboljših programov na svetu. Metadon, ki ga imajo ljudje za nekaj slabega, je treba sprejeti kot zdravilo, in to takšno, ki rešuje življenja," je izpostavil Kastelic in dodal: „Tako
dobrega zdravila za odvisnost od alkohola sploh nimamo."
Metadon: zdravilo,
1 •	V • V* II	•
ki rešuje življenja odvisnikov
Da se ob vzpostavitvi centrov v večini okolij pojavi pomislek o smiselnosti, češ da ni potrebe po tem, je Kastelic že vajen. A v isti sapi dodaja: „Dokler ni centra, se problema sploh ne zazna."
Povprečna starost odvisnikov je med 38 in 40 let, statistični podatki pa kažejo, da se jih približno tretjina zdravi uspešno. K odvisnosti naj bi približno 30 % prispevala genetika, preostalo so vplivi okolja in ostali dejavniki.
„V Sloveniji so z metadonsko terapijo dobro pokriti tudi zapori. Okrog 500 do 600 ljudi je na substitucijskih zdravilih," je podatke predstavil Kastelic, ki meni, da odvisnost ni bolezen, temveč življenjski stil. Zelo pomembno se mu zdi, da so odvisniki v programih nadzorovani, kar je nedvomno bolje, kot da so na cesti.
Ptujski Zdravstveni dom s svojo mobilno enoto orje ledino na tem
področju. Na kakšen način in kje bo mobilna enota kdaj prisotna, bo v veliki meri odvisno od potreb odvisnikov. V začetni fazi je včasih potrebno dnevno podeljevanje substitucijskih zdravil.
Ljudje imajo razloge, da jemljejo droge ...
Pozitivnih učinkov zdravljenja je več: od izboljšanja odnosov in zmanjšanja kriminalitete, manjšega števila smrtnih primerov zaradi prekomernih odmerkov do omejevanja širjenja okužb in prenosljivih bolezni. Največji problem naj bi trenutno predstavljal hepatitis C. S širjenjem HlV-a trenutno ni večjih težav.
Statistika:
' 400 rojstev v Sloveniji seje zgodilo v času substitucijskega zdravljenja,
' 60 % uporabnikov drog občasno dela, večina na „črno", ' 18 odvisnikov je že obiskalo Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v Spodnjem Podravju, od tega so trije redno zaposleni, • pri intravenskih uživalcih drog, ki ne vstopijo v programe zdravljenj a, je petkrat večja nevarnost, da se okužijo z virusom HIV in 15-krat večja nevarnost za okužbo z virusom hepatitis C od tistih, ki so v programih zdravljenja.
Dr. Andrej Kastelic je z zaposlenimi v Zdravstvenem domu Ptuj govoril o odvisnosti.
Kastelic je še dejal, da je odvisnost podobna nogometu: vsak vse ve, a ne iz lastnih izkušenj.
„Ljudje imajo razloge, da jemljejo droge, po navadi so to težke življenjske zgodbe, zato samo zdraviti odvisnost po navadi ni dovolj," je še dodal. ln poudaril, da je pomembno, da se tako v ambulanti kot mobilni enoti uporabniki počutijo varno. Dogovor s policijo je, da se načeloma ne približujejo „belemu kombiju". S pomočjo petletnega programa, ki traja do leta 2022, bodo strokovnjaki v ambulanti in mobilni enoti skušali poma-
gati uporabnikom prepovedanih drog in jih vsaj del spraviti do tega, da se rehabilitirajo in si poiščejo službe, s tem pa tudi storijo korak k boljšemu življenju.
Le dve mesti v Sloveniji sta bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev za omenjeni projekt, zraven ptujskega Zdravstvenega doma še Slovenj Gradec.
Kot poudarja Petek Uhanova, je osnovni cilj vzpostaviti stik predvsem s tistimi, ki še niso v nobeni obliki zdravljenja ali pomoči. Gre za skrito populacijo uporabnikov.
Dženana Kmetec
Foto: CG
8 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Podravje • Cena za liter mleka ne pokriva proizvodnih stroškov
Mlekarska zadruga Ptuj je v zadnjem
V Sloveniji se cena za liter mleka že več let giblje med 29 in 35 centov, v zadnjem času pa so se precej povečali stroški skoraj 100, večinoma manjših pridelovalcev.
V zadnjem času so se izrazito podražili elektrika, gorivo in gnojila, cena mleka pa ostaja približno enaka kot prejšnja leta. Končni izkupiček je za kmete tako za 10 do 20 odstotkov nižji. Tudi sicer cena mleka ne pokrije proizvodnih stroškov. V Evropi je prag pokritosti med 72 in 78 odstotki. To pomeni, da si kmet z dobičkom pokrije tri četrtine stroškov, za eno četrtino pa je v izgubi. Tudi v Sloveniji je delež podoben. Dodatna težava pa je tudi veliko nihanje cene. Cena za liter mleka se pri nas giblje med 29 in 35 centi. Cena je najnižja v zgodnjih spomladanskih mesecih in najvišja proti koncu leta. Tudi Mlekarska zadruga Ptuj zato upa, da bodo do konca tega leta dosegli ceno 35 centov za liter mleka. »Če bi bili krivulji proizvodnje in porabe uravnoteženi, bi imeli stabilno okolje tudi glede cene mleka. Ker takih pogojev nimamo, si moramo v obdobju povečanega povpraševanja izboriti boljše cene mleka in prodajne pogoje. Le tako lahko proizvajalcem omogočimo dostojne pogoje,« razloge za nihanje cen
pojasnjuje direktor ptujske mlekarske zadruge Janko Petrovič. Posledično se številni odločijo za opustitev te dejavnosti. »Kmetje so zato pod izredno velikim pritiskom, mlekarska panoga je zelo zahtevna, in če upoštevamo, da od tega živi ena družina, se raču-nica hitro ne izide. Danes ni več nihče pripravljen delati 10 ur na dan za nekaj 100 evrov. Ljudje se zato odločajo za druge poklice,« še razlaga Petrovič.
Število kmetij za 10 %
upadlo
Slovensko mleko na Kitajskem
Postopek glede sporazuma o izvažanju slovenskega mleka na Kitajsko je bil zaključen junija 2016. Kitajska administracija za certificiranje in akreditacijo je na svoji spletni strani objavila seznam slovenskih mlekarn, na katerem je pet mlekarn, ki imajo po prijavi možnost izvoza na Kitajsko. To so Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Mlekarna Planika Kobarid, Pomurske mlekarne in Mlekarna Ljutomer. Po dogovoru bo Kitajska uvrstila še dodatne obrate, če se bodo za to pokazale potrebe, a za zdaj kaže, da jih ni. Trenutno so aktiven izvoznik le Ljubljanske mlekarne, ki so od začetka veljavnosti sporazuma do danes izvozile 123 pošiljk mleka, kar je skupaj približno 2.384 ton.
Padata tako količina proizvodnje kot tudi število živali in kmetij. To opažajo tudi na največji mlekarski zadrugi v Sloveniji. »Od približno 830 kmetij, ki so z nami sodelovale še pred dvema letoma, imamo danes pogodbe le še s približno 730 kmetijami. Število se je zmanjšalo za približno 10 m, in to v zadnjih dveh letih,« pojasnjuje Petrovič. Pridelavo mleka so opustile predvsem manjše kmetije, ki se jim to več ne splača
in kmetije, s starejšimi gospodarji, ki nimajo nasledstva.
»Manjšim kmetom smo omogočali oddajo mleka kljub temu, da se to v zadnjem času ni izplačalo niti njim niti nam,« pravi direktor zadruge in zato opozarja, da se bo opuščanje takih kmetij še nadaljevalo. Trend opuščanja mlečne proizvodnje pa se lahko prenese tudi na srednje in velike kmetije, če ne bomo dosegli ustreznega praga pokrivanja stroškov proizvodnje.
To panogo je zato potrebno spodbujati, je prepričan Petrovič. Tako velike kot manjše kmete: »Veliki proizvajalci na trg prinašajo pomembne strateške količine mleka, ki so pomembne za nacionalni nivo. Brez teh se ne moremo pogovarjati o konkurenčnosti in o samooskrbi. Spodbujati pa moramo tudi manjše kmetije, ki skrbijo za urejeno krajino in preprečujejo zaraščenost.«
Le s spodbudami bodo lahko zlasti večji kmetje konkurenčni
Številni kmetje pridelavo mleka opuščajo.
Slovenija, Podravje • Za boljše povezovanje v kmetijstvu in gozdarstvu 1,5 milijona evrov
Prepričani, da se pogoji med panogami preveč razlikujejo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo prvi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Za ta namen bodo razdelili 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Skupine se lahko na razpis prijavijo do 20. decembra letos.
Javni razpis je razdeljen na dva sklopa, ločeno za skupine in organizacije proizvajalcev, v okviru posameznega sklopa pa je razpisanih do 750.000 evrov. Skupine naj bi bile manjše in bo zanje namenjenega manj denarja. Skupina bo tako prejela največ 25.000 evrov, posamezna organizacija pa do 50.000 evrov.
Namen skupin je, da se bodo tako lažje pogajale v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Ministrstvo namreč z razpisom skuša spodbuditi skupno nastopanje proizvajalcev na trgu, vzpostaviti skupen tehnološki pristop k prireji in pridelavi in dvigniti kakovost proizvodov, ki jih želijo tudi tržiti. Priznana skupina ali organizacija proizvajalcev, ki bo uspešna na javnem razpisu, bo za svoje začetno delovanje lahko preje-
la podporo za največ prvih pet koledarskih let od datuma priznanja.
»Ključno je, da mora vsak član tržiti preko organizacije. V skupnih pravilih se tako zapiše, koliko je treba prodati skupini, da si še lahko njen član,« pojasnjuje Rok Roblek z Ministrstva za kmetijstvo. Po drugi strani pa so kmetje prepričani, da efekta ne bo. Na tak način naj bi že delovale zadruge, pa ne. »Mi se bomo že prilagodili, da bomo počrpali ta denar, ampak cilja ne boste dosegli. Merila so nejasna in nelogična,« je kritična ena od predstavnic kmetov.
Vloge že prihajajo, pravi Rok Ro-blek z Ministrstva za kmetijstvo, ki pojasnjuje, da se skupine lahko združujejo po panogah. »Za zdaj smo predvideli 12 sektorjev, ki pa jih bomo po potrebi tudi širili. V začetku
Foto: Črtomir Goznik
Pogoji za pridobitev podpore za skupine proizvajalcev
I SEKTOR	I POGOJI ZA PRIDOBITEV PODPORE 1
Sadje in zelenjava	7 članov in 20 ha PKP (ekološki oziroma 15 članov in 40 ha PKP)
Meso, mesni izdelki in žive živali drobnice ter gojene divjadi	30 članov in 60 GVŽ
Sladkorna pesa	20 članov in 75 ha sladkorne pese
Gozdni lesni proizvodi	15 članov in 150 ha gozda
Konoplja	10 članov in 20 ha konoplje
Čebelji proizvodi	15 članov in 600 čebeljih družin
Kmetijski proizvodi iz sheme kakovosti ekološka pridelava in predelava	30 članov in 40 ha oziroma 60 GVŽ
Krušna pšenica	200 članov in 600 ha pšenice
Zelišča	5 članov in 5 ha PKP zelišč
Okrasne rastline	5 članov 10 ha PKP okrasnih rastlin
Bučno olje	30 članov 100 ha buč za bučno olje
Meso, mesni izdelki in žive živali goveda	30 članov in 100 GVŽ
nismo mogli zajeti vseh panog, prav tako smo skušali okvire glede števila članov skupine in pridelka prilagoditi razmeram pri nas.« Vendar pa so kmetje kritični. Na predstavitvi razpisa, ki ga je pripravil Kmetijski zavod Ptuj, se je namreč vnela vroča debata. Prepričani so, da pogoji niso ustrezni za vse, pogrešali so tudi skupino za pridelavo grozdja, največ kritik pa je bilo na pogoje za ustanovitev skupin pridelovalcev pšenice. Za skupino, ki bo združevala pridelovalce krušne pšenice, je namreč potrebnih 200 članov, kar je bistveno več kot za druge skupine, v katerih jih predvidevajo do največ 30. Kmetje pravijo, da je tako število nemogoče doseči in da je te pogoje treba omiliti, vendar pa Roblek odgovarja, da je v ozadju te številke ideja o žitni verigi, ki bi jo želeli vzpostaviti: »Naj se namreč vsa pšenica prodaja kot slovenska in naj enotno nastopa na trgu.«
Večina skupin bo nastala znotraj kmetijskih zadrug, je še prepričan Roblek, saj bodo tako imele skupine manj birokratskih zapletov, vendar pa se znotraj ene zadruge lahko formira le ena skupina iz posameznega sektorja. Za organizacijo skupine je potrebnih najmanj pet članov, ki imajo približno enak delež. Posameznik ima lahko največ 49 % skupnega obsega proizvodnje, vsak član je lahko član samo ene skupine za isti
proizvod, skupina posluje z vsemi člani in ima knjigovodstvo ločeno za priznane kmetijske proizvode in druge proizvode, skupina pa mora prav tako vsako leto do konca marca ministrstvu poročati o svojem delu.
Kako bodo izračunali znesek denarne pomoči?
Denarna pomoč, ki jo bodo skupine v sklopu programa prejele, se bo razlikovala glede na njihovo uspešnost. Ko skupina odda vlogo prvič, bodo pregledali njihov pridelek iz zadnjih treh let. Gleda se primerjava s povprečnim pridelkom in ceno pridelka v tem obdobju. Na ta način bodo določili znesek, ki ga bodo nakazali, ta pa ne more biti višji od 25.000 evrov. Za vsa naslednja leta se beleži tržna uspešnost skupine. Prvo leto tako prejmejo največ, saj izračunajo teoretično prodajo, za vsa naslednja leta se izračuna realna uspešnost pri prodaji pridelkov, zato ne morejo preseči finančne spodbude iz prvega leta; če so pri prodaji uspešni, pa jo lahko ohranijo. Glede izračuna te pomoči so kritični, saj je njihova statistika iz preteklih let zelo slaba. Prepričani so, da bi bilo treba upoštevati tudi slabo letino in druge okoliščine. Lani in predlani je sadjarje namreč prizadela huda zmrzal.
Vida Božičko
torek • 20. novembra 2018
Za kratek čas
Štajerski	9
času izgubila desetine kooperantov
proizvodnje. Številni kmetje zato opuščajo to panogo. V zadnjih dveh letih jih je iz Mlekarske zadruge Ptuj izstopilo
Foto: Črtomir Goznik
še večjim kmetom iz tujine. »Poljska, Romunija in Madžarska so namreč dežele z izjemno dobrimi pogoji za proizvodnjo krme, z nižjimi proizvodnimi stroški in cenejšo delovno silo. Slovenija pa ima veliko primernih površin za pašnike, kar je odlično za živinorejo, ki jo je zato treba spodbujati.« Na zadrugi so tako prepričani, da bomo morali kot država določiti prioritete na nacionalni ravni in ena od teh bi lahko bila tudi živinoreja, saj imamo na voljo kar 400 hektarjev travnikov, ki so primerni za pašo.
V Slovenijo uvozimo 40 % mlečnih izdelkov
Kmetijska zadruga mleko odkupuje od kmetov in na podlagi pogodb to mleko prodaja naprej različnim mlekarnam in predelovalcem. Imajo več kupcev, med 5 in 8, odvisno od potreb in sezone. Ravno zaradi boljših cen pa velik del prodajajo v tujino. »Za nas je
Proizvodnja mleka se zmanjšuje
Statistika kaže, daje bilo letos septembra s kmetijskih gospodarstev odkupljenega za 3,4 % manj mleka kot v enakem obdobju lani. Zmanjšuje se tudi proizvodnja mlečnih izdelkov.
Letos septembra so proizvajalci mleka prodali manj kravjega mleka kot septembra lani. Prav tako so septembra prodali manj mleka kot mesec pred tem. V septembru 2018 je bilo s kmetijskih gospodarstev odkupljenega okrog 44.700 ton kravjega mleka ali za 3,6 % manj kot v prejšnjem mesecu in za 3,4 % manj kot v septembru 2017. To je bil že četrti mesec zapored, v katerem je bilo odkupljenega manj mleka kot v prejšnjem letu v istem mesecu. Posledično je bila tudi skupna količina mleka, odkupljenega v obdobju od januarja do septembra 2108, manjša kot v istem obdobju prejšnjega leta, in sicer za 0,6 %.
Mlekarne pa so tudi zmanjšale proizvodnjo mlečnih izdelkov, kot so smetane, fermentirani mlečni izdelki in siri. Proizvedle so jih za 14 % do 15 % manj kot v prejšnjem mesecu. V letošnjem septembru so tako proizvedle 16 % manj masla, 15 % manj sira in okrog 13 % manj smetane kot septembra lani. Le proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov je bila večja kot septembra lani, in to za skoraj 7 %.
Odkup mleka na ravni Evrope višji
Mlekarne v Evropski uniji so v osmih mesecih leta 2018 odkupile skupaj za 1,5 % več kravjega mleka kot v istem obdobju v letu 2017. Odkup mleka je bil v avgustu 2018 prvič nižji od odkupa v istem mesecu prejšnjega leta. Odkupna cena mleka v EU seje v septembru že četrti mesec zapored zvišala in je znašala 0,343 EUR/kg.
Razvoj podeželja po letu 2020 bo močno odvisen od evropskih sredstev.Slovenija iz naslova Evropske unije namreč prejme velik del denarja, zato bi jo predvideno 15-odsto-tno znižanje subvencij zelo prizadelo. Kmetijstvo bi zaradi številnih obdelovalnih površin, ki so na vodovarstve-nih območjih, na območjih Nature 2000 in na občutljivih zemljiščih lahko preneslo največ 10 % znižanja sredstev, meni tako kmetijska ministrica Aleksandra Pivec kot tudi predstavniki kmetijskega zavoda na
Ptuju, ki so pripravili nekaj predlogov za novo skupno kmetijsko politiko.
V kmetijskem zavodu Ptuj so prepričani, da morajo biti neposredna plačila vezana na pridelavo kmetijskih pridelkov za prehrano in ne za kmetijske površine, kjer se pridelek uporablja za bioplinarne. Za večjo samooskrbo, ki je ključen cilj skupne politike, bi po njihovem mnenju morali opustiti zgodovinsko pravilo, saj tak sistem spodbuja tiste kmete, ki so proizvodnjo opustili, namesto da bi nagradili tiste, ki proizvajajo.
»Pomembno je tudi spodbujanje reje živali, saj se pri mladih kmetih število živali zmanjšuje, zato bi bilo smiselno, da se poveča neposredno plačilo vzpodbud za živinorejo,« predlaga direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Kot še dodaja, se z večjo živinorejsko proizvodnjo izboljšuje tako ekonomska stabilnost kmetij kot tudi povečuje prehranska varnost pri nas, saj smo trenutno precej odvisni od uvoženega mesa. Ključno je tudi, da v naslednjem obdobju ponovno uvedemo premijo na krave
najpomembneje, da na trgu prodajamo mleko tam, kjer da se zanj največ dobiti in kupcem, ki to korektno plačajo,« razlaga direktor zadruge in se ob tem zaveda, da je to v širšem kontekstu tudi problematično. Slovenija namreč dosega samooskrbo z mlekom, ampak ker je trenutni delež uvoženih mlečnih produktov več kot 40 %, je nujno, da se slovensko mleko proda tudi v tujino. »In glede tega imamo srečo, da sta v naši soseščini Italijo in Hrvaško. Državi, ki sami ne proizvedeta dovolj mleka za lastne potrebe,« še ugotavlja Petrovič.
Vida Božičko
Foto: Vida Božičko
Slovenija, Podravje • Nova kmetijska politika po letu 2020
Več spodbud za živinorejo
Po letu 2020 bo začela veljati nova skupna kmetijska politika. V ptujskem kmetijskem zavodu predvsem predlagajo, da se nadaljuje skrb in spodbude za mlade kmete, da se več investira v namakalne sisteme in da se poveča število živali, in to na način finančnih spodbud za živinorejce.
Foto: Črtomir Goznik
dojilje. V tekočem obdobju je ni in ravno v tem času se je število krav občutno zmanjšalo. S tem bomo dobili več telet domačega porekla in zmanjšali zaraščene površine. Iz podobnega razloga bi bilo treba povečati spodbude tudi za rejce drobnice.
V prihodnjem programskem obdobju bi morali zagotoviti vzpodbude za male in srednje kmetije. »Te kmetije težko pridejo do sredstev za investicije, za slovensko kmetijstvo pa so take kmetije zelo pomembne, saj je relief pri nas zelo razgiban,« meni Rebernišek. Še naprej je treba spodbujati mlade kmete in nadaljevati s shemo mladih prevzemnikov, smiselno pa bi bilo tudi omogočiti razdružitev kmetijskega gospodarstva, ki je za zdaj onemogočeno. »V zadnjem času se je razvilo nekaj uspešnih družinskih kmetij, ki bi lahko omogočile razvoj dvema kmetoma. Smiselno bi bilo, da se to omogoči in se tako kmetijo tudi razdeli. Treba je seveda določiti omejitve. Naš predlog je med 50 in 150 hektarjev primerljivih površin za tako razdeljeno kmetijo.«
Nujno je tudi graditi namakalne sisteme in to gradnjo tudi finančno spodbujati, saj bi tudi na ta način lahko povečali samooskrbo, ki je ključna vizija skupne kmetijske politike.
Vida Božičko
Pomurske mlekarne • Lastniška prihodnost
Ptujski mlekarji
•vi* •	1 ••
razmišljajo o prodaji svojega deleža
Mlekarska zadruga Ptuj ima že vrsto let pogodbo s Pomurskimi mlekarnami in jih tako zalaga z mlekom lokalnih kmetov. To sodelovanje pa je zdaj pod vprašajem. Od septembra ima namreč mlekarna novega večinskega lastnika in zadruga se z njim za zdaj še pogaja o pogojih za nadaljnje sodelovanje.
Novi večinski lastnik in direktor Pomurskih mlekarn je avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthony Tomažin. Njegova družba RRC je postala 60-odstotna lastnica mlekarne, ta delež pa so odkupili od Delavske hranilnice. Preostalih 40 % je v lasti dveh tujih podjetij in Mlekarske zadruge Ptuj, ki ima 13 %. V postopku prisilne poravnave pred dvema letoma so svoje terjatve spremenili v lastniški delež. »Zadruga si želi, da bi bil ta delež višji, ampak sta neplačane terjate konvertirali tudi dve drugi podjetji, zato nam ni uspelo postati pomembnejši solastniki,« pojasnjuje direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Ker je njihov delež v lastniški strukturi tako majhen, se zdaj zadruga sprašuje, ali je sploh smiselno, da ga imajo: »Želeli smo priti vsaj do 25 %, žal nam to ni uspelo. Zdaj se odločamo, ali bomo svoj delež prodali, saj je 13 % nepomemben delež. Tako ima lastnik vse možnosti, da te izrine kot majhnega delničarja. Če tvoj delež ni vsaj četrtinski, kot solastnik nimaš nobene upravljalne funkcije.«
Pomemben delež mleka je v Pomurske mlekarne do zdaj prispevala ravno Mlekarska zadruga Ptuj. Bo odslej drugače? Petrovič odgovarja, da pod takšnimi pogoji kot doslej z mlekarno ne bodo več sodelovali: »Za nas je najpomembneje, da na trgu prodajamo mleko za najvišjo možno ceno. Trenutno se dogovarjamo glede sodelovanja z novim lastnikom, nismo še ga dorekli. Počasi in vztrajno zbližujemo stališča, ampak ne bomo popuščali. Ne bomo pristali na nižje odkupne cene, kot so v naši regiji. Nas ne zanima, ali lastniki to zmorejo ali ne. Za vsako ceno ne bomo sodelovali s Pomursko mlekarno.«
Vida Božičko
ev»«*»
~ .T
Foto: Europeanfood.com
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Hajdina • Veselo in slavnostno ob občinskem prazniku
Do rezultatov z odličnim sodelovanjem
„Obdobje, kije za nami, je bilo za našo lokalno skupnost izjemno uspešno. Skozi celotno obdobje smo spoštovali osnovno načelo, da poskušamo pridobiti čim več sredstev iz državnih in evropskih virov in želimo sorazmerno razvijati vse dele naše občine kakor tudi različne dejavnosti,« je med drugim na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku poudaril župan Stanislav Glažar.
»Z veseljem lahko ugotavljam, da smo realizirali vse bistvene projekte, ki smo si jih zastavili v okviru sprejete strategije in vizije razvoja naše lokalne skupnosti. Največ pozornosti je bilo namenjene urejanju prometne varnosti, urejanju cestišč, hodnikov za pešce in javni razsvetljavi, kjer smo sledili smernicam Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prioriteta je bila na urejanju sekundarne kanalizacije, zamenjave vodovodnih cevi, področju komasacije, agromelioracije, urejanju vaških središč ... Veliko je bilo projektov, ki prinašajo boljšo kakovost življenja vseh naših občanov," je še dodal Glažar in poudaril, da so rezultati dela plod odličnega sodelovanja s svetniki, občinsko upravo, vaškimi odbori ...
Proslavo je župan izkoristil tudi za to, da je izpostavil odlične rezultate hajdinskih športnikov, kulturnikov in ostalih društev. „Seveda pa je pred nami še veliko izzivov. Glede na aktivnost, homogenost in ustvarjalnost naših občanov pa
lahko optimistično zremo v priho- Prejemniki priznanj v družbi župana občine Hajdina Stanislava Glažarja, podžupana Karla Svenška in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl. dnost," je sklenil Glažar, ki bo tudi
naslednja štiri leta vodil občino čanom. Zlati grb je prejel Radoslav brna grba so podelili Jožefu Ekartu luge v gasilstvu. Simona Hazimali pa je letos prejel Janez Ogrinc iz Hajdina.	Simonič za ustanovitev in vodenje za aktivnosti na področju šolstva in je prejemnica bronastega grba za Skorbe za delo na področju kulture
Na proslavi so podelili tudi pri- občine v treh mandatih kot župan različnih področjih krajevne skup- večletno aktivno delo na kultur- in lokalne samouprave. znanja in grbe najzaslužnješim ob- in za zasluge za razvoj občine. Sre- nosti ter Zvonku Glažarju za zas- nem področju. Priznanje župana	Dženana Kmetec
Vrtnica za tiste, ki imajo radi urejeno okolje
Prejemnica priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost je vaška skupnost Hajdoše. Podjetje Vauda sije prislužilo priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija Pesek pa priznanje za vzorno urejeno kmetijo.
Anica in Vlado Žitnik sta prejemnika zlate vrtnice za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Srebrni vrtnici za vzorno urejeno stanovanjsko hišo sta romali v Dražence, in sicer družini Obran ter družinama Bračič - Kmetec. Terezija Cvilak iz Slovenje vasi pa sije za urejenost hiše prislužila bronasto vrtnico.
Juršinci, Ptuj • Vitalen in aktiven 95-letnik
Recept za dobro in dolgo življenje sta delo in gibanje
Stanko Korenjak je v krogu družine in varovancev juršinskega doma upokojencev praznoval 95 let.
V domu upokojencev Ptuj, enoti Juršinci, je te dni svoj 95. rojstni dan praznoval Stanko Korenjak, ki je med zaposlenimi in oskrbovanci poznan kot družaben, vitalen, zdravega duha in zelo aktiven gospod. Kljub visoki
starosti se nadvse dobro drži, redno telovadi, spremlja dogajanje preko televizije in drugih medijev (tudi v tujih jezikih, na primer francoščini) ter bere knjige. Kot nam razkrije zgovoren Stanko, ki je tudi oče dveh otrok, je še
Vitalen in čil Stanko Korenjak
Foto: arhiv DU Ptuj enota Juršinci
pred dvema letoma skrbel zase na svojem domu na Ptuju, kjer je po smrti žene nekaj let prebival sam.
Na zanimivem pogovoru nas je osupnil z bistrimi misli, saj je kar stresal datume in letnice in povsem zbrano in razločno opisal svojo življenjsko pot. Korenjak, po izobrazbi inženir agronomije, se je rodil novembra leta 1923 na manjši kmetiji v Podvincih. Po končani gimnaziji je bil vpoklican v vojsko, domov se je vrnil leta 1945, leto zatem pa nadaljeval izobraževanje na Fakulteti za živinorejo v Zagrebu. Po dokončanju študija se je kmalu zaposlil, nazadnje je služboval na ptujskem kombinatu. Prav gibanje in delo, ki mu nikoli ni bilo tuje, ga je po njegovih besedah ohranilo vse do današnjih dni. Ob tem pa je še dodal, da ni nikoli kadil in ne pil. »Želim si, da bi doživel tista leta, ki so mi usojena, brez nekih bolezenskih pretresov ter da bi bila moja smrt, ko bo nastopila, hitra in mirna,« je sklenil Stanko, ki je sicer med drugim dejal, da se bo za boljšo prihodnost udeležil nedeljskih lokalnih volitev ...
Monika Horvat
Grajena • 95 Mesarečeve Katike
„Delo je tisto, ki krepi človeka!"
Sedmega oktobra letos je 95 let dopolnila Katarina Kokol, po domače Mesarečeva Ka-tika iz Krčevine pri Vurbergu. Ob jubileju so ji ob domačih in prijateljih ter sosedih še na mnoga leta zaželeli tudi župan MO Ptuj Miran Senčar, predsednik DU Grajena Vinko Lozinšek in predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec. Vsi so zelo ponosni nanjo.
Katarina Kokol je ena izmed najstarejših občank v MO Ptuj, ki je pri 95 letih še zelo čila, četudi naj bi jo že vse mučilo, pove. Zadovoljna je z življenjem, če bo tako še naprej, bo dobro. Delo pa je tisto, ki krepi človeka, poudarja. Sama nikoli ni mirovala, vedno je bila aktivna, tudi pozimi, ko naj bi človek bolj počival, nje ni bilo doma. V 95 letih se je nabralo veliko spominov, tudi za kakšno knjigo bi jih bilo, toliko je lepega in manj lepega. Še vedno pa so nadvse živi spomini na obdobje, ko je delala pri grofu Herbersteinu na Vurberku, kamor je hodila rigolat gorice. „Vse smo delali z rokami, ni bilo nikakršnih orodij, veliko sem delala tudi pri drugih kmetih. Denarja ni bilo, treba je bilo poprijeti za vsako delo. Tudi doma dela ni nikoli zmanjkalo, skrb za dom in družino mi je bila vedno na prvem mestu. Ponosna sem na svojo hčerko in sina, na štiri vnuke in dve pravnu-kinji. Nikoli mi ni dolgčas. Živim s sinovo družino, tudi hčerka je blizu. Zelo smo povezani. Dan mi hitro mine, občasno še tudi kuham, sicer pa gledam televizijo, sedim in berem, se sprehajam okoli hiše,
pa še kaj bi se našlo, kar zapolni moj dan," pove Katarina, ki je od leta 1982, po moževi smrti, tudi stalna naročnica Štajerskega tednika. Kupovali in brali so ga že prej, v tem letu pa se je odločila, da bo postala stalna naročnica, da ji ga bodo redno prinašali na dom. Ni članka, ki ga ne bi prebrala. Vse,
kar je v njem zapisano, jo zanima. Zelo je zadovoljna z njegovo vsebino, ničesar ne bi spremenila, in ponosna, da ga pri 95 letih v celoti še prebere brez očal. Ne glede na leta se mora človek zanimati za življenje in dogajanje okrog njega, še pove.
MG
Katarina Kokol hrani številne spomine, najbolj pa delo v grofovih goricah na Vurberku.
Foto: MG
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Slovenija, Podravje • Rak prostate pobira vedno večji davek
Štajerski	11
Umrljivost v zadnjih 20 letih krepko narasla
Primerjava umrljivosti zaradi raka prostate v Sloveniji v zadnjih letih kaže precejšen porast. Leta 2015 je zaradi te bolezni umrlo 405 moških, deset let pred tem 307, medtem ko je bila v 80. letih prejšnjega stoletja ta številka za polovico manjša.
Rak prostate je najpogostejši rak moških, predvsem starejših. Letno v Sloveniji za to boleznijo zboli okrog 1.500 moških. Kot pri ostalih oblikah raka je tudi pri tem ključno zgodnje odkrivanje znakov in pravočasno zdravljenje. Gre za diagnozo, ki je najpogosteje postavljena moškim, starejšim od 65 let.
Kako pomemben je pravočasen obisk zdravnika, vse od leta 2003 opozarja mednarodno gibanje Movember. Začelo se je v Avstraliji in preraslo v globalno gibanje, ki povezuje milijone po vsem svetu.
Podatki Registra raka Republike Slovenije (SLORA) kažejo, da letno za rakom zboli okrog sedem tisoč moških, petina vseh prav za rakom prostate (podatki za leto 2014).
»Število primerov se iz leta v leto veča tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena). V dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav; bolezni sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali. Žal pa medicina še ne zna napovedati, kateri primer bo napredoval in kateri ne; zato se mnogi moški raje odločijo za operacijo, kot da bi v negotovosti
redno hodili na kontrolne preglede,« pojasnjujejo v Zvezi društev za boj proti raku.
V Podravju zaradi raka prostate umrlo 69 moških v enem letu
Po vzrokih smrti v Sloveniji je rak na drugem mestu. Statistika obolelih za rakom prostate kaže,
da število obolelih v zadnjih 20 letih strmo narašča. Leta 1985 je bilo 166 moških, ki so zaradi te bolezni umrli, leta 2015 pa že 405. Porast je opazen tudi v podravski regiji. Leta 1985 je zaradi raka prostate umrlo 25 moških, leta 2015 pa 53. Največ obolelih s to diagnozo je bilo v Podravju leta 2010, ko se je številka povzpela na 69 umrlih moških. Spodbudna novica pa je, da se delež bolnikov, ki preživijo s to diagnozo, zvišuje. Verjetnost pre-
Foto: splet
živetja se je v zadnjih letih, tudi z novimi medicinskimi pristopi, krepko povečala. Leta 1985 je deset let (s to diagnozo) preživelo okrog 30 % bolnikov, leta 2010 pa že 72,9 %.
Težava: čakalne dobe, ki trajajo tudi 118 dni ...
Po odkritju bolezni je seveda ključno pravočasno zdravljenje, pri tem pa nemalokrat nastane
Osnovni epidemiološki podatki o raku prostate
Povprečje v obdobju 2011-2015: -število novih primerov v enem letu 1.541, -delež med vsemi raki: 20 %, -število novih primerov v enem letu: 385, -število živih oseb z diagnozo raka ob koncu 2015:12.160
problem zaradi pomanjkanja urologov. Po podatkih, dostopnih na spletu, se za prvi urološki pregled (redno) v UKC Maribor čaka 118 dni, kdor bi se naročil zdaj, bi bil na prvem pregledu marca 2019. Podoben termin je tudi za prvi pregled pri urologu v ZD dr. Adolfa Drolca v Mariboru, še daljša čakalna doba pa je v Murski Soboti. Bistveno
krajša naj bi bila čakalna vrsta v UKC Ljubljana, Novem mestu in Izoli ter seveda samoplačniških ambulantah.
V primeru, da je na napotnici označeno, da je pregled potreben zelo hitro, bi bil prvi termin v javnem zavodu čez 20 dni, v Murski Soboti pa bi čakali kar 329 dni.
Dženana Kmetec
Pragersko • 30-letnica Mesnin Fingušt
Fingušt zaposluje 53 ljudi
Pred tridesetimi leti je družina Fingušt v Pragerskem odprla prvo mesnico, nato pa začela širiti maloprodajno mrežo. Danes imajo šest prodajaln, z izdelki so prisotni v večjih trgovskih verigah in zaposlujejo 53 ljudi.
Mesnica je največ investirala in se širila v zadnjih desetih letih. »Z novimi programi smo povečali proizvodnjo. Zrasli smo za 50 odstotkov, vendar pa se zadnji dve leti več ne širimo. V tem času le še vlagamo v kakovost, kadre in tehnologijo,« pojasnjuje direktor Jože Fingušt. Povečali pa so tudi število zaposlenih. Danes ima v mesnici delo
53 ljudi, med njimi sta tudi njegovi hčerki, ki sta zaključili študij živilske tehnologije. V zadnjih šestih letih je podjetje v nakup nove opreme vložilo dva milijona evrov. Lani so proizvedli 1.500 ton svežega mesa in 1.000 ton mesnih izdelkov. Imajo šest mesnic, prav tako pa zalagajo hotele in restavracije po vsej Sloveniji in so prisotni tudi v trgovinah.
Večinoma so prisotni na slovenskem trgu.
Mesnine Fingušt pa so do zdaj prejele tudi številne nagrade. Za kakovost so prejeli tudi poseben certifikat IFS in nagrado na sejmu AGRA. Na AGRI v Gornji Radgoni pa so samo letos prejeli pet zlatih in sedem srebrnih medalj.
VB
Praznovanje obletnice Mesnin Fingušt
Starše • Krst mošta in ocenjevanje rdečega vina
Ocenjevanje vina iz domačih brajd
Prireditve ob martinovanju so pripravili v Športnem društvu Starše in v Društvu upokojencev, osrednji dogodek pa je na dan svetega Martina pripravila občina.
Najprej so pripravili tradicionalni krst mošta, ki ga je uprizoril župan v družbi predsednika Turističnega društva Marjana Maleka in vinske kraljice Maruše Ze-lenjak. Sledilo je ocenjevanje domačega vina, na katerega so občani prinesli liter domačega rdečega vina iz svojih brajd. Najboljši trije so prejeli praktične nagrade. Prvo mesto je zasedel Mario Kac, drugo mesto Franc Kirbiš in tretje Franc Dobnik. Ob pestrem dogajanju je bilo poskrbljeno tudi za dobro hrano, pijačo in glasbo.
VB
FOTO: Arhiv Občine Starše
Dobitniki priznaj za naj domače vino
Ptuj • Viktorinov večer
»Sveti Martin, svetnik prihodnosti«
Da bi sv. Martina in vse razsežnosti njegove svetosti bolje spoznali, bo v petek, 23. novembra 2018, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov večer, na katerem nas bo nagovoril frančiškan iz Ljubljane p. dr. Edvard Kovač. V uvodnem glasbenem utrinku bo nastopil mešani cerkveni pevski zbor s Hajdine pod vodstvom zborovodja Danila Jeza.
Viktorinov večer torej posvečamo »Svetemu Martinu, svetniku prihodnosti«. P. Edvard Kovač, podpredsednik kulturnega centra sv. Martina Tourskega, pove, da „sveti Martin Tourski ni samo svetniška podoba, ki je zaznamovala krščanski svet, ampak je hkrati postal tudi simbol evropske civilizacije". Sv. Martin je izjemna osebnost v evropskem prostoru in ni naključje, da so Francozi pred 100 leti
zahtevali, da premirje prve svetovne vojne podpišejo na francoskih tleh in na dan sv. Martina, 11.11. 1918. Na ta dan je ob 11. uri zadonela na bojiščih tromba miru in letošnjega praznovanja v Franciji so se udeležili številni svetovni voditelji. Zakaj prav sv. Martin? Kaj je na njem tako izrednega, da danes predstavlja prihodnost združene Evrope, ki bo živela v miru? Zakaj tudi papež Frančišek govori o
vrednotah, ki jih je oznanjal in živel sv. Martin? Zakaj ga Slovenci počastimo z novim vinom? O vsem tem nam bo spregovoril p. Edvard Kovač na Vikto-rinovem večeru. Veliko vsebine o sv. Martinu, o poti svetega Martina po Sloveniji in Evropi si lahko preberete na http://www.svetimartintourski.si. Vabim pa vas, da pridete v petek, 23. novembra, na Viktorinov večer.
PeterPribožič
12 Štajerski
Na sceni
torek • 20. novembra 2018
Zavrč • Pomembna arheološka odkritja ostajajo v depojih
Cesto pod cesto pod cesto občudujejo tudi v Kopru
Do 19. decembra sije na Inštitutu za arheologijo in dediščino pod okriljem Fakultete za humanistične študije v Kopru mogoče ogledati razstavo Skoraj vsa arheologija Zavrča (a brez dejanskega arheološkega gradiva).
Leta 2007 so ob izgradnji mejnega prehoda Zavrč in pripadajočih cest arheologi iz Centra za preventivno arheologijo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvedli zaščitne arheološke raziskave. Odkrili so arheološke ostanke iz pozne bronaste, starejše železne in rimske dobe ter srednjega veka. Avtorica razstave Skoraj vsa arheologija Zavrča Martina Blečič Kavur je dejala: »Zanimivo je, da je bilo na tako majhnem prostoru odkritih toliko izjemnih arheoloških najdb. Najbolj presenetljivi sta odkritji srednjeveške in rimske ceste, ki potekata skoraj vzporedno (zgolj nekoliko globlje zakopano) s sedanjo cesto.«
Nekaj arheoloških najdb iz Zavrča so strokovnjaki javnosti prvič pokazali leta 2012, v t. i. Slovenski vitrini na razstavi v Arheološkem muzeju v Zagrebu, dve leti zatem tudi v občinskih prostorih v Goričaku, rezultate raziskav so predstavili na predavanjih v Zavrču, na Ptuju in v Ljubljani, celo na znanstvenih kongresih v tujini. Dragocenosti trenutno (po dobrem desetletju) še vedno hranijo v skladiščih Centra za preventivno arheologijo na Ptuju.
Na območju završkega mejnega prehoda so se skrivale dragocenosti.
Prepolje • Knjiga Jožeta Ekarta Kje je moj mili dom
„Rojakom po svetu je Slovenija duša ..."
Nova knjiga Jožeta Ekarta Kje je moj mili dom nosi letnico 2018. Pred nedavnim jo je predstavil v nabito polni večnamenski dvorani v Staršah.
Predstavitve so se udeležili tudi pevka Marija Ahačič - Pollak iz Kanade, prejšnji minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazd Žmavc, Ansambel Ekart, župan občine Starše Bojan Kirbiš, ki je tudi pomagala pri izdaji Ekartove knjige, in številni prijatelji avtorja, s katerimi se je srečeval in se še aktivno srečuje na poljih svojega delovanja.
„Po poslovilnem koncertu Ansambla Ekart sem se še bolj zavzeto posvetil gledališkemu odru oz. kulturi, kjer sem deloval že nekaj let pred tem. Danes pišem in režiram gledališke projekte, od muzikalov do komedij. Ob tem pa se mi je v zadnjih letih nabralo veliko stvari, ki sem si jih želel napisati. Najprej sem napisal Rime, ki jih piše srce, predlani je izšla knjiga Spomin na gostijo, letos pa sem zbral svoje spomine z večkratnih potovanj po svetu, Avstralije, ZDA, Kanade. Na teh poteh nisem bil samo glasbenik, vedno
Foto: Črtomir Goznik
Knjiga Jožeta Ekarta Kje je moj mili dom
sem se tudi zanimal za življenje Slovencev, ki so zapustili domovino. To so zgodbe, ki sem jih pogosto poslušal s solznimi očmi. Vse te zgodbe sem si zapisoval na drobne lističe papirja in jih pridno spravljal, saj takrat še ni bilo računalnikov. V tistem
Slovenec ni nikoli pozabil korenin
Jože Ekart je pri 72 letih eden tistih, ki mu ne zmanjka energije in idej za kulturno poustvarjanje tudi po tem, ko je po 40 letih aktivnega igranja in nastopanja z ansamblom Ekart zapustil glasbene odre. Tudi v Kanadi, kamor je odpotoval na povabilo Vseslovenskega kulturnega sveta, je predstavil svojo knjigo, v kateri seje dotaknil enega najbolj perečih problemov slovenskega naroda - izseljevanja.
Zunaj naših meja živi okrog pol milijona oseb slovenskega rodu ali vsak četrti Slovenec. V večini so to globoko zavedni ljudje, ki še kako spoštujejo svoje korenine in želijo svoji rodni domovini vse najlepše. „Velikokrat sem imel solze v očeh, ko sem videl in slišal, kako razmišljajo o svoji domovini, rojstnem kraju, Sloveniji. Od njih bi se lahko učili vsi, ki živimo doma, saj pogosto nimamo spoštljivega odnosa do svojih korenin in identitete. Ne vemo, kaj je to domoljubje. Če hočeš vedeti, kaj pomeni ljubezen do domovine, moraš v tujino. Žal," pravi Ekart.
času sploh še nisem razmišljal o tem, da bi nekoč o tem zapisal knjigo. Ob ponudbi za letošnje gostovanje v Kanadi pa se mi je porodila ideja o tem, da bi me na to pot že spremljala tudi knjiga o ljudeh in njihovih zgodbah. Strnil sem zgodbe, izbral tiste, ki so bile neobičajne. Veliko jih je bilo podobnih: ljudje so šli s trebuhom za kruhom. Slovenske družine so bile v času največjega izseljevanja številne, za vse otroke ni bilo kruha doma, zato so morali v svet, pogosto brez vsega, s praznim kovčkom. Prišli so v novi svet, kjer niso poznali ničesar, ne ljudi, ne jezika, ne kulture. Ko smo na svojih glasbenih poteh obiskovali naše izseljence, prvo turnejo po Avstraliji smo imeli leta 1994, smo lahko videli, da živijo v lepih hišah. Do tega so prišli s trdim delom. Vsega je bilo veliko, trdega dela, solz, žalosti, ampak uspeli so," o knjigi pove njen avtor Jože Ekart. V okviru posameznih zgodb odkriva tudi nekatere dolgo zamolčane resnice o postopkih oz. preverjanjih, ki so jih bili deležni naši izseljenci ob svojih obiskih v domovini.
MG
Foto: Andrej Magdič
Avtorica razstave o završki arheologiji je pojasnila, da so do sedaj re-stavrirali in konservirali le del najdb: »Posledično si javnost predmetov še ne more ogledati. Načrtuje se, da bodo predmeti po zaključeni primarni konservaciji in znanstveni obdelavi predani v trajno hrambo v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Načrtujemo pogovore s sodelavci in vodstvom muzeja, da bi v naslednjih letih skupaj pripravili razstavo, na kateri bi širši javnosti ustrezno pokazali in pojasnili pomen arheoloških odkritij v Zavrču v celotnem obsegu.«
Eva Milosic
Foto: Martina Blečič Kavur
Tako je bil videti bogat ženski grob iz pozne bronaste dobe.
Završki grobovi med
•1	< • v • •	1 • • TI	•
najbogatejšimi v osrednji Evropi
Avtorica razstave Skoraj vsa arheologija Zavrča Martina Blečič Kavur je povedala, da so arheologi v Zavrču najprej naleteli na ostanke srednjeveške naselbine: »Ti nam lepo ilustrirajo naselbinsko in materialno kulturo srednjeveškega podeželja daleč proč od nastajajočih urbanih centrov. Skromne kolibe, ki se prav nič ne razlikujejo od prazgodovinskih in v katerih je bila odkrita predvsem keramika, nam kažejo, kako so živeli srednjeveški vaščani.« Dodala je, da so rimskodobne najdbe še bogatejše: »Arhitekturni ostanki, čeprav analize še niso bile zaključene, bi lahko nakazovali, da je bila prva sled rimske države na področju Zavrča najprej zgrajena kratkotrajna vojaška postojanka - morda pohodni tabor.«
Arheologi so naleteli še na poznobronastodobno in starejše-železnodobno grobišče. »Odkriti so bili tako najstarejši žgani grobovi, ki kažejo na začetek kulture žarnih grobišč in pozne bronaste dobe, kot tudi nekaj najbogatejših poznobronastodob-nih grobov,« je povedala avtorica razstave. Poudarila je še, da grob ženske z bogatim obročastim nakitom in bronastim pasom ter grob moškega s kompletno bojno opremo sodita med najbogatejše grobove iz tega obdobja na širšem prostoru osrednje Evrope.
Hajdina • Ljudski godci iz Hajdoš
Ohranjajo ljudsko glasbo in dediščino
Dobro leto že deluje nova skupina ljudskih godcev - Ljudski godci iz Hajdoš. V KD Valentina Žumrajihje povabil predsednik Primož Kelenc.
Gre za izkušene in dolgoletne glasbenike, ki so do ustanovitve igrali v različnih skupinah. Predvsem pa so igrali na gostijah. Novo obdobje skupne glasbene zgodovine tako pišejo Janko Vičar (klarinet), Janko Gerečnik
(bariton) in vodja skupine Alojz Fras (harmonika). Povezala pa jih je ljubezen do ljudske glasbe, do narodove dediščine. S svojimi nastopi razveseljujejo doma in v tujini, kamor jih zdaj že pogosto vabijo. Letos so nastopili
tudi v Makedoniji, na prireditvi Slovenija v Ohridu. Povsod, kamor pridejo, prinesejo veliko veselja in dobrega razpoloženja. Na svojem repertoarju imajo okrog 200 ljudskih skladb.
MG
Ljudski godci iz Hajdoš - nova skupina KD Valentina Žumra Hajdoše
Foto: Matej Maček

Rokomet
Obramba na primernem nivoju, napad zatajil
Stran 14
Rokomet
»Črni petek« je prišel že teden pred dejanskim
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet • 2. SNL, 16. krog
tednik
Nogomet
Čehove besede potrdil tudi predsednik
Stran 16
Futsal
Ptujski futsalerji na pragu presenečenja
Stran 15
íPoiluíají¿ naí
na ívítounzm íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. ¿fitetu.
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Točke na računu, tekma hitro v pozabo
Drava Dakinda Ptuj -Brežice Terme Čatež 2:0 (0:0)
STRELCA: 0:1 Bizjak (57.), 0:2 Fanimo (59.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Rešek (od 63. Ibraimov Ban), Mate, Pirtovšek, Martič, Šporn, Lovenjak, Kukovec, Kolar (od 54. Filipovič), Fanimo (od 85. Kolar), Bizjak. Trener: Nikola Jaroš.
BREŽICE TERME ČATEŽ: Kramer, Turkovič (od 79. Mirt), Kra-marič, Blaževič, Urbanč, Drugovič (od 46. Kodelič), Panadič (od 65. Lee), Božič, Felja, Domič, Babnik. Pomočnik trenerja: Alojz Mlakar.
RDEČI KARTON: Kramarič (42., Brežice).
Brežičani so zelo dobrodošel tekmec Drave, saj so slednji zmagali na zadnjih štirih medsebojnih tekmah. V soboto so v serijo vpisali še peto, čeprav z igro niso navdušili najzvestejših privržencev. Tokrat so tekmo odigrali brez Denisa Vezjaka in Luka Petka, ki sta v prejšnjem krogu prejela četrte rumene kartone v sezoni.
Drava je takoj pobudo prevzela, a pravega učinka tega ni bilo videti, saj so bili zaključki preveč medli. Brežičani imajo ob tem v postavi izjemno izkušenega Dejana Urbanča (Celje, Krško), ki zna v pravem trenutku zadržati žogo, izsiliti prekršek ali najti kakšno drugo rešitev. V 9. minuti so Dravaši vendarle izvedli lep prodor po desni strani, po podaji v sredino pa je Andraž Kolar v zelo ugodnem položaju slabo zadel žogo. Omembe vredna je še akcija v 26. minuti, ko je Bizjak prejel uporabno žogo v prazen prostor, prvi poskus so mu gostujoči branilci blokirali, drugega pa mu je ubranil vratar Matko Kramer.
Izključitev Kramarica in dva zadetka v dveh minutah
Eden od odločilnih trenutkov tekme se je zgodil v 42. minuti, ko je Mirko Kramarič na desni strani
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so z zmago končali nastope pred svojimi navijači v jesenskem delu sezone. Proti Brežičanom sta zadela Jaka Bizjak (na fotografiji v modrem dresu) in Mathias Fanimo.
nad Jakom Bizjakom naredil prekršek na robu 16-metrskega prostora in prejel drugi rumeni karton (prvega je prejel le dve minuti prej) ter posledično rdečega.
V drugem polčasu je bilo pričakovati pritisk Ptujčanov, a so prvo priložnost dočakali gostje. V 53. minuti je zapretil Ante Blaževič, a je bil njegov strel preslab. Morda so modri potrebovali ravno ta zbodljaj, da so v naslednjih minutah resnično dali vse od sebe. V 57. minuti je na odbito žogo dobro skočil rezervist Duje Filipovič, jo uspešno podaljšal do Bizjaka, ki je med dvema branilcema Brežic lepo stekel v kazenski prostor in z natančnim strelom poskrbel za vodstvo -1:0. Ko se slavje med navijači na tribuni še ni povsem poleglo, je že stekla nova akcija domače ekipe, po kateri je do žoge na desni strani prišel Mathias Fanimo, v nekaj korakih si jo je namestil na levico in tik ob stativi zadel v polno-2:0.
Glede zanimivih dogodkov je bilo nadaljevanje dokaj revno, saj so se domačini zadovoljili z lepo prednostjo, kljub igralcu več niso pokazali nobene ambicioznosti za doseganje zadetkov. Gostje na drugi strani za preobrat niso imeli kvantitete in tudi kvalitete ... Pri
Brežičanih sicer nastopajo trije nekdanji igralci Aluminija, Mateo Panadič, Edi Horvat in Luka Čagalj, na Ptuju je nastopil le prvi.
V zadnjem krogu bodo Dravaši gostovali v Biljah, kjer jih čaka domača ekipa Vitanest.
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljska tekma
Koristen preizkus pred zaključkom sezone
Jaka Bizjak, Drava: »Sama igra ni bila posebno dobra, zato je še toliko bolj pomembna zmaga. Z njo smo zaključili domače nastope v tem delu sezone in tako popravili vtis, ki smo ga pustili na prejšnjih tekmah. Doma nam ni šlo po načrtih, oddali smo preveč točk. Tokrat je bilo pomembno, da čim prej zabijemo gol, kar nam v prvem delu ni uspelo. Je pa bilo v nadaljevanju ravno toliko boljše, da smo dosegli mimo zmago.«
Nikola Jaroš, trener Drave: »V prvem delu smo odigrali zaspano, mimo, pokazali smo premalo želje za dosego zadetka. V drugem delu smo se vendarle prebudili in dosegli dva hitra zadetka, s katerima smo dobili predvsem zanesljivost, s čimer smo nato tekmo mirno privedli h koncu. Najpomembnejše je, da smo se z zmago poslovili od svojih navijačev in zadržali priključek z vrhom.«
Vodilni dvojec izgubil, znova gneča pri vrhu
S tekmami 16. kroga se je začel drugi del sezone 2018/19, saj so se znova med seboj pomerile iste ekipe kot v 1. krogu. Presenečenj pa ni manjkalo .
Orožje sta morali v derbijih položiti obe vodilni ekipi, Kalcer Radomlje in AŠK Bravo, prvi celo na domačem stadionu. V Radomlje je Nafta prišla z okrepljeno trenersko ekipo, ki se ji je pridružil nekdanji trener Drave Simon Sešlar. Poteza se je izkazala za dobro, saj so Lendavčani z dvema zadetkoma Marka Roginiča domov odnesli tri točke.
Ljubljanska zasedba Brava je gostovala v Sežani, kjer je bila domača ekipa še prepričljivejša od Nafte, goste je domov odpravila brez točk, a s tremi zadetki v njihovem golu ... Dva gola je prispeval Papa Ibon Kebe.
Poraza vodilnih sta zasledovalcem omogočila priključitev, ob že omenjenih Lendavčanih in Se-žancih so to izkoristili še Ptujčani in Novomeščani, v manjši meri pa tudi Dobljani. Drava je slavila z Brežicami, Krka pa v gosteh v Ljubljani. Zmagoviti gol za Krko je dosegel Matej Potokar - v zadnji minuti!
Tekma z največ zadetki je bila odigrana v Dekanih, kjer so domačini trikrat vodili, gostje pa so vztrajno izenačevali. Nazadnje je to v zadnji minuti iz 11-metrovke uspelo Albertu Račiču. To je bil edini remi v tem krogu. V gosteh so dobro predstavo prikazali tudi Korošci, za katere je Žan Medved dosegel dva zadetka.
V obračunih ekip iz spodnjega dela lestvice so Beltinčani klonili na domačem stadionu, Brda pa so z golom Matica Marciusa pobegnila z dna.
REZULTATI 16. KROGA:
Drava Dakinda Ptuj - Brežice Terme Čatež 2:0 (0:0);
Kalcer Radomlje - Nafta 1903 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Roginič (66.), 0:2 Roginič (73.);
Ilirija 1911 - Krka 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Haljeta (24.), 1:1 Kostanjšek (77.), 1:2 Potokar (90.);
Brda - Rogaška 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Marcius (15.);
Cherrybox24 Tabor Sežana - Bravo 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Ste-vanovič (31.), 2:0 Kebe (41.), 3:0 Kebe (86.);
Beltinci - Vitanest Bilje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Ferjančič (34.). Rdeči karton: Kosi (69., Beltinci);
Ankaran Postojna - Fužinar Vzajemci 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Mo-ravac (31.), 0:2 Medved (52.), 0:3 Medved (77.);
Jadran Dekani - Roltek Dob 3:3 (2:2); strelci: 1:0 Ahmetovič (17.), 1:1 Petrovič (32.), 2:1 Nikolič (35.), 2:2 Petrovič (40.), 3:2 Ahmetovič (70.), 3:3 Račič (90., z 11 m).
1. KALCER RADOMLJE 16
2.	AŠK BRAVO
3.	TABOR SEŽANA
4.	KRKA
5.	DRAVA DAKINDA
6.	ROLTEK DOB
7.	NAFTA 1903
8.	FUŽINAR VZAJEMCI
10 3 10 3 9 3 8 6 8 3 7 6 7 5 5 7
3 41:13 33 3 37:16 33
. ANKARAN POSTOJNA 16
10.	ROGAŠKA
11.	BELTINCI
12.	VITANEST BILJE
13.	ILIRIJA 1911
14.	JADRAN DEKANI
15.	BRDA
16.	BREŽICE ČATEŽ
4	34:17
2	30:18
5	33:18
3	27:19
4	23:20 4	20:18 22
6	17:24 20
30 30 27 27 26
6 18:27 9 21:31 9 11:34
9	21:32
10	25:36
9	18:30
10	12:35
Foto: Grega Wernig/ m24.si
Nogometaši Maribora so v prijateljskem srečanju ugnali sosede iz Kidričevega.
Maribor - Aluminij 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Cretu (28.), 1:1 Leko (33.), 2:1 Tavares (44.), 3:1 Felipe Santos (83.).
MARIBOR: Cotman (od 46. Irgolič), Klinar, Rajčevič (od 84. Koblar), Šuler (od 46. Ivkovič), Viler, Cretu, Pihler (od 46. Vršič), Vr-hovec (od 68. Hotič), Felipe Santos, Tavares (od 46. Mešanovič), Bajde (od 68. Kramarič). Trener: Darko Milanič.
ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič, Gr-gič, Kontek, Gliha, Muminovič, Petrovič, Leko, Maloku, Tahiraj, Kidrič. Igrali so še: Janžekovič, Ploj, Krajnc, Martinovič, Ivančič, Rogina, Marinšek. Trener: Oliver Bogatinov.
V	soboto sta se v Ljudskem vrtu v prijateljskem srečanju pomerila Maribor in Aluminij. Tako sta reprezentančni odmor izkoristila za ohranjanje ritma igranja tekem, vse po načelu 'tekma je najboljši trening'. Obe ekipi sta bili precej oslabljeni, a je bila igra kljub temu precej razgibana in na trenutke tudi atraktivna.
V	24. minuti je imel lepo priložnost Tahiraj, a je bil Cotman
uspešnejši. Kmalu je bil na drugi strani po podaji iz kota v kazenskem prostoru najspretnejši Cre-tu in z natančnim udarcem dosegel gol - 1:0. Pet minut kasneje so Kidričani izenačil: Gliha je podal s strani, Leko pa je bil najvišji v skoku - 1:1. Tik pred polčasom je za novo vodstvo vijoličastih poskrbel Tavares, ki je „iz prve" atraktivno zadel po podaji Viler-ja - 2:1.
V 2. polčasu so sledile številne menjave na obeh straneh, ekipi pa sta na trenutke prikazali celo bolj dinamično predstavo kot v 1. polčasu. Kidričani so imeli najlepši priložnosti za izenačenje v 72. minuti, ko sta poskusila Ivančič in Leko, a je bil Irgolič na mestu. Končni rezultat je v zaključku postavil Brazilec Felipe Santos, ki je unovčil lepo podajo Klinarja.
„To je bil za našo ekipo dober test, zelo koristen. Proti kakovostnemu tekmecu smo igrali dinamično, imeli pravi odnos in dobro izvedbo, čeprav bi ob številnih priložnosti lahko izkoristili še kakšno," je po tekmi povedal Darko Milanič, trener Maribora.
JM
14 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 20. novembra 2018
Rokomet • NLB liga (m), 10. krog
Obramba na primernem nivoju, napad zatajil
Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 21:24 (9:8)
Ormožani so s selitvijo v »srečni Ljutomer« upali na presenečenje proti Mariboru, a so se gostje v tem trenutku izkazali za previsoko oviro. Tudi več kot 300 glasnih navijačev Jeruzalema ni moglo pomagati domačim rokometa-šem ...
Dober začetek Ormoža v obrambi, ko gostom 11 minut niso dovolili doseči zadetka (3:0), je nakazal presenečenje, a je nato do polčasa sledila veliko bolj izenačena igra. Domačini so še vodili 6:3 in 7:5, a je bilo ob polčasu le še +1 (9:8).
JERUZALEM ORMOŽ: Balent, M. Šulek; Bogadi 5, Šoštarič 1, Čudič, Žuran 9, Horvat, T. Šulek, Kocbek, Niedorfer, Kosi 1, Ozmec 3, Cvetko, Mesaric 2, Vujovič, Ciglar. Trener: Sašo Prapotnik.
MARIBOR BRANIK: Burica, Žabic 1, Planinšek, Celminš 2, Marušič 2, Sok 5, Šol 1, Simonič, Jerenec, Velkavrh 4, Budja, Jerebie 3, Golik 1, Bu-neta 5, Štumpfl. Trener: Marko Šibila.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 3(1, Maribor Braniki/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 8 minut, Maribor Branik 8 minut.
RDEČI KARTON: Jerebie (55., Maribor Branik).
NLB liga				
REZULTATI 10. KROGA:			Jeru-	
zalem Ormož - Maribor Branik				
21:24, Urbanscape Loka		-	Trimo	
Trebnje 24:21, Dobova		-	Koper	
2013 23:25, Dol TKI Hrastnik				Go-
renje Velenje 24:33, Sviš Ivančna				
Gorica - Riko Ribnica 27:35, Krka				
- Celje Pivovarna Laško 28:30.				
1 CELJE PIVOVARNA LAŠKO 10	9	0	1	18
2. RIKO RIBNICA 10	8	2	0	18
3. GORENJE VELENJE 10	6	2	2	14
4. MARIBOR BRANIK 10	6	1	3	13
5. URBANSCAPE LOKA 10	6	0	4	12
6. KOPER 2013 10	5	1	4	11
7. KRKA 10	4	1	5	9
8. TRIMO TREBNJE 10	3	2	5	8
9. JERUZALEM ORMOŽ 10	3	0	7	6
10. DOBOVA 10	3	0	7	6
11 DOL TKI HRASTNIK 10	1	1	8	3
12. SVIŠ IVANČNA GORICA 10	1	0	9	2
Odločilen je bil uvod 2. polčasa, v katerem domačini kar 10 minut niso zadeli in varovanci trenerja Marka Šibile so s serijo 0:5 povedli 9:13. Po minuti odmora je zasijal žarek upanja za preobrat (12:13, 13:15), a je ob nekaterih zapravljenih 'zicer-jih', tudi dvema 7-metrovkama, sledila nova ohladitev na -6 (13:19). Odločilni faktor v tem obdobju so bile obrambe Marina Burice in nekaj spornih sodniških odločitev, ki so dodobra razburjale navijače in tudi oba trenerja. Ormožani so ob koncu poskušali tudi s presingom po celotnem igrišču, a kaj več kot znižanja vodstva Maribora jim ni uspelo doseči.
Rok Žuran (9) je bil med domačimi strelci precej osamljen, ob njem je le še David Bogadi dosegel povprečje. Mesarič in Ozmec
sta se prav tako dobro borila, manjkal pa je učinek Čudiča in Kosija, ki sta skupaj dosegla le en zadetek...
Pri gostih je imel dober učinek nekdanji član Ormoža Tadej Sok, v obrambi pa je pomembne naloge opravljal nekdanji član Drave Filip Jerenec.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Maribora so bili v Jeruzalemu premočni za ekipo Jeruzalema Ormoža.
Sašo Prapotnik, trener Ormoža: »Naš igralski kader je trenutno zelo okrnjen, zato se takoj pozna, če enemu igralcu ne steče tako, kot bi moralo, kaj šele, če se to zgodi več igralcem. Za morebitno zmago smo zgrešili preveč 'zicerjev', že v 1. polčasu je imel Burica devet obramb in to je bil po mojem mnenju tudi odločilni dejavnik na tej tekmi. Po teh številnih obrambah smo padli tudi v psihološkem smislu in Maribor je zasluženo zmagal.«
Bojan Čudič, Ormož: »Tekma je bila takšna, kot smo jo tudi pričakovali, le da mi
svoje naloge v napadu nismo opravili tako, kot bi jo morali. Obramba je bila dokaj dobra, sploh v prvem polčasu. V drugem polčasu smo precej padli v kakovosti, tako kot že na veliko tekmah v tej sezoni, kar je Maribor izkoristil in se zasluženo veselil zmage. Dogovor v slačilnici ob polčasu je bil povsem drugačen, morali bi narediti vse, da bi ostali v stiku s tekmeci. To nam ni uspelo, svoje je pri tem dodal njihov fenomenalni vratar Burica in razlike nam potem več ni uspelo zmanjšati.«
Filip Jerenec, Maribor: »Skozi celotno tekmo smo se dobro borili, kar najbolje pokaže končni rezultat. Bili smo pripravljeni na ostro igro, posledično tudi na nizek rezultat ob polčasu. Vedeli smo, da smo fizično močnejši od Ormožanov in da imamo daljšo klop, zato je moje mnenje, da bi tudi v veliko tesnejši končnici prišli do zmage. Naš vratar Burica je odličen vratar, s svojimi obrambami je res veliko pripomogel k uspehu ekipe, z dobro obrambo pa smo mu tudi nekoliko olajšali delo.«
Rokomet• 1. B SRL (m), 8. krog
Rokomet • 1. A SRL (ž), 9. krog
»Črni petek« je prišel že teden pred dejanskim Preveč zgrešenih strelov
in tehničnih napak
Brežice - Drava Ptuj 26:25 (15:12)
DRAVA PTUJ: Koštomaj 5, Mlač-Černe, Gregorc, Grobelnik 4, Hrupič 2, Belec, Zupanc 3, Sto-par 2, Rožman 3, Žunič 2, Bračič, Krasnič, Žuran S., Sivka. Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Brežice 7/8, Drava Ptuj 1/2. IZKLJUČITVE: Brežice 8 minut, Drava Ptuj 6 minut
Rokometaši Brežic so petkov obračun z Dravo pričkali dodatno motivirani in njihov trener Luka Volk je po tekmi dejal, da je bila to najboljša predstava v tem prvenstvu. Na drugi strani so Ptujčani tekmo odigrali slabše od pričakovanj, predvsem jim ni stekla igra v napadu.
Varovanci trenerja Drave Vladi-mirja Vujovic'a so šli na gostovanje v vlogi favoritov, vendar z nekaterimi težavami, saj so v kadru manjkali Marko Žuran, Staš Krabonja, Tomas Bedrač in Luka Reisman, medtem ko je poškodovan igral Jan Gregorc. Oslabljenim Ptujča-nom sta večino tekme s spornimi odločitvami »nagajala« tudi sodnika, a v prvi vrsti so si zaradi slabše igre za poraz krivi sami. Na tekmi so namreč absolutno preveč nihali v igri tako v napadu kot tudi v obrambi.
V obrambi sta obe ekipi stali na črti v postavitvi 6-0 in na začetku tekme smo videli pravi »festival sedemmetrovk«, saj je Gašper Derenda dal v prvih 15 minutah kar pet zadetkov iz sedemmetrovk, ki so bile v veliki večini sporno ali
prelahko dosojene. Do 20. minute je bil izid v glavnem poravnan, nakar so igralci Drave naredili nekaj tehničnih napak v napadu, prav tako so zgrešili nekaj strelov, kar je Brežičane privedlo do serije 4:0 in prednosti ob polčasu.
V drugem polčasu je bila Drava nekajkrat blizu preobratu, a je vedno nekaj zmanjkalo, da bi se odcepili od borbenih domačinov. Ti so v ključnih trenutkih vedno znova kaznovali napake ptujskih rokometašev, ki so tokrat za zmago imeli premalo dobrih period. So pa imeli dobra obdobja igre v drugem polčasu, ko so zares stisnili v obrambi, kar jim je prineslo tudi nekaj »lahkih« zadetkov. Na hitro so naredili dve seriji 0:3 in v 43. minuti celo prešli v vodstvo (20:21). A sledili so zapravljeni
napadi, ki so jih vse preveč zaključevali z zabijanjem skozi sredino. Več bi morali igrati na krilih in na levem je bil v drugem polčasu najučinkovitejši Boštjan Košto-maj, ki je skupno dal pet zadetkov.
Na drugi strani jih je dal največ Gašper Derenda (7), sledil mu je organizator igre Dejan Lipej (5). Slednji je tudi razigral soigralce in je za Brežice zabil tudi zadnji zadetek na tekmi za 26:24. Pred tem je bil rezultat trikrat poravnan, a v končnici domačini niso dovolili Dravi, da bi vzela kakšno točko. Tomaž Grobelnik je še znižal na 26:25, a v zadnjem napadu Ptu-jčanom ni uspelo zabiti za izenačenje. Tako so drugo tekmo zapored izgubili za zadetek in zapravili lepo priložnost, da bi se povsem približali vrhu lestvice.
David Breznik
Krka - ŽRK Ptuj 34:23 (17:8)
ŽRK PTUJ: Pušnik, Kreft, Šau-perl-Ilič 1, Želj 1, Bolcar 2, Skrinjar 2, Varga, Bedrač, Puž 2, Bezjak, Selinšek 2, Marčič 7, Čagran, Ko-rotaj 6, Kolenko, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
V Športni dvorani Stopiče so ptujske rokometašice doživele nov poraz. Igralke Krke so za zmago igrale zelo organizirano, učinkovito in borbeno. Ob tem je na vratih blestela Sandra Srečkovič, ki je obranila številne strele gostij, ki jim ni in ni šlo v napadu. Zgrešile so absolutno preveč čistih strelov, prav tako pa so za ugodnejši rezultat naredile tudi preveč tehničnih napak.
Novomeščanke so po izenačenih prvih minutah (2:2) začele svoj zmagoviti pohod. Vratarka Sandra Srečkovič je odlično branila, njene soigralke v polju pa so se »razletele« po igrišču in po številnih nasprotnih napadih napolnile gol gostij (12:4 v 20. minuti). V tem obdobju Ptujčan-kam ni uspelo zadeti niti iz čistih situacij, prav tako pa so s slabimi podajami zapravile precej žog v napadu. V končnici prvega dela so se sicer malo zbrale, ampak še vedno niso mogle slediti igri razpoloženih igralk Krke. Vodila jih je organizatorka igre Veronika Leški, ki je razigrala soigralke, medtem ko je iz protinapadov in iz levega krila neumorno zadevala Živa Čopi (8). Pri gostjah ni bilo igralke, ki bi potegnila soigralke naprej. Kapetanka Patricija Ko-rotaj je dosegla šest zadetkov,
1. A SRL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Ž.U.R.D.
Koper - Ljubljana 32:30, Krka -ŽRK Ptuj 34:23, Krim Mercator - Zagorje 48:15. Tekmi Velenje -Zelene doline Žalec in Z'dežele -Mlinotest sta bili prestavljeni.
1.	KRIM MERCATOR 8 8 0 0 16
2.	ZELENE DOLINE ŽALEC 8 7 0 1 14
3.	KRKA	9 5 2 2 12
4.	MLINOTEST	8 3 2 3 8
5.	Ž.U.R.D. KOPER	9 4 0 5 8
6.	ZAGORJE	9 4 0 5 8
7.	Z DEŽELE	7 3 1 3 7
8.	LJUBLJANA	9 2 16 5
9.	ŽRK PTUJ	9 2 0 7 4
10.	VELENJE	8 10 7 2
a je naredila nekaj napak tudi v napadu, tako da je bila najboljša ptujska igralka na tekmi mlada Metka Marčič. Ta je solidno igrala v obrambi in učinkovito v napadu, kjer je na poziciji leve zunanje igralke skupno dosegla kar sedem zadetkov. Od mladih se je izkazala tudi Neža Puž.
V drugem polčasu se razlika ni bistveno povečala, predvsem so gostje nekoliko izboljšale realizacijo. Ta je skozi tekmo najbolj škripala s krilnih položajev, s katerih niso mogle premagati vratarke Srečkovičeve. Novomeščanke niso popuščale vse do 50. minute, ko je bil rezultat 28:15. V končnici so domačinke popustile, kar so izkoristile gostje in z zadnjimi štirimi zadetki Marčičeve nekoliko znižale razliko na 34:23.
Rokometašice v 1. ligi sedaj čaka dolg premor, saj se bo tekmovanje nadaljevalo šele 19. januarja prihodnje leto.
David Breznik
torek • 20. novembra 2018
Šport
Štajerski	15
Futsal • Pokal Terme Olimia, osmina finala
Na pragu presenečenja
FC Hiša daril Ptuj -KMN Oplast Kobarid 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Klemenčič (15.), 1:1 Žaric (21.), 2:1 Klemenčič (31.), 2:2 Logar (33.), 3:2 Kovačič (37.)
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepinšek, Domjan, Todorovski, Senekovič U., Katan, Tušek, Pihler, Kotnik, Senekovič M., Klemenčič, Leto-nja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut.
Vodilna ekipa 2. lige iz Ptuja je imela v tekmi osmine finala Pokala Terme Olimia pravi test, saj se je pomerila s prvoligaško ekipo Oplasta. Na večini tekme so bili domačini boljši in so bili blizu napredovanja, vendar so igralci Kobarida na koncu tudi s kančkom sreče prišli do napredovanja v pokalnem tekmovanju.
Dva zadetka Klemenčiča premalo
Uvodne minute tekme smo spremljali počasnejšo in pozicij-
Tenis • Blaž Rola
Ekipi FC Ptuj in Oplast Kobarid sta se v pokalnem tekmovanju merili že v sezoni 2014/15, in sicer na zaključnem turnirju najboljše četverice. Takrat je bil Oplas veliko uspešnejši (10:1) in je tega leta tudi osvojil pokalni naslov.
sko igro obeh ekip. Veliko več so bili v tem delu in tudi na celotni tekmi pri žogi domačini, ki so si tudi priigrali bistveno več lepih priložnosti. Tri ali štiri je imel Thomas Pihler, ki pa mu iz ugodnih položajev ni uspelo doseči gola. To je nato le uspelo razpoloženemu Bojanu Klemenčiču, ki je na sedmih metrih preigral dva igralca Oplasta in nato z natančnim strelom matiral še vratarja Nika Logarja - 1:0. Slednji je imel celotno tekmo veliko dela, medtem ko je imel v prvem polčasu domači vratar Luka Stepinšek le nekaj posredovanj.
Ko premagaš 122., a te potem ustavi 577. igralec sveta ...
Četrti zaporedni challenger turnir v ZDA je Blaž Rola odigral v mestu Champaign zvezni državi Illinois.
V uvodu je izločil 19-letnega Alexandra Browna, ki je na turnirju zaigral s posebnim povabilom organizatorjev. Veliko močnejši tekmec ga je čakal v 2. krogu, to je bil 3. nosilec Peter Polansky (122.). 30-letni Kanadčan v letošnji sezoni beleži najboljše rezultate v karieri, tako je npr. na vseh štirih letošnjih turnirjih za grand slam uspešno opravil kvalifikacije in se prebil na glavni turnir. Lani sta eno medsebojno tekmo že odigrala, v kvalifikacija za OP ZDA je bil boljši Polansky. Rola se na to ni oziral, tokrat je bil boljši v vseh elementih igre, še posebej v igri na lasten servis. Tako ni izgubil niti ene igre
ob svojem začetnem udarcu, sam je izvedel dva breaka, po enega v vsakem nizu. Pri tem mu je lepo pomagal tudi Kanadčan, ki je naredil kar sedem dvojnih napak ...
V četrtfinalu ga je čakal 26-le-tni Sekou Bangoura (380.), ki mu je nudil močan odpor. Blaž je pri rezultatu 5:3 v prvem nizu že ser-viral za zmago, a je Američanu uspel rebreak. Kljub temu je bil v podaljšani igri Ptujčan odličen, hitro je povedel 5:1 in nato zaključil niz. V drugem je delo z dvema breako-ma rutinirano zaključil .
Med četverico polfinalistov so bili trije Američani in Slovenec. Blaža je čakal obračun s 24-let-nim kvalifikantom Ryanom Sha-neom (577.), ki je že z uvrstitvijo v polfinale pripravil prvovrstno presenečenje in v 2. krogu izločil
Rokomet • 2. SRL (m), 5. krog
Od vodstva +4 do zaostanka -7 v 15 minutah
Grosuplje - Moškanjci-Gorišnica 25:21 (11:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Ranfl; Lorenčič 1, Šandor 5, Bedrač 2, Petek, Ozmec 1, Letonja 1, M. Geč 1, N. Geč, B. Geč 3(2), Sok 7(2), Tement, Leben. Trener: Sini-ša Radujkovic.
SEDEMMETROVKE: Grosuplje 4/2, Moškanjci-Gorišnica 4:3, IZKLJUČITVE: Grosuplje 8 minut, Moškanjci-Gorišnica 6 minut.
Opogumljeni z domačo zmago proti Jadranu so se rokometaši Gorišnice odpravili na gostovanje v Grosuplje, kjer jih je pričakala še ena njim primerljiva ekipa.
Da gre za tekmeca, s katerim se lahko kosajo, so pokazale tudi uvodne minute dvoboja, v kate-
rih so bili gostje boljša ekipa. V 10. minuti je bil rezultat 4:4, nato pa so varovanci trenerja Siniša Radujkovica do 25. minute naredili delni izid 2:6 in povedli 6:10. Lepo je tekla igra v napadu, kjer je pet različnih strelcev doseglo 10 zadetkov, v obrambi pa je vratar Bratuša zbral nekaj lepih obramb. Tukaj se jim je povsem ustavilo in na odmor sta ekipi po delnem izidu 5:1 odšli poravnani (11:11).
Domačini so drugi del začeli tako, kot so prvega končali, s serijo zadetkov in kopico obrambami vratarja Mišigoja. Prednost v njihovo korist je hitro naraščala in v 40. minuti je po seriji 9:2 že znašala domala neulovljivih 20:13. Znižanje na 20:16 je bilo vse, kar so konkretnega uspeli storiti gostje, saj so domačini nato vzdrže-
Takoj po začetnem pisku sodnika v drugem polčasu pa je sledil šok za domačo ekipo in približno 100 gledalcev, ki so spremljali tekmo v dvorani Center. Gostje iz Kobarida so izvedli začetni udarec, Dražen Žarič je preigral ptujsko obrambo ter je s strelom po tleh skorajda z mrtvega kota presenetil vratarja Stepinška za izenačenje na 1:1. Sledila je bolj dinamična tekma z zaključki akcij na obeh straneh. In medtem ko so bili Ptu-jčani v prvem delu izrazito boljši, je bil drugi del bistveno bolj izenačen. Po seriji poizkusov na obeh straneh so domačini povedli po standardni situaciji: po prostem strelu je sledila hitra kombinacija in mat v treh potezah, ki ga je s strelom v prazno mrežo potrdil Bojan Klemenčič - 2:1. Zaostanek je za Oplast ponovno pomenil znak za močnejše napade, kar se jim je kmalu obrestovalo. Zadetek za izenačenje na 2:2 je namreč dosegel vratar Nik Logar, ki je sprožil po tleh z velike razdalje in presenetil domačega vratarja Stepinška
Challenger turnir v Champaignu (ZDA), 75.000 dolarjev:
1.	krog: Rola - Brown (ZDA) 6:2, 7:6(6);
2.	krog: Rola - Polansky (Kanada, 3.) 6:3, 6:4;
četrtfinale: Rola - Bangoura (ZDA) 7:6(2), 6:3;
polfinale: Rola - Shane (ZDA) 4:6, 3:6
finale: Opelka (ZDA, 4.) - Shane 7:6(6), 6:3.
tudi 1. nosilca Marcela Granoller-sa (94.). V polfinalu je vse skupaj še nadgradil ... To mu je uspelo z izjemnim servisom (12 asov), proti katerim Rola ni našel odgovora. Prav neverjetno je, kako je lahko 577. igralec sveta, ki se je doslej na turnirjih tega ranga le redko uvrščal v glavni žreb, skupaj s kvalifikacijami nanizal sedem suverenih zmag, v katerih je le redko oddal kakšen servis.
Blaž Rola je kljub temu dosegel lep napredek na ATP-lestvici (za 30 mest), v ponedeljek bo znotraj najboljših 200 igralcev sveta
(199.).
JM
vali to varno razliko vse do konca srečanja.
Pri gostih sta bila strelsko edina razpoložena kapetan Nejc Šandor (5) in Aljaž Sok (7), domačini so si delež v napadu razdelili bolj enakomerno, izstopal je le Tilen Zakotnik(7).
V naslednjem krogu bodo konec tedna Gorišničani gostili ekipo iz Metlike.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Igralci FC Hiša daril Ptuj so proti prvoligašu iz Kobarida dvakrat vodili, a na koncu ostali praznih rok.
(ta se je s svojimi obrambami sicer velikokrat izkazal).
Sledila je zanimiva končnica tekme, v kateri sta obe ekipi napadali in imeli lepe priložnosti. Koba-ridci so tik pred koncem izpeljali hitro akcijo po desni strani, ki jo je z natančnim strelom z razdalje v zmagovalni zadetek spremenil Nejc Kovačič - 2:3. Do konca tekme so domačini igrali s petimi igralci v polju in so prišli do nekaj zaključnih strelov, vendar jim ni uspelo izenačiti.
David Breznik
Dejan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: »Na koncu nam je zmanjkal kakšen igralec več v rotaciji, saj sem sam menjal šest, sedem igralcev, medtem ko jih je trener Oplasta rotiral bistveno več. Sam sem tudi vedel, da jih moramo takoj na začetku čvrsto prijeti in priti do prednosti. V prvem polčasu smo imeli štiri ali pet priložnosti, ki jih nismo izkoristili, prav tako pa bi se lahko tudi v drugem polčasu odcepili na plus dva. Žal smo na drugi strani prejeli dva čudna zadetka in na koncu še odločilnega, ki je Oplastu prinesel zmago.
V pokalu smo si želeli napredovanja med osem najboljših ekip v Sloveniji, s čimer bi še bolj zaznamovali ptujski futsal, a nam to žal ni uspelo. Ne glede na ta poraz so naše prioritete v tej sezoni znane in to je prvenstvo, v katerem želimo osvojiti 1. mesto v 2. ligi.«
Odbojka • 1. B DOL (ž), 6. krog
Tesni začetki, odlične končnice
ŽOK Prevalje -ŽOK SETO Ptuj 0:3 (-16, -21, -17)
ŽOK SETO Ptuj: Stavbar, Sako-vič, Gajser, Paternost, Oancea, Pignar, Milošič K., Horvat, Toma-nič, Vedlin Gojčič, Pučnik, Milošič N. Trener: Bojan Novak.
Odbojkarice Prevalj so v zadnjih obračunih nudile Ptujčankam dober odpor in tako je bilo tudi tokrat v njihovih prav posebej veliki dvorani. Na razsežnost dvorane so se morale gostje šele navaditi, prav tako pa tudi na igro Korošic, ki so bile kar trd oreh. A izkušnje ter predvsem kakovost nekaterih igralk so tehtnico nagnili na stran ptujskih igralk.
ŽOK SETO Ptuj je vse tri nize slabše začel, kar je omogočilo motiviranim Prevaljčankam, da so držale stik. V prvem nizu do
12:12, ko je na sceno stopila Sara Sakovič (zaradi bolezni ves teden ni trenirala, a je bila ponovno najboljša posameznica tekme), ki je nanizala šest, sedem odličnih servisov, s katerimi je svoji ekipi priigrala odločilno prednost.
Sledilo je bolj napeto nadaljevanje, v katerem so domačinke vodile do sredine niza, do izenačenja je prišlo pri 20:20. A v končnici so Ptujčanke znova odigrale bolj zbrano in rešile niz z izidom 21:25. Skozi celotno tekmo, še prav posebej pa v drugem nizu, so Korošice zelo močno napadale, a te napade sta z uspešnimi in pomembnimi bloki zaustavljali Ana Horvat in Klara Milošič. Mladi igralki sta na poziciji centra solidno igrali ves čas in sta z bloki prispevali precej točk. Prav tako precej točk je dodala Lena Pučnik, ki je bila najučinkovitejša, vendar je v napadalnih akcijah napravila
1. B DOL (ž)			
REZULTATI 6. KROGA: Prevalje			
- ŽOK SETO Ptuj 0:3, Swatycomet			
Zreče - Piran 3:1, ŽOK Triglav Kranj			
- Vital Ljubljana 3:1, ATK Grosuplje			
- OD Krim 3:0, Nova KBM Branik			
II - Mozirje 0:3.			
1. ATK GROSUPLJE 5	6	0	18:0 18
2. ŽOK SETO PTUJ 6	6	0	18:2 17
3. SWATYCOMET ZREČE 6	5	1	15:7 14
4. ŽOK TRIGLAV KRANJ 6	4	2	14:9 13
5. OD KRIM 6	3	3	11:12 9
6. PREVALJE 6	3	3	10:11 9
7. MOZIRJE 6	2	4	8:13 7
8. VITAL LJUBLJANA 6	1	5	4:17 2
9. PIRAN 6	0	6	6:18 1
10. NKBM BRANIK II 6	0	6	3:18 0
Bojan Novak, trener ŽOK SETO Ptuj: »Generalno gledano sem zadovoljen s prikazanim mojih igralk in z zmago. Proti neugodni ekipi Pre-valj smo vedno imeli težave in tudi tokrat nismo zmagali tako lahko, kot kaže rezultat. Spremljali smo borbeno tekmo z obeh strani, v kateri smo imeli dober servis, blok in občasno tudi napad. Občasno smo imeli težave pri sprejemu, vendar smo stvari postavili na pravo mesto. Ekipo so povlekle naprej do zmage izkušene igralke.«
kakšno napako preveč. Ne glede na to so Ptujčanke dobile na znan način tudi tretji niz, ki je bil po točkah tesen na začetku, nato pa so v nadaljevanju z uigrano igro strle odpor tekmic-17:25.
Ptujske odbojkarice v naslednjih krogih čakajo kar štiri domače tekme, prva v nizu bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pravi derbi, saj se bodo v soboto ob 17.30 pomerile z ekipo Swatycomet iz Zreč.
David Breznik
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
i
Nogomet • 3. SNL sever
Po dvakrat uspešna Mohorko in Božak
REZULTATI 14. KROGA: Kety emmi Bistrica - Pohorje 3:0, Dra-vinja - Avto Grubelnik Dravograd 4:1, Tehnotim Pesnica - Videm 0:4, Zreče - Mons Claudius 1:0, Šampion - Šmartno 1928 0:2.
1.	VIDEM 14 9	2	3	30:11	29
2.	KETY EMMI BISTRICA 14 9	2	3	29:13	29 14 9	2	3	36:21	29 14 7	0	7	29:35	21 14 6	2	6	24:25	20 14 5	5	4	17:18	20 14 6	1	7	27:24	19
7 16:26 15
3.	ŠMARTNO 1928
4.	DRAVOGRAD
5.	DRAVINJA
6.	ZREČE
7.	ŠAMPION
8.	TEHNOTIM PESNICA 14 4 3
9.	MONS CLAUDIUS 14 3 3 8 15:26 12
10. POHORJE
14 1 2 11 19:43 5
Tehnotim Pesnica -Videm 0:4 (0:3)
STRELCA: 0:1 Mohorko (3.), 0:2 Božak (19.), 0:3 Božak (28.), 0:4 Mohorko (73.).
VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik (od 46. Bračič), Antolič, Adedoja, Cafuta, Tement (od 57. Vajda), Božak (od 80. Cesar), Krajnc, Mohorko (od 80. Lah), Lovenjak (od 63. Hliš). Trener: Robert Hojnik.
Videmčani so v soboto na slabi travnati površini v Pesnici igrali z domačo ekipo Tehnotima, ki je v spodnjem delu lestvice, a do sredine nima velikega zaostanka. Kljub temu Videmčani niso izpustili iz rok priložnosti za novo zmago.
Vratar v vlogi asistenta
Začetek je bil za varovance trenerja Roberta Hojnika domala sanjski, saj se je že v 3. minuti Rok Mohorko znašel sam pred doma-
čim vratarjem Mihom Zagorškom
in akcijo tudi uspešno zaključil -0:1. S tem je odpadel velik del bremena z ramen gostujoče ekipe, ki ji v prejšnjem krogu kljub številnim priložnostim ni uspelo doseči zadetka proti Zrečam. Razigrani gostje so nadaljevali z napadi, kar se jim je obrestovalo z dvema izjemnima zadetkoma Dominika Bo-žaka v 19. in 28. minuti. Pri tem je bil prvi še posebej lep, saj je vratar Luka Mikič poslal dolgo podajo na stran domačinov, po enem odboju pa se je Dominik Božak odločil za strel »z volejem« in zadel v polno - pravi evrogol!
»Prvi polčas je bil z naše strani odličen, seveda so imeli veliko vlogo pri tem trije hitro doseženi zadetki. Ob tem smo imeli še nekaj priložnosti, tako da sem z igro
v tem delu resnično zadovoljen. V nadaljevanju se na katastrofalni igralni površini niti nismo posebej naprezali, pomembno je bilo, da smo ohranjali vodstvo. Malo me skrbi le poškodba gležnja Blaža Lovenjaka. Upam, da bo do tekme z Dravinjo pripravljen. Vsekakor si želimo jesenski del sezone zaključiti z zmago pred domačimi navijači, kar bi bila pika na i res uspešnega obdobja,« je dejal Robert Hojnik.
Jesenski del sezone bodo Videmčani zaključili v nedeljo, ko bodo na domačem igrišču gostili ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic.
JM
Nogomet • NK Drava Dakinda Ptuj
Besede športnega direktorja potrdil tudi predsednik: Dakinda ostaja z Dravo
V zadnjem času so se glede NK Drava Dakinda Ptuj pojavljale različne negativne govorice, ki jih je v petkovi številki Štajerskega tednika že zavrnil športni direktor Nastja Čeh. V petek so v ptujskem nogometnem kolektivu pripravili še tiskovno konferenco, s katero so se na govorice o odtujenem denarju, o zaostanku plač, o izločitvi Nastje Čeha iz slačilnice, o odhodu podjetja Dakinde iz Drave ... odzvali tudi širše.
Nastja Čeh je v uvodu precej podrobno še enkrat ponovil pojasnila, kot smo jih že zapisali, pritrdili pa so mu tudi drugi udeleženci tiskovne konference. »Želimo odločno demantirati in ustaviti te negativne govorice, ki škodujejo klubu in tudi okolju, v katerem delamo. V našem klubu imamo več kot 200 članov, vse to leti tudi na njih. Klub je nad vsemi nami in ga moramo zaščititi. Tistim, ki ga blatijo ni v interesu, da bi tukaj zraslo nekaj dobrega, nam pa je! So vzponi in padci, a 1. liga je še vedno naš cilj.«
Dakinda je še vedno z NK Drava
Na zapise v nekaterih medijih se je preko posnetka iz Nigerije odzval tudi predsednik Dakinde g. Emanuel, ki je odločno zavrnil namigovanja o umiku podjetja iz NK Drava ter zagotovil, da še naprej popolnoma zaupajo v vizijo ptujskega kolektiva.
O tem, »da so igralci vrgli Čeha iz slačilnice« je kapetan članske ekipe Jon Šporn dejal: »Ne znam si niti predstavljati, kako bi lahko igralci, med katerimi smo v glavnem mladi fantje, vrgli Nastja iz slačilnice. Igralci smo skoncen-trirani na zadnji tekmi jesenskega dela sezone (tiskovka je bila pred tekmo z Brežicami, op. a.), poskušamo odmisliti vse drugo. Zaostanki z izplačili plač so približno mesec ali dva, saj smo prejšnji teden dobili neka nakazila, a še zdaleč niso tako veliki, kot so bili
predstavljeni v nekaterih medijih (6 mesecev, op. a.).«
O stanju v ekipi je spregovoril tudi trener Nikola Jaroš: »Mi smo v klubu zato, da bi trenirali in igrali tekme, a smo se v zadnjem času vse preveč ukvarjali tudi z drugimi stvarmi, v prvi vrsti s finančnimi. Sedaj se stvari počasi urejajo, tudi moštvo se tako bolj usmerja znova k skupnim ciljem na igrišču, to pa so čim boljše igre in zmage. Želimo kar najbolje zaključiti jesenski del sezone. Še vedno pa ostaja naš skupni cilj uvrstitev v 1. ligo.«
V optimističnem tonu je zaključil podpredsednik Matija Brod-njak: »Naš dolgoročni cilj je zapolniti stadion s pravimi navijači, saj je Ptuj nogometno mesto. Želimo si, da v mestu zavlada pozitiven duh in da bomo vsi skupaj ponosni na kraj, klub, trenerje, igralce ... Pozitivni duh se mora začeti na vrhu občine, nato pa naj se kot kapilare širi po vsem mestu, po regiji... Nogomet je šport številka 1, upam, da bo to prepoznalo tudi domače gospodarstvo in da
J
t

* T
1 m
i/¡
t...- !.->■ ■<•!■*■■
Foto: Črtomir Goznik
Dominik Božak (Videm) je s 14. zadetki prvi strelec 3. SNL sever.
»Primer« Cuffaro
»Cuffaro je še vedno član našega kluba, ima profesionalno pogodbo. Trener se je odločil, da ne računa nanj in to je vsa resnica. Še zdaleč pa plače ne zaostajajo toliko, kot je Cuffaro predstavil enemu od spletnih medijev, torej šest mesecev. To nikakor ne drži,« je dejal Čeh.
bomo ta potencial izkoristili. Trenutno potrebujemo tujega strateškega partnerja, a dolgoročno si želimo, da bi se tudi domači vlagatelji prepoznali v tem. Klub ni samo članska ekipa, z nami je več kot 200 družin, ki imajo tukaj svoje otroke, in to je velik potencial. Treba je stopiti skupaj, pa bo vse boljše, čeprav že sedaj ni vse črno. Samo za informacijo: pred dnevi smo podpisali pogodbo z Zavarovalnico Triglav, v pogovoru pa smo še z drugimi.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so razmišljanja o NK Drava Dakinda Ptuj podali Nastja Čeh, Johnatan Odiri, Matija Brodnjak, Nikola Jaroš in Jon
Šahovski kotiček
1. državna liga vzhod: ptujskim šahistom ni uspela vrnitev v državno ligo
Da je lažje ostati v nekem rangu tekmovanja, kot se vanj po izpadu vrniti, so spoznali tudi člani Šahovskega društva Ptuj. Po lanskoletnem izpadu iz državne lige so bili trdno odločeni, da se že letos vrnejo med najboljše. Vendar jim to ni uspelo, bili so »prekratki« za vsega eno točko in so tekmovanje zaključili na 3. mestu v prvi državni ligi vzhod.
Ptujski šahisti so prvič iz najvišjega ranga tekmovanja - državne lige (včasih tako imenovane super lige) - izpadli davnega leta 2002, ko so zasedli 9. mesto od desetih ekip. Vendar so že naslednje leto brez težav z naskokom zmagali in se vrnili v elito. Počasi so napredovali in po 7. mestu leta 2004 so leta 2005 osvojili že 4. mesto, nato tretje in dve leti zapored prvo (2007, 2008). Med letoma 2009 in 2012 je bilo za Ptujčane rezervirano 2. mesto za serijskimi zmagovalci, ekipo ŽŠK Maribor. Potem je sledilo nekaj četrtih in petih mest, enkrat tudi tretje, dokler lansko leto niso izpadli v prvo državno ligo vzhod.
Predsednik društva in vodja ekipe, MM Danilo Polajžer, je za letos prijavil »udarno« zasedbo s štirimi velemojstri (dva med njimi nato nista opravila niti enega nastopa, op. a.), štiri mednarodne mojstre in kar pet mojstrskih kandidatov. Med slednjimi sta bila tudi mlada domača upa David Murko in Andraž Šuta, ki sta odlično opravila svoje delo. Andraž je bil najboljši posameznik v ekipi, saj je v osmih partijah oddal le en remi, s 94 % osvojenih točk pa je osvojil 3. mesto med vsemi sodelujočimi ter prvo mesto na njegovi šahovnici. Dokaj dobro je odigral tudi Danilo Polajžer, saj je iz osmih partij zbral 5,5 točke, kar je bilo dovolj za osvojeno tretje mesto na njegovi šahovnici.
Ptujčani so tekmovanje začeli odlično. Kot prvi nosilci so najprej s 5:1 premagali sedmega nosilca, ekipo Slovenj Gradca, še uspešnejši so bili v drugem krogu, ko so oddali le en remi proti celjski ekipi. Nekoliko nepričakovano so doživeli poraz v tretjem krogu, ko jih je s 3,5:2,5 premagala šestopostavljena ekipa Šentjurja, ki je ob koncu osvojila drugo mesto. Tudi nadaljevanje so Ptujčani začeli z visokim porazom 5,5:0,5 proti drugi ekipi ŽŠK Maribor (3. nosilka). Edini remi je v tem srečanju dosegel VM Nenad Ristič, ki je tako kot Andraž Šuta ostal neporažen med ptujskimi šahisti. Tako so po četrtem kolu zasedali peto mesto in tudi naslednjih pet zmag ni moglo mado-mestiti točk v dveh zaporednih porazih. Ob koncu so se sicer uvrstili na stopničke, na tretje mesto, s čimer prav gotovo niso bili zadovoljni.
»Pohvalil bi predvsem naše štiri mlade, posebej Davida Murka in Andraža Šuta, ki postajata stebra prve ekipe. Nekaj malega sta dodala še IVI K David Zagoršek in I. kategornik Klemen Janžeko-vič, vendar sta dobila nekoliko manj priložnosti, saj so ostali člani ekipe prikazali dobre predstave, posebej VM Nenad Ristič, pa tudi VM Dušan Rajkovič. Tudi s svojo igro sem glede na preostale obveznosti dokaj zadovoljen, je pa dejstvo, da v športu včasih odloča tudi sreča. Nenapredovanje v najvišji rang tekmovanja ni nobena katastrofa, saj bodo naši mladi šahisti čez eno leto še zrelejši, z novimi izkušnjami in verjamem, da bomo ponovno kandidirali za sam vrh,« je svoje misli po tekmovanju strnil vodja ekipe in predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Polajžer.
Končni vrstni red:
1. ŽŠK Maribor I115 (38,5) točk, 2. ŠD Šentjur 15 (31,5), 3. ŠD Ptuj 14 (36,5), 4. ŠK Žalec 12 (35), ŠK Zagorje ob Savi 9 (25,5), 6. ŠD Radenska Pomgrad II 8 (25,5), 7. ŠK SI. Gradec 7 (22,5), 8. Celjski ŠK 6 (22), 9. ŠD Rokada Lendava 3 (16,5), 10. ŠD Fram 1 (16,5).
Silva Razlag
torek • 20. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 5. sezona
Sponzorji prireditve
komuni tuj
Sestra in brat Pia in Nik: vztrajnost se obrestuje
Občina Videm pri Ptuju je ena tistih občin na Ptujskem in širše, ki so že v začetku prepoznale prednosti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pevski talenti OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela imajo na vsakem nastopu navdušeno podporo številnega občinstva. Na predizboru pete sezone, ki je 15. novembra potekal v športni dvorani OŠ Videm, jih je bilo blizu 500.
Župan občine Videm pri Ptuju Friderik Bračič poudarja, da tudi zato, ker gre za enega najpre-poznavnejših glasbenih dogodkov v tem okolju. Tudi ko bo imela občina Videm novo, večjo dvorano, si želi, da bi še naprej ob teh nastopih pokala po šivih. Skupaj je nastopilo 18 mladih pevcev, 13 deklet in pet fantov. V mlajši kategoriji jih je za nastope pripravljala Mateja Krajnc, v starejši pa Dejan Štuhec. Komisija v sestavi Dalibor Bedenik, tudi voditelj prireditve, Tone Topolovec in Majda Goznik je iz mlajše kategorije za polfinalni nastop izbrala Pio Krajnc, učenko 5. razreda OŠ Videm, ki je zapela pesem Povej mi, zakaj, ki jo sicer poje Marta Zore. V starejši kategoriji pa se je zmage veselil Piin brat Nik Krajnc, učenec 9. razreda OŠ Videm, ki je zapel pesem Zbudi me za 1. maj skupine Mi2 ob lastni spremljavi na kitari. Pia in Nik Krajnc sta dokaz več, da se vztrajnost vedno obrestuje, le redkim namreč uspe v prvem poskusu. Pii se je v polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se
Lahkota prihodnosti
^SDdeiii
jf ATP
Foto: Črtomir fioznik
Pia Krajnc, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Videm, pesem Povej mi, zakaj, ki jo v originalu poje Marta Zore: „Uvrstitev v polfinale mi pomeni veliko. V vseh sezonah doslej, ko sem nastopala, so me podpirale sošolke in sošolci, da sem imela energijo, spodbudo za naprej. Pojem od drugega razreda OŠ, najprej sem pela v otroškem zboru, zatem pa me je učiteljica izbrala za nastop v projektu Otroci pojejo. V prostem času tudi rada plešem in se družim s prijateljicami. Nekoč si želim postati vizažistka."
Foto: Črtomir fioznik
Na videmskem odru je nastopilo 18 mladih pevk in pevcev.
veselijo uspelo uvrstiti v četrtem poskusu, Niku v tretjem.
Na mlade pevce je ponosen tudi ravnatelj OŠ Videm Robert
Murko, na nastop v peti sezoni jih bo spominjalo tudi priznanje šole. Dalibor Bedenik se je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj zahvalil
občini Videm pri Ptuju, OŠ Videm ter sponzorjem in donatorjem za podporo v tem projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi.
Peli so: Aneja Vidovič in Evelin Kolednik, Vid Krajnc, Nika Petek, Vanessa Črnko, Evelina Šimenko, Nina Bračič in Nika Bračič, Pia Krajnc, Tija Živko Kmetec, Emanuel in Gabriel Feguš ter Sara Kraljevič v mlajši kategoriji, v starejši pa Žiga Kokol, Janja Milošič, Kornelija Jelen, Dijana Gojkovič in Nik Krajnc.
JgLEPARSTVO iKROVSTVO
foMrtrrr
Josip STRELEC s.p.
Gsm: 041 517 759
SOVIČE 10B. 2284 VIDEM PRI PTUJU
Foto: Črtomir Goznik
Nik Krajnc, zmagovalec v starejši kategoriji, učenec 9. razreda OŠ Videm, pesem Zbudi me za 1. maj skupine Mi2, lastna spremljava na kitari: „Resnično sem vesel, da se mi je uspelo uvrstiti v polfinale. To je moj prvi polfinale, sicer pa sem na tem odru nastopil že trikrat. Želim si, da bo tako dobro šlo še naprej. Rad poslušam vso glasbo, najraje pa skupino Mi2 in kakšne rokerske zasedbe."
Z nastopom so se izkazali tudi najmlajši iz Vrtca Videm.
MG
Sponzorji so bili: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Krajnc Miran, s. p. - Miral specialna gradbena dela, Mir, d. o. o., Milošič Danilo, s. p. -MDE - Elektronika, Energovod Krušič, d. o. o., Krovstvo in kleparstvo Strelec, Josip Strelec, s. p., Avtobusni in tovorni prevozi - Temna Luna 5, d. o. o., Gorenje Surovina, d. o. o., Boštjan Zemljak, s. p., Kamnoseštvo, in Sazas.
Ptuj • Dan Rudolfa Maistra
Koncert spomina in zavedanja o pomenu slovenstva
Društvo generala Maistra Ptuj se je vojaku, pesniku, slikarju in znamenitemu Slovencu v desetih letih svojega obstoja večkrat poklonilo. Na domovanju njegovega očeta v Slomškovi ulici je postavilo spominsko ploščo, razvilo društveni prapor in na Novem trgu na Ptuju postavilo njegov kip.
V letošnjem letu pa se poklanja tudi z zbirko uglasbenih pesmi pod naslovom Kitica mojih (tudi naslov Maistrove druge pesniške zbirke), ki jo je uredil Mitja Gobec. Nekatere od uglasbenih pesmi generala Rudolfa Maistra, ki si je kot pesnik nadel psevdonim Vojanov, bodo na proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra na Ptuju, 23. novembra, v dominikanskem samostanu prvič izvedene.
Do novih uglasbenih pesmi naj bi po pobudi Mitje Gobca Zvezi društev generala Maistra prišlo z naročili, a so se tega lotili s prekvalifikacijo njegove pobude v razpis, kar pa se je izkazalo za neuspešno. Mitja Gobec, ki je takšen razplet pričakoval, je bil zato toliko bolj vesel pobude predsednika Društva generala Maistra
Ptuj Štefana Čelana, da zbirko izda ptujsko društvo, ki se je tudi odločilo, da bo državni praznik dan Rudolfa Maistra in 100. obletnico konca prve svetovne vojne počastilo z večjim dogodkom, če ne državnega pa vsaj regionalnega pomena. Z uglasbitva-mi Maistrovih pesmi je začel pred 15 leti. Pred 13 leti je zbral vse dotedanje uglasbitve njegovih pesmi, bilo jih je nekaj čez 50. V zbirki Kitica mojih se je nabralo 22 skladb, med njimi je tudi skladba Maistrovega sodobnika Vinka Kreka ter skladba na besedilo Primoža Krečiča Ti junak si naš zares, ki opeva veličino Rudolfa Maistra. Naročilu za uglasbitev Maistrovih pesmi so se odzvale skladateljice in skladatelji. Še posebej pa je urednik zbirke vesel, da sta v sode-

Ptujsko Društvo generala Maistra je izdalo zbirko uglasbenih pesmi Rudolfa Maistra Vojanovega, ki jo je uredil Mitja Gobec. Nekatere med njimi bodo na proslavi dneva Rudolfa Maistra na Ptuiu prvič izvedene.
lovanje pristala dva najeminentnejša skladatelja: akademik Lojze Lebič in starosta slovenskih skladateljev, letošnji 90-letnik Jakob Jež.
Zbirka je zagotovo nacionalnega pomena. Mitja Gobec ob tem kritično ugotavlja, da iz zdajšnjih repertoarjev slovenskih zborov ni prepoznati zavedanja, da smo Slovenci! „Žal zborovodje raje segajo po tuji literaturi, po možnosti v tujih jezikih, v žanrih pa nekateri plavajo v bazenih (narodno-)zabavne glasbe. Prišel je čas, ko se bodo morali zborovodje zresniti, razmisliti, se ozavestiti ter se odločiti, kdo in kaj so!" je med drugim zapisal v spremni besedi zbirke. Predsednik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan je ponosen, da je zbirka izšla na Ptuiu in da bomo na
petkovi proslavi v dominikanskem samostanu slišali nekatere od uglasbenih pesmi velikega sina slovenskega naroda generala Rudolfa Maistra Vojanovega, nekatere prvič. Zapeli jih bodo: Ženska VS Cantilena Podlehnik (vodja Jakob Feguš), MoPZ Rogozni-ca (zborovodja Gregor Lačen), MoPZ Urban, Maribor (zborovodja Bojan Gorič) in MePZ Kor, Markovci (zborovodja Daniel Tement).
Društvo je tudi ponosno, da bo pesmarica novih skladb na besedila Rudolfa Maistra Kitica mojih na voljo na dan proslave, za katero je besedilo napisal Mitja Gobec, poskrbel je tudi za organizacijo koncerta, zborovodjem na voljo po 10 evrov, za druge po 15 evrov.
MG
18 Štajerski
Na sceni
torek • 20. novembra 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - 19. Štajerska frajtonarica
Tina Kalajžič - absolutna zmagovalka
V sklopu 20. praznika občine Hajdina, kjer praznujejo na martinovo nedeljo, so tudi letos povabili na Štajersko frajtonari-co, že 19. nagradno revijo mladih frajtonarjev iz cele Slovenije, ki je tudi osrednji glasbeni dogodek v tem času. Skupaj je v obeh kategorijah nastopilo 22 mladih harmonikarjev, 13 v prvi kategoriji do 15 let in devet v kategoriji nad 15 let. Štajerska frajtonarica je v zadnjih letih tudi eden od predizborov za Zlato harmoniko Ljubečne.
Mladi frajtonarji so se pomerili v igranju Avsenikovih, Miheliče-vih, Klavžarjevih, Kodrovih, Ro-šerjevih, Blazerjevih, Lupinčevih in nekaterih drugih viž, tudi legendarne Marije Ahačič - Pollak in Guntherja Ammana. Komisija v sestavi: Brane Klavžar, Siniša Čeh in Blaž Hameršakje ocenjevala muzikalnost, ritem, tehnično izvedbo in izbor skladbe za nastop.
Po prvem krogu so se v drugi krog po številu točk v prvi skupini uvrstili Tina Kalajžič (Ravne na Koroškem), Danaja Grebene (Slovenj Gradec) in Uroš Ber (Ko-čice), v drugi skupini pa Mitja Pajnkiher, Katja Strelec in Leon Tašner. V prvi skupini je zmagala Danaja Grebenc, druga je bila Tina Kalajžič, tretji pa Uroš Ber, v
Štajerska frajtonarica so s svojimi nastopi obogatili tudi Ljudski godci iz Hajdoš, skupina pevk Kreativke iz Cirkovc, ljudska pesnica Olga Vido-vič, ki se ji je ob tej priložnosti KD Valentina Zumra še posebej zahvalilo za ves njen prispevek na področju kulture v občini Hajdina in širše, mlada pevka Sara Drevenšek in pihalna godba Markovci.
Štajersko frajtonarico sta organizirala KD Valentina Zumra pod vodstvom predsednika Primoža Kelenca in občina Hajdina, skupaj z županom občine Hajdina Stanislavom Glažar-jem, ki je prireditev tudi odprl, že od vsega začetka Štajerske frajtonarice pa sodeluje tudi Alfonz Strnad, „oče" tega tekmovanja, s prispevki pa so pomagali tudi sponzorji in donatorji.
MG
Zmagovalci 19. Štajerske frajtonarice s podeljevalci nagrad
drugi je slavila Katja Strelec, drugi je bil Leon Tašner, tretji pa Mitja Pajnkiher. Skupna zmaga pa je v absolutni konkurenci med šestimi nastopajočimi po igranju izbrane melodije, ki jo mladi frajtonarji najbolj obvladajo, pripadla Tini Kalajžič, drugi je bil Leon Tašner, tretja je bila Danaja Grebenc. Tem trem je pripadla tudi denarna nagrada.
Komisija je ocenila, da so mladi frajtonarji dosegli zavidljivo tehnično raven igranja, igrali na ravni finala Zlate harmonike Ljubečna, želja pa je, da se ohrani prvinskost frajtonarice, njena ljudskost in čutnost. Med vsemi pa je bilo letos po besedah predsednika komisije Braneta Klavžarja zelo težko izbrati najboljše.
Devetnajsto nagradno revijo
Foto: MG
Ljubečna, Hajdina • Tina Kalajžič, uspešna harmonikarica
Diatonična harmonika je njen svet
Na Ljubečni pri Celju so prvo Zlato harmoniko, državno prvenstvo v igranju na dia-tonično harmoniko, organizirali že leta 1981. Na letošnji, 38. po vrsti, je postala absolutna državna prvakinja 14-letna Tina Kalajžič iz Raven na Koroškem.
Tina Kalajžič je nastopila tudi na letošnji 19. Štajerski frajtonarici, za izjemno uspešen nastop ji je pripadel naslov absolutne zmagovalke tudi na Hajdini. Zelo je bila vesela novega uspeha, ki ga ni pričakovala. Za igranje harmonike jo je navdušil dedi Rajko, ki je tudi sam igral harmoniko in še nekaj drugih inštrumentov. „Že-lela sem iti po njegovih stopinjah. Harmoniko igram že osem let,
pomeni mi veliko. Ob njej se lahko sprostim, človek niti ne ve, kaj vse lahko iz enega tako preprostega inštrumenta, če ga obvladamo, izvabimo, kakšne vse melodije. Ker mi igranje na harmoniko leži, skladbe hitro osvojim. Vadim do tri ure na dan, pred tekmovanji seveda nekoliko več. Osvojila sem že nekaj lepih nagrad. Ob letošnji absolutni zmagi na Zlati harmoniki Ljubečna sem bila uspešna na
tekmovanju za nagrado Lojzeta Slaka, kjer sem bila prav tako absolutna zmagovalka. Igram skladbe različnih avtorjev, zelo pa mi je všeč glasba Klemna Rošerja, ki jo tudi pogosto igram," se je predstavila Tina Kalajžič. Zelo ji ugaja, da se vedno več mladih odloča za igranje narodno-zabavne glasbe, sama pa se najraje zavrti ob kakšni hitri polki.
MG

Tina Kalajžič, letošnja absolutna zmagovalka Štajerske jrajtonarice in tudi absolutna zmagovalka Zlate harmonike Ljubečna 2018.
Ormož • 23. tekmovanje godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla
Trije absolutni zmagovalci
Pokal Vinka Štrucla so si na 23. tekmovanju slovenskih godb v zabavnem programu priigrale godba na pihala Središče ob Dravi, občinski pihalni orkester Trebnje in cerkniška godba.
Na martinovo soboto so v Ormožu odmevale tudi koračnice. V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s sodelovanjem Občine Ormož, tamkajšnje glasbene šole in Zveze slovenskih godb, je potekalo namreč že 23. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Sodelovalo je 10 godb, ki so nastopile v treh kategorijah. V kategoriji do 34 članov je tekmovalo pet godb, absolutni zmagovalec
pa je bil KUD Občinski pihalni orkester Trebnje, v kategoriji do 40 članov sta tekmovali dve godbi, pokal je osvojila godba na pihala Prosvetnega društva Središče bo Dravi, Godba na pihala občine Markovci je prejela zlato priznanje, v kategoriji nad 40 članov pa je med tremi godbami pokal šel v roke Kulturnemu društvu godba Cerknica, medtem ko si je Pihalni orkester Glasbene šole Ormož priigral zlato priznanje. Strokovna žirija je sicer podelila
tri zlate plakete s pokalom Vinka Štrucla (od tega dve s pohvalo) in sedem zlatih plaket. »Z izvedenim smo zadovoljni, zavedamo pa se dejstva, da je možno vsako stvar nadgrajevati, izboljševati. Upamo, da bo naslednje leto tekmovanje spet v športni dvorani, saj imajo tam godbe vseeno boljše pogoje nastopov,« pa je izvedbo tekmovanja pokomentirala vodja JSKD OI Ormož Barbara Podgorelec.
Monika Horvat
Središka godba si je priigrala pokal Vinka Štrucla.
Foto: Matej Maček
torek • 20. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
jota z repo in	cvetačna juha,	zelenjavna	špinačna kremna	bučkina kremna juha,	goveja juha, mrežna	juha, makaronovo
prekajenim mesom,	piščančji medaljoni,	enolončnica z	juha, ribji polpeti,	pečene perutničke,	pečenka, krompirjevi	meso, radič, sadna
ajdova kaša z jabolki	rizibizi, zelena solata,	mesnimi kroglicami,	krompirjeva solata,	zelena solata,	ocvrtki, motovilec,	kupa
	breskov kompot	polnozrnat kruh,	jabolčna čežana	krompirjeve kocke,	princeske	
		sadje		lena pita		
Ajdova kasa s skuto in jabolki
Sestavine: 160 g ajdove kaše, 3 dl mleka, 80 g skute, 1,5 dl kisle smetane, 30 g masla, 2 jajci, jabolko, sol, beli poper, muškatni orešček.
V osoljeno vrelo mleko vsipamo ajdovo kašo in jo kuhamo okrog 20 minut. Pazimo, da se ne razkuha. Kašo ohladimo. Pekač 30 x 20 cm namažemo z maslom, pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Jabolka olupimo in naribamo, dodamo ohlajeno kašo, skuto, kislo smetano, jajce, sol, poper in nariban muškatni orešček. Vse dobro premešamo in stresemo v pekač. Pečemo okrog 20 minut, da se na kaši naredi lepa rjava skorja. Ponudimo toplo kot predjed, za malico ali kot prilogo. Sol, poper in muškatni orešček lahko nadomestimo z nekaj žlicami sladkorja in dobimo sladico. ki jo izboljšamo z dvema žlicama rozin.
Ribji polpeti
Sestavine: 0,5 kg rib (kar pač ujamete ali dobite, najbolje sladkovodne, lahko tudi ribji fileti), 1 manjša čebula, 3 stroki česna, 1 žemlja (ali 2 kosa belega kruha), šopek peteršilja, 1 jajce, sol, poper, drobtine, olje.
Očiščene ribe blanširamo: položimo jih v vrelo vodo in počakamo, da zavre. Nato ribje meso ločimo od kože in kosti. Meso zmeljemo na mesoreznici. Žemljo narežemo na majhne koščke in jo namočimo z vodo, da jo dobro vpije. Čebulo drobno narežemo in prepražimo na malo olja, da postekleni. Dodamo sesekljan peter-šilj in malenkost popražimo. Mešanico stresemo k namočeni žemlji. Dodamo ribje meso, jajce, sesekljan česen, sol in poper. Dobro pregnetemo, oblikujemo polpete in jih povaljamo v drobtinah. Spečemo jih v ponvi na malo olja. Ponudimo s krompirjevo solato, blitvo s krompirjem ali drugo solato.
Zeleni nasveti
Zima je le na pragu
Ko gledam danes vremensko napoved, težko rečem, kaj naj napišem. Lahko boste imeli vrtove povsem pokrite s snegom in delati sploh ne boste mogli. Upam torej, da ste svoje vrtnine toliko zavarovali, saj je iz dneva v dan napoved nižja.
Naj samo na hitro ponovim, da so na take razmere solate že toliko občutljive, da jim tudi koprena ne bo dovolj pomagala. Vedno je prekrivanje učinkovitejše, če naredimo preko rastlin loke in je med samimi listi in kopreno nekaj zraka. Če nimate ustreznih palic, čeprav svetujem, da si jih skušajte čim prej nabaviti, lahko med ali ob vrste postavite plastične zabojčke in preko njih prekrijete posevek.
Pozne endivije prenesejo več mraza in verjetno jim ta prvi mraz še ne bo preveč škodil. Prepričana sem, da bodo letni radiči zdaj že na varnem. Posebej rdečelistne sorte bodo še čisto v redu.
Tudi zelje in rdeče zelje sta na varnem, kitajski kapus (zelje) pa bo že imel težave. Zato tudi sodi med rastline, ki jih prekrijemo.
V rastlinjaku
V rastlinjaku seveda še ne bo prehladno. Zato prekrivanje ni potrebno. Kljub temu pa svetujem, da letne sorte solat vseeno dodatno prekrijete, saj bodo tako prej dozorele in jih boste predvsem prej pojedli. Prezimnih sort solat ne pokrivamo, tako na prostem kakor v rastlinjaku bodo veliko bolj zdrave, tudi več koristnih snovi bodo imele, če ne bodo prekrite.
Pepelovke na prostem se bodo zdaj ustavile in ni potrebno ukrepanje, v rastlinjaku pa svetujem uporabo pripravka, ki vsebuje kalijev hidrogen karbonat, povsem naraven pripravek, ki pa pepelaste plesni učinkovito ustavi. Rastline, ki jih je ta plesen poškodovala, namreč tudi slabše prenašajo mraz. V rastlinjaku je tudi možno še zadnjič letos rastline poškropiti s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali pa rastlinske izvlečke. Tisti, ki ste bili pridni in ste poleti nabrali nadzemne dele rastlin baldrijana, pa uporabite zdaj njihov čaj. Tako boste rastlinam pomagali v teh hladnih dneh.
Najmanj pa se ve, da se lahko v rastlinjak prestavi rastline endivije, radiča, kitajskega kapusa, kasneje pa tudi zelja in glavnatega ohrovta. To pomeni, da jih z lopato skupaj z zemljo izkopljemo. V rastlinjaku se izkopljejo dovolj velike jamice, se jih zalije (z algami je še bolje) in vanje posadi izkopane, odrasle rastline. To je veliko bolje, kakor da
Foto: Miša Pušenjak
Na take vremenske razmere so solate že toliko občutljive, da jim tudi kopre-na ne bo dovolj pomagala.
Foto: Miša Pušenjak
Dneve, preden zemlja zamrzne, izkoristite tudi zato, da za v lonec posajeno božično smrekico že zdaj izkopljete jamo.
rastline izpulite, zavijete v časopis in shranite v kleteh. Več koristnih snovi se ohrani, če rastline še žive lepo rastejo v rastlinjaku.
Za konec pa še, čeprav je zdaj hladno, je rastlinjake treba zračiti. Ob sončnih, predvsem pa vetrovnih dnevih jih odprite vsaj za eno uro na dan. Visoka zračna vlaga je namreč vzrok, da tudi pozimi, predvsem pa zgodaj spomladi, začnejo rastline propadati, če ne skrbimo za ustrezno zračenje.
Skopljite tudi jame za živa božična drevesca
Čeprav je časa še vedno veliko, pa vendarle. Mnogi med vami kupite živo, v lonec posajeno božično smrekico. Tudi takrat, pa že zdaj vas opozarjam, da jo je seveda treba hitro postaviti spet ven, na prosto. Če jo boste posadili kar v zemljo, lahko morda te dneve, preden zemlja zamrzne, izkoristite tudi zato, da za njih že zdaj izkopljete jamo. Pozimi je to pogosto nemogoče, saj je zemlja lahko zamrznjena, pokrita s snegom, lahko pa tudi premokra. Tako pa bomo imeli jamo pripravljeno, zemljo, ki jo izkopljemo, damo v vrečo, ji mogoče primešamo nekaj komposta in damo v prostor, kjer ne zmrzuje. Po praznikih pa drevešček vzamemo iz lonca, razgrnemo korenine in ga posadimo v že pripravljeno jamo. Smisel kupovanja živih dreves je ravno v tem, da jih po opravljeni nalogi vrnemo v naravo. Če jo pripravimo vnaprej, imajo veliko večjo možnost preživetja.
Motovilec še lahko posejete, a v multiplošče
Kaj narediti, da bo kljub temu nekaj sveže zelenjave tudi pozimi?
Vsekakor lahko motovilec še vedno posejete tudi v multiplošče. Vzamete take, ki imajo premer lukenj 3-5 cm. Izberite kakovosten substrat, pri tem ne varčujte. Motovilca namreč ne dognojujemo. Substrat v odprtinah seveda najprej rahlo potlačimo, da ni vmes zračnih prostorov, lukenj. Nasujemo ga povsem do vrha. V vsako luknjo posejemo 2-3 semenke. To naredite najlažje tako, da vzamete primeren, nekoliko trši papir. Na ta papir nasujte seme in ga potem zvijete v lijak, tulec. Rob približajte luknjam in iz njega s svinčnikom, prstom, palčko ... preprosto potisnete nekaj semenk na zemljo. Seme s prstom pritisnite ob zemljo, jih pa z njo ne prekrijemo. Zalijete in setev postavite na toplo. V primeru motovilca, ki je svetlokalilka, naj bo prostor tudi svetel, ne popolnoma temen. Sama plošče zavijem v folijo za živila, da vsaj do vznika ni potrebno veliko zalivanja. Pri tem je treba paziti, da ni bilo prvo zalivanje preobilno, da ne bi začelo vse skupaj pod folijo gniti. Sedem dni po setvi ali pa takoj, ko opazimo prve vznikle rastline, setev prestavimo na svetlo. Motovilec v stanovanju ne bo najboljši. Postavimo ga na balkon, pod balkon, najboljši bi bil seveda rastlinjak. Rezali ga boste kar s plošče, ne boste ga presajali.
Če pa bi se tega dela lotili v septembru, bi ga lahko na prosto ali v rastlinjak tudi presadili. Tako ga lahko sejete celo zimo, od januarja naprej pa tudi za vzgojo sadik oz. za presajanje na prosto.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 20. novembra 2018
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 13. del
Proti Bocvani
Po neljubem dogodku seje stanje umirilo, dan je še bil dolg in zato tudi ni bilo nič izgubljenega. Razen najinih ukradenih stvari seveda. Najin današnji cilj je bil kraj Nata, od koder sva se namenila ogledati največje območje slanih jezer na svetu.
Za največji tovrstni plato velja seveda Uyuni v Boliviji, v Bocvani pa območje sestavljajo tri takšne ploskve, ki skupaj merijo več in so bile v tem obdobju približno pol metra pod vodo.
Bulu je brat posodil avto, da naju je zjutraj prišel iskat in peljat približno 30 kilometrov do meje. Takoj ob robu vasi se je gibalo ogromno ljudi z vrečkami in mislila sva, da imajo pač nek praznik, a situacija je bila drugačna. To noč je namreč v bližini vasi podivjal en slon in ker ga lovci niso mogli odgnati, so ga morali ustreliti. Zdaj pa je cel kraj navalil nanj, da bi vsak dobil čim boljši kos mesa. Bulo pa je še navrgel informacijo, da je njegova žlahta to svečano pot opravila že zgodaj zjutraj.
Na meji sva mu nekaj dala za bencin, nato pa se podala na soočenje z birokracijo. Kakor je vse skupaj izgledalo od Boga pozabljeno, sva bila vendarle v pol ure že legalno v Bocvani, a brez prevoza. Poskusila sva z avtoštopom in že v prvo nama je ustavil mlajši par ter naju pripeljal do bližnjega mesta

Center kraja Nata
Kasane. Tam sva zamenjala denar, se malo okrepčala in začela iskati prevoz za naprej. Ja, to iskanje prevozov in informacij v neznanem kraju je vedno velik zalogaj. Tudi tukaj sva ugotovila,
da ogromno domačinov ne ve, kje je kaj. Treba je vedeti, da so ti kraji zelo razvlečeni in da ni nekega centra, kjer so po navadi vse institucije, zato včasih hodiš malo na slepo. Tu nama je
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
pomagal nek študent in našla sva avtobusno postajo. Najin minibus je bil že na štartu, a peljal je še komaj čez dve uri. Nama je bilo to kar pogodu, zato sva še malo kolovratila okrog.
Ko Štajerca najdeta gostilno v Bocvani.
Lokalni prevoz je znova postregel s pisano druščino, kljub temu pa je približno štiri ure vožnje minilo praktično brez posebnih dogodkov. Znova smo se le peljali še enkrat do meje, kjer sicer ni bilo nikogar za pobrati, kljub temu pa smo zabili pol ure časa. Omeniti je treba, da v Boc-vani ceste niso tako zagrajene kot v Republiki Južni Afriki, zato je živali mogoče videti kar z glavne ceste. Kar nekajkrat se nam je zgodilo, da smo videli slona ali zebro, na antilope pa je treba itak paziti ves čas. Velik del države prekriva puščava Kalahari, mi smo pa pravkar zapuščali bolj zeleno območje, nacionalni park Chobe. Ne vem sicer, kako so nekoč risali meje, vendar se na tem istem območju v eni točki stikajo kar štiri države, ki so sicer zelo nepravilnih oblik. Pri tem je imela vidno najbolj korist Namibija, ki
Kar na štop sva se odpravila v mesto malo poizvedovat o tem. V tem zaselku najdeš vsa mogoča čuda - bajto, kjer prodajajo prav vse; policijo, ki izgleda kot cvetličarna; v neki luži pa so se otroci igrali kar z napihnjenim kondomom. Našla sva celo gostilno, kjer sva z domačimi pobi spila nekaj piv. Pokazala sva jim tudi slike od doma in najbolj začudeni so bili nad tem, daje sneg pri nas tudi na strehah. Nepojmljivo...
je po nekem naključju ob vseh običajnih mejnih linijah dobila tudi ozek pas na severu Bocvane, ki sega praktično do Zimbabveja. Kot da bi recimo Slovenija dobila ozek pas ob obali, ki bi segal do Črne gore ...
Nata je kraj s približno 4.000 prebivalci, izgleda pa zelo ubogo. Odložili so naju na neki bencinski črpalki, prvi vtis pa je bil, da je moralo nedolgo nazaj močno deževati. Zraven bencinske črpalke je bila tudi trgovina, nekakšna pol-menza in še neke nedorečene butične trgovine. Tu sva se malo okrepčala, saj je bilo izjemno vroče, nato pa sva se podala iskat prenočišče, da razpakirava.
Kraj je bil tipično razpotegnjen, po dolgi hoji pa sva ugotovila, da je vse zasedeno. Pri eni hiši sva naletela na možaka, ki je prisluhnil najini težavi in naju odpeljal nekaj kilometrov iz mesta, kjer je bil odlično urejen kamp s hišicami. Cene so bile malce visoke, zato sva se odločila postaviti šotor, najprej pa sva znova oprala cunje, ki se zaradi močne vlage že več dni niso mogle posušiti. Imeli so tudi restavracijo in nasploh so dajali dober vtis. Povprašala sva glede izleta na slano jezero, a so imeli premalo prijavljenih.
Nakupila sva nekaj hrane, glede obiska slanega jezera pa nisva izvedela praktično nič in sva bila malce razočarana. Vsi organizatorji so imeli premalo prijav, sva pa pustila kontakte. Pa saj, urediti sva si morala še kup drugih stvari, tako da čas ni šel v nič. Je pa bil naslednji dan toliko boljši.
Foto: Dani Zorko
Lokalci so bili še najbolj veseli, ko sva dala za rundo
EREDE, Alberto - italijanski dirigent, STIMUL - knjižni izraz za dražljaj, VASMER, Maximilian - nemški jezikoslovec, slavist (1886-1962)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 20. novembra 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se...
... da je bila bitka za županske stolčke neizprosna. Pri Marku smo na primer opazili, da je, potem ko je neki kandidat okolico olepšal s svojo predvolilno podobo, dr ugi kandidat pred njegovo sliko hitro postavil sebe. Sicer pa nam je že Langerholc ob vsakem fotografiranju dejal: Ta mali se postavite spredaj!'
Govori se...
... da so nekateri še zmeraj prepričani, da je boksanje šport. Pri katerem nasprotnika poskušaš tako močno udariti, da športno pade v nezavest. Potem ko je zaradi tovrstnega tajskega športanja nedavno umrl 13-letnik, bodo seveda neljubitelji boksa poslušali od ljubiteljev, da gre za splet nesrečnih okoliščin. In se celo strinjamo! Nesrečni okoliščini se reče: boks. Sicer pa: ko tečemo maraton, nas lahko zadene strela. Bomo zato prepovedali tek?
... da si bodo gradbinci končno lahko oddahnili. Lokalne volitve so minile in župani bodo vsaj nekaj časa dali
mir s svojimi zahtevami, da je treba neko cesto asfaltirati prav zdaj...
... da so nekateri razočarani nad rezultati volitev, ker da niso bili izvoljeni pravi ljudje. Pa se ne pretirano sekirati. Če vam ni bil všeč Mirko, pa je bil komu drugemu! In naj se ti štiri leta sekirajo, zakaj so ga izvolili!
... da bodo bodoči investitorji gradnje hiš na novem ptujskem plazovitem gradbenem
območju morali pred pričet-kom gradnje podpisati izjavo, da ob težavah s plazovi NE BODO klicali na pomoč civilne zaščite in NE BODO jokali pred mediji, kako grozna nesreča se jim je zgodila. In da NE PRIČAKUJEJO pomoči od dobrih ljudi.
... da skoraj razumemo ameriškega predsednika, ko se jezi nad ameriškimi in svetovnimi mediji, češ da ne pišejo in govorijo resnice. Ker tudi naši
niso neke perle. Tako smo lahko nedavno prebrali, da smo v naši državi vsi veseli, ker je nekdanji predsednik vlade se-ksal 'napolno'. In bosta imela s partnerko 'posledico'. In zakaj naj bi bili vsi veseli? Meni osebno (pa najbrž še komu) je čisto vseeno. Kot bi rekel Aškerčev Anton (malo smo ga za to priložnost prilagodili - pač v stilu sodobnih medijev): »To le ve ti, Miro, razodeti: prvi nisi, zadnji ne na sveti!«
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		7	9		8	6	2	
6				1		3		
					2		9	
1							6	7
				6				
8	5							9
	6		1					
		4		7				8
	9	8	2		3	5		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€	QQ
Bik	¥¥¥	©	€€	QQQ
Dvojčka	¥¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥	©	€€	QQ
Lev	¥¥¥	©©	€	QQQ
Devica	¥¥¥	©	€€	QQ
Tehtnica	¥	©©	€€€	QQQ
Škorpijon	¥¥	©©©	€€	Q
Strelec	¥¥	©	€	QQQ
Kozorog	¥¥¥	©	€€	Q
Vodnar	¥¥	©©©	€	QQ
Ribi	¥	©©©	€€€	QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. do 26. novembra 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 20. november
17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, Literarni večer z Zvezdano Mlakar, zaključna prireditev ob 70-letnici DPD Svoboda Kidričevo, na ogled je še pregledna razstava Naših 70 let in razstava likovnih del ustvarjalnih delavnic za odrasle 18:00 Vitomarci, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, premiera predstave Kraljica mati, za abonma Premiera in izven
Sreda, 21. november
13:00 Kidričevo, avla upravne stavbe Taluma, 64. tovarniški praznik Taluma - odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja Ljudje
17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, Lutkovna pravljična urica Mavrični krtek
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Na poti k sebi, iz
take smo snovi kot sanje 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Kraljica mati 19:30 Slovenska Bistrica, grad, koncert The golden Dixie boys
Četrtek, 22. november
17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Lutkovno pravljična urica Mavrični krtek 17:00 Slovenska Bistrica, predporočna dvorana gradu, Bistriške
zgodbe, Nekdanji Glavni trg - današnji Trg svobode 18:00 Ptuj, grad, odprtje mednarodne in medinstitucionalne razstave Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev nove knjige afo-rizmov Milana Fridauerja Fredija Smeh ni greh, je pa greh zasmeh
Petek, 23. november
11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Pripovedoval-
ke, ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 15:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Igrarije z bratoma Malek
17:00 Stoperce, Dom krajanov, Cecilijin koncert Večer ljudskih pesmi
19:00 Ptuj, dominikanski samostan, proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra 21:00 Ptuj, CID, Rap domačica
Mestni kino Ptuj
Sreda, 21. november: 13:00 Z dojenčkom v kino: Babica; 20:00
Največji dar. Četrtek, 22. november: 20:00 Vdove. Petek, 23. november: 16:00 Zverjasec na obisku: Zverjasec in Zverjašček; 17:30 Vdove; 20:00 Liffe po liffu: Hiša, ki jo je zgradil Jack.
2 GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Živa Šmigoc, Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Gelix
UČILA
Foto: Črtomir Goznik
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 16. novembra 2018
T/J J
ŽENSKA
slOvensVa družinska revija
ŽENSKE NA
npči iqniisepo
Dame 50 plus st i zenstverosK
; - ■ LADO BIZOVICAR^ T o ženskah svojegažtvlj
kV »___
dt*-
Tekmovanje kuharjev f . amaterjev-2018 v Celju: IZZli V VREČKI PRESENEČENJ
\
Nas pogovor ŽIGA SAKSIDA, glasbenik in igralec
Rad dela z ljudmi s pristno energijo
Mladi upi
JANJELČIČ-IANSOUND iz Maribora ^ Obetajoč DJ elektronske glasbe
Besedo ima očka ŠOLA ZA STARŠE
Po svetu Malta Valletta, evropska prestolnica kulture
IZROČILO IZJEMNIH ŽENSK
Rosa Luxemburg vžaru revolucije
MODNI NASVETI
Jesenska privlačnost zanjo in zanj
ljudmi tudi
V PRODAJI OD 5. NOVEMBRA
sr^v. v j
Lepi. spomini ne bledijo!
PU&, 1- iunil« Itn
►ociAUrrič*»
IPIB
1 IflWBH LIUUVVA
*EIC BIHGA0K5KQ POLETJE V LBCWI PTUJ
Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah
¥ H-S Knvr&JA H ¿KE PTUJ
Premalo dogovarjanja t nosilci delegatskega sistema!
- .4.U
Ft
.'.•,■	»6.U i,.», s
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, zn.don.cu).
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
Naročite
Štajerski1
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
AKCTJSKA PONUDBA
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH GUŠT.
m
Postanite imetnik kartice zvestob«! Radia-Tednika ptuj. ^
Izkoristite ugodnosti pri T\ 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter
prihranite vse do 50 %!
^kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
*
*
Štajerski PEDfflK
000001
Janez Novak

i
m
m
i

Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
08:01) Kronika iz občine IJestmik 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:01) Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 1K j 00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Analiza meseta varstva pred požari 21:30 Oddaja iz občine Majšpcrk 23:00 Video strani
S P
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.st
08:00 Predstavitev zbornika OŠ Hajdina 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:30 Gostilna pr" Franc«' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Stane 20:00 20. Praznik Občine Hajdina 21:00 Predstavitev zbornika OŠ Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
08:00 5 let delovanja pevcev MDSS 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 G<;>l Avl - oddaja 0 nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo lii:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Marlinovanje v Domavi 21:00 Mi in zdravje - v živo
22:00 Utrip iz Ormoža Uredništva: Donava 116d. 2252 DORNAVA: ¡nfo@Siptv.si 23:00 Video strani	kontakt: 02 754 00 30: 04 1 618 044: www.5iplv.si
Marketing: Megamarkeling d.0.0.; 02 749 27;031 627 340
3838898114427
torek • 20. novembra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
DOBRODELNI
KONCERT ZA DRUŽINE V STISKI
Mali oglasi
1 1 ]	1	1 n V
JU	1	A. J L
dvorana Golovec v Celju
sreda, 28. 11. 2018 ob 20.00
Vstopnice so na voljo na Škofijskih karitas. Info: 01/300 59 60 in www.karitas.si
m
AKUSTIČNI KONCERT
\sng maribor/
23. november 2018
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
SREDAJEDAN VE
h
Stajerskitednik Stajerskitednik
STORITVE
PRODAM pujske, težke okrog 25 kg. Cena po dogovoru. Tel. 051 652 623 in 070 851 199.
NEPREMIČNINE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
KUPIMO traktor, zraven traktorja tudi njegove priključke. Telefon 031 284 917.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM BCS-kosilnico. Tel. 051 22 00 23 ali 02 753 31 01.
PRODAMO prašiče od 25 do 150 kg. Tel. 041 370 954.
PRODAM 10 odojkov od 25 do 30 kg. Tel. 031 552 910.
Picerija Slonček iz Prešernove 1 9. Zaposli osebo za razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116
Mesarstvo Sirc iz Podgorc 24 zaposli sodelavca mesarja. Zaželjene so delovne izkušnje iz priprave in prodaje mesa, ter mesnih izdelkov. Zainteresirani kandidati pokličete na tel. Št. 041 380 189.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Vitomarci.
Vidimo se v torek, 20. novembra, ob 18.00 v Večnamenski dvorani Vitomarci.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
U_10dem
Projekt podpira županja občine SvetiAndraž, Darja Vudler.
www.tednlk.slwww.radlo-ptuj.sl
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Sli.«IMK f —
DOSJE
Rado Pezdir: osmrtnica za banksterje INTERVJU Sašo Polanec: Prva Janševa vlada bi lahko prodala NLB OBRAZI PODJETNIŠTVA Salame iz Ribnice, ki najdejo točko G INTERVJU
Jurij Souček: Politične satire ni, kakor tudi ni demokracije
Štajerski
v digitalni knjižnici: .dlib.9
Dragi sin in brat, ne veš, kako v srcu boli, ko te več med nami ni!
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 28. letu za vedno zapustil naš dragi sin, brat, nečak in bratranec
Klemen Prelog
IZ CIRKULAN 51
Od njega smo se poslovili 29. 10. 2018 na cirkulanskem pokopališču v ožjem družinskem krogu.
Iskrena hvala sorodnikom, ki so nam ob žalostnem trenutku stali ob strani!
Med drugim bi se zahvalila še vodstvu OŠ dr. Ljudevita Pivka, posebno terapevtki Tanji in pedagoginji Zdenki, vsem prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, gospodu duhovniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen cerkveni obred, gospodu Miru Lesjaku za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Z globoko žalostjo v srcu mama in brat Leon
Umrli so
Jožef Kukovec, Zgornja Hajdina 173, roj. 1940 - umrl 11. novembra 2018; Terezija Zagoršek, roj. Pukšič, Mezgovci ob Pesnici 32, roj. 1929 - umrla 13. novembra 2018; Anton Žuran, Gradišča 143, roj. 1950 - umrl 13. novembra 2018; Avgust Dobovišek, Ptuj, Volk-merjeva c. 9, roj. 1952 - umrl 10. novembra 2018; Štefanija Lačen, roj. Kramberger, Ptuj, Meglova pot 4, roj. 1923 - umrla 2. novembra 2018.
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
legist ir jte se na wwWo&idrtkoi,ii
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radia-tednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Ptuj, Mihovce • Zaradi sosedovih kokoši zapele pesti
Polomil mu je rebra in ključnico, poškodoval lobanjo
Pred tričlanski senat okrožnega sodišča na Ptuju je sredi minulega tedna stopil Miran Rotvajn iz Mihovc v občini Kidričevo. Obdolžen je storitve kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe.
Marca letos je dvignil roko nad soseda Stanislava Medveda. Medtem ko je Medved v hlevu kidal živini, se mu je Rotvajn približal izza hrbta ter ga s težkim predmetom, najverjetneje železno palico, ki je preiskovalci sicer niso našli, udaril. Po sosedu naj bi udrihal kot za stavo: po hrbtu, ramenih, glavi ... Zadal mu je hude telesne poškodbe: zlom ključnice in reber ter poškodbe na lobanji. Napadeni naj bi v bran dvignil lopato, ki jo je imel v roki, nato pa izgubil zavest. Organi pregona so Rotvajna zaradi nasilnega dejanja priprli. Septembra, ko je bil iz pripora izpuščen, naj bi soseda Medveda pretepel še enkrat. Čeprav je imel izdan ukrep prepovedi približevanja. Kot pravi Medved, mu je takrat zlomil zapestje desne roke. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in kršenja prepovedi približevanja je Rotvajn še drugič pristal v priporu. Prvi (marčevski) pretep soseda, o katerem mu ta čas sodijo na okrožnem sodišču, priznava. O drugem iz meseca septembra bodo odločali na ptujskem okrajnem sodišču in ni stvar trenutnega kazenskega postopka pred okrožnim sodiščem. Izvedenec psihiatrične stroke Matej Kravos dejanje obtoženega
pripisuje izbruhu jeze. „Verjetno gre za nesoglasja skozi daljše obdobje, najbrž mu je prekipelo. Če bi bilo dejanje naklepno, bi moral imeti motiv - to bi sicer lahko bila zamera. Je pa ponovitev dejanja neracionalna, ob dejstvu, da je bil obdolženi takrat v kazenskem postopku," je izpovedal Kravos.
Izvedenec predlagal zdravljenje na prostosti
Tožilko Klementino Prejac je zanimalo, kako najti pot, da obdolženi Rotvajn ne bi več ponovil hudih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Izvedenec je predlagal obvezno ambulantno psihiatrično zdravljenje (na prostosti). „S tem bi lahko dosegli, da bi znal obvladovati impulze. To je največ, kar lahko naredite za zaščito. Bistveno več kot z zaporno kaznijo, za katero se je izkazalo, da nima nobenega učinka. Izbruh in obvladovanje jeze se da uravnavati z zdravili. Sicer pa menim, da bi bilo treba razloge za takšno vedenje obtoženega poiskati tudi na oškodovančevi strani." Odvetnica oškodovanega Stanislava Medveda Alenka Mo-
Stanislava Medveda (na fotografiji) je sosed Miran Rotvajn letos dvakrat brutalno pretepel. Nasilno dejanje, storjeno spomladi, Rotvajn priznava, o septembrskem dogodku bo sodišče še odločalo.
horko je pripomnila, da jo skrbi, da bi Rotvajn nasilno dejanje ponovil. Rotvajnov zagovornik Janez Lovrec je dejal, da je možno, da bi tudi Medved lahko dvignil roko nad svojim sosedom. „V zdravniški dokumentaciji so navedene poškodbe, ki jih je imel obtoženi Rotvajn. DNK test je pokazal, da je bila na lopati, ki jo je imel v rokah Medved, Rotvajnova kri."
Slovenija • V zimo z zimskimi pnevmatikami
Kazni zaradi neustreznih pnevmatik niso majhne
V četrtek minuli teden je bil dan D za naša vozila. Nameščene morajo biti namreč zimske pnevmatike. Preverili smo, koliko znašajo kazni pri nas in v tujini, če varuhi zakona ugotovijo, da nimate nameščenih ustreznih pnevmatik.
40 evrov boste odšteli, če vaše motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme. Kazen vas bo doletela tudi, če boste ravnali v nasprotju prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. 500 evrov kazni in pet kazenskih točk bo prejel voznik, če vozilo ne bo imelo predpisane opreme v prometu in se bo zaradi tega ustavilo na cesti ali oviralo promet. 200 evrov boste plačali, če svojega motornega ali priklopnega vozila ne boste očistili. Z globo 300 evrov boste kaznovani tisti, ki ne boste
upoštevali prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenih cestnih odsekih.
1.000 evrov kazni bodo za prekršek plačale vse pravne osebe in samostojni podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost z vozilom, ki v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme in se ustavi na cesti ter ovira promet ali ne upošteva prometne signalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na določenem cestnem odseku.
V Avstriji je zimska oprema za osebna vozila do 3,5 tone obvezna le v primeru zimskih voznih razmer. Za vozila nad 3,5 tone pa je med 1. novembrom in 15. aprilom obvezna, ne glede na vozne razmere. Če ne boste upoštevali predpisov, boste oglobljeni za 35 evrov, v primeru povzročitve zastojev vas lahko og-lobijo tudi za 5.000 evrov.
Na Hrvaškem je zimska oprema obvezna od 15. novembra do 15. aprila na točno določenih avtocestah in državnih cestah, ne glede na vozne razmere. Kazen v primeru ne-uporabe zimske opreme je 95 evrov.
V Italiji se lahko vsaka regija sama odloča, kakšno zimsko opremo bo zahtevala. V pokrajini Furla-nija - Julijska krajina, na avtocestah Trst-Benetke in Palmanova-Vi-dem-Trbiž, je obvezna uporaba zimske opreme od 15. novembra do 15. aprila, ne glede na vozne razmere. Kazen za neuporabo zimske opreme je 39 evrov.
Na Madžarskem je obvezna zimska oprema le v primeru zimskih voznih razmer. Dovoljena je uporaba zimskih pnevmatik ali letnih pnevmatik in snežnih verig.
Zoran Franc
v kakšnem duševnem stanju je bil obdolženi, predlagam postavitev novega izvedenca. Menim, da je predlog utemeljen in za razjasnitev dokončnega stanja primeren. Le sreči se lahko zahvalimo, da zaradi nasilnega napada ni prišlo do še hujših posledic," je izpostavila tožilka. Zagovornik obdolženega Lovrec je predlogu tožilstva oporekal: „Menim, da je izvedenec jasno povedal, da niti zapor niti zdravljenje v psihiatrični bolnišnici ne bi dosegla takšnega učinka kot ambulantno zdravljenje s psihoterapijo in razgovori. Ocenjujem, da ima sodišče dovolj temeljev, da lahko odloči o ukrepu." Tričlanski sodni senat, ki mu predsednuje sodnik Marjan Strelec, je po pos-
Predlog za odškodnino: 23.000 evrov
Tožilka Prejačeva ocenjuje, da gre za zelo hudo kaznivo dejanje, pri čemer je bilo ogroženo življenje oškodovanega. „Gre za dolgoletni spor, zakoreninjeno sovraštvo. Ker izvedenec Kravos ni znal pojasniti,
www.tednik.si
■ Stajerskitednik Stajerskitednik
vetu za zaprtimi vrati odločil, da se postavi novega izvedenca psihiatrične stroke. O predlogu za odpravo pripora Rotvajnu, ki ga je vložil odvetnik Lovrec, pa bo odločalo višje sodišče. Naslednjo obravnavo je sodnik Strelec razpisal za 10. januar prihodnje leto. Oškodovani Stanislav Medved je sodišču predložil tudi premoženjsko-pravni zahtevek v znesku 23.000 (zaradi poškodb, ki mu jih je zadal Rotvajn). Obramba zahtevku sicer oporeka.
Mojca Zemljarič
Za spor so krive kokoši in race
Rotvajna naj bi jezilo, da Medvedove kokoši in race zahajajo na njegovo dvorišče. Medvedje mnenja, da mu sosedovi kokoši in jajca kradejo. Medvedovim naj bi izginilo vsaj 50 petelinov. „Njegov pes je glasen, se sprehaja na našem posestvu, pa ga pustim pri miru. Ko smo postavili električnega pastirja, so nam izpulili količke. Jaz nisem izzival njegove jeze. Z nikomer se ne prepiram, to lahko vprašate vse na vasi," je pred sodiščem med drugim dejal Medved, ki ga je sosed Rotvajn marca letos surovo pretepel, septembra pa dejanje ponovil. „Nisva se kregala. Grozil mi je, da me bo ubil. Samo da odsedi, potem pa da bom mrtev. Tudi njegova partnerica mi je rekla, naj počakam, da pride iz pripora oziroma zapora, potem pa bom že videl, kaj bo ..."je dodal Medved. Rotvajn je v svoj zagovor povedal, daje soseda dve leti po kolenih prosil, naj naredi ograjo, da kokoši in race več ne bi zahajle k njemu.
—5T *

^m a
♦ C*



'o,
« i o

o
oa
- c?* *
<0

Rojstva: Marjana Križaj, Ulica 5. Prekomorske 13, Ptuj
-	deklica Lea; Valerija Cifer, Pohorje 25b, Cirkulane - deček Jan; Mateja Tušak, Pršetinci 17, Sveti Tomaž - deklica Lucija; Sabina Petrovič, Brezovec 76a, Cirkulane - deček Filip; Svitlana Husarova, Na tratah 7, Ptuj - deček Denis; Katja Valentan - deklica Zoja; Valentina Zadravec - deklica Lucija; Mateja Majcenovič - Lovro; Tihana Šurbek - Eni; Samanta Vidovič - deček Elon in deklica Sofia; Jožica Šket
-	Mateo; Simona Stegne - deklica Lili; Amalija Cingesar -deklica Ana; Katja Hrga - deček.
O
t C?
Isrv
_'_£2_
**
C
O
C
tb«
c>»
rTCS
«# 4 ^ w
Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.
N

Danes bo oblačno, padavine bodo popoldne oslabele in do večera večinoma ponehale. Burja bo slabela. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem od 6 do 10 °C. V sredo in četrtek bo pretežno oblačno in povečini brez padavin. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
4-dnevna napoved za Podravje
■ijl 2
Dopoldan 2
Popoldan
^
2	4	4
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
6	6	8
Popoldan	Popoldan	Popoldan
A		V
Hitrost vetra 3 mis	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 mfe
Foto: MZ
Foto: MZ
Vir: ARSO