NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. 31 - LETO XLVIi - CELJE, 5. 7. '93
CENA no SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Sterilizator buri duhove
Zd3j poslansko vpidšanjeDemokrstov, zakaj kredit zasebniku. Vroča tema na strani 6.
Sloni v
trgovini
s l(eramil(o
Delavci KIL opozarjajo s stavko • kje je zanimanje
lastnikov. Stran 4.
Aškerčeva mestna aleja?
Konec leta odločitev, kaj s propadajočo celjsko ulico. Tema tedna na strani 10.	-
Nove občine, nova praznovanja
Žalčaniz Velenjčanlin Mozirjani, kaj pa Celjani? Stran 2.
Šempetrani nočejo
plina
Vroča kri krajanov in pomirjujoči
toni investitorjev. Stran 5.
IZ VSEBINE:
_ Reportaži
Biser pod Alpami, stran 20;
Ambasador slovenskega znanja, stran 21.
Miss Celja
Zadnji kandidatki, stran 29.
Folklora
Celjani gredo v južne kraje.
Stran 9.
Astrologija
Astrologinja Ivana odgovarja in svetuje.
Promet
Smrt kosi po Sloveniki. Stran 16.
12
Nove občine, nova povezovanja
y Državnem zboru prva obravnava zakonov s poHročJa lokalne samouprave - Odzivov s terena zaenkrat
bolj malo - LDS Žalca, Velenja In Mozirja za skupni okraj
Poslanci Državnega zbora
so ob koncu julijskega zaseda-
nja v prvi obravnavi razprav-
ljali o zakonodajnem paketu
s področja lokalne samoupra-
ve. Gre za zakone o upravi,
lokalni samoupravi in volitvah
v lokalnih skupnostih, ki
v Sloveniji zorijo že kakšni
dve leti, skupščina v prejšnjem
mandatu pa o njih uradno ni-
koli ni spregovorila.
Reformo lokalne samoupra-
ve načelno podpirajo vsi, saj
konec koncev res ne gre, da
imamo v Sloveniji občine od
reda velikosti Metlike s pri-
bližno 8 tisoč prebivalci do
Maribora, ki šteje dobrih 150
tisoč občanov. Vse slovenske
občine - čeprav z močno različ-
nimi nalogami in potrebami
-	država obravnava skoraj po-
vsem enako, rezultat tega pa
je, da se »veliki« počutijo za-
postavljene, »mali« pa odri-
njene. Nova lokalna ureditev
naj bi to spremenila, kaže pa,
da je največ nejasnosti in di-
lem glede časa in načina uve-
ljavljanja nove zakonodaje.
V javnosti so bile doslej - če
ostanemo zgolj pri reformi lo-
kalne samouprave - zgolj teze
za preoblikovanje slovenskih
občin, ki pa so v različnih kon-
cih države naletele na reizlične
odmeve. Po prvotni evforiji že-
lja o ustanavljanju novih ob-
čin, ki naj bi nastajale že iz
vsakega malce večjega naselja,
so se zadeve nekoliko umirile.
Slovenija je v zadnjih tezah
pristala pri predlagani delitvi
v kakšnih 240 novih občin, na
terenu pa je bilo še največ sli-
šati o tem, kakšno bo povezo-
vanje v vmesno stopnjo - po-
krajino, regijo ali okrajem
—	med občinami in državo.
Ves čas pa so bila na lokalni
ravni slišana tudi glasna opo-
zorila in zahteve po tem, da se
mora pred kakršnimi koli
spremembami urediti vpraša-
nje financiranja in dogovoriti
mehanizmi izvirnih prihodkov
novih občin. Na to so med za-
sedanjem v začetku letošnjega
junija v Celju opozarjaU tudi
člani Državnega sveta.
Ob julijskem zasedanju Dr-
žavnega zbora pa je bilo izre-
čenih največ dilem glede časa
in načina uveljavljanja nove
zakonodaje. Obstajata namreč
dva diametralna pogleda glede
uresničevanja zakona o lokal-
ni samoupravi, za enega od
njiju pa naj bi se Državni zbor
izrekel jeseni ob drugi obrav-
navi zakona.
Po prvem bi morali z usta-
navljanjem novih občin pohi-
teti in takoj po sprejemu zako-
nodajnega paketa še pred lo-
kalnimi volitvami aprila pri-
hodnje leto ustanoviti nove
občine. V tem primeru naj bi
po potrebi z ustavnim zako-
nom tudi podaljšali mandat
zdajšnjim občinskim skupšči-
nam in s tem omogočili nekoli-
ko več časa za preobrazbo lo-
kalnih skupnosti. Zagovorniki
drugega predloga menijo, naj
bi z ustanavljanjem novih ob-
čin počakali do spomladan-
skih volitev občinskih svetov
in županov, ki bi jih izvolili še
v okviru zdajšnjih občin, takoj
po opravljenih volitvah pa bi
začeli pospešeno ustanavljati
nove občine, kar naj bi trajalo
kakšni dve leti.
LDS Žalca, Velenja
In Mozirja za novo
pokrajino
V občinskem odboru žalske
Liberalno demokratske stran-
ke zagovarjajo povezovanje
sedanjih treh občin v upravni
okraj z naslednjimi argumen-
ti: območje Žalca, Velenja in
Mozirja je med seboj naravno
povezano, predvsem pa naj bi
s takšnim načinom organizira-
nja postali protiutež močnej-
šemu centru v Celju ter Ljub-
ljani.
Povezovalne v upravni okraj
je po oceni Zalčanov smiselno
v primeru, če bo z novo zako-
nodajo nastalo v Žalcu, Vele-
nju in Mozirju veliko število
manjših občin, v nasprotnem
primeru pa bodo o svoji pobu-
di še razmislili. Sicer pa
v stranki menijo, da naj bi Ve-
lenje postalo industrijsko sre-
dišče, v Moziri^u bi bil sedež
kmetijstva, v Žalcu pa turiz-
ma, obrti in trgovine. V LDS
pričakujejo, da bodo njihovo
pobudo čimprej obravnavali
poslanci v posameznih občin-
skih parlamentih.
Žalski župan Milan Dobnik
osebno meni, da morajo občine
sodelovati pri reševanju skup-
nih problemov, povezovanje
v upravni okraj pa bi bila po
njegovi oceni bolj nasilna
združitev. Severni del žalske
občine je sicer tesneje povezan
z velenjsko občino, v tamkajš-
njih podjetjih je zaposleno ve-
liko število ljudi, kljub temu
pa župan meni, da je žalska
'občina vendarle življenjsko
bolj povezana s Celjem fcot pa
Velenjem ali Mozirjem.
Celje se ne vsiljuje
v celjski občini je doslej
najbolj kontinuirano sprem-
ljal dogajanja v zvezi z refor-
mo lokalne samouprave župan
Anton Roječ, ki pa je v teh
dneh na dopustu. Prav tako je
pred dnevi na letni oddih odšel
Matjaž Železnik, ki se je kot
član IS zadolžen za kadre in
krajevne skupnosti zadev
v zvezi s preoblikovanjem lo-
kalnih skupnosti temeljiteje
lotil po izvolitvi v letošnjem
februarju.
Sekretar IS Aleš Vrečko pa
nam je povedal, da v občini
doslej uradno niso obravnava-
li pobude žalskega, velenjske-
ga in mozirskega odbora LDS
o povezovanju teh treh občin
v skupno pokrajino. »Zaen-
krat gre zgolj za strankarsko
pobudo in morda so tudi
v celjskih občinskih odborih
strank v tem času izoblikovali
kakšna svoja stališča, ki pa jih
doslej uradno še niso predsta-
vili,« meni Vrečko in dodaja,
da bodo v Celju v začetku sep-
tembra pripravili predstavitev
projekta »Celje-regijsko sre-
dišče,« ki ga v sodelovanju
z občino pripravljajo strokov-
njaki Razvojnega centra.
»Projekt je zastavljen po posa-
meznih področjih, njegov cilj
pa je prestavitev tistega, kar
Celje lahko ponudi in tudi po-
nuja sosednjim občinam, niko-
mur pa se ne nameravamo vsi-
ljevati,« pravi Vrečko.
Ob tem pa se Celjani še kako
zavedajo, da bo povezovanje
v vmesno stopnjo državne ure-
ditve še kako potrebno, saj bi
močno zmanjšane občine s še
bolj okrnjenimi pristojnostmi
le stežka bile boj s centrali-
stičnimi težnjami države.
IVANA STAMEJČIČ
IRENA BAŠA
Foto: LJUBO KORBER
»Slovenske občine postajajo gole in bose,« je slišati vse glasnejše pritožbe ob kratenju pristojnosti
in prelaganju bremen iz državnih na občinska ramena. No, čisto tako še ni. Slovenske občine bose
še niso, res pa je, da so njihovi čevlji iz meseca v mesec bolj zakrpani. Kako pa bo po reformi
lokalne samouprave?
Na pričakovanjih, da bi za nove občine iz državne proračunske pipe priteklo kaj več cvenka, ne
bo zrasla država enakomernega regionalnega razvoja in zadovoljnih ljudi.
Karikatura: BORI ZUPANČIČ
Lastninske nakaznice tiskajo v Cetisu
Po napovedih državnega sekretarja za
privatizacijo mag. Toneta Ropa bomo dr-
žavljani Slovenije septembra dobili na do-
move obvestila o certifikatih.
Na javnem razpisu je bil za tiskanje po-
trebnih dokumentov v zvezi s certifikati
izbran celjski Cetis. F*red nekaj tedni so
Celjani podpisali pogodbo z ministrstvom
za družbenoekonomski razvoj, o vseh po-
drobnostih pa se dogovarjajo z državnim
sekretarjem za privatizacijo. Kot je pove-
dal pomočnik direktorja Cetisa za področ-
je trženja Bojan Borštner bodo v tem celj-
skem podjetju poleg lastninskih nakaznic
tiskali še posebne zaprte ovojnice in neka-
tere druge potrebne dokumente v zvezi
s certifikati. Pred časom je vlada predvide-
vala, da naj bi tiskali tudi certifikate, kot
je znano, pa se je kasneje odločila, da certi-
fikatov ne bo, temveč bodo državljani ime-
li odprt račun pri Službi družbenega knji-
govodstva.	IB
KOMEN'T'IRAMO
Na meli z vojno
Kakšno vzhodno mejo po-
trebujemo? Kako živeti ob
Sotli? Življenje kroji mejo,
meja pa življenje. V življenju
sem prešel veliko državnih
meja, od takšnih, kjer so cari-
nike odpravili, pa do tistih,
kjer so v nas merili z avtomati.
Kar tako, da se ve. Saj ste se
kdaj peljali na Češko ali na
Madžarsko ter veste. Po padcu
diktatur pa so se na teh mejah
spremenili čez noč.
Pravo presenečenje prihaja
z zahodne strani Evrope, kjer
so s potnimi Usti manj bogatih
držav vse bolj natančni. Zdaj
se hitro ograjuje zahodni del
Evrope. In na kateri strani te-
ga nevidnega evropskega zidu
smo mi, Slovenci? Lani sem bil
na avtobusu, na meji Evropske
skupnosti, kjer je bil obmejni
uradnik pozornejši s sloven-
skimi ali jugoslovanskimi pot-
nimi listi s priimki na »ič«.
Kolega Šušteršič je ohranil
dobro voljo: »No, pa bom šel
na občino, da mi odstranijo ti-
sti »šič.«
Veliko pomembnejših dejanj
kaže, da so nas zahodni sosedi
začeli uvrščati na imenitnejšo
stran evropskega zidu. Nekam
vmes. Saj, čim dlje so stiske in
vojne, tem boljše. Posebej zgo-
vorno je dejstvo, da odpira slo-
venski potni list skoraj vsaka
evropska vrata in to brez po-
sebnega vizuma. Letošnji ude-
leženci slovenskih turističnih
izletov povejo, da prepotujejo
pol Evrope, pa obmejnih orga-
nov niti vidijo ne. S hrvaškim
potnim listom pa je vse težje.
Vse to opozarja, da bo zače-
tek evropskega zidu na Sotli.
Za ljudi, ki živimo blizu ne-
srečne vzhodne meje je to raz-
veseljivo in boleče hkrati.
V normalnejših razmerah bi,
na obeh straneh meje, želeli ta
zid daleč na vzhodu. Nikakor
nam ne more biti vseeno kakš-
na bo ta meja, s kitajskim zi-
dom ali s civiliziranim vzduš-
jem. Obsoteljčani pa so razde-
ljeni med tiste, ki bi želeli kar
najbolj ohlapno kontrolo, ter
druge, ki so za nekoliko strožji
režim. Veliko ljudi se boji uvo-
za kriminala, orožja, mamil,
terorizma, trgovine z ljudmi in
kužnih bolezni. Sosednja dr-
žava živi v vojnih razmerah,
mi pa na meji med vojno in
mirom. Vojno pa spremlja vsa-
kršno zlo.
Potem ko sem že nekajkrat
šel čez uradne mejne prehode,
se osebno ne morem pritoževa-
ti. Slovenski in hrvaški obmej-
ni organi niso zahtevali niti
potnega lista ter so kar za-
mahnili z roko. Drugače pa je
z ilegalnimi prehodi, bližnji-
cami. Hrvaški obmejni organi
so nedavno prijeli celo sloven-
skega krajevnega župana.
Znano je, da na drugi strani
takšne bližnjice drago zaraču-
najo. Med ilegalnim prehaja-
njem meje pa je prišlo celo do
tragične utopitve hrvaškega
državljana. Toda, to se dogaja
na vsaki meji.
Evropskega političnega zidu
v Rogatcu in v Imenem ni mo-
goče čutiti neposredno. Še naj-
bolj se čuti po gospodarski
plati, v denarnicah, ki so on-
kraj Sotle bistveno bolj
prazne...
BRANE JERANKO
Za vojsko osem
let odstotek iz ND
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - Na osnovi zakona
o obrambi in zakona o za-
gotavljanju sredstev za
dolgoročni razvoj obramb-
nega programa, naj bi v na-
slednjih osmih letih odva-
jali en odstotek bruto na-
rodnega dohodka za
obrambni sistem v državi,
je na tiskovni konferenci
povedal obrambni minister
Janez Janša. Janša je še de-
jal, da ima vse poglavitne
pristojnosti na obrambnem
področju državni zbor, ki
jih hkrati tudi nadzira, vo-
jaški del obrambe izvajata
slovenska vojska in narod-
na zaščita, njuno delovanje
pa temelji na izkušnjah ju-
nijske vojne in na slovenski
vojaški tradiciji. Kot po-
sebnost, ki je ne poznajo
skoraj nikjer v evropskih
državah, je Janša omenil,
da zakon ne predpisuje no-
bene vojaške jurisdikcije,
torej nobenih vojaških so-
dišč in tožilstev. Janša je še
poudaril, da je namen za-
kona tudi prilagajanje na-
šega obrambnega sistema
obrambi evropskih parla-
mentarnih držav, sistemu
kolektivne varnosti v Evro-
pi in paktu NATO, kamor
bi Slovenija rada vstopila.
Eksplozija
zemeljskega plina
v Mariboru
MARIBOR, 3. avgusta
(Slovenec) - V prodajalni
trgovskega podjetja Klas
v Mariboru je dopoldne
prišlo do eksplozije zemelj-
skega plina. Pri tem je bilo
poškodovanih sedem ljudi,
ena oseba pa je v kritičnem
stanju. Eksplozija je pov-
zročila gmotno škodo v lo-
kalu in stanovanjih nad
njim. Do eksplozije je pri-
šlo v trenutku, ko so delav-
ci mariborske plinarne na-
domeščali nov priključek,
pri čemer naj bi po prvih,
še nepreverjenih podatkih,
monter izpustil eno od
predpisanih delovnih faz.
Jakln predstojnik
Sove
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - Danes je posle
prevzel novi presto j nik
slovenske obveščevalno
varnostne agencije (Sova)
Silvan Jakin, ki je na tem
mestu nasledil dosedanjega
vršilca dolžnosti mag. Ja-
neza Siršeta. Jakin je
v zadnjih 25 letih že deseti
predstojnik slovenske var-
nostne službe.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
urednika: Milena Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 31 - 5. avgust 1993
3
Bodo Žalčani
vendarle iskali
mandatarja?
žalska Liberalno demo-
kratska stranka je pred
kratkim zahtevala, naj
v občini skličejo izredno
zasedanje občinske skupš-
čine ter začnejo postopek
za izbiro novega manda-
tarja.
Sedanji predsednik iz-
vršnega sveta Boris Krajnc
namreč še vedno vztraja
pri svojem odstopu. Zahte-
vi liberalnih demokratov
o izrednem zasedanju
skupščine zaenkrat še niso
ugodili, menda zaradi do-
pustov in pričakovane nes-
klepčnosti parlamenta.
Sredi avgusta pa naj bi se
predvidoma sestali vodje
posameznih strank in se
dogovorili za začetek po-
stopka, iskanje novega
mandatarja ter oblikovanje
nove občinske vlade. Kakš-
nih posebnih rezultatov in
uspehov si v občini ne obe-
tajo. Mandat predsedniku
ter ostalim članom vlade
poteče prihodnjo pomlad,
zato je vprašanje, kdo bo
pripravljen za tako kratek
čas prevzeti krmilo v svoje
roke.
IB
Vode bo dovolj
¥ OUsoteUu graauo magistralni votiovoti
Gradnja magistralnega
vodovoda šmarske občine,
Tinsko-Rogaška Slatina-Ro-
gatec (s krakom v Šmarje) je
po oceni predsednika grad-
benega odbora Marjana Ara-
lice največja komunalna in-
vesticija' v zadnjih dvajsetih
letih.
Gre za dolgo načrtovano
naložbo, v vrednosti 350 mi-
lijonov SIT, trenutno pa gra-
dijo s polno paro. S tem bi
pridobili zadostne količine
pitne vode v najbolj poselje-
nem delu občine, z večino
gospodarskih zmogljivosti.
Najjužnejši del občine bi
imel podobno vodooskrbo
šele v prihodnjih letih.
V šmarski občini so imeli
manj težav s pitno vodo že
lani, po sanaciji zajetja na
poljčanski strani Boča. Po
jesenskem podpisu pogodbe
(po takratnem tečaju je zna-
šala vrednost naložbe pri-
bližno 6,5 milijona DEM) so
začeli z pripravljalnimi deli
27 kilometrov dolgega magi-
stralnega vodovoda. Začelo
se je na Tinskem, od tam so
nadaljevali proti Sodni vasi.
trenutno pa so v bližini Stra-
nja. Doslej so položili 11 ki-
lometrov cevi, nekatere ob-
jekte, na primer črpališča,
pa so zgradili do tretje grad-
bene faze.
Investitor je Obrtno ko-
munalno podjetje, s sedežem
v Rogaški Slatini, del pro-
jekta pa sofinancirajo s po-
močjo denarja za demograf-
sko ogrožene. Po starem pro-
jektu so nameravali položiti
azbestne vodovodne cevi,
vendar pa se je gradbeni od-
bor odločil za bolj zdrave,
tesalove. Po odborovem izra-
čunu je omenjena odločitev
podražila naložbo za približ-
no milijon DEM.
Pogodbeni rok veleva, da
bi morali z naložbo zaključi-
ti 15. septembra prihodnje
leto, predsednik Aralica pa
omenja možnost, da bi kon-
čali že okrog novega leta.
Z dokončanjem magistralne-
ga vodovoda bi najrazvitej-
šemu delu turistične občine
zagotovili nemoteno vodoo-
skrbo za dobro desetletje. To
pa bo omogočilo nove gospo-
darske naložbe, ki bi bile si-
cer vprašljive.
BRANE JERANKO
Nova člana vlade
Šmarska občinska vlada ima po novem dodatna red-
na člana, Vinka Habjana in Antona Laha, ki sta v tej
funkciji sodelovala že na njeni zadnji seji. Pri tem je
Habjan zadolžen za področje urejanja prostora in var-
stvo okolja, Lah pa za cestno-komunalno infrastruk-
turo. Vinko Habjan je sodeloval, kot sekretar istoimen-
skega občinskega sekretariata, tudi na dosedanjih
sejah občinske vlade. Po nedavnem skupščinskem ime-
novanju sta nova člana vlade pridobila glasovalno
pravico.	BJ
Šoferji na Rogli
3. srečanje šoferjev, avtomehanikov In vseh aelavcev
v prometu
Na Rogli je bilo v soboto že tretje
srečanje šoferjev, avtomehanikov in
vseh delavcev v prometu. Organizator
je bilo ZŠAM Slovenske Konjice, sre-
čanja se je udeležilo približno 7 tisoč
šoferjev, avtomehanikov in drugih
obiskovalcev, prisoten pa je bil tudi
predstavnik unije hrvaških šoferjev,
Marko Božič.
Janez Dolenc, predsednik ZŠAM
Slovenije, je pozdravil vedno večjo
udeležbo in menil, da je Zveza vedno
pomagala drugim, sedaj pa mora po-
skrbeti tudi za lastne stanovske inte-
rese.
Srečanja se je udeležil tudi Marjan
Dvornik, državni sekretar za promet
in zveze, ki'je promet uvrstil med vi-
talne dele države in zato je nujen celo-
vit program za njegov razvoj. Tako so
z ustavnim zakonom določili, da mo-
rata vlada in parlament čim prej pri-
praviti sistemske zakone za ureditev
prometa. V parlamentu so že sistemski
zakoni za urejanje železniškega pro-
meta, cestni promet pa določa dogovor
z ES. Ta dogovor je pri nas že ratifici-
ran, v ES pa je že v postopku ratifika-
cije. Sporazum predvideva tri poti: pr-
va je Barcelona-Kijev oz. od italijan-
ske do madžarske meje, druga je smer
sever-jug oz. Karavanke-Obrežje, ki
za ES pomeni najugodnejšo povezavo
z Južno Evropo, tretja pa je Pyrenska
avtocesta, kjer gre v bistvu za vključe-
vanje Hrvaške v Srednjo Evropo. Spo-
razumu je dodan tudi finančni proto-
kol, ki predvideva finančne vire ES za
kredite in tudi časovno določa začetek
gradnje v letu 1993. Prišlo je tudi že do
mednarodnih pogovorov. Tako je bil
v začetku leta pri nas italijanski pro-
metni minister, pred kratkim pa je bil
naš minister na obisku na Madžar-
skem.
V parlamentu je bila, ob sprejema-
nju memoranduma za proračun, kot
prednostna smer določena cesta Ko-
per-Šentilj z odseki na italijansko in
madžarsko stran. Sprejet je že konce-
sijski zakon za ureditev prometne
strukture, socialdemokrati pa so pred-
lagali uvedbo cestnega tolarja, ki naj
bi pomenil finančni vir za izgradnjo na
slovenski strani. Na Bledu so predsta-
vili program za izgradnjo avtocest, ki
naj bi bil uresničen do leta 2030, na
kar pa Evropa ne more čakati, zato je
potrebno sprejemati zakone po hitrih
postopkih in ustanoviti delovna telesa
za preverjanje zastavljenih ciljev. V ta
namen so že reorganizirali Republiško
upravo za ceste iz investitorja v stro-
kovno službo za sodelovanje in usta-
novili komanditno delniško družbo
DIAS, preko katere bi pospešili in re-
alizirali gradnjo. V njej je večinski vla-
gatelj država, ki je tudi odgovorna za
projekte, vanjo pa se lahko vključujejo
podjetja in zasebniki, ki bodo sodelo-
vali v skupščini družbe in s tem tudi
v nadzornem organu.
Čeprav so javnonmenjske raziskave
pokazale, da smo Slovenci pripravlje-
ni in da želimo gradnjo cest, pa se
vendarle pojavljajo dvomi glede de-
narja in dokumentacije. Ministrstvo
zagotavlja, da lahko zgradimo vse ce-
ste, v 6 do 14 letih pa cesto Koper-
Šentilj z odseki za Madžarsko in Itali-
jo. Kar tiče dokumentacije, pa so se
v protokolu z ministrstvom za okolje
obvezali, da bodo v točno določenih
terminih pripravili ustrezno doku-
mentacijo. Že letos bo odprt promet po
jeseniški obvoznici v smeri Hrušica-
Vrba, naslednje leto pa naj bi odprli
gradbišče proti Divači.
Pri nas je najvažnejši premik misel-
nosti, izobraževanje, obvj^čanje in
javnost del in prav tukaj "ima ZŠAM
pomembno vlogo, da dela z ljudmi,
razširja znanje in vedenje.
Na srečanju na Rogli seveda niso
manjkale družabne igre, prišli so tudi
planinci, nastopila pa je tudi godba na
pihala iz Ljubečne z mažoretkami.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDI MASNEC
SVET MED TEDN® M
Bodo zemljevide
risala letala?
Po mnogih »deklerativ-
nih napovedih« se zdaj
bosansko-hercegovska
vojna vendarle bliža svo-
jemu vrhuncu. V nasled-
njih desetih do štirinaj-
stih dneh bi moralo priti
do razpleta, takšnega ali
drugačnega: miroljubne-
ga ali pa še do večje eska-
lacije vojne.
Združene države Ame-
rike so najbolj resno do-
slej zagrozile bosanskim
Srbom, da bodo zavezni-
ška letala bombardirala
njihove položaje, če ne
bodo prenehali z oblega-
njem Sarajeva in drugih
bosansko-hercegovskih
mest. Evropski zavezniki
ZDA, se kljub zadržano-
sti do najnovejših odloč-
nejših ameriških pobud,
nimajo več kam umakni-
ti, saj so s svojo neodloč-
nostjo in »nenehnim iska-
njem pravih rešitev« veli-
ko prispevali k obupne-
mu položaju v BiH in tudi
na Hrvaškem in s svojo
politiko samo opogvunlja-
li, najprej srbske ekstre-
miste, zdaj pa še musli-
manske in hrvaške, da
uveljavljajo svoje intere-
se s silo, ne pa s poga-
janji.
ZDA in evropski zavez-
niki so se na ponedeljko-
vem in torkovem sestan-
ku vojaške zveze NATO
dogovorili, da bodo z le-
tali napadli srbske topni-
ške položaje, če bosanski
Srbi ne bodo takoj prene-
hali z napadi. Zeleno luč
za akcijo mora dati samo
še varnostni svet oziroma
jo formalno potrditi ge-
neralni sekretar Butros
Gali. Kakšnih 60 zavez-
niških letal je v popolni
pripravljenosti, v prvi fa-
zi pa naj bi bombardirali
samo topniške položaje
okrog Sarajeva, ne pa tu-
di logističnih srbskih baz.
Ta pritisk ZDA je seve-
da namenjen temu, da bi
sprte strani dosegle na-
predek na pogajanjih
v Ženevi za dosego traj-
nega miru. Pogajalske
pozicije so seveda tudi
v veliki meri odvisne od
stanja na bojišču. Vojska
BiH naj bi bila v Sarajevu
pred dokončnim zlomom
in šlo naj bi samo za
vprašanje časa, kdaj bodo
Srbi zavzeli Sarajevo, če
ne bo mednarodne inter-
vencije. Ameriška grož-
nja Karadžiču pa je očit-
no zalegla, saj je Karad-
žič kljub kljubovalni re-
toriki izjavil, da se je nje-
gova vojska pripravljena
umakniti s strateško po-
membne Bjelašnice, ki so
jo osvojili v nedavni ofen-
zivi.
V Ženevi so sicer sprte
strani dosegle sporazum
o bodoči ureditvi Bosne
in Hercegovine na osnovi
predloga mirovnih poga-
jalcev lorda Davida Ow-
na in Thorvalda Stolten-
berga, ki naj bi bila
ohlapna konfederacija
treh držav konstitutivnih
narodov, Hrvatov, Musli-
manov in Srbov, uradno
pa bi se imenovala Zveza
združenih republik Bosne
in Hercegovine. Nova dr-
žava naj bi bila v nekate-
rih značilnostih močno
podobna križancu med
Švico in ZDA, seveda pa
bo preteklo še nekaj de-
setletij, preden bi dosegla
njuno notranjo stabil-
nost.
Nova bodoča ureditev
predvideva, da se nobena
od republik ne bo mogla
odcepiti od zvezne drža-
ve, če za to prej ne bi do-
bila soglasja ostalih dveh
in privolitve varnostnega
sveta OZN. Vsi prebivalci
bodo imeh pravico do
dvojnega državljanstva,
kar pomeni, da bi bosan-
ski Srbi imeli možnost,
da poleg bosanskega dr-
žavljanstva dobijo še dr-
žavljanstvo ZRJ, hrvatje
pa hwasko, predlog pa ne
omenja, katero drugo dr-
žavljanstvo bi šlo Musli-
manom. Vsi državljani se
bodo lahko nastanili kjer
koli v državi, dobili pa bi
tudi nazaj lastnino, Id jim
je bila odvzeta med etnič-
nim čiščenjem, ali nado-
mestilo, če imovine ni več
mogoče vrniti. Vrhovni
državni organ naj bi bilo
predsedstvo, ki bi ga se-
stavljali predsedniki treh
republik, ali njihovi poo-
blaščenci, vodstvo tega
telesa bi rotiralo vsake
štiri mesece, njegovi člani
pa bi odločitve spejemali
s soglasjem. Nova država
bi imela tudi vlado z mi-
nistrskim predsednikom,
predsedstvo pa bi imeno-
valo premier j a in zuna-
njega ministra, oba pa ne
bi smela biti iz istega na-
roda.
Meje med repubUkami
bodo lahko spreminjali
samo po priporočilu po-
sebne razmejitvene komi-
sije, ki bi jo imenoval ge-
neralni sekretar OZN,
trije od petih njenih čla-
nov pa naj bi bili iz bo-
sanskih republik. Vse tri
republike bi imele dostop
do morja pri Neumu in do
reke Save, med republi-
kami pa ne bi bilo nobe-
nih mejnih kontrol, tako
da bi zagotovili prost
pretok blaga, storitev in
kapitala. Vsaka od repu-
blik naj bi tudi imela
lastno ustavo in parla-
ment, vrhovno, ustavno
in sodišče za človekove
pravice, prve zakonodaj-
ne volitve pa naj bi nad-
zorovali Združeni narodi.
Najtežja naloga in ti-
sta, pri kateri lahko
Owen-Stoltenbergov na-
črt pade, tako kot je že
Vance-Ovi^enov, bodo se-
veda risanje zemljevidov
republik. Vsi bodo morali
\Tniti nekaj ozemlja, naj-
več seveda Srbi, to pa bo
vsaka od sprtih strani le
težko pripravljena storiti.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 31 - 5. avgust 1993
4
Štirje Icupci za
Bor
Potem, ko je bil v laškem
Boru pred mesecem dni
uveden stečajni postopek,
se proizvodnja v vseh obra-
tih nadaljuje s polovično
zmogljivostjo, za nakup ce-
lotne tovarne pa se zani-
majo štirje kupci.
Stečajna upraviteljica
Ingrid Podlesnik, ki je de-
lavci niso sprejeli z navdu-
šenjem pravi, da so se raz-
mere v Laškem zdaj umiri-
le. Polovica delavcev, to je
približno 90 ljudi, prihaja
na delo, proizvodnja pa te-
če v vseh obratih. S tem
želijo preprečiti družbeno
škodo, obenem pa obdržati
vsaj kupce na tujih tržiš-
čih. Povpraševanja doma-
čih kupcev po njiiovih iz-
delkih praktično ni, velik
problem pa ostajajo naro-
čila tistih domačih kupcev,
ki jim v v Boru niso dosta-
vili izdelkov. Vsi ti kupci
morajo svoje terjatve prija-
viti v stečajno maso, teh
terjatev pa je skupno za 13
milijonov tolarjev.
Sicer pa je Bor Laško
v tem času očitno zanimiv
za kupce. Podlesnikova
pravi, da se za nakup resno
zanimajo štirje kupci in si-
cer iz Celja, Slovenskih
Konjic, Laškega ter Ljub-
ljane. Gre za zasebne fir-
me, ki razpolagajo s tujimi
krediti. Kot pravi stečajna
upraviteljica, nameravajo
najprej prodati Bor v celo-
ti, šele potem bi razmišljali
o prodaji posameznih delov
ali pa kakšni drugi poti.
Usoda tega laškega podjet-
ja naj bi bila znana proti
koncu leta, prva licitacija
bo predvidoma novembra.
IB
Sloni v trgovini s Keramiko
Delavci liboiske Keramike zahtevalo plače In večle zanlmanfe lastnikov poiUetia
Leto in pol je minilo, kar
se je v Keramični industriji
Liboje pričel stečajni posto-
pek. Vmes je bila ustanovlje-
no novo podjetje Keramika,
delavci pa se bojijo, da se bo
ponovila zgodba izpred pol-
drugega leta.
Vsaj tako so predstavniki
izvršnega odbora svobodnih
sindikatov v libojskem po-
djetju opozarjali na pone-
deljkovi novinarski konfe-
renci, ko so razlagali, zakaj
so se delavci zjutraj odločili
za stavko. Delavci zahtevajo
predvsem izplačilo junijske
plače, zvišanje plač na 80
odstotkov po kolektivni po-
godbi, regres v višini 60 od-
stotkov poprečne mesečne
plače v gospodarstvu, topel
obrok vsaj štirikrat na teden,
delno povračilo stroškov za
prevoz na delo, omejitev na-
dur, določitev roka za izpla-
čilo plač in še bi lahko našte--
vali.
Te zahteve je navedel iz-
vršni odbor sindikata v Ke-
ramiki (ki zastopa veliko ve-
čino delavcev) v pobudi za
sklenitev socialnega miru.
Delavci pravijo, da je to mi-
nimum zahtev do lastnikov
podjetja, vendar v svojih
zahtevah niso naleteli na ra-
zumevanje.
Po lanskem stečaju Kera-
mične industrije Liboje so
lastniki Keramike postali
podjetje Filba d.o.o. v večin-
skem deležu, v manjšem de-
ležu pa še občina Žalec in
Zavarovalnica Triglav, ter
Kemija Impex, ki je že lani
šla v stečaj. To so bili hkrati
tudi največji upniki KIL, ki
so z 200 tisoč SIT ustanovili
firmo Keramika, vzgli v na-
jem KIL in jo nato odkupili
za milijon in pol mark. De-
nar za odkup je oktobra po-
sodila Ljubljanska banka-
Splošna banka Celje d.d., ki
je hkrati tudi večinski last-
nik Filbe.
Delavci v Keramiki meni-
jo, da se sedanji lastniki ig-
norantsko obnašajo do fir-
me, saj za posodobitev proiz-
vodnje niso prispevali niti
tolarja, čeprav je bila ravno
zastarela tehnologija eden
izmed vzrokov za stečaj Ke-
ramične industrije. Poleg te-
ga so predstavniki svobod-
nega sindikata na ponedelj-
kovi novinarski konferenci
opozarjali, da v firmi grobo
kršijo pravice delavcev, da
so le poceni najeta delovna
sila in še ta brez pravne zaš-
čite. Prav tako jih čudi neza-
nimanje žalske občine, če-
prav naj bi ravno v občini
obstajal interes za ohranitev
delovnih mest.
V Keramiki je zaposlenih
približno 380 delavcev, ki
naj bi samo v prvi polovici
letošnjega leta pridelali
uradnih 15 milijonov tolar-
jev izgube, po mnenju sindi-
kalistov pa je ta izguba ob-
čutno večja. Lani je Kerami-
ka poslovala pozitivno, ven-
dar delavci pravijo, da pred-
vsem na njihov račun. De-
lavci so bili namreč prvega
pol leta pogodbeno zaposle-
ni, v korist nove firme so se
odrekli izplačilu iz Zavoda
za zaposlovanje, torej so de-
lali le za razliko do plače.
V tem času podjetje ni plače-
valo prispevkov, dobili so
del sredstev za ohranitev de-
lovnih mest. Poleg tega so
imeli delavci vseskozi zelo
nizke plače, manj kot 70 od-
stotkov po kolektivni pogod-
bi. Po izračtmih naj bi bila
firma samo za razliko do ko-
lektivne pogodbe delavcem
dolžna dva milijona mark.
Libojske delavce je zelo
razhudil tudi predlog, da bi
se v korist dokapitalizacije
firme odpovedali junijski
plači. »Dokler lastniki ne
bodo pokazali več zanimanja
za podjetje, tudi mi ne bomo
sodelovali,« so odločno zatr-
jevali delavci v ponedeljek,
ko naj bi podpisali pakt o so-
cialnem miru in s tem preki-
nili stavko. Vendar do pod-
pisa ni prišlo, v podjetju so
se le dogovorili, da bodo de-
lavci pričeli z delom, stav-
kovni odbor pa bo deloval še
naprej. u^g^A SELIŠNIK
V libojski Keramiki v sre-
do dopoldne še ni bil znan
točen razplet položaja. De-
lavci so sicer prenehali stav-
kati, vendar obljubljenih
plač še ni bilo. Tudi pakta
o socialnem miru še niso
podpisali. Oboje naj bi se
godilo včeraj, torej v sredo.
Ce do podpisa in plač ne bo
prišlo, sindikalni predstav-
niki napovedujejo ponovno
stavko za danes, četrtek. Po-
leg junijskih plač naj bi de-
lavci prejeli še izplačilo za
nadure v zadnjih dveh mese-
cih. Delavci so se pripravlje-
ni odpovedati delu regresa in
ga vložiti v firmo, če bi se
v dveh mesecih pojavili tuji
vlagatelji in prinesli v po-
djetje svež kapital. Poleg te-
ga so za dva meseca zamrz-
nili še nekatere zahteve.
Predstavniki libojskih delavcev med novinarsko konferenco.
Piač ni, deio je
Štorski livarji bi morali
po vseh obljubah, trite-
denski stavki in protest-
nem shodu pred celjsko
skupščino do konca
prejšnjega meseca prejeti
plače za junij in del re-
gresa.
To se ni zgodilo, vendar
so delavci v ponedeljek
sklenili, da ne bodo pre-
kinili dela. Vodstvo žele-
zarne jim je namreč ob-
ljubilo, da naj bi plače
prejeli najkasneje danes,
v četrtek. Na njihovo od-
ločitev je gotovo vplivala
tudi obljuba koncema, da
bo livarni pomagal z dve-
ma milijonoma nemških
mark, za denar jamči dr-
žava Slovenija. Sklep
o nadaljnjem delu so de-
lavci sprejeli tudi zato,
ker morajo pred začet-
kom kolektivnega dopu-
sta (9. avgust) izpolniti še
nekatera nujna naročila
in »zadelati posledice«, ki
so nastale zaradi dolgo-
trajne stavke.	US
NOVO NA BORZI
POROČAJO BROKERJI-
Prihaja ATES
Ljubljanska borza doživlja
že od ustanovitve intenzivne
spremembe. Skoraj na vsakem
sestanku se pojavljajo novosti
(nov VP na Borzi, spremembe
v uzancah, obvestila o izdaja-
teljih). Borza in vse okoli nje je
zelo dinamičen sistem in zah-
teva od udeležencev nenehno
izpopolnjevanje in prilagaja-
nje. To jesen (september, okto-
ber) bomo priča zaokrožitvi
večletnih naporov Borze, del-
ničarjev Borze, borzno posred-
niških hiš, Ministrstva za fi-
nance in drugih udeležencev.
Preselili se bomo v nove pro-
store, ki bodo namenjeni samo
borznemu trgovanju. Lokacija
je zelo primerna in bo po mo-
jem dobro zamenjala stare
prostore, ki niso ustrezali so-
dobnemu načinu trgovanja.
Druga pomembna novost pa
je nakup elektronskega siste-
ma za trgovanje - ATES. Tre-
nutno potekajo izobraževanja
v Ljubljani. Ta sistem je pri-
meren za naš trg. Kupili smo
ga vsi neposredni udeleženci
na trgu. Gre za nakup pro-
gramske in fizične opreme. Ta
način trgovanja bo veliko bolj
poenostavljen, pregleden, hi-
ter. Naši borzi daje novo kva-
liteto in jo približuje razvitim
trgom. Do zdaj smo trgovali
preko telefonov, sedaj pa bo že
pritisk na gumb pomenil pro-
dajo ali nakup VP. Elektronski
sistem trgovanja in izvršitev
poslov bom v prihodnjih član-
kih natančno obrazložil, ker
mislim, da je ta novost zanimi-
va. Kljub temu, da uvajamo
elektronski trg, bosta borzna
sestanka ostala. Med borznim
sestankom elektronski trg ne
bo deloval.
Na torkovem borznem se-
stanku je bilo okoli 5 milijo-
nov DEM prometa. Na po-
dročju obveznic, največ z ob-
veznicama RSLl in RSL2. Te-
čaj RSl je porasel za 0,1% in-
deksne točke, tečaj RS2 pa za
0,2% indeksne točke. Prometa
je bilo za okoli milijon DEM.
Tečaji obveznic, predvsem ob-
činskih, so precej nizki. Tre-
nutno je področje obveznic
manj zanimivo in sicer iz več
razlogov: druge naložbe so si-
cer z večjim rizikom bolj do-
nosne; uradni tečaj Banke Slo-
venije za marko pada. V pri-
hodnosti pričakujem porast
teh obveznic, čeprav je treba
povedati, da je pravi trg trg
delnic.
Na delniškem trgu se vseka-
kor pozna zadnji ukrep Mini-
strstva za finance, ki bo delni-
ce selekcioniral in le najbolj-
šim omogočil visoke rasti.
Z delnico Probanke je bilo
za 2,5 mio DEM prometa. Za-
nimivo je, da je tečaj padel za
2.700 SIT za delnico. Investi-
torji se sprašujejo, ali bo tečaj
delnice še padal, ali bo ponov-
no porasel. Vsi tečaji drugih
delnic so porasli, najbolj
SKBR (+1.936 SIT) SKB pred-
nostna (+1.688 SIT).
S kratkoročnimi VP ni bilo
prometa. Trenutno so te nalož-
be nezanimive.
Piše Bojan Gradišnik
PONUDBA.IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Italijansko podjetje Al-
brizzi SRL nudi moške, ženske
in otroške čevlje vseh vrst. In-
formacije: tel. 9939/960-421 in
fax 9939/960-497 (Albrizzi
Athos).
-	Italijansko podjetje Fuse
Carlo SPA nudi vse vrste ši-
valnih strojev (servis in garan-
cija). Nudijo tudi opremo in
orodje za konfekcijsko indu-
strijo. Informacije: tel. in fax
9939/0434-27-537 (Argentino
Antonio).
-	Češko podjetje Kovo nudi
razno medicinsko opremo in
instrumente ter materij ale za
bolnice in zobozdravstvo. In-
formacije: tel. 9942/287-411-
111 in fax 9942/280-01-62 (Pe-
ter Mucha).
-	Nemško podjetje Pum-
penfabrik Oddese nudi pod-
vodne motorne črpalke. Infor-
macije: tel. 9949/39-49-52-442
in fax 9949/39-49-52-462
(H. Irrlitz).
-	Nemško podjetje C'L In-
dustrie-Beratung Europa nudi
storitve na področju reorgani-
zacije in privatizacije podjetij,
strateškega svetovanja, plani-
ranja in kontrole računovod-
stva ter marketinga. Informa-
cije: tel. 9949/069-71-10-301
in fax 9949/069-71-10-466
(Wrich Gehmann).
Povpraševanje:
-	Italijansko podjetje Lesco
SRL išče manjše šivalnice za
šivanje (Lohnarbeit) svilenih
srajc iz njihovega blaga. Infor-
macije: teL 9939/0438-780-
148 in fax 9939/0438-781-006
(Salem Mohamed).
-	Italijansko podjetje Mag-
ni SNC di Zandonella G.E.
Stefanel G. išče instalaterje in
distributerje (nudijo vodne čr-
palke vseh vrst, industrijske,
kmetijske in protipožarne
ventile, elektromotorje, izdel-
ke za obdelavo lesa, stroje in
naprave za vrtanje vodnjakov
ter stroje za odstranjevanje
snega in tekočin). Informacije:
tel. in fax 9939/0432-750-722
(Stefanel Gianluca).
-	Italijansko podjetje Timi-
taly SAS di A.Conti 'C. išče
proizvajalce ali posrednike
elementov (kostanj, hrast,
oreh, češnja, bukev) dimenzij
25 X 75 X 400-1500 mm,sušenih
na 10% vsebnosti vlage, svetle
barve, 4 strani brez napak. In-
formacije: tel. 9939/432-506-
747 in fax 9939/432-506-900
(Mogavero Salva tore).
- Podjetje Penta d.o.o. iz
Ljubljane išče proizvajalce
lepljenih plošč iz lesa (smreka,
jelka) za regale in stranske de-
le omar. Količina: cca 500 m^
letno za izvoz v Nemčijo. In-
formacije: tel. 061/325-179 in
fax 061/131-012 (Fani Po-
točnik).
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 4. 8. 1993
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Št. 31 - 5. avgust 1993
5
»Nočemo Linde plina«
Šempelrčane razburja predvidena gradnja tovarne - Danes zbor krajanov
v Šempetru zna biti danes
hudo vroče. Na zboru kraja-
nov naj bi obravnavali osnu-
tek sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta indu-
strijskega območja SIP Šem-
peter. Krajani trdijo, da se
za tem v resnici skriva pred-
videna gradnja nove tovarne
podjetja Linde plin, ki bo po
prepričanju krajanov ones-
naževala okolico.
Hočemo čisto dolino
Vsi tisti, ki jih je pot kdaj
vodila čez Šempeter, so lah-
ko videli veliko parkirišče,
na katerem je podjetje Sip
skladiščilo svoje kmetijske
stroje. To zemljišče je Sip,
delno pa je bil menda lastnik
tudi TVD Partizan, letos
prodal celjski družbi z ome-
jeno odgovornostjo Linde
plin. Krajani so prepričani,
da jim namerava to podjetje
zdaj vsiliti umazano kemij-
sko-plinsko tehnologijo,
proizvodnjo in skladiščenje
bazičnih kemijskih izdelkov
ter plinov vseh vrst, obenem
pa še zbirati in predelovati
industrijske odpadke. Takš-
na proizvodnja bo po prepri-
čanju ljudi zastrupljala in
uničevala ne le njihov kraj,
temveč tudi Spodnjo Savinj-
sko dolino. Družbi Linde
plin še očitajo, da se ji očitno
zelo mudi, da bi čimprej
uresničila svoj navidezno
nedolžni projekt na zemljiš-
ču v Šempetru in to v času
dopustov, vsekakor pa pred
sprejemom zakona o ureja-
nju in varstvu okolja Repu-
blike Slovenije.
Cel kup delavnosti
Družba z omejeno odgo-
vornostjo Linde plin ima
svoj sedež na Titovem trgu
4 (po novem Krekovem trgu)
v Celju. Ustanovitelj družbe
je po podatkih krajanov Kla-
us Egger iz Avstrije, pomoč-
nik direktorja je Iztok Govc
iz Prebolda, podjetje pa naj
bi zaposlovalo približno 20
ljudi. Konec letošnjega juni-
ja je po dokumentu Temelj-
nega sodišča v Celju firma
spremenila ustanovni kapi-
tal in razširila dejavnost.
Seznam teh dejavnosti je
izredno širok. Podjetje Linde
phn se lahko ukvarja s pre-
vozom blaga v cestnem pro-
metu, proizvodnjo bazičnih
kemičnih izdelkov in sicer
proizvodnjo, skladiščenjem
in transportom tehničnih
plinov in drugih posebnih
vrst plinov. Nadalje je po-
djetje registrirano za proiz-
vodnjo in vzdrževanje na-
prav za pridobivanje in izko-
riščanje tehničnih plinov in
drugih posebnih vrst plinov,
njihovo prodajo ter prodajo
naprav za pridobivanje in iz-
koriščanje plinov. Kot mož-
ne dejavnosti so naštete še
projektiranje objektov za
proizvodnjo in skladiščenje
tehničnih plinov, prodajo in
prenos tehnologije ter know-
how s področja skladiščenja,
transporta in proizvodnje
naprav za izkoriščanje teh-
ničnih in drugih vrst plinov,
trgovina na debelo z neživil-
skimi proizvodi vseh trgov-
skih strok. Tisto, kar najbolj
razbvirja krajane, je zbiranje
in primarna predelava indu-
strijskih odpadkov ter izde-
lava in predelava goriv. Sez-
nam možnih dejavnosti pa še
vedno ni končan, sem sodi še
tehnološki inženiring, razi-
skovalno razvojne storitve,
prodaja goriv ter komercial-
ni posli.
Najprel soglasja
Predstavniki Linde phna
so se po informacijah sekre-
tarja za urejanje prostora
v žalski občini Vinka Debe-
laka že oglasili tudi na žalski
občini. »Podjetje Linde
plin,« dodaja Debelak, »se
želi na zemljišču v Šempetru
ukvarjati s proizvodnjo in
distribucijo tehničnega pli-
na. Tehnični plini se uporab-
ljajo za varjenje, potem
v bolnišnicah in kolikor mi
poznamo stvari, ta proizvod-
nja ne povzroča nikakršnega
onesnaževanja. Za zemljišče
je bil sprejet najprej zazidal-
ni načrt za podjetje Sip, zdaj
so potrebne spremembe in
dopolnitve zazidalnega na-
črta. Če se bo podjetje res-
nično ukvarjalo s proizvod-
njo in distribucijo tehnične-
ga plina, potem bo moralo
pridobiti vsa potrebna dovo-
ljenja in soglasja. Na občini
smo videli denimo soglasje
republiškega sanitarnega in
požarnega inšpektorja, oba
nimata pripomb na to proiz-
vodnjo. V vsakem primeru se
bo podjetje lahko ukvarjalo
samo s tisto dejavnostjo, za
katero bo pridobilo uporab-
no dovoljenje. Zaenkrat ne
morem zatrditi, ali bo po-
djetje v resnici zaživelo ali
ne. Vse bo odvisno od zbrane
dokumentacije.«
Debelak je še povedal, da
namerava podjetje Linde
phn menda spremeniti krog
dejavnosti, ukvarjali naj bi
se samo s proizvodnjo in di-
stribucijo tehničnega plina,
vse ostale dejavnosti pa naj
bi zbrisali iz registracije.
Debelak omenja tudi govori-
ce, ki krožijo po občini, češ
da bi nekateri na račun
predvidene proizvodnje radi
vnovčili svoje premoženje
oziroma prodali imetje v bU-
žini. Obenem obljublja, da se
bo danes udeležil zbora kra-
janov. Bo shod pomiril stra-
sti ali pa še dodatno nalil
olja na ogenj?
IB
Ker se pojavljajo v zadnjem času v zvezi z načrtovano
polnilnico tehnoloških plinov v Šempetru napačne informa-
cije, želimo krajane in vse ostale informirati, za kaj pravza-
prav gre.
V	začetku letošnjega leta je podjetje Linde plin d.o.o. iz
Celja odkupilo od SIP Šempeter in od TVD Partizan Šempe-
ter zemljišče, na katerem želi postaviti polnilnico tehničnih
plinov. Tehnološke pline predstavljajo v danem primeru:
kisik, dušik, ogljikov dioksid in argon. Gre torej za naravne
sestavine zraka, ki se pridobivajo po metodi ločevanja zraka
s pomočjo ogrevanja in ohlajanja.
Na lokaciji v Šempetru je predvidena polnilnica teh pli-
nov in v naslednji fazi (čez več let) morda tudi pridobivanje.
Oba postopka — polnjenje in pridobivanje — sta ekološko
popolnoma neoporočna, saj stojijo v evropskih državah
podobne zmogljivosti tudi v urbaniziranih naseljih.
Načrtovana investicija bi zaposlovala približno 25 delav-
cev različnih kvalifikacij in bi zagotavljala zdravstvu, živil-
sko predelovalni ter kovinski industriji tehnične pline
vrhunske kvalitete po konkurenčnih cenah.
V	postopku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
za potrebe te lokacije pa so se pojavile v Šempetru informa-
cije, ki nimajo nikakršne zveze s povedanim.
Istočasno želimo obvestiti javnost, da je v postopku spre-
memba dejavnosti podjetja, iz katere bo izločeno: zbiranje
in primarna predelava industrijskih odpadkov ter izdelava
in predelava goriv.
Za Linde — Iztok Govc
Zadnji hit so pogodbe o deiu
»Zaposlovanje na črno ne narašča,*^ pravi Inšpektorica Melita Ambrož
V času vse večje brezposelnosti bi
človek pričakoval, da ljudje zagrabijo
vsako priložnost za delo in da obenem
narašča zaposlovanje na črno. Celjska
inšpektorica za delovna razmerja Me-
lita Ambrož po zbranih podatkih oce-
njuje, da zaposlovanje na črno ne na-
rašča prav pretirano, vse več pa je
v zadnjem času sklenjenih pogodb
o delu.
Kdaj in v kakšnih primerih sploh
govorimo o tem, da je delavec zapo-
slen na črno? »V zakonu o delovnih
razmerjih, ki še vedno velja in ga mo-
rata upoštevati delodajalec in dela-
vec,« pojasnjuje Ambroževa, »je jasno
določeno, da delovno razmerje ne
sklene z nastopom dela, torej z dejan-
skim pričetkom dela, ampak takrat,
ko je podpisana pogodba o zaposlitvi.
O črni zaposlitvi govorimo v primeru,
če delavec nastopi delo, nima pa pod-
pisane pogodbe o zaposlitvi. To pome-
ni, da delodajalec ne odvaja prispev-
kov, delavec ni ustrezno zavarovan in
mu ne teče delovna doba.«
Ni vseeno, ali je delavec zaposlen
pri obrtniku ali pa v podjetjih oziro-
ma družbah z omejeno odgovornostjo.
»Če je delavec zaposlen pri obrtniku,«
pravi Ambroževa, «bi moral dobiti
pogodbo o zaposlitvi, registrirano pri
občinskem upravnem organu, en iz-
vod pogodbe mora dobiti v roke dela-
vec. Nadalje mora vsak mesec dobiti
plačilni list, s katerega je razviden
bruto ter neto dohodek, razvidni mo-
rajo biti tudi prispevki. Po tem ljudje
lahko vidijo, da so zaposleni, kontrolo
pa lahko opravi delavec sam pri nas
ali, po domače rečeno, na socialnem,
kjer mora biti prijavljen. To velja za
zaposlene pri obrtnikih, saj samo za
obrtnike velja, da na občini registrira-
jo pogodbe o zaposlitvi, kar je tudi za
nas najbolj ugodno. Mi lahko preveri-
mo na registru, ali je delodajalec de-
lavca resnično zaposlil skladno z za-
konom in kolektivno pogodbo.«
Nekoliko drugače je pri zasebnih
podjetjih oziroma družbah z omejeno
odgovornostjo. »Pri zasebnih podjet-
jih registracij pogodb o zaposlitvi ni.
Zasebno podjetje oziroma d.o.o. zapo-
sli delavca na osnovi razpisa, preko
zavodov ali objav, z njim sklene po-
godbo o zaposlitvi, delavec in deloda-
jalec sta tista, ki ta dvostranski pravni
akt podpišeta. V tem primeru lahko
kontrole izvajamo samo tako, da pre-
verjamo, ali so odvedeni prispevki in
na podlagi tega ocenimo, če se pogod-
ba izvršuje.«
Po besedah inšpektorice prihaja na
inšpektorat v zadnjem času precej de-
lavcev, toda ponavadi šele takrat, ko
pride do sporov z delodajalcem. In
kakšne so sankcije v primeru, če je
ugotovljeno zaposlovanje na črno?
»Običajno je praksa takšna,« dodaja
Ambroževa, »da delodajalca povabi-
mo na pogovor, ga opozorimo na ne-
zakonitost in nepravilnost zaposlova-
nja, z ureditveno odločbo pa zahteva-
mo, da sklene delovno razmerje z de-
lavcem skladno z zakonom ali kolek-
tivno pogodbo. Po zakonu o upravnem
postopku lahko sklenemo tudi ustrez-
no poravnavo med delavcem in delo-
dajalcem. Sicer pa lahko predlagamo
delodajalca v postopek pri sodniku za
prekrške, delavca pa napotimo na so-
dišče združenega dela, kjer delavec
lahko zahteva vpis delovne dobe v de-
lovno knjigo, s tem, da sodišče ugotovi
dejanski obstoj delovnega razmerja in
zahteva vpis delovne dobe.«
Delavci naj bodo torej pozorni
predvsem na to, da je pogodba o zapo-
slitvi podpisana, če gre za zaposlitev
pri obrtniku, tudi opremljena s štam-
piljkami upravnega organa. Če gre za
zasebno podjetje, mora biti pogodba
podpisana, delavec pa mora v roke
dobiti plačilni list, s katerega so raz-
vidni prispevki. Na to morajo biti lju-
dje pozorni, če je v njihovem interesu,
da so zaposleni. Tudi takšni, ki jim
zaposlitev na črno ustreza, se najdejo
vmes, pred tem si pač ni treba zatiska-
ti oči.
Obojestranska korist
Na celjskem inšpektoratu ocenjuje-
jo, da zaposlovanje na črno ne narašča
oziroma ni tolikšno, da bi bih potreb-
ni kakšni dodatni alarmi. Narašča pa
nekaj drugega. »V porastu je število
prijav po pogodbah o delu,« pojasnju-
je Ambroževa. »Ravno tu se pojavlja
največ problemov. Zakon namreč jas-
no določa, da so to pogodbe, ki so
utemeljene z začasnim in občasnim
delom. Za te pogodbe se plačuje veli-
ko manj prispevkov kot v primeru, če
nekdo sklene z delavcem delovno raz-
merje za določen ali pa nedoločen čas.
Povečanje števila pogodb o delu opa-
žamo tako v družbah z omejeno odgo-
vornostjo kot v družbenih podjetjih in
pri obrtnikih. Ko delodajalec nakaže
delavcu denar na žiro ah tekoči račun,
lahko preverjamo, ali je pogodba de-
jansko izvršena ali pa je šlo za fiktiv-
no pogodbo. Pogodbe o delu namreč
niso prej nikjer zavedene, nikjer se ne
registrirajo, njihova kontrola je mož-
na šele takrat, ko je izvršeno plačilo.«
Pogosto se zastavlja vprašanje
o zd^žljivosti denarnega nadomesti-
la, ki ga brezposelni prejemajo z zavo-
da za zaposlovanje, in plačila za do-
datno zaposlitev. Ali lahko pride do
ukinitve nadomestila, če si nekdo naj-
de dodatno zaposlitev? Inšpektorica
za delo pravi takole: »Če se delavec, ki
dobiva nadomestilo z zavoda, zaposli
za določen ali nedoločen čas, se nado-
mestilo ukine. V primerih, ko delavec
dobiva nadomestilo in dela po pogod-
bi o delu pri zasebniku ali v družbi
z omejeno odgovornostjo, pa nimamo
nobenih možnosti za ukrepanje, da bi
mu zavod odvzel nadomestilo. Naša
dolžnost je, da ugotovimo, ali je po-
godba o delu zakonita oziroma uteme-
ljena ali ne. Takšnega načina se ljudje
kar precej poslužujejo, ker si s tem
izboljšujejo svoj materialni položaj,
delodajalci pa prihranijo določena
sredstva, ker takšnega delavca ni po-
trebno zavarovati.« Da se je veliko
lažje znebiti človeka, ki dela samo po
pogodbi, pa je menda tudi jasno.
IRENA BAŠA
Eden večjih primerov na Celjskem, ko
so ljudje dobivali nadomestilo z zavo-
da za zaposlovanje in obenem imeli
sklenjene pogodbe o delu, je približno
250 delavcev Metkatekstila. Inšpekto-
rica je izdala odločbo in od Metkatek-
stila zahtevala, da z delavci sklenejo
ustrezno delovno razmerje za določen
ali nedoločen čas. Bok za izpolnitev
odločbe je bil 1. julij, vendar so v po-
djetju zaradi kolektivnega dopusta
prosili za podaljšanje do 31. julija. Pr-
vega avgusta pa naj bi tudi v Metka-
tekstilu uredili delovna razmerja
v skladu z zakonom o delovnih raz-
merjih.
JE Krško spet
obratuje
LJUBLJANA, 2.av^sta
(Delo) - Konec tedna je po-
novno pričela obratovati
Jedrska elektrarna Krško,
v kateri so popravila in
izredni remont trajala kar
dva meseca. Konec maja je
namreč v elektrarni prišlo
do uhajanja primarnega
hladila iz enega od upaijal-
nikov. Republiška uprava
za jedrsko varnost je s po-
sebno odločbo dovolila, da
se v tiste dele cevi uparjal-
nikov, ki so prepustni in bi
sčasoma lahko povzročili
puščanje, namestijo poseb-
ni tulci. Odločili so se za
nov vzdržljiv material, in-
conel 690, ki ga že uspešno
uporabljajo v Združenih
državah Amerike, Španiji,
Belgiji, Južni Koreji in na
Švedskem.
Cene spet rastejo
LJUBLJANA, 2, avgusta
(STA) - Cene na drobno so
se v glavnem mestu Slove-
nije jvmija glede na maj po-
večale za 1,7 odstotka,
kljub dejstvu, da so se
kmetijski izdelki pocenili
celo za 11,9 odstotka. Na
ljubljansko jvmijsko stop-
njo inflacije, ki je znašala
prav toliko, kolikor so se
povečale cene na drobno
(1,75), so največ vplivale
cene pijač in industrijskih
neživilskih izdelkov, ki so
se povečale od 3 do 4 od-
stotke. Ljubljana je bila
z omenjeno stopnjo inflaci-
je v jimiju najdražje mesto
v Sloveniji, najcenejše pa
Novo mesto.
Kaj bo s tolarjem?
MARIBOR, 2. avgusta
(Večer) - Čeprav na videz
položaj tolarja nima nobe-
ne zveze z viharjem
v evropskem denarnem si-
stemu, bodo morali kre-
atorji slovenske finančne
politike razmišljati vsaj
o učinkih in posledicah
bruseljske odločitve. Sklep
finančnih ministrov in gu-
vernerjev centralnih bank
o možnem drsenju valut
navzdol ali navzgor za 15
odstotkov bo namreč vpli-
val na položaj slovenskih
izvoznikov, zlasti tistih, ki
izvažajo na nemško ali av-
strijsko tržišče. Ob trdi de-
narni politike Banke Slo-
venije in vlade se utegne
zgoditi, da bo država zara-
di vse manj zanimivega iz-
voza zdrvela še globje v go-
spodarsko recesijo.
Kaptoi zahteva
grad Mokrice
LJUBLJANA, 2. avgust
(Danas) - Zagrebška odvet-
nica Zvjezdana Znidarčič-
Begovič je slovenskemu
ministrstvu za kulturo
pred kratkim poslala zah-
tevek, da se grad Mokrice
in okoliško posestvo vrneta
zagrebški nadškofi] i - Kap-
tolu. Leta 1937 je grad in
okoliške njive, travnike in
gozdove (902,55 hektarjev)
kupilo Nadškofijsko bogo-
slovno semenišče s Kapto-
la. Po drugi svetovni vojni
je bilo posestvo nacionali-
zirano, dokončno odločitev
o nacionalizaciji pa je leta
1951 sprejela občina Kr-
ško. Grad Mokrice danes
upravlja delniška družba
Terme Čatež, ki poudarja,
da je v posestvo vlagala in
da to ni več takšno kot je
bilo leta 1937.
Št. 31 - 5. avgust 1993
6
Sterilizator
buri duliove
Nalprei vsi za, zdaj pomisleki - Po pritožbah okoliških
krajanov še poslansko vprašanje Demokratov, zdaj kredit
zasebniku - O ekologiji pa nič?
Med julijskim zasedanjem
Državnega zbora je minuli to-
rek Poslanska skupina Demo-
kratske stranke vladi Republi-
ke Slovenije zastavila javno
vprašanje glede kredita, ki ga
je za nakup mobilnega razku-
ževalnika bolnišničnih odpad-
kov lani novembra dobilo za-
sebno celjsko podjetje Eko
Plus. Nekaj odgovorov oziro-.
ma komentarjev na vprašanja
in trditve poslanske skupine
Demokratov smo poiskali tudi
v Celju, čeprav samo vpraša-
nje ni neposredno namenjeno
ne predstavnikom celjske ob-
čine, ne direktorju Javnega
podjetja Komunala in ustano-
vitelju zasebnega podjetja Eko
Plus Jožetu Gabrščku.
Mobilna sterilizacijska na-
prava ZDA M3 nemške firme
GTH Roland KG namenjena
razkuževanju zdravstvenih
odpadkov že dobro leto buri
duhove. Najprej - dokler na-
prave v Sloveniji še nismo
imeli — so bili odzivi iz vseh
strani pretežno pohvalni, saj
gre za po vseh dosedanjih ugo-
tovitvah in tudi poročilih Re-
publiške sanitarne inšpekcije
za ekološko neoporečno teh-
nologijo razkuževanja bolniš-
ničnih odpadkov. Zapletlo se
je z njenim nakupom, še bolj
zapletalo ob njenem delovanju
najprej v energetski postaji
v Storah in kasneje pri celjsld
bolnišnici, za piko na i pa so
poskrbeli še v poslanski skupi-
ni Demokratov, v imenu kate-
re je Igor Bavčar minuli torek
postavil poslansko vprašanje
glede ustreznosti (^ločitve
Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije o kreditira-
nju nakupa naprave in stro-
kovni upravičenosti tovrstne-
ga načina reševanja problema
kužnih odpadkov.
Vprašanja
Demokratov
Poslansko vprašanje, ki ga
je v imenu Poslanske skupine
Demokratske stranke zastavil
Igor Bavčar, na kratko povze-
mamo po dnevnem časopisju:
»Kredit v višini 54 milijonov
tolarjev je podjetju Eko Plus
4. novembra 1992 odobril Za-
vod za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije. Kredit je name-
njen za nakup mobilne sterili-
zacijske naprave za bolnišnič-
ne odpadke. Ustanovitelj po-
djetja Eko Plus je hkrati di-
rektor Javnega podjetja Ko-
munala. Podjetje Eko Plus je
ob sklenitvi pogodbe imelo 15
tisoč tolarjev osnovnih sred-
stev in nobenega zaposle-
nega.«
Zato poslanec Igor Bavčar
sprašuje, ali je »pravno do-
pustno, da javni zavod dodeli
takšen kredit brez javnega
razpisa in ali je odobritev kre-
dita podjetju, ki je brez zapo-
slenih, sprejemljivo tveganje
za posojilodajalca.« Prav tako
še sprašuje, ali je pravno do-
pustno, da direktor komunal-
nega podjetja v javni lasti
hkrati vodi tudi zasebno po-
djetje.
Ob tem bo morala vlada Re-
publike Slovenije v svojem od-
govoru še pojasniti, ali je res,
da je garant za vračilo kredita
Skupščina občine Celje, ki je
ustanoviteljica Javnega po-
djetja Komunala, in zakaj se je
ta skupščina odločila podpreti
zasebno podjetje ter svojega
uslužbenca — prav tako pa tudi,
ali je to dejanje v skladu
s predpisi.
»Postavlja pa se tudi vpra-
šanje, ali je nakup mobilne
sterilizacijske naprave res
strokovno ustrezen način reše-
vanja problema kužnih od-
padkov. Naprava naj bi poto-
vala od ustanove do ustanove,
zato naj bi se na isto mesto
vrnila šele po dveh mesecih.
Med tem časom bi bilo treba
odpadke na drugih mestih
skladiščiti. Torej kljub naku-
pu te naprave nobena ustano-
va v Sloveniji ne bi bila brez
odpadkov, ki pa jih bo morala
skladiščiti vse do prihoda ste-
rilizacijske naprave, trdijo
Demokrati v vprašanju slo-
venski vladi,« povzemamo po
dnevnem časopisju.
Zakaj sploii nakup
naprave
v celjski bolnišnici so v pre-
teklosti uničevali kužne od-
padke v posebni sežigalnici na
bolnišničnem dvorišču. Spom-
nimo se še številnih pritožb
ekološko osveščenih občanov
in protestov Društva za var-
stvo okolja Celje zaradi ones-
naževanja okolja, ki ga je pov-
zročala sežigalnica. Zato si je
dobršen del Celjanov takrat,
ko je dotrajana sežigalnica do-'
končno odslužila, dodobra od-
dahnil.
V bolnišnici pa so bili pred
težko nalogo, kako v bodoče
ravnati s kužnimi odpadki, ki
so se kopičili z njihovim red-
nim delom. Gradnja nove seži-
galnice v središču mesta ni
prišla v poštev, zato so rešitve
iskali skupaj z Republiško sa-
nitarno inšpekcijo, celjsko ob-
čino in Javnim podjetjem Ko-
munala. Med prvimi v Slove-
niji so v bolnišnici uvedli zgle-
den sistem sortiranja in skla-
diščenja kužnih odpadkov,
a za zaloge odpadkov je bilo
vseeno potrebno čiprej poiska-
ti primemo rešitev. Po svoje so
si kar oddahnili, ko je država
soglašala in s kreditom tudi
podprla nakup mobilne steri-
lizacijske naprave ZDA M3, ki
bi ob optimalni izkoriščenosti
zadoščala za razkuževanje
vseh bolnišničnih odpadkov
v Sloveniji. Za sterilizacijo od-
padkov pred odvozom na ko-
munalno odlagališče bi na-
mreč v vsakem primeru morali
poskrbeti, za kar bi seveda po-
trebovali sterilizator manjših
zmogljivosti.
Da ni šlo za »nakup na pa-
met« pričajo priprave in nena-
zadnje tudi prikaz poskusnega
obratovanja naprave lanskega
septembra na dvorišču celjske
bolnišnice. Ministrstvu za
zdravstvo, resornim inšpek-
torjem ter vodstvenim delav-
cem vseh večjih zdravstvenih
ustanov v Sloveniji je nemška
firma GTH Roland KG delo-
vanje mobilnega sterilizator j a
nazorno predstavila lanskega
3. septembra in takrat so v Ce-
lju razkužili tudi približno 10
ton odpadkov, ki so se dotlej
nabrali v bolnišnici. Tehnolo-
gija razkuževanja in naprava
sama je bila takrat pozitivno
ocenjena, konec koncev pa se
je firma Roland s svojo tehno-
logijo sterilizacije kužnih od-
padkov uveljavila tudi v glede
ekoloških standardov osvešče-
ni in razviti Evropi.
Nakup naprave so tako lan-
skega septembra podpirali kar
vsi po vrsti, direktor Javnega
podjetja Komunala Celje Jože
Gabršček, ki je v razreševanju
vprašanja ravnanja s kužnimi
bolnišničnimi odpadki ves čas
aktivno sodeloval, pa pravi, da
je bilo tudi za sam nakup kar
precejšnje zanimanje. »Velik
interes so pokazale mešane
firme, a za takšno rešitev ni
bilo zakonskih osnov. Tudi JP
Komunala Celje, ki je bilo ves
čas neposredno vpleteno, ni
bilo registrirano in se po ve-
ljavni zakonodaji tudi ni mo-
glo registrirati za ravnanje
s posebnimi odpadki, in zato
ni prišlo v poštev kot potenci-
alni kupec naprave. Že takrat
pa smo bili tudi sredi reorga-
nizacije javnega podjetja in
ustanovitev zasebnega podjet-
ja Eko Plus v februai-ju 92, ki
je bilo registrirano za to dejav-
nost, je bila ena od namenskih
rešitev v reorganizaciji,« po-
jasnjuje Gabršček.
Nakup in posojila
»Novembra 92 je Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije podjetju Eko Plus odo-
bril 60-odstotni kredit za na-
kup naprave, preostanek do
milijona DEM oziroma 40 od-
stotni delež cene, za katerega
je dala garancijo Ljubljanska
banka Splošna banka Celje in
super garancijo celjska obči-
na, pa je kupcu v obliki kredi-
ta priznal dobavitelj, firma
GTH Roland KG. S sklenitvijo
kupne pogodbe je bil določen
tudi dobavni rok in napravo
ZDA M3 smo v Celje dobili
17. marca 1993. Za vse kredite,
tudi za 150 tisoč DEM za na-
kup posebnega vozila, da je
zdaj naprava tudi dejansko
mobilna, smo sklenili vinkula-
cijo v korist posojilodajalcev
pri Zavarovalnici Triglav,«
pojasnjuje Gabršček.
Kreditne pogodbe so v Eko
Plus sklepali na osnovi inve-
sticijskega programa, tuje po-
sojilo jim je odobreno za dobo
dveh let, domače pa za 3 leta.
»In po domače povedano, Eko
Plus je trenutno formalno res
lastnik naprave, dejansko pa
bo naprava naša last šele ta-
krat, ko bodo odplačana poso-
jila,« pribije Gabršček in do-
daja, da je v aprilu ob prvih
zapletih, ko je naprava po-
skusno delovala v Štorah, celj-
ski občini in delavskemu svetu
JP Komunala predložil po-
nudbo, po kateri bi vložili po-
budo za doregistracijo javnega
podjetja in bi naprava prešla
v last Komunale. »Odgovora
z občinske strani ni bilo, me-
nim da zato, ker je JP Komu-
nala še vedno v reorganizaciji.
V delavskem svetu pa so skle-
nili, naj o tem odloča ustano-
vitelj,« je kratek Gabršček.
Naprava je trenutno renta-
bilna, če mesečno pri ceni
3 DEM za kilogram razkuži 27
ton odpadkov. S ceno v bolniš-
nicah, prav tako pa tudi mini-
ster za zdravstvo dr. Božidar
Voljč, seveda niso zadovoljni,
vendar Gabršček pravi, da bi
se lahko sorazmerno z zveča-
njem obdelanih količih kužne-
ga materiala tudi znižala.
Naprava potuje po
Sioveniji
V celjski bolnišnici se je od
lanskega septembra do letoš-
njega julija nabralo 21 ton
kužnih odpadkov in mobilni
razkuževalnik je svoje delo
—	ob pritoževanju okoliških
krajanov zaradi smradu
-	opravil do 21. julija. Zdaj Ga-
bršček pojasnjuje, da je bil
smrad v precejšnji meri posle-
dica desetmesečnega sldadiš-
čenja in kopičenja kužnih od-
pa(Dcov, tako da bodo vonjave
ob prihodnjem delovanju na-
prave nekoliko blažje.
Naprava naj bi se v Celje
vrnila med 10. in 15. avgustom,
julijsko obratovanje pa so
spremljali tudi v Republiški
sanitarni inšpekciji. Predstoj-
nik te službe mag. dr. med. Jo-
že Šamu je o delu naprave iz-
dal pozitivno mnenje, saj so
bili po manjšem popravku
temperaturnega režima vsi
odvzeti vzorci popolnoma či-
sti. Minuli petek so napravo
odpeljali v Šempeter pri Novi
Gorici, potem pa bo steriliza-
tor pred vrnitvijo v Celje opra-
vil svoje delo še v Novem me-
stu, na Jesenicah in v Murski
Soboti. S temi bolnišnicami
ima namreč podjetje Eko Plus
ob sklenjeni pogodbi za razku-
ževanje odpadkov urejene tudi
vse ostale operativne zadeve
(priključki za elektriko in
vodo).
Ob tem so sklenjene pogod-
be še z bolnišnicami Ormož,
Sežana in Kranj, precejšnje
zanimanje pa je tudi v manjših
zdravstvenih ustanovah. »Gre
za zdravstvene domove na na-
šem območju, predvsem
Zdravstveni dom Celje, vse
zdravstvene enote v šmarski in
laški občini. Terme Zreče ...
Tik pred sklenitvijo dogovora
pa smo tudi z Diagnostičnim
centrom Bled,« pojasnjuje na-
črte Gabršček, ki pravi da se
bo podjetje Eko Plus (zdaj red-
no zaposluje 1 delavca in 3 po-
godbene) glede na širitev obse-
ga dela razvijalo do najmanj
6-članskega kolektiva.
Supergarancija
celjske občine
Jamstvo za obveznosti do
LB Splošne banke Celje (glede
40-odstotnega kreditnega de-
leža firme GTH Roland KG) je
po temeljiti razpravi lanskega
decembra sprejel celjski ob-
činski IS v stari sestavi. Sklep
se je takrat glasil: »Izvršni svet
Skupščine občine Celje daje
jamstvo za obveznosti do
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje d.d. v zvezi s pri-
dobitvijo inozemskega kredita
za izvedbo projekta >Dezinfek-
cija bolnišničnih infektivnih
odpadkov< na osnovi investi-
cijskega programa številka 65/
92, za kar daje prosilec vinku-
lacijo v korist dajalca super-
garancije sorazmerno vredno-
sti mobilne naprave.«
Damjan Vrečko, sekretar
OSUPVO v februarju izvolje-
nega novega IS občine Celje,
pojasnjuje: »O tem, ali bo celj-
ska občina dala garancijo za
najetje posojila zasebnemu
podjetju Eko Plus je odločal IS
v stari sestavi, saj gre za odlo-
čitve iz časa lanske jeseni.
Sam lahko rečem le to, da Jav-
no podjetje Komunala ni bilo
registrirano za ravnanje s po-
sebnimi odpadki, odločitvi IS
pa jp verjetno botrovalo dej-
stvo, da je šlo za ekološko po-
membno rešitev.
Glede očitkov Igorja Bav-
čarja, da je šlo za neposredno
podporo zasebnemu podjetju
občinskega uslužbenca pa po-
jasnilo, da Jože Gabršček kot
direktor Javnega podjetja Ko-
munala v nobenem primeru ni
neposreden občinski uslužbe-
nec. Zakonsko ločimo tri kate-
gorije tako imenovanih »ob-
činskih uslužbencev« - višje
upravne delavce, upravne de-
lavce in strokovno tehnične
delavce in reči moram, da nek-
do iz Javnega podjetja, katere-
ga ustanoviteljica je občina,
neposredno ni občinski usluž-
benec.
Glede same sterilizacijske
naprave - čeprav poslansko
vprašanje tega neposredno ne
odpira - bomo v sredo, 4. avgu-
sta, na seji IS obravnavali ob-
sežno gradivo. Gre za vpraša-
nje, kakšna bo statusna uredi-
tev delovanja naprave v pri-
hodnje, o teh rečeh pa naj bi
glede na Zakon o varstvu oko-
lja v prihodnje odločalo Mini-
strstvo za okolje in prostor.
Člani IS bomo na osnovi poro-
čila Republiške sanitarne in-
špekcije, ki si je pred kratkim
ogledala delovanje napravre,
razpravljali tudi o dosedanjem
delovanju sterilizatorja.«
IVANA STAMEJCiC
Foto: EDO EINSPIELER
Demonstracije delovanja mobilne sterilizacijske naprave ZDA M3 lanskega 3. septembra na
dvorišču celjske bolnišnice se je udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Sicer pa je
ministrstvo ves čas aktivno sodelovalo v iskanju rešitev za problem bolnišničnih odpadkov,
nakup naprave pa je podprlo tudi zato, ker njene zmogljivosti zadoščajo za vse kužne odpadke
slovenskih bolnišnic.
Podražile so se
poštne storitve...
LJUBLJANA, 31. julija
(Dnevnik) - od nedelje ve-
ljajo višje cene telefonskih
in poštnih storitev, ki jih je
vlada odobrila že na julij-
ski seji. Telefonski impulz
s prometnim davkom bo
stal 1,56 tolarja, mesečna
telefonska naročnina 735
in za dvojčka 588 tolarjev.
Nekoliko dražje bo telefo-
niranje iz avtomatskih go-
vorilnic: skupaj s promet-
nim davkom bo cena im-
pulza 1,80 tolarja. Vlada je
po dolgotrajnem prizade-
vanju PTT prižgala zeleno
luč za podražitev telefon-
skega impulza, vendar pod
pogojem, da pošta poceni
priključek novim telefon-
skim naročnikom. Po vlad-
ni uredbi bo tako najvišja
cena, ki je začela veljati pr-
vega avgusta letos, za 18
odstotkov nižja od tiste, ki
je bila v veljavi za nov
priključek prvega julija la-
ni. Dražje so tudi poštne
storitve: za standardizira-
no pismo in dopisnico bo
treba odšteti 8 tolarjev,
prav toliko tudi za nestan-
dardizirano dopisnico. Ce-
na nestandardiziranega pi-
sma s težo do 20 gramov bo
9 tolarjev, pisma od 1000
do 2000 gramov pa 98 to-
larjev.
... mleko dražje
za 5 odstotkov...
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - S prvim avgustom
je vlada povečala izhodišč-
ne odkupne cene mleka, in
sicer za 7,5 odstotka. Od-
kup litra mleka s 3,6 od-
stotka maščobe je tako po
novem 28,50 tolarja, julij-
ski pa je znašal 26,50 tolar-
ja. Kot so povedali na mi-
nistrstvu za ekonomske od-
nose in razvoj, je tudi zad-
nje povišanje odkupnih cen
za mleko v skladu z dogo-
vorom med vlado in kmeti
ob junijski stavki.
... cestnina za 34
odstotkov...
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - Vožnja po sloven-
skih avtocestah bo od prve-
ga septembra v povprečju
dražja za okoli štiriintride-
set odstotkov. Po novem
bodo tako vozniki osebnih
avtomobilov na avtomobil-
ski cesti Ljubljana-Razdr-
to odšteli za cestnino 220
tolarjev (zdaj 160 tolarjev),
vozniki tovornjakov bodo
v prihodnje plačevali 1300
tolarjev (zdaj 1000). Na av-
tomobilski cesti Hoče-Arja
vas bodo vozniki osebnih
avtomobilov plačevali 120
tolarjev (zdaj 90), vozniki
tovornjakov pa 700 tolar-
jev (zdaj 550).
... bencin za 9,6
odstotka...
LJUBLJANA, 31. julija
(Delo) - Slovenska vlada je
potrdila nove cene bencina
in nekaterih naftnih deri-
vatov. Nespremenjene
ostajajo samo cene mazuta
in tekočega naftnega plina,
ostali naftni derivati pa so
se v povprečju podražili za
9,6 odstotka. Za liter ben-
cina MB-86 je tako treba
odšteti 58,10 SIT, za MB-
98, 68,60 SIT, za liter neo-
svinčenega bencina NMB-
95 pa 62,00 in NMB-91
58,40 SIT.
Št. 31 - 5. avgust 1993
7
Manj begunske
pomoči
Po podatkih šmarskega
občinskega Rdečega kri-
ža je v občini trenutno
152 prijavljenih begun-
cev iz Bosne in Hercego-
vine, od tega 113 z ureje-
nim statusom. Vsi bivajo
v stanovanjih prijateljev
in znancev. V Rogaški
Slatini je tudi nekaj be-
guncev, ki se še niso pri-
javili.
Prijavljeni prejemajo
humanitarno pomoč, pri
tem pa v občini ugotav-
ljajo, da jo je že za pri-
bližno tretjino manj kot
v bolj naklonjenem času.
V Šmarju pri Jelšah, kjer
so skrbne j ši gospodarji,
se še ni pripetilo, da bi je
povsem zmanjkalo, saj so
pozorni na zalogo. V ob-
soteljski občini je tudi še
6 beguncev iz hrvaških
kriznih področij, iz Bara-
nje ter Vukovarja. Be-
gunski status imajo ure-
jen, zato prejemajo ob-
časno pomoč.
V občini ostaja razme-
roma visoko število be-
guncev kljub ukinitivi
domačega begunskega
zbirnega centra v Roga-
ški Slatini, letos maja. Po
zdniževanju manjših
v večje centre, so "del be-
' guncev preselili v pomur-
ski Veržej, 26 pa jih je
ostalo na Šmarskem. Ti
so se preselili k sorodni-
kom ali prijateljem.
BRANE JERANKO
Ferjanič ni več direktor
Skupščina Ingrada o možnosilh za sanacUo - Kako se bo otiločll Gramat?
Na zadnji skupščini koncer-
na gradbenega podjetja In-
grad, ki se je sestala minuli
ponedeljek, so z večino glasov
podprli projekt, ki predvideva
ponovno združitev večine In-
gradovih družb v enovito
gradbeno organizacijo.
Vendar pa ekspertna skupi-
na, ki je projekt pripravila, ni
pripravljena tvegati z uresni-
čevanjem sanacije, če ne bo
doseženo popolno soglasje ta-
ko v vodstvu kot v sindikatu.
V Gramatu, kjer so prepričani,
da lahko preživijo sami, brez-
povezave v enovito podjetje,
bodo zato morali še enkrat
proučiti svojo odločitev
o ohranitvi samostojnosti.
Kot nam je povedal eden od
članov ekspertne skupine Mir-
ko Kraj ne, naj bi se v Gramatu
premalo zavedali posledic svo-
je odločitve, saj bi morali
prevzeti tudi sorazmerni del
obveznosti, ki bremenijo In-
grad. Po dosedanjih ugotovi-
tvah naj bi šlo za skupno vsoto
1,5 milijarde tolarjev, ki pa še
ni uradno potrjena. Če bi na
Gramat padlo tudi to breme,
pa po Krajnčevih besedah ta
zdaj uspešna družba ne bi tako
zlahka preživela. Ta teden naj
bi se v jtogradu oziroma v Gra-
matu odločili o svoji nadaljnji
usodi. Če v Gramatu ne bodo
odstopili od prvotne odločitve,
najverjetneje tudi predvidene
sanacije ne bo, saj se bo ek-
spertna skupina umaknila.
Na ponedeljkovem zaseda-
nju Ingradove skupščine so
sprejeli tudi odstop doseda-
njega direktorja Karla Ferja-
niča in izvolili nov upravni od-
bor. Do imenovanja novega di-
rektorja bo Ferjanič še naprej
opravljal dolžnosti.
NK
Seminar za
begunce
V Velenju so v začetku me-
seca s pomočjo Ministrstva za
šolstvo in Ljudske univerze
pripravili 60-umi seminar za
slovenski jezik, namenjen be-
guncem.
Begunci, ki živijo v Velenju,
se bodo v treh skupinah pri-
pravljali za nadaljnjo pot
v življenju. Dve skupini sta
šolski, več kot trideset teh
otrok se bo jeseni vključilo
v srednje šolanje. V tretji sku-
pini bodo sodelovali učitelji in
profesorji begunci. Seminarji
naj bi omogočili predvsem
boljšo komunikacijo, udele-
ženci tečaja pa bodo spozna-
vali tudi lepote Šaleške doline
in kulturne zanimivosti.
US
Zapleti med planinci
Planinsko društvo Celje je
z daljšim pismom obvestilo
Planinsko zvezo Slovenije,
da se ne strinja z njeno odlo-
čitvijo, da je oddala v najem
za 99 let parcelo Sv. Duh
v Logarski dolini celjski Ko-
vinotehni. Omenjena gozdna
parcela, ki leži v neposredni
bhžtni objekta Palenk, je na-
mreč v upravljanju Planin-
skega društva Celje, najem-
na pogodba pa ni bila skle-
njena v skladu s statutom
PZS. V členu 57 je namreč
zapisano, da se lahko nepre-
mičnina, ki je v upravljanju
posameznega društva, odtuji
le na osnovi poprejšnjega
sklepa najvišjega organa PD
in soglasja UO PZS. Oddaja
zemljišča v najem zagotovo
predstavlja odtujitev, zlasti
če je najemna pogodba skle-
njena za 99 let in gre v bistvu
za simulirano kupno po-
godbo.
Upravni odbor PD Celje ni
nikoli odločal o oddaji tega
zemljišča v najem, zlasti pa
ne za tako dolgo dobo. Vse
dosedanje pogodbe, ki so se
nanašale na kakršno koli
razpolaganje z zemljišči
v upravljanju PD Celje, so
bile sklenjene ob sodelova-
nju PD Celje. Tudi z denar-
jem je vedno v celoti razpo-
lagalo PD Celje. Sedanji na-
čin razdelitve denarja pa
očitno kaže na novo prakso
PZ Slovenije, ki je za celjske
planince nesprejemljiva.
V protestu so celjski pla-
ninci od PZS zahtevali po-
jasnilo in odgovor v roku
petnajstih dni, vendar so na-
mesto odgovora dobili vabilo
za srečanje v Ljubljani, kjer
sta se predsedinik in pod-
predsednik PD Celje Adi
Vrečar in Zoran Tratnik po-
govarjala s predsednikom
PZS Andrejem Brvarjem.
»V Ljubljani so preseneče-
ni in razočarani nad našim
zahtevkom po odgovoru
v petnajstih dneh,« je po se-
stanku povedal Zoran Trat-
nik. »Dosegli smo to, da bo-
do celoten primer še enkrat
proučili in kar bo rekel Nad-
zorni odbor, tisto bo obvelja-
lo. Prav gotovo je nastala
največja napaka, ko se o tem
niso z nami predhodno pogo-
vorili in nas prosili za mnje-
nje. Zanimivo je tudi to, da
ni prišlo do pogovora med
Kovinotehno in nami pa če-
prav smo oboji v Celju.«
Dejstvo je, da je PZS ne-
pravilno ukrepala. Zakaj, to
je drugo vprašanje. Morda je
nekaj resnice tudi v tem, da
odnosi med celjskim dru-
štvom in zvezo niso kristalno
dobri in da prihaja do križa-
nja mnenj na mnogih po-
dročjih. Rešitev je ena: tudi
zveza se bo morala spustiti
na nivo pogovorov z bazo, pa
čeprav gre za denar, ki ga
v današnji situaciji še kako
potrebuje. Pravila igre so
jasna in veljajo tudi za PZS
oziroma vse, ki nastopajo.
TONE VRABL
LJubenci so
izliazaii pripadnost
Za FlosarskI bal pohvale - z zadržki
Letošnji Flosarski bal je
imel v predznaku dve trojki.
Kakor koli obračamo, Ljuben-
ci so 33. pripravili obujanje
spomina na stare čase savinj-
skih flosarjev.
In kakor koli obračamo,
v začetku je treba turistične
delavce iz društva Naš kraj, ki
imajo največ zaslug za pripra-
vo Flosarskega bala, pohvaliti.
Pohvaliti zato, ker so na Iju-
benskem gradbišču, kar kraj
je, letos sploh pripravili bal.
Ni jih odvrnilo razmišljanje
o tem, kako se bodo obiskoval-
ci prebijali po skoraj dobesed-
no kolovozih preko Savinje,
niti jih ni ustavil precej na silo
urejen prireditveni prostor
v Vrbju. Vendar je dejstvo, da
ljudje, predvsem Ljubenci, že
leta živijo s Flosarskim balom,
in da jim tega občutka pripad-
nosti ne more odnesti še tako
visoka voda. Dokaz za to je
neznanska gneča na sobotni
veselici, ki je ni ugnal niti pol-
nočni dež, ter zmanjkovanje
jedi in ponekod tudi pijače že
v zgodnjem nedeljskem veče-
ru. Ni odveč pripomniti, da sta
imeni, kot sta Helena Blagne
in Alfi Nipič tudi privabili do-
ločen krog ljudi, Id so se jima
nato bolj ali manj pridružili
v rajanju. Ljubenski priredite-
lji so svojo samozavest doka-
zali tudi s tem, da so skoraj
edini v zadnjem času pobirali
vstopnino. Sicer . -Simbolično,
vendar si tega drugi turistični
delavci niso upali privoščiti.
Tudi nasploh bi bil rajanje
najbolj pravi izraz za to, kar se
je v soboto in nedeljo dogajalo
na Ljubnem. Kot večina slo-
venskih prireditev, tudi kul-
turni del Flosarskega bala po-
kriva tančica patine, ki bi jo
bilo potrebno obrisati. Vse do-
gajanje ter uspeh ali neuspeh
prireditve pa je omejen na za-
dostno ustrežljivost žejnim,
lačnim in na ustrezno glasbo
za ples. Vse ostalo ne pomeni
skoraj nič. Nihče ne upošteva
dnevov, potrebnih za pripra-
vo, še manj ljudi pa se raznih
kulturnih prireditev sploh
udeleži.
Sicer je bil letošnji Flosarski
bal obarvan bolj športno. Lju-
benci so znani športniki, pred-
vsem nogomet je njihova pa-
radna disciplina. Veliko števi-
lo navijačev in razburljiva
tekma v soboto popoldne, ko
so svoje moči merili nogome-
taši iz Ljubnega in Šmartnega,
je bilo za poznavalce žogobrca
prava poslastica, še posebej za
Ljubence, ki so zmagali. Poleg
tega so se v namiznem tenisu
pomerili paraplegiki, veliko
zanimanje pa je bilo tudi za
teniški turnir z nagradnim
skladom, ki je privabil kar ne-
kaj znanih imen. Poleg tega so
se na Ljimbnem v farni cerkvi
predstavili Big ben hit kvartet,
akademska slikarka Terezija
Bastl ter domači pevci in pev-
ke. Zadnji dan Flosarskega
bala, nedelja, je bila namenje-
na obujanju flosarskih navad,
udiranju splava, flosarskemu
krstu in vesehm družabnim
igramam. Skratka tradiciona-
lizem, ki ga so ga malce zmoti-
le visoke temperature.
Tako so se torej letos pred-
stavili v okviru tradicionalnih
turističnih prireditev Ljuben-
ci. Sedaj so na vrsti še Lučani
in Šmihelani, potem pa bo
zaključen letošnji krog teh
prireditev. Kot že rečeno, ža-
lostno oprijemljiv recept za
prihodnje je, da je treba imeti
na zalogi dovolj pečenke in
mrzle pijače, kakšna Helena
Blagne tudi ni odveč, pa je pri-
reditev zagotovo uspela. Ob
upoštevanju tradicionalnosti
pa zaenkrat v prireditvah
Zgornje Savinjske doline vo-
dijo Ciornjegrajci s petkom in
svetkom.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
ŠtantI v Lučah vabijo
Tradicionalne prireditve
v Zgornji Savinjski dolini so
v polnem zamahu. Ta konec
tedna vabijo obiskovalce
v svoj kraj Lučani.
Po bežnem pogledu na pla-
kat, ki vabi v Luče, lahko ugo-
tovimo, da pripravljajo pester,
zanimiv in drugačen program,
kot smo ga bili vajeni. Na prvi
pogled največ obeta sobota,
7. avgusta, ko bodo lučki turi-
stični delavci ob 13. uri pri-
pravili ogled kmečkih turiz-
mov in krajevnih zanimivosti.
Ob 20. uri bodo Lučani pred-
stavili fantovski krst, pobira-
nje jajc po starih običajih na
predvečer sv. Florjana s pevci
in harmonikarji. Vse skupaj
bodo združili v zanimiv zgor-
njesavinjski običaj, ki počasi
izumira, imenujejo pa ga jajč-
nica. Poleg tega bodo v soboto
pripravili še rokometno tekmo
in teniški turnir.
Letošnji Lučki dan bodo si-
cer pričeli že jutri, v petek
6. avgusta ob 18. uri z razstavo
gobelinov in predstavitvijo
lučkih inovatorjev v osnovni
šoli, uro kasneje se bo v farni
cerkvi predstavil violinist Jer-
nej Amič. Seveda je na Luč-
kem dnevu tudi letos najbolj
pomembna nedelja, 8. av^sta,
ko bodo pripravili tradicional-
ni sprehod ^ štanta do štanta.
Organizatorji obljubljajo, da
bodo letos imeli kaj pokazati.
Na štantih se bodo vrstili
predvsem stari običaji in opra-
vila, ocenjevali bodo nabolj iz-
virni štant, kar bo gotovo pri-
pomoglo k večjemu zanima-
nju. Poleg tega Lučani obetajo
še pokušino zlatega zgomjesa-
vinjskega želodca (po mnenju
komisije so ga naredili pri Be-
zovnikovih), pripravih pa bo-
do še razstavo pasemskih
mačk in procesijo po vasi
v čast farnega patrona. Očitno
so se v Lučah za svoj letošnji
praznik temeljito pripravili,
obetajo pa predvsem obilo pa-
še za oči, srce in grlo.
URŠKA SELIŠNIK
Ob materi
slovenskili lip
ČRNA NA KOROŠKEM,
2. avgusta (Večer) - Pri ma-
jevski lipi nad Črno na Ko-
roškem, najstarejši lipi na
Slovenskem, so se na tret-
jem srečanju zbrali sloven-
ski državniki in predstav-
niki diplomatsko-konzu-
larnega zbora v Republiki
Sloveniji. Slovenski pred-
sednik Milan Kučan se
v svojem govoru ni izognil
vse bolj razširjenemu »afe-
raštvu«, ki med ljudmi po-
raja negotovost in neza-
upanje v politiko, ko se
istočasno večina že srečuje
z vsevečjimi eksistenčnimi
problemi.
Preprečil sem na
desettisoče mrtvili
MARIBOR, 2. avgusta
(Večer) — »Dobivam ano-
nimne grožnje o rušenju hi-
še, nasilno fotografirajo
mojo domačijo, grozijo mi
s fizično likvidacijo. Ali
mogoče zato, ker kot poo-
blaščeni poveljnik nisem
posegel po močnejših in
učinkovitejših enotah v ak-
ciji za zasedbo meje. Ali
morda zato, ker nisem upo-
rabil močnih posebnih
enot, ki sem jih dobil na
razpolago? Ali zato, ker
sem odklonil letalski na-
pad na Ljubljano in druga
mesta. Ali zato, ker sem
preprečil tisoče, mogoče
desettisoče mrtvih v ta-
kratni možni eskalaciji
spopada,« se v intervjuju
za Večer o vzrokih za napa-
de nanj sprašuje nekdanji
poveljnik 5. armadnega ob-
močja bivše jugoslovanske
vojske, general Konrad
Kolšek, ko je ta izvedla
agresijo na Republiko Slo-
venijo.
Elektrovina spet
stavkala
MARIBOR, 2. avgusta
(STA) - Okoli 2000 zaposle-
nih v mariborski Elektro-
kovini je nadaljevalo stav-
ko, ki se je začela že prejš-
nji torek. Na stavkovnem
odboru so ponovno potrdi-
li, da ne bodo začeli delati
pred izplačilom celotne
plače za mesec julij. Kre-
ditna banka Maribor je od-
kupila terjatve Elektroko-
vine v višini 51 milijonov
tolarjev, sedem in pol mili-
jonov tolarjev pa so dobili
od ministrstva za delo,
medtem ko so 22 milijonov
tolarjev zagotovili iz last-
nih virov. Posamezni upra-
vičenci naj bi se začasno
odpovedali prispevkom in
tako omogočili izplačilo
plač za mesec julij.
Državni zbor na-
počitnicah
LJUBLJANA, 2. avgusta
(STA) - Slovenski parla-
ment se je po petdnevnem
zasedanju odpravil na po-
čitnice. Na zadnji seji pred
parlamentarnimi počitni-
cami pa je Državni zbor
sprejel pet zakonov, med
drugim tudi zakon o naje-
mu posojila pri Mednarod-
ni banki za obnovo in raz-
voj za prestrukturiranje
podjetniškega in bančnega
sektorja, dali pa so tudi za-
konsko poroštvo za najem
posojila za obnovo Sloven-
skih železnic.
Št. 31 - 5. avgust 1993
8
Na festivalski polovici
Zastava Rogaškega glasbenega poletla bo vihrala do 23. septembra
Eden največjih domačih kulturnih fe-
stivalov, Rogaško glasbeno poletje, se
preveša v drugo polovico. V Zdravilišču
Rogaška Slatina pričakujejo avgusta
boljšo zasedenost, s tem pa še številčnejši
obisk posameznih prireditev. Za tovrst-
no kulturno ponudbo mladega obsotelj-
skega mesta se najbolj zanimajo turisti iz
sosednjih držav.
Med dosedanjimi prireditvami je
vzbudil največjo pozornost plesni troboj
v latinskoameriških in standardnih ple-
sih, med Avstrijo, Italijo in Slovenijo.
Veliko zanimanja je bilo prav tako za
Mini folklorni festival, zlasti za glasbe-
nike iz Peruja ter plesno-glasbeno-pev-
sko skupino iz ruskega St. Petersburga.
Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad
solističnim klavirskim recitalom Mari-
borčana Tomaža Petrača (začasno v Švi-
ci), ki se je predstavil še v družbi brata
Andreja, čelista.
Festivalska zastava, ki so jo slovesno,
dvignili 21. julija, bo visela vse do
23. septembra. V tem času si bo mogoče
ogledati številne prireditve. Današnji
dan slatinske festivalske kulture bo
v znamenju slovenske folklorne skupine
Soča, ki prihaja iz Kanade, jutri bo Revi-
ja standardnih in latinskoameriških ple-
sov (s slovenskimi pari), do konca pa so
se napovedali tudi New swing kvartet in
nastop prvaka ljubljanske opere, Franca
Javornika. Med odmevnejšimi priredi-
tvami je treba omeniti še napovedani
koncert Slovenskega okteta ter Veliki
mednarodni plesni turnir v standardnih
in latinskoameriških plesih, kjer bodo
tekmovali plesalci iz Avstrije, Hrvaške,
Italije, Madžarske, Nemčije in Slovenije.
Ob tem je potrebno omeniti festivalsko
ponudbo promenadnih koncertov v pavi-
ljonu Zdraviliškega parka, ki so dvakrat
dnevno (ob 10. in 17. uri), z izjemo pone-
deljkov. Tudi za te je med gosti veliko
zanimanja.
V Rogaški Slatini računajo, da letošnji
obisk prireditev ne bo dosegel predvoj-
nega, iz leta 1990. Vsekakor pa je letošnji
bistveno višji kot predlani, kaže pa da
tudi od preteklega leta.
BRANE JERANKO
Ob obletnici bitice pri Sislcu
Leta 1593, torej pred štiristo leti, je
bila pri Sisku znamenita bitka. Ob oblet-
nici dogodek ponovno prebuja pozor-
nost, njegova kulturno zgodovinska
predstavitev pa poteka v Narodnem mu-
zeju v Ljubljani, kjer bo razstava postav-
ljena še do konca septembra.
Turški imperij je bil s svojo agresivno
vojaško močjo stoletja nenehna grožnja
krščanski Evropi. Njihov prvi prodor
v naše dežele je zabeležen v letu 1408,
nakar so vse pogostejši, dokler avstrijske
oblasti niso ustanovile na Hrvaškem, na
sami meji. Vojno krajino kot obrambni
ščit pred vpadi. Te obrambne linije so
bile v velikem delu naseljene s priseljen-
ci, ki so pobegnili pred turškim nasiljem,
predvsem so to bili Srbi in so le deloma
uspevale zadrževati napadalce. Kajti
značilnost njihovih bojnih pohodov je te-
meljila na hitrih, gibljivih enotah, ki so
bliskovito napadale posamezna področ-
ja, jih ropala in pustošila, ter jih nato
tudi zapustila. Enote so se izogibale na-
posrednim spopadom z nasprotnimi vo-
jaškimi silami ter so si izbirale za cilj
predvsem manj zavarovana naselja, kjer
so z minimalnimi izgubami uspevali do-
mačemu civilnemu prebivalstvu na pre-
cej lahek način zapleniti njihove .dobri-
ne. Če so naleteli na utrjen in organiziran
odpor, se niso dolgo zadrževali z oblega-
njem, temveč so kmalu odšli tja, kjer je
bilo mogoče lažje priti do plena. Seveda
pa je njihova vojaška strategija tudi bolj
načrtovana od prej omenjene, in to ta-
krat, ko so sistematično osvajali mesta in
utrdbe z osnovnim namenom razširiti
svoj imperij. In ena izmed takšnih, dolgo
časa načrtovanih akcij, je bila tudi zav-
zetje obrambne trdnjave Sisak na Hrva-
škem.
Bitka se je odvila 22. junija na prosto-
ru med rekami Kolpo, Savo in Odro, pred
samo trdnjavo, ki so jo Turki želeli osvo-
jiti. Napadalce je vodil Hasan Paša, ki je
imel za sabo vojsko z okoli dvanajst do
štirideset tisoč vojaki. Branilcev združe-
nih in različnih enot naj bi bilo le štiri
tisoč, torej vsaj trikrat manj, v kolikor ni
bilo razmerje še večje. Obrambne sile sta
vodila polkovnik Hrvaške in Slavonske
krajine Rupreht Eggenberg ter hrvaški
ban Tomaž Erdody vsak s svojimi mož-
mi, ukazala pa sta še desetim poveljni-
kom, da sodelujejo s svojimi enotami.
Med njimi so imeli tudi slovenski vojaki
pomembno vlogo, pri sami zmagi pa se
posebej omenja konjenike Andreja Auer-
sperga Turjaškega, ki so Turke tudi do-
končno pognali v beg. Bitka, ki je trajala
le eno uro, je bila žal uvod v trinajstletno
vojno, ki je sledila, samo trdnjavo v Si-
sku pa so Turki le osvojili in to čez dva
meseca v avgustu, nakar so jo pozneje
zopet izgubili in tako naprej, kar nam
dovolj pove o teh nemirnih časih, ki so
jih preživljali naši predniki.
V spomin na to veliko bitko so v Na-
rodnem muzeju razstavili vrsto original-
nih predmetov, predvsem orožja in ostale
vojaške opreme, rekonstruirana sta lika
krščanskega in turškega bojevnika v na-
ravni velikosti ter večje število ilustracij,
grafik in slik, ki prikazujejo samo bitko,
katere največji pomen je v tem, da je
ustvarila ravnotežje med habsburškimi
in turškimi silami, slovenske dežele pa
od tedaj niso bile več neposredno ogro-
žene.
BORIS GORUPIČ
Slovenci in prihodnost
Nedavno izšla junijsko-ju-
lijska številka Nove revije je
vsebinsko posvečena temi Slo-
venci in prihodnost in je se-
stavljena kot zbornik, razde-
ljen na več poglavij, pri kate-
rem je sodelovalo 32 piscev ra-
zličnih profilov.
Mesečnik za kulturo Nova
revija je v širši javnosti znan
predvsem po nekaterih odme-
vih, antologij skih številkah,
v katerih so se v času izdaje
jasno razkrivale težnje, ki so
dozorevale v našem prostoru
in ki niso bile samo kulturnega
značaja, temveč tudi politično
artikulirane, kar je dvigovalo
precej prahu. Spomnimo se le
57. številke, ki se je spomladi
leta 1987 zavzemala za sloven-
ski nacionalni program in
izhod iz tedanje jugoslovanske
krize ali 95. številke iz leta
1990 s takrat zelo provokativ-
no vsebino in naslovom Samo-
stojna Slovenija.
Uredništvo je bilo v vseh teh
letih naravnano v iskanje in
vzpodbujanje domačega lepo-
slovja in esejistike ob objav-
ljanju prevodnih tekstov iz tu-
je literature. Lani pa je dozo-
rela ideja o novi tematski šte-
vilki, ki bi bila posvečena ana-
lizi sedanjega trenutka na Slo-
venskem, predvsem pa pogle-
dom v prihodnost, kar je reali-
zirano v omenjeni najnovejši
številki.
Po uvodnem delu se avtorji
sprašujejo o čaru a tudi teža-
vah naše osamosvojitve. Sledi-
jo razpravljanja o državnosti
in narodu, o jeziku, nacionalni
in kulturni identiteti, zajeta so
vprašanja krščanstva v dnižbi,
šolstva, športa kot nacionalne-
ga interesa, tu so razmišljanja
o ekonomski strategiji ter re-
presivnih institucijah, ki skr-
bijo za varnost. Prispevke so
napisali ugledni poznavalci
različnih strok, med njimi: Pa-
vle Čelik, Bogo in Niko Grafe-
nauer, Aleš Debeljak, Jože
Mencinger, Dimitrij Rupel,
Anton Stres, Rudi Šeligo, Gre-
gor Tome, Boris A.Novak in
drugi.
Ali bo tudi najnovejša šte-
vilka Nove revije imela takšno.
težo in vpliv, kot nekatere
predhodne, bo seveda pokazal
čas.	BORIS GORUPIČ
Obiegani podsreši(i grad
Najbolj romanski grad v Sloveniji, kozjansko Podsredo, je
maja obiskalo nad pet tisoč obiskovalcev, večinoma domačih
izletnikov. V mogočnem gradu ter njegovi najbližji okolici pote-
kajo istočasno posamezna obnovitvena dela. Tako zaključujejo
obnovo grajskega zunanjega dvorišča, ki so ga tlakovali in
ozelenili, obnavljajo pa še severni palacij ter nekdanjo grajsko
kdŠčo*
Grajske duri bodo odprte do konca oktobra, sicer pa vsak
dan, z izjemo ponedeljkov (od 10. ure do 16.30). V grajskih
sobanah predstavljajo stalno razstavo sodobnega stekla iz bliž-
njega Kozjega ter muzejskega, zlasti iz kozjanskih in pohorskih
glažut. Posebno zanimanje vzbuja renesančna dvorana, z grafi-
kami iz 18. stoletja, visijo pa tudi Vischerjeve grafike kozjan-
skih gradov. Vmes je še predstavitev obnove dveh podobnih
romanskih gradov, Podsrede in bavarskega Wolfsegga gj
izpovedi z barvami
V Razstavnem salonu
v Zdravilišču Rogaška Slatina
je postavljena predstavitev
italijanskega umetnika Piera
Conestaba, ki vključuje slike
novejšega datuma.
Slikar prihaja iz bližnjega
Trsta, mesta, ki ga opredelju-
jejo mnoga nasprotja in ki je
v kulturnem smislu obrobno
glede na velika središča sve-
tovne umetnosti v Italiji.
Kljub temu ima mesto nekaj
zanimivih umetnikov in eden
aktivnejših ter uspešnejših je
tudi Piero Conestabo. Rojen
v Trstu leta 1952, si je likovno
izobrazbo pridobil na Umet-
nostnem institutu, kjer je di-
plomiral in je od sredine se-
demdesetih let kontinuirano
prisoten v domačih in medna-
rodnih galerijah v Evropi,
ZDAj Kanadi, in azijskih de-
želah. Poleg ukvarjanja s sli-
karstvom pa se je uveljavil kot
avtor postavitev nekaj večjih
razstav.
Dela, ki jih je Conestabo
razstavil, so narejena v mešani
tehniki. Za osnovo, na kateri
slika, uporablja papir različ-
nih vrst, na katerega nanaša
mehke akvarelne nanose ter
barvni prah, s čimer ustvarja
plastično strukturirano povr-
šino. S kombinacijo akvarela
in prahu dosega bogatejše in
polnejše ploskve, katerih zna-
čilnost je tudi večja barvna in-
tenzivnost. Oblike, ki nastaja-
jo izpod njegovih rok, so po-
vsem nepredmetne, njihova
organizacija je namenjena us-
klajevanju posameznih delov
slike, njihovih različnih se-
stavnih enot. Abstraktne kom-
pozicije so ustvarjene z energi-
jo, v kateri se sproščajo umet-
nikove fantazije in njegov ob-
čutek za dekorativnost, vizu-
alno atraktivnost, kar je iz slik
razvidno v polni meri. Dina-
mika, s katero oblikuje poteze,
barvne like ali povsem sponta-
no nanešene lise, ima značil-'
nosti razgibanega ritma, ki se
občasno stopnjuje tudi v ostro
polarizirana nasprotja. Sporo-
čilnost slik Piera Conestaba je
predvsem v njegovem iskanju
ideala likovne popolnosti, poj-
ma, ki je seveda neulovljiv
a vendarle edini imperativ, ki
vzpodbuja kvaliteto v umet-
nosti.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Televizijska
prevara
Je že tako, da življenje vča-
sih uravnavajo neke čudne si-
le, katerim marsikdaj ne zna-
mo določiti vira niti pomena.
Kaj šele imena. Včasih takole
ure in ure sedimo pred televi-
zijskimi sprejemniki in »se de-
lamo« kot da gledamo televi-
zijski program, da skratka
spremljamo tisto prikazovanje
.najrazličnejših sličic, ki se
nam motajo pred očmi. Prav-
zaprav zares gledamo, nameni
so torej več kot samo dobri,
vsaj mislimo da gledamo,
v resnici pa kot zabuhli mrtva-
ki strmimo tja nekam pod mo-
dro nebo. In ko nas potem nek-
do vpraša, na primer, a je film
dober, če seveda mislimo, da
gledamo film, mu ne znamo
odgovoriti drugače kot s proti-
vprašanjem: »Kakšen film?«
In pri tem se vse neha. Ko-
nec je s tistim prijetnim strme-
njem v sličice, ki se kot pono-
rele izmenjujejo, konec je
skratka s pretvarjanjem. Ali
pa se to šele začenja?
Televizija je namreč ena sa-
ma velika prevara. In to mi
vemo. In nam to ugaja, zakaj
če to ne bi bila, potem ne bi
bilo užitka, ki nam ga ta pre-
vara ponuja. In ne bi bilo tele-
vizije. Še več, televizija obsta-
ja le dotlej, ddkler dovolimo,
da nas ta vara. V hipu, ko tega
ne sprejemamo, ko ji več ne
dovolimo, da bi nas varala, se
prekine tako z užitkom, z uži-
vanjem, kakor tudi s televizijo.
Ta postane takorekoč »pošte-
na«. Z drugimi besedami, če
hočemo ob televiziji uživati, se
ji moramo prepustiti, se mora-
mo prepustiti šarmom preva-
re, moramo brezpogojno dovo-
liti, da nas ta nosi iz sveta
v svet. Ko nas takole nekdo
zmoti in vpraša, če je film do-
ber, ne stori prav nič drugega
kot to, da nas utrga iz območja
prevaranega.
S kinom je seveda drugače.
V	kino gremo zato, da gledamo
film, da se potem o njem pogo-
varjamo. Podobno kot v gleda-
lišču. Kino in gledališče torej
ne slonita na prevari oziroma
drugače, če že z njo »računa-
ta«, potem le v toliko, kolikor
je v njunem interesu. Televizi-
je njen gledalec ne zanima.
V	središče pozornosti postav-
lja sebe samo, svoj objekt. Ali
drugače, subjektivizacija se na
ravni televizije ne more vršiti
iz preprostega razloga — brž ko
postane prepoznavna, ko se
subjektivizira, izgubi šarm
prevare, izgubi samo sebe. Če
hočemo skratka ob njej uživa-
ti, seji moramo predati, mora-
mo pozabiti na samega sebe,
na svoje interese. Televizija ne
trpi, da bi jo kontrolirali, da bi
jo nadzorovali kot kontrolira-
mo in nadzorujemo gledališče
in kino. In obratno; kino in
gledališče se sesujeta, če ju ne
kontroliramo in nadžorujemo,
če se slepo prepustimo dogaja-
nju. Anemičnost - ali kakorko-
li to že imenujemo — je stvar
televizije. In televizija bo pre-
živela le, če bomo dovolili, da
nas zasužnji. Ker ji bo to seve-
da brez vsakršnih težav uspe-
lo, bo preživela. Nas, gledališ-
če in Mno. V nasprotnem pri-
meru ...
Samo 'zamislite si življenje
brez televizije! Saj bi bilo
grozno. Nevzdržno!
»Barbie« (RTV, Lj) je naslov
risanega filma v katerem na-
stopa istoimenska deklica.
Pr^vsem gre za lahkotne
zgodbice, ki so spremljane
z otroško pop glasbo in ker je
risanka, pravzaprav sta na ka-
seti kar dve, namenjeni mlaj-
šim, je v njih zaznati tudi ne-
kaj vzgojnii naukov.
Nekoliko bolj fantovska sta
»Zelena detektiva« (Androme-
da, Lj). V skorajda neokrnje-
nem okolju vlada idilično rav-
novesje med naravo, živalmi,
ljudmi. A ko prihrumijo lovci,
ki se pehajo za dobičkom, na-
stopita mlada detektiva, da ju
preženeta. Razgibana in eko-
loško obarvana risanka.
Domači mojstri so posneli
nekaj čisto dobrih mladinskih
filmov in eden med njimi je
»Učna leta izumitelja Polža«
(Andromeda, Lj). Mladi fant je
povsem predan znanosti in ek-
sperimentom, a vse le ne gre
tako kot bi si želel, kar seveda
povzroči celo serijo komičnih
zapletov in razpletov.
V neki na videz povsem spo-
dobni bolnišnici na Floridi pri
porodu zamenjajo otroka dve-
ma materama. Po nekaj letih
napaka pride na dan in starši
se upravičeno sprašujejo »Či-
gav je ta otrok 1, 2« (Distribut,
Mirna). Drama odpira nekate-
ra aktualna vprašanja o tem
z različnih vidikov.
Petdeseta leta so bila tudi
nora in divja in nekaj takega je
prikazano v komediji »Oh,
kakšna noč« (Pro video. Mir-
na). Mladi ljudje odkrivajo po-
vsem običajne reči, kot so av-
tomobili, prve ljubezni, počasi
prihajajoči rock'n roll. Zaba-
ven, morda tudi kdaj nostalgi-
čen film.
Victoria Principal postaja
vse bolj ogrožena od iztirjenca
v soseščini, ki grozi njeni hčer-
ki. Nekaj časa ne vemo, kaj je
res in kaj so halucinacije, do-
kler Victorija ne vzame stvari
v svoje roke ter sklene dokonč-,
no obračunati z neprijetnim
sosedom. »Strah pred nočjo«
(Cenex, Vojnik).
BORIS GORUPIČ
PHe: Tadej Čater
Št. 31 - 5. avgust 1993
9
NA CEUSKIH PlATNiH
Boter 3, ZDA
gangsterska drama
Režija: Francis Ford Coppola; Scenarista: Mario Puzo in
F.F. Coppola; Igrajo: Al Pacino, Andy Garcia, Diane
Keaton, Talia Shire, Sofia Coppola, Franc D Ambrosio,
Joe Mantegna, Bridget Fonda
Coppola se vrača z le-
gendarno družino Corleone
in zaključuje eno najslav-
nejših trilogij v filmski
zgodovini, ki je nastala po
uspešnici Maria Puza. Bo-
ter (The Godfather, 1972)
in Boter 11. (The Godfather
Part II., 1974) sta dobila
Oskarja za najboljši film in
skupno še sedem Oskarjev
v različnih kategorijah od
kar 21 nominacij.
V središču tretjega dela
je lik Michaela Corleoneja,
naslednika moči in vpliva
svojega očeta, dona Vita
Corleoneja. Film se začne
dve desetletji po dogodkih^
s katerimi'^se zaključi dru^
del, leta 1979. Posamezni-
ki, ki so ogrožali njegovo
družino, so že leta mrtvi.
Michaelu so leta in izkuš-
nje prinesle željo po du-
hovnem očiščenju, saj se
zaveda, da ne bo večno ob
svoji družini. Njegovi po-
slovni interesi so zdaj v ne-
premičninah in bankah.
A tragične usode ni mogoče
spremeniti.
Al Pacino pravi: »Micha-
el Corleone je z leti postal
hladen, odtujil se je od lju-
di, ki jih je najbolj ljubil, in
zdaj se bori, da bi spet pri-
dobil njihovo naklonjenost
in zaupanje. Z Michaelovi-
mi besedami: Človek mora
več dajati kot prejemati,
čemu bi sicer služil raj?«
Za prihodnost družine
Corleone je pomembno, da
se znebi vpliva prikritega
kriminala. Michaelova na-
loga pa je tudi, da najde
primernega naslednika.
Michaela in Vincenta Man-
cinija zbližuje ljubezen do
družine in Michael ga po-
kliče, da spozna družinske
posle. Ugotoviti mora, ali
se je Vincent po vsem, kar
je bilo, sposoben prilagodi-
ti svetu zakonitega poslo-
vanja. Oba sta postavljena
pred preizkušnjo, ali sta
sposobna nasilje, ki sta ga
doživela, pustiti za sabo.
Coppola pravi, da je do-
godke v tretjem delu zgod-
be o Corleonovih inspirira-
lo poročanje o vlogi Vati-
kana v propadu italijanske
banke Ambrosiano, posku-
su atentata na papeža in
ponovnem dvigu Evrope
kot ekonomske sile.
Snemanje filma z med-
narodno filmsko ekipo se je
začelo leta 1989 v Rimu in
je trajalo šest tednov. Sne-
malec Gordon Willis in
Coppola sta obdržala vizu-
alno strukturo prejšnjih
dveh delov, kar je zahteva-
lo postavitev ogromnih
scen — največja med njimi je
bil newyorški apartma
Michaela Corleoneja, kjer
se na zabavi z orkestrom
zbere 23 glavnih likov in
kakih 200 statistov. Spo-
mladi 1990 se je ekipa pre-
selila na Sicilijo in snema-
nje je potekalo tudi na me-
stih, ki smo jih videli že
v prvih dveh letih. Snemali
so tudi v New Yorku,
v slavnem hotelu Waldorf
Astoria, v znanem nočnem
klubu Red Zone, v stari ka-
tedrali St. Patricka ter na
drugih lokacijah.
Pomemben element vseh
treh delov je tudi glasba.
Za že znane melodije je za-
služen pokojni Nino Rota,
dopolnjuje pa jih nova
glasba Carmina Coppole
z izborom opernih in orke-
stralnih kompozicij ter pri-
ljubljenih italijanskih na-
rodnih napevov.
Folkloristi gredo
v Južne kraje
Na aaUni poti po Braziiiji botio prosiaviii
svoj iubiiei
Celjska folklorna skupina
kulturno umetniškega društva
France Prešeren Celje, katere
»oče« je Edo Gaberšek, slavi
letos 20 letnico dela, ki ga bo
proslavila izjemno zanimivo in
delovno, za Slovenijo promo-
cijsko in zase — eksotično — na
svetovnem festivalu folklornih
skupin v Santosu v Braziliji.
Povabilo za to pot je prišlo
folkloristom, ki se sicer vsako
poletje predstavijo s sloven-
skimi plesi v kakšni tuji drža-
vi, (lani so bili v Grčiji), kot
resnična nagrada za njihovo
dolgoletno in uspešno delo. Te
dni zato, kljub vročini in red-
nim drugim obveznostim, in-
tenzivno vadijo skupaj s še
dvema članoma etno ansambla
Kurja koža, ki bosta tudi od-
potovala s folkloristi čez At-
lantik, v največje pristanišče
kave na svetu, v bližini Sao
Paula in Ria de Janeira, ki je
že tako ali tako znan po svo-
jem živahnem utripu, zlasti
v času karnevala.
Na tako dolgo pot, kamor
bodo folkloristi krenili 11. av-
gusta in kjer bodo po številnih
mestih in krajih nastopali vse
dni do 31. avgusta, seveda ne
bi mogli kreniti brez podpore
in razumevanja številnih
sponzorjev in prizadevnih or-
ganizatorjev te poti znotraj
skupine same. Tako pa so se
s svojnim deležem odzvala ta-
ko večja kot manjša, družbena
in zasebna podjetja, od Pivo-
varne, Alposa, Aera, Uniorja,
Eurodasa, Klasja, Banexa,
Kovintrada, Jurmesa, Centra,
Novega tednika in Radia Celje
in še nekaterih drugih. Kajti
vmes, se zavedajo podjetniki,
se tudi za njihove trge v daljni
Braziliji preko atašejev slo-
venske kulture odpira prazen
in še neizkoriščen prostor.
V dneh gostovanja po tej deže-
li bodo tudi celjski folkloiristi
poskusili na številnih, od or-
ganizatorja že najavljenih več
kot dvajsetih sprejemih, stkati
na kulturnih osnovah tudi
čimveč podjetniških niti, ki bi
se dolgoročneje lahko okre-
pile.
Nekaj časa pa si bodo slo-
venski gostje v Braziliji kljub
natrpanemu programu z na-
stopi, vzeli za ogled te daljne
dežele, ki jo Slovenci še bolj
malo poznamo, razen iz šol-
skih razlag o Južni Ameriki.
O Braziliji to, da so tam naj-
večje plantaže kave na svetu,
širne džungle in sodobna me-
sta, v katerih je uradni jezik
portugalščina, denarna valuta
pa cmzado, da je po letnem
času zdaj tam zima, ki pa je
kajpak zelo mila in da je ča-
sovne razlike med našo in to
južno deželo za dobre štiri ure.
Ker s skupino čez lužo od-
potujem tudi spodaj podpisa-
na, lahko že na tem mestu ob-
ljubim poslušalcem Radia Ce-
lje nekaj eksotičnih javljanj
s potepanj po Braziliji, za
bralce Novega tednika in Peti-
ce pa si bom utrinke skrbno
beležila v misli in na papir.
Pred odhodom, na eni zad-
njih vaj za promocijo celjske
in slovenske folklore v Brazili-
ji pa je fotoreporter Edi Mas-
nec uspel postaviti del popot-
nikov v gasilski posnetek pred
skronmo dvoranico, kjer fol-
kloristi vadijo in se 'dnlžijo.
MATEJA PODJED"
Aktivnosti skupine Februar
v ponedeljek so v Zdrav-
stvenem domu v Celju odprli
prvo likovno razstavo. Na
njej svoja dela predstavlja
slikar Oskar Rotovnik, celo-
ten dogodek pa poteka v or-
ganizaciji likovne sekcije
Februar.
Skupina Februar danes
predstavlja osrednjo institu-
cijo v Celju, ki združuje lju-
biteljske likovnike, ki se ob
svojem rednem delu in služ-
bah aktivno posvečajo tudi
umetnosti. Skupina, ki je na-
stala z združitvijo različnih
manjših organizacij in deluje
v okrilju Zveze kulturnih or-
ganizacij Celje šteje 45 čla-
nov, od katerih jih je približ-
no polovica aktivnejših in
redno prirejajo samostojne
ali skupinske predstavitve
svojih del, udeležujejo pa se
tudi tedenskih srečanj, kjer
izmenjujejo mnenja, večkrat
pa povabijo strokovnjake, ki
jim predavajo o likovni te-
oriji in praksi.
T^di v teh dneh je sekcija
precej aktivna in člani so
pripravili štiri razstave: juli-
ja je imela v celjskem hotelu
Merx samostojno razstavo
Alica Javšnik, do 16. avgusta
bo v razstavnih prostorih to-
varne Etol v Škofji vasi
predstavitev slik Rajka Mli-
nariča. V sklopu izmenjave
oz. sodelovanja z drugimi
društvi po Sloveniji pa sodi-
ta razstavi Janka Kastelica
iz Sežane, ki svoja slikarska
dela razstavlja še do konca
meseca v hotelu Vesna v To-
polšici in pravkar odprta
razstava Oskarja Rotovnika
iz Dravograda, člana Koro-
ških likovnikov, čigar slike
bodo v Zdravstvenem domu
na ogled tudi do konca av-
gusta.
Oskar Rotovnik v Celju
razstavlja slike z religiozni-
mi motivi, podobe, za katere
je znano, da so bile desetletja
iz ideoloških razlogov odri-
njene na stranski tir in so jih
zato le redki umetniki upo-
dabljali. Danes so stvari bi-
stveno spremenjene in sa-
kralni prizori se vse pogoste-
je pojavljajo na platnih in
v skvdpturah, kar je v širši
javnosti z zanimanjem spre-
jeto. Rotovnikove slike
v Zdravstvenem domu so tu-
di otvorile nov razstavni
prostor, ki ga vodi članica
sekcije Februar Alica Javš-
nik, ki napoveduje program,
v katerem bodo mesečno
predstavljali različne av-
torje.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
Ihomcerti
V	Glasbeni šoli v Velenju bo jutri, v petek ob 20. uri koncert
Godalnega kvarteta Viva la musica s kitaristom Tomažom Raj-
teričom, v ponedeljek, prav tako ob 20. uri, pa bo zaključni
koncert poletnega tabora Glasbene mladine Slovenije.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob
20.30 koncert Okteta Deseti brat iz Ljubljane.
Na ploščadi Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob
19. uri koncert zamejskih Slovencev, članov Godbenega društva
iz Proseka v Italiji in Mešanega pevskega zbora Zdravilišča
Dobrna, pod vodstvom Mitje Bervarja.
Pri Vodnem stolpu v Kocenovi ulici bo v sredo ob 20. uri folk
koncert Makviraga iz Madžarske.
laA.ZSTA.VE
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 italijanskih grafikov.
V	razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina do 20. avgu-
sta razstavlja slike Piero Conestabo.
V	avli Zdravilišča Laško si lahko v mesecu avgustu ogledate
razstavo fotografij s podobami Laškega.
V	hotelu Vesna v Topolšici bo do konca avgusta odprta razstava
slik Janka Kastelica iz Sežane.
V	Etolu v Škofji vasi si lahko do ponedeljka, 16. avgusta ogle-
date razstavo slik Rajka Mlinariča, člana Likovne sekcije Fe-
bruar.
V	avli Zdravstvenega doma v Celju je do konca avgusta na ogled
samostojna razstava slik Oskarja Rotovnika.
V	Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled
razstava Gornji Grad na starih fotografijah.
V	Likovnem salonu bo do 21. avgusta odprta razstava slikarskih
del Jona Gala Planinca.
In I M o
Celje: Union 5.8. ob 18. in 20.30 Rt strahu - ameriški film; od 6.8.
ob 17.30 in 20.30 Boter 3 - ameriški film; Mali Union do 9.8. ob
19. uri Ko je Harry srečal Sally - ameriški film, od 10.8. ob 19. uri
Kraljevi ribič — ameriški fUm; Metropol 5.8. ob 18. in 20. Ninja
želve III - ameriški film, od 30.7. ob 16.30 in 18.30 Ninja želve III
- ameriški film in ob 20.30 Dekle v zraku - francoski film.
V letnem kinu bodo do 9.8. ob 21.30 vrteli ameriški film Veter,
od 10. avgusta dalje ob 21.30 ameriški film - Od tod do raja.
Kino Dobrna 8.8. ob 20. uri ameriški film - Patriotske igre; 11.8.
ob 17. uri Ninja želve III - mladinski film.
Kino Žalec 6.8.in 8.8. Vonj po ženski - ameriški film.
nus T A L o
V	Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek
drevi ob 20.30 večer folklornih plesov s folklorno skupino Trta
iz Dolge gore.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek ob
20.30 večer slovenske folklore s slovensko folklorno skupino
Soča iz Kanade, jutri, v petek ob 20.30 pa bo revija v standard-
nih in latinsko-ameriških plesih, s slovenskimi plesnimi pari.
. Na terasi bazena v Velenju bodo jutri, v petek ob 20.30 prikazali
diapozitive iz popotovanja po Havajih, otokih večnega poletja.
KINO UNION: 5. 8. &
KINO METROPOL:
od 6. 8.
ob 18.00 In 20.30
ROBERT DE NIRO.
NICK NOLTE & JESSICA
LANGE
v
thllerju
RT STRAHU
Št. 31 - 5. avgust 1993
10
Bo Aškerčeva
kmalu mestna alela?
Do konca leta v Cellu znano, kdaj bo propadajoča Aškerčeva ulica urejena
¥ sodobno, dvosmerno mestno ulico z drevoredom - Še dve hiši porušeni do
konca avgusta
Le malce mlajša od obljub
o izgradnji slovenskega avto-
cestnega križa so načrtovanja
izgradnje magistralnega cest-
nega križa v Celju. Načrti o iz-
gradnji magistral vzhod-za-
hod in sever-jug so bili v dogo-
voru z Republiko Slovenijo
sprejeti pred dvajsetimi leti
- zaenkrat pa so Celjani še ved-
no le na pol poti. V občini zatr-
jujejo, da bo usoda magistrale
sever-jug oziroma njenega do-
bršnega dela s posodobitvijo
Aškerčeve ulice znana do kon-
ca leta.
Magistrala vzhod-zahod, ki
služi Celju tudi kot obvoznica
in je v precejšnji meri razbre-
menila promet po Ljubljanski
ulici skozi samo mesto, je bila
zgrajena v roku in skladno
z dogovorom o polovičnem fi-
nanciranju občine in republi-
ke. Enak finančni aranžma je
še vedno v veljavi tudi za
gradnjo magistrale sever-jug,
a tod se stvari pomikajo naprej
s precej upočasnjeno hitrostjo.
Vzroke je treba iskati v po-
manjkanju denarja za hitro
rušenje stanovanjskih in po-
slovno-stanovanjskih hiš ob
vzhodni strani ulice, po spre-
jemu Zakona o denacionaliza-
ciji jeseni leta 91 pa seveda
v moratoriju na kakršen koli
pravni promet z objekti, ki so
predmet denacionalizacije.
Ob Aškerčevi se
premika
Priprave oziroma dogovori
o ureditvi Aškerčeve ulice si-
cer segajo kakšnih 20 let na-
zaj, a pravni temelji za uredi-
tev tega območja so v Zazidal-
nem načrtu Staro mesto jedro,
ki so ga delegati celjske občin-
ske skupščine sprejeli v man-
datu leta 1986.
V tem zazidalnem načrtu so
natančno opredeljeni pogoji
razširitve Aškerčeve ulice in
zaradi tega potrebnega ruše-
nja vzhodnega niza hiš ob
Aškerčevi na odseku med Lev-
stikovo in Cankarjevo ulico.
Poskusi spreminjanja meja za-
zidalnih načrtov Staro mestno
jedro in Gaberje, ki so bili
v celjski skupščini aktualni
v začetku devetdesetih let, ni-
so uspeli, dinamiko rušenja
posameznih hiš pa je močno
upočasnil sprejem Zakona
o denacionalizaciji.
V sklopu priprav stavbnega
zemljišča za gradnjo nove av-
tobusne postaje konec sedem-
desetih let in v kasnejših letih
do sprejema Zakona o denaci-
onalizaciji, so bile ob Aškerče-
vi porušene stavbe s hišnimi
številkami 6, 8, 14, 16 in 18.
Hiša št. 14 prav pred kratkim,
konec junija, ob mednarodni
vaji reševanja iz ruševin, ki so
jo pripravili celjski kinologi.
Zdaj bodo porušili hiši s šte-
vilkama 10 in 12, direktor Za-
voda za planiranje in izgrad-
njo občine Celje Peter Drozg
pa napoveduje, da naj bi po
zadnjih pripravah v teh dneh
obe stavbi porušili najkasneje
do konca avgusta. V nizu ob
vzhodnem delu ulice ostajata
tako le še stanovanjska hiša
Aškerčeva 4 in poslovno-sta-
novanjska stavba Aškerčeva 2,
ki pa sta po veljavnem zazi-
dalnem načrtu prav tako pred-
videni za rušenje.
Sklad stavbnih zemljišč ob-
čine Celje je po sprejemu Za-
kona o denacionalizaciji pri-
dobil posnetke vseh za rušenje
predvidenih objektov in zago-
tovil cenitve pri sodno zapri-
seženih cenilcih. Prav tako je
na osnovi 61. člena zakona
vložil zahtevke glede denaci-
onalizacije, v občinskih
upravnih organih pa so ugoto-
vili, da obstoja dolžnost vrni-
tve v "naravi za objekte Ašker-
čeva 2, 4 in 10. Dolžnost vrači-
la v naravi pa ne obstoja za
stavbo v Aškerčevi 12 ter 16
(slednja je tudi že porušena).
»Postopki rušenja objektov, ki
so prejet denacionalizacije,
se lahko pospešijo - a le ob
soglasju upravičenca oziroma
popolnem soglasju vseh v pri-
merih, ko se kot vložitelj zah-
tevka pojavlja več dedičev. Do
sklenitve predpogodbe je
v primeru Aškerčeve 10 in 14
že prišlo, trenutno pa smo sre-
di dogovorov s tremi dediči iz
družine Rebeušek za objekta
Aškerčeva 2 in 4, ki naj bi jih
zaključili predvidoma do kon-
ca leta,« pojasnjuje sekretar za
urejanje prostora in varstvo
okolja občine Celje Damjan
Vrečko.
Presellevanle
stanovalcev
Tisti, ki jih zaradi dolgotraj-
nih priprav in zavlačevanja
prenove Aškerčeve — če je le-ta
že v vseh občiskih planih in
urbanističnih načrtih - zadnja
leta najbolj boli glava, so prav
gotovo stanovalci v stavbah ob
vzhodni strani ulice.
Vodja strokovne službe za
stanovanjsko go^odarstvo
občine Celje Anton &pec pra-
vi, da je bila v zadnjih letih
osrednja skrb za ta del stano-
vanjskega fonda zgolj v prese-
ljevanju stanovalcev v nado-
mestna stanovanja. Hiše so bi-
le pred dvema desetletjema
predvidene za rušenje in odtlej
tudi ni bilo več investicijskega
vzdrževanja na teh objektih.
Povsem jasno je, da je začel
stanovanjski fond propadati,
s tem pa je upadal tudi stano-
vanjski standard v pretežno
družbenih ter tudi etažnih
lastniških stanovanjih. Edino,
česar so bili stanovalci v čaka-
nju na nadomestno stanovanje
v tem času deležni, so bile
s sklepom IS lani prepolovlje-
ne najemnine.
»Pri iskanju nadomestnih
stanovanj za stanovalce
vzhodnega dela Aškerčeve uli-
ce smo ves čas vzorno sodelo-
vali s Skladom stavbnih zem-
ljišč, ki je prevzel nase polo-
vično finančno obveznost. Ta-
ko smo doslej uspeli preseliti
60 družin oziroma strank, le-
tos pa nas čaka še velik zalo-
gaj, iskanje rešitve za 20
strank v Aškerčevi 2 in 4. Reči
moram, da smo se prav pri
iskanju nadomestnih stano-
vanj za stranke v poseljenih
stanovanjih obeh objektov ze-
lo potrudili, saj smo letos rešili
že šest primerov. Vseeno bo
treba še nekaj potrpljenja, saj
je mogoče le postopno prese-
ljevanje. Prednost bodo tudi
v prihodnje imele družine
z otroki ter najemniki, ki živi-
jo v ogroženih bivalnih razme-
rah. Zaradi nevzdrževanja ob-
jektov so namreč močno do-
trajani stropovi, nevarni pa
postajajo tudi dimniki ter
elektrika, da omenim le naj-
večje pomanjkljivosti,« pravi
Šepec.
Mestna ulica je nuja
Sekretar OSUPVO Damjan
Vrečko meni, da je čimprejšnja
ureditev Aškerčeve ulice nuja
za Celje. Priprav na začetek
del so se v občini spet pospeše-
no lotili tudi zato, ker še vedno
velja dogovor o polovičnem
sofinanciranju ureditve magi-
strale sever-jug s strani dr-
žave.
Ob tem so najbrž odveč po-
misleki, da bo »magistralka«
speljana prav skozi središče
mesta. Po načrtih je namreč
prenova Aškerčeve, ki bo ime-
la tudi značaj mestne vpadni-
ce, zamišljena kot ureditev so-
dobne aleje z dvostranskim
drevoredom, pločnikoma ter
kolesarsko stezo. Izkušnje
zadnjih let kažejo, da se pro-
met v tem delu mesta prej po-
večuje kot zmanjšuje, svoje pa
bo k povečanemu pretoku vo-
zil v smeri jug-sever (ter
obratno) že jeseni dodalo tudi
odprtje nadvoza v Tremerjih.
V Skladu stavbnih zemljišč
občine Celje so doslej v pripra-
ve na prenovo Aškerčeve ulice
vložili približno 200 milijonov
tolarjev. Denar so v preselje-
vanje stanovalcev, odkupe
etažnih stanovanj, pridobiva-
nje ustrezne dokumentacije,
rušitve ter prestavljanje ko-
munalnih vodov vlagali od le-
ta 1978, zato je zaradi inflacije
in menjave denarja številka le
približna. »Aškerčevo imamo
v planih tudi za prihodnja le-
ta, a si želimo, da bi čimprej
prišlo do tega, da bi lahko ak-
tivirali tudi državni denar,«
pravi direktor Zavoda za pla-
niranje in izgradnjo Peter
Drozg.
Če bo prišlo do konca leta
v zvezi z objekti v Aškerčevi
.do dogovora z vsemi upravi-
čenci po Zakonu o denaciona-
lizaciji, potem se lahko - če-
prav je o natančnih rokih tež-
ko govoriti - urejanja mestne
ulice nadejamo prav kmalu.
Glede na obstoječe stanje je
Sklad stavbnih zemljišč dol-
žan po tržni vrednosti odkupi-
ti objekte, ki so v tej ulici
predmet denacionalizacije
- upravičencem po Zakonu
o denacionalizaciji pa seveda
pripada še odškodnina, ki jo je
v obliki vrednostnih papirjev
dolžan poravnati Odškodnin-
ski sklad. Odškodnina se obra-
čunava po posebni v Zakonu
o denacionalizaciji določeni
metodologiji.
Za tržno vrednost zdaj iz
dneva v dan bolj propadajočih
objektov pa žal velja, da se vse
bolj niža. Aškerčeva ulica
s hotelom Pošta, ki je bila nek-
daj ponos mesta ob Savinji,
postaja namreč svoje pravo
nasprotje. Pred kratkim so na-
mreč zaradi velikih lukenj in
propadajočega asfalta poskr-
beli za preplastitev pločnikov,
kaj več pa v tem delu mesta ne
gre pričakovati.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
»V primerih denacionalizacije,
ki jih vodijo občinski upravni
organi, je postopek zaključen,
ko pride do vračila nekdaj
odvzetega premoženja upravi-
čencu ali ko se ugotovi, da vra-
čilo ni skladno z zakonodajo in
se izda negativna odločba,«
pravi sekretar OSUPVO Dam-
jan Vrečko. Vendar pa je dena-
cionalizacijski postopek s tem
zaključen le kot upravni po-
stopek, saj je potrebno v pri-
merih, ko je do vračanja pre-
moženja upravičenih več ljudi,
izpeljati še vrsto postopkov.
Za ponazoritev le primer, da je
upravičenec za vrnitev premo-
ženja mrtev, ali še bolj zaple-
teno - pogrešan. V tem primeru
morajo namreč svojci najprej
dobiti potrdilo o smrti pogre-
šane osebe, na osnovi tega do-
kumenta pa lahko sodišče iz-
pelje zapuščinski postopek. Če
s sklepi zapuščinske obravna-
ve soglašajo vsi dediči, je stvar
zaključena, sicer pa se zavrtijo
sodni mlini pritožb, ponovnih
obravnav, pa spet pritožb...
Magistrala sever-jug naj bi
v predelu Aškerčeve ulice do-
bila videz mestne aleje. Gre za
razširitev ulice na vzhodno
stran, nakazano že s križiščem
pri novi avtobusni postaji.
Dvopasovnico, ki se bo poma-
knila proti železniški progi,
naj bi obdajal dvostranski
drevored, za pešce in kolesarje
pa bosta urejena pločnika in
kolesarska steza. V predelu
pred železniško postajo je za-
radi varnosti za dostop potni-
kov načrtovan podhod do po-
stajnega poslopja in naprej do
peronov, saj se bo aleja močno
približala postajališču.
Foto
life
Obiskovalcem na Rogli ni
prav nič všeč, da morajo pro-
stor za počitek deliti s kravo.
Foto life se je oni dan na
Pohorju šel Jože Žlavs s Fran-
kolovega in uspel mu je posne-
tek, kakršnega si v redakciji
letošnje nagradne foto igre sa-
mo želimo.
Št. 31 - 5. avgust 1993
m
Toča je že pokazala zobe
Meteorologi in kmetijci družno ugo-
tavljajo, da letošnje \Teme nikakor ni
naklonjeno kmetijskim kulturam. Ne le,
da jim ni naklonjeno, marveč je že prav
»čudno«.
Zima je bila izredno suha, zato so se
učinki lanskoletne, malone katastrofalne
poletne suše, »prenesli« tudi v letošnje
leto. Pomagala ni niti sorazmerno dežev-
na pomlad, ko je junija padlo celo precej
več padavin, kot je dolgoletno povprečje.
Vendar le statistično, saj padavine nika-
kor niso bile enakomerno razporejene po
vsej Sloveniji. Slej ko prej trpita največjo
sušo Štajerska in Prekmurje, osrednji
slovenski kmetijski območji, in Primor-
ska. Zadnje padavine so stanje sicer ne-
koliko ublažile, a če jih v prihodnjih ted-
nih ne bo ali bodo le pičle, se obeta nova
katastrofa.
Kmetijci lahko v primeru suše priča-
kujejo pomoč le od države, zakaj naše
zavarovalnice tovrstnega rizika zavoljo
njegove prevelike disf>erznosti ne zava-
rujejo. Zato pa učinkovito zavarujejo po-
sevke in pridelke pred točo. In prav ta je
pred dnevi prvič letos zares usekala po
naših poljih in vinogradih. Pravzaprav
v severovzhodni Sloveniji, ki je že tako
prizadeta - kot smo zapisali - zaradi suše.
Termične nevihte, ki so se v nedeljo,
18. julija, razvile na področju Alp, so za-
hodni vetrovi zanesli proti vzhodu. Toča
je dodobro oklestila pas med Dravo in
Muro. Najbolj je prizadela radgonsko
občino, kjer je uničila kar okrog 70 od-
stotkov trsov (velik uspeh štajerskih vi-
nogradnikov na nedavnem mednarod-
nem ocenjevanju vin za letošnji ljubljan-
ski vinski sejem, ko si je prav radgonska
penina priborila celo najvišjo trofejo, je
pri tem le slaba tolažba), dodatno pa so
prizadete poljščine, ki jih je zaradi suše
bilo že sredi julija uničenih 25 odstotkov.
Znova se je torej izkazalo, kako po-
membno je zavarovati poljščine, travni-
ke, sadovnjake in vinograde pred tako
imenovano temeljno nevarnostjo, kakrš-
na je poleg požara še toča. Kmetovalci, ki
to storijo pri Zavarovalnici Maribor, so
lahko povsem mirni. Resda se na jesen ne
bodo veselili tako kot v primeru, ko bi
njihova polja, drevesa in trsi ostali nedo-
taknjeni od toče, a jim bo veliko lažje kot
tistim, ki teh reči niso zavarovali. Tudi ta
trenutek še ni prepozno, posebej zato,
ker meteorologi napovedujejo, da bo ne-
varnost toče - žal - velika tudi še v av-
gustu.
S podelitve priznanj, v ozadju pa dve novi gasilski vozili.
Delovni gasilci v Zavrhu
v Zavrhu v KS Galicija,
v žalski občini, so imeli v so-
boto velik praznik. Gasilsko
društvo v tem kraju je na-
mreč predalo namenu novo
orodno vozilo 80 T 3, avtoci-
sterno za potrebe društva in
prevoze pitne vode ter raz-
širjen gasilski dom.
Na slovesnosti, kjer se je
zbralo veliko gasilcev, kraja-
nov in predstavnikov sosed-
njih društev ter Občinske
gasilske zveze, je spregovoril
predsednik GD Zavrh, Fran-
ci Šmarčan, ki se je vsem, ki
so kakor koli pomagali pri
nabavi obeh vozil in pri raz-
širitvi doma, zahvalil.
Opravljenih je bilo nešteto
ur. V imenu KS Galicija je
govoril predsednik Vladimir
Jošt. Izrazil je priznanje ga-
silcem, ki v tem zaselku skr-
bijo za vse, kar se dogaja. Po
krajšem kulturnem progra-
mu, ki so ga pripravili učenci
podružnične osnovne šole
Galicija, je predsednik Ob-
činske gasilske zveze Žalec,
Franc Oset, podelil društvu
kip sv. Florjana, priznanje
OGZ pa sta prejela predsed-
nik društva Franci Smarčan
in poveljnik Rudi Verdelj.
TONE TAVČAR
Tečaji tenisa in plavanja
Pri Partizanu Prebold so tudi v letošnjih poletnih mesecih pripravih vrsto tečajev za
otroke in odrasle. Tako se je prejšnji teden končal prvi tečaj za neplavalce, ki ga je
obiskovalo 48 otrok. Po besedah vodje tečaja, Braneta Ribiča, je tečaj trajal pet dni, vodili
pa so ga vaditelji plavanja Matej Križnik, Primož Praprotnik, Peter Huš, Aleks Tavčar,
Brane Stožar in Marko Haver. Poleg tečaja plavanja so pripravili tudi dva tečaja tenisa za
otroke in enega za starejše. Skupaj je vse tečaje obiskalo 40 udeležencev. Če bo potreba, je
dejal Brane Ribič, bodo v tem in naslednjem tednu pripravili še kakšen tečaj plavanja in
tudi tenisa.
Na sliki: Brane Ribič z eno od najmlajših skupin otrok, ki se je učila plavati v prvem
tečaju prejšnji teden.	T. TAVČAR
2500 ton jabollf na Mirosanu
Plantaža jabolk na Mirosa-
nu, last žalskega Hmezada, je
ena večjih v Sloveniji. Tu že
vrsto let pridelujejo kvalitetna
jabolka za ozimnico, po vsej
Evropi pa je znana po kako-
vostnih sadikah jablan in dru-
gega sadnega drevja. O tem,
kako kaže letošnja letina, nam
je povedal vodja proizvodnje.
Vlado Korber.
»Na naši plantaži imamo
rodnih 90 hektarjev nasadov
jabolk, od tega jih je 7 hektar-
jev na začetku rodnosti, 4 hek-
tarje pa smo obnovili. Letina
zaenkrat dobro kaže, po koli-
čini bo povprečna, okrog 2500
ton jabolk, medtem ko je ka-
kovost zelo dobra. Vreme nam
je vseskozi dobro služilo, tudi
suša, ki je pestila nekatere
poljščine nas ni prizadela, ker
imamo nasade na težki zemlji.
Tudi sicer je to leto zdravo,
tako da smo lahko manj škro-
pili, kar je še ena dobra stvar.
Naj povem še to, da smo vklju-
čeni v integrirano proizvod-
njo, to pomeni, da za škroplje-
nje uporabljamo manj strupe-
ne pripravke, pa tudi manj
škropimo.«
Na plantaži pridelujejo uve-
ljavljene sorte jabolk kot so
idared, gloster, jonagold, el-
star, imajo pa tudi nekaj ma-
cuja in melrosa. Kot pravijo,
bodo z obiranjem pričeli v obi-
čajnem času. Nekaj zgodnjih
jabolk so že obrali, vendar
imajo teh le mar^še količine.
Ker je letošnje It*to po Evropi
napovedana za jabolka slabša
letina, na Mirosanu račimajo
tudi z izvozom, verjetno nekaj
sto ton, natančne količine pa
bodo znane v prihodnjih dneh,
ko bodo podpisaU pogodbe.
Na sliki: "\hado Korber med
ogledom mlajšega nasada ja-
blan.
TONE TAVČAR
Slabša letina
Meti savinjskimi hmeljarji bo bolje tam,
kjer namakajo
Letošnja letina bo po napovedih povprečna. Zaradi suše bo
letos hmelja manj kot lani. Seveda pa bo letina po posameznih
področjih različna. Tam, kjer imajo namakalne sisteme urejene
bo boljša, tam pa, kjer tega ni, bo seveda precej slabša. Nekateri
hmeljarji pa so nam o letini povedali takole:
Za pasje
ljubljence
Kinološko društvo Vele-
nje, ki bo v prihodnjem letu
praznovalo 20. obletnico
delovanja, te dni zaključu-
je obnovo društvenih pro-
storov v Pesju.
Letos je v Kinološko
društvo včlanjenih 275 čla-
nov, doslej pa so izšolah
.786 psov različnih pasem.
Med velenjskimi kinologi
prednjači Tone Kugonič
z veliMm šnavcerjem Jako„
ki je nastopil na državnem
prvenstvu v Velenju. To je
štelo za izbiro slovenske
reprezentance za nastop na
svetovnem prvenstvu šola-
nih psov, ki bo v začetku
septembra v Belgiji.
Velenjski kinologi se
lahko ponašajo s preureje-
nimi društvenimi prostori,
pri tem jim je pomagal rud-
nik lignita. Poleg tega je ob
prostorih urejen velik vad-
beni poligon, za prihodnje
pa v društvu razmišljajo
o ureditvi zavetišča za iz-
gubljene pse. Za prihodnje
načrtujejo še ureditev do-
ma za hišne ljubljence, kjer
bodo varno spravljeni, če
bodo njihovi lastniki odšli
na dopust. Trenutno je na
vadbišču v Pesju zelo ži-
vahno, saj so velenjski ki-
nologi pripravili otroško
malo šolo. V tej šoli se bodo
otroci naučili še nekaj živ-
ljenjskih modrosti, pred-
vsem pa ravnanja s svojimi
štirinožnimi prijatelji.
L. OJSTERŠEK
Anton Razboršek iz Arje va-
si: »Hmelj pridelujemo na 4 ha
površin. Imamo sorto golding
in auroro. Golding bo precej
slabši kot lani, aurora pa ne-
kaj srednjega. Letos smo pri-
čeli že zgodaj namakati, s tem
pa se bodo povečali tudi stro-
ški. Rečem lahko, da z letino
nisem zadovoljen.«
Franc Cvenk iz Polzele: »Na
1,6 ha površine pri nas bo letos
letina hmelja podpovprečna.
Posebno slab bo letos golding,
ki je rast zaključil vsaj deset
dni prej in tako ima kratke
panoge, s tem pa tudi manj
hmelja. Bomo videli čez deset
dni. Vsekakor pa ga bo manj
kot lani.«
Pavle Čvan iz Podvina: »Z
letošnjo letino hmelja ne bom
zadovoljen. Suša je pri nas na-
pravila svoje. Naše površine
hmelja nimajo namakalnega
sistema, zato bo pridelek slab.
Posebno slaba je sorta golding.
Upam, da bo prihodnje leto
boljše. Za nas hmeljarje sta bi-
li lansko in letošnje leto kata-
strofalni in verjetno bomo po-
sledice občutili še drugo leto.«
Jani Marovt iz Ločice:
»Hmelj pridelujemo pri nas na
4,5 ha, en ha pa imamo v pre-
meni. Obirati bomo pričeli po
desetem avgustu. Sedaj bi bilo
prav, da bi bilo še kaj dežja.
Z namakanjem smo letos pri-
čeli že maja. S tem bodo stro-
ški precej večji. Ob namakanju
smo morali tudi dodatno dog-
nojevati, mineralna gnojila pa
so zelo draga.« j. TAVČAR
Št. 31 - 5. avgust 1993
112
Srečanje v Konjicah
Srečanje Društev geJiteUev pasemskili malili živali
v Slovenskih Konjicah so se
v soboto srečala Društva goji-
teljev pasemskih malih živali
iz Slovenije. Srečanja so se
udeležila društva iz Brežic,
Sežane, Jesenic, Kamnika,
Ribnice, Celja, Pragerskega,
Murske Sobote, Maribora, Ve-
lenja in Slovenskih Konjic.
Organizator, društvo iz Slo-
venskih Konjic, je pripravil
obsežen program. Tako je bila
ves dan odprta razstava na-
ravnih in umetnih cvetic ter
malih živali, kjer so si obisko-
valci lahko ogledali različne
pasme zajcev, kokoši, golobov,
papig ipd. Ob razstavi je bil
tudi sejem opreme za male ži-
vali. Aktiv kmečkih žena iz
Slovenskih Konjic je pripravil
prodajno razstavo dobrot,
kozjereja Šajtegel iz Zreč pa
kozji sir. Mladi zadružniki so
tekmovali v luščenju koruze,
mlatiči pa so predstavili star
način mlačve s cepci.
Srečanja se je udeležil tudi
dr.Vengušt z republiške vete-
rinarske uprave in ministrstva
za kmetijstvo, ki je poudaril,
da je najprej potrebno spreme-
niti zakonodajo, šele nato se
bomo lažje vključevali
v evropske organizacije.
Predsednik slovenskih dru-
štev, Oblak, pa je povedal, da
je srečanje le uvod v organiza-
cijo evropske konference Dru-
štev gojiteljev pasemskih ma-
lih živali, ki bo naslednje leto
pri nas.
Za konec so na srečanju
predstavili še Jurija Vodovni-
ka, pesnika iz Skomarja nad
Zrečami. V vlogi pesnika je
nastopil Friderik Anton in za-
pel nekaj pesmi ter obnovil
najbolj zanimive dogodke iz
njegovega življenja.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDI MASNEC
Še štiri leta do prvega stoietla
Prejšnjo sredo je Marija Polenšek, ki je najstarejša krajanka Frankolovega,
praznovala šestlndevetdesetl rojstni dan
Marija Polenšek, s 96 leti
najstarejša Frankolovčanka,
sicer malo slabše sliši, je pa
prava enciklopedija za vse do-
godke, ki so se na Frankolo-
vem dogajali vse od prve sve-
tovne vojne naprej. Letnice
stresa kar iz rokava - kdaj se je
kdo rodil, kdaj je umrl, kaj je
v življenju počel...
Marijino življenje ni bilo
lahko. Osemnajst let je kot
snažilka delala na franlcolov-
ski šoli, vzgojila je dva rejenč-
ka in pazila kar nekaj otrok.
Sicer pa nam ie povedala
zgodbo svojega življenja: »Po-
ročila se nisem nikoli, pa tudi
svojih otrok nisem imela.
Vzgojila sem dva rejenčka in
pazila zelo veliko frankolov-
skih otrok. Ti otroci, ki so se-
daj že odrasli, se me še vedno
radi spominjajo. Ena punca, ki
sem jo >gor spravila<, mi še
vedno reče stara mama...« se
spominja Marija. Kaj pa re-
jenčka? Hči je odšla v Avstrijo,
sin Dušan pa je ostal doma,
kjer skrbi za mamo, ki ga je
vzela k sebi, ko mu je bilo de-
vet mesecev. »On je moj fant in
ne pustim ga stran,« pravi Ma-
rija, Dušan pa se ob tem samo
nasmeje: »Mama, saj veš, da te
ne bom zapustil!« »Imela sem
tri brate in tri sestre, ampak
sedaj sem ostala samo še jaz.
Vse sem že izgubila, samo on je
še ostal pri meni!« nadaljuje in
ga -gleda.
Ob vprašanju ali je pričako-
vala, da bo doživela tako viso-
ko starost, se nasmeje: »Kje
pa! Vedno sem računala, da.
bom umrla, ko bom stara tri-
deset let; sedaj pa živim že tri-
krat toliko!«
In kdaj je bilo Mariji v živ-
ljenju najlepše? »Ko sem bila
še mlada in ko sem bila doma.
Imeli smo žago in mlin. Rodila
sem se na Frankolovem; v tej
hiši, kamor sem se preselila,
ko sem šla od doma, pa živim
že oseminpetdeset let. Sicer pa
- kdaj pa je človeku v življenju
najlepše, če ne takrat, ko je
mlad?«
N.-M. SEDLAR
~	Fotor EDI MASNEC
Marijo Polenšek, najstarejso krajanko Frankolovega, so ob
šestindevetdesetem rojstnem dnevu obiskali tudi predstavniki
KS Frankolovo.
60 let GD Ločica
Gasilci iz Ločice pri Polzeli
: so prejšnjo nedeljo praznovali
! svojo šestdesetletnico.
Ob jubileju so pripravili
krajšo slovesnost, na kateri je
spregovoril predsednik GD
Ločica, Martin Steiner, ki je
poudaril, da so gasilci v kraju
tisti, ki ne skrbijo le za požar-
no varnost, temveč tudi za vsa
druga dela v kraju. S krajani
društvo dobro sodeluje, to pa
je tudi znak, da so uspešni. Po-
delili so tudi priznanja, prejeli
so jih Ivan Kapitler, Ladi Ko-
šec in Rudi Jazbec. Za aktivno
delo pa so priznanja dobili
Janko Vaši, Milan Kos, Lado
Košec, Slavko Vaši, Ivan Vaši,
^ Jani Marovt, Ivo Serdoner in
Martin Steiner. Predsednik
Občinske gasilske zveze Žalec,
Franc Oset je društvu izročil
gasilsko odlikovanje 11. stop-
nje. Ob praznovanju so pripra-
vili tudi tekmovanje, udeležilo
se ga je 15 desetin iz sosednjih
društev, zmagala pa je deseti-
na iz Šešč.
T. TAVČAR
Noč pod Icostanji
V soboto bo na Dobrni že
15. tradicionalna Noč pod ko-
stanji, ki jo organizirata TD
Dobrna in Zdravilišče Dobr-
na. Pripravili so obsežen pro-
gram, ki se bo pričel z otvori-
tvijo cvetlične razstave. Okoli-
ške kmetije bodo pripravile
razstavo kmečkih dobrot, v na
novo odprti vinoteki bo degu-
stacija vin, v parku pa bodo
pripravili tudi ognjemet in za-
bavni večer s številnimi nasto-
pajočimi.
V spomin
Branko Horvat
Kadarkoli pride smrt,
pride ob nepravem času,
s seboj pa prinese težko
slovo od dragih svojcev,
prijateljev in znancev.
Branko Horvat pa je odšel
brez slovesa tako nenado-
ma, da je bila bolečina še
hujša.
Po 2. svetovni vojni se je
zaposhl pri takratnem Be-
tonu, kasneje Ingrad Celje.
Ob vstopu v službo mi je
povedal svojo življenjsko
pot, malo je pripoved obar-
val s črnim humorjem. Tak
je bil... Bohemski tip...
Umetnik-slikar...
Že v ranem otroštvu je
izgubil očeta, kmalu nato
še mamo. Ostal je brez zaš-
čite in sredstev, prepuščen
svojemu strogemu stricu,
ki ni imel otrok. Stric je
sicer opazil njegov talent
slikanja, pa kaj, kdo se je
pa takrat brigal za razvoj
otroške duše in prirojenega
talenta. Rojen je bil maja
1920 in tik pred 2. svetovno
vojno je bil vpoklican na
»štelengo«. Takratni ko-
mandant celjske kasarne
Draža Mihajlovič mu je de-
jal: »E bre, uzka su ti rame-
na. Nikad nečeš biti voj-
nik!« Mladenič ni bil potr-
jen, ni ga preveč pretreslo,
pa vseeno...
Politika ga ni zanimala,
rajši je segel po čopiču in
slikal akvarele. Ostal je
zvest realistiki. Njegove
slike so prikazovale priro-
do, kraje, morje, predvsem
pa obraze ljudi, ki so se mu
vtisnili v srce. Slikal je sa-
mo tisto, kar je imel rad.
Tega pa je bilo veliko, saj
sovražnikov skoraj ni imel.
Kot rečeno - politike ni
maral, pa mu je kljub temu
veliko škodovala. Med voj-
no so ga nasilno mobilizi-
rali v nemško vojsko in ga,
kot »kanonen-futer« posla-
li v Afriko, Abesinijo, Itali-
jo. Ranjen in brez vseh pra-
vic se je vrnil s Prekomorci
nazaj v Jugoslavijo, ki ga je
sprejela zelo mačehovsko.
Bil je švabski vojak, od-
padnik!
Zopet je vzel čopič in po-
zabil na svoje gorje, ko se
nastajale slike, ki jih je
marsikdo pohvalil in tudi
kupil za majhen denar. Ve-
liko niso bile vredne, saj je
manjkal	akademski
podpis.
Konvencionalnosti ni
maral, komolčar ni bil in
tako je njegovo delovno
mesto ostalo pritlehno.
Skratka, ni napredoval in
prišel do visokega stolčka,
saj ni bil politik...
Pod okriljem sindikata
je samostojno in z ostalimi
amaterji v podjetju sodelo-
val pri razstavah. Ljudje so
radi prišli na njegove raz-
stave. Obogatil jih je notra-
nje. Nikoli pa ni bilo de-
narja, da bi ustvarjal na
širšem področju, pa tudi
nevoščljivost nekaterih
»akademikov« mu na po-
dročju slikarstva ni dala
dihati. Kljub vsemu se Ti
zahvaljujem Branko, da si
nas popeljal v svoj svet
barv, in da si vsako leto
sodeloval na srečanjih
v okviru podjetja in Gip-
possa. Tudi na vseh simpo-
zijih si bil prisoten. V ime-
nu »starih« Ingradovcev se
Ti iskreno zahvaljujem za
ves Tvoj trud.
Kakor si živel, tako si tu-
di odšel. Tiho, po prstih si
se nam izmuznil - samo, da
ne bi koga ranil in prizadel.
Tvoj Janez je ostal sam,
kajti njegova mama - Tvoja
žena - mimo spi že nekaj
let. Vsak dan si jo obisko-
val na njenem zadnjem
domu.
Branko, ali bo tudi k Te-
bi kdo prihajal vsak dan,
morda vsak teden, mesec,
leto... Kaj se ve! Naša ge-
neracija se redči, ostajamo
vsak dan bolj sami in nepo-
trebni ...
Življenje pa teče dalje...
Ustavi se nam šele, ko od-
hajamo v večnost. Tam smo
vsi enaki, srečni in nesreč-
ni, zaničevani in proslav-
ljeni! Ti si gotovo srečen,
saj počivaš ob svoji ljublje-
ni ženi. In prav je tako, da
si vsaj sedaj našel svoj mir.
Hvala Ti za vse in mimo,
spokojno čakaj na vstaje-
nje, v katerega si veroval.
Janezu pa iskreno sožalje!
LEA
ČMAK-APFAL TRERN
Št. 31 - 5. avgust 1993
131
Cisto prava teicnia z veseiico
v Sv. Lovrencu pri Prebol-
du se je zadnjo nedeljo zopet
slišalo vriskanje in petje, od-
mevala je pesem harmonike,
slišalo se je spodbujanje gle-
dalcev. Gasilci so spet pri-
pravili veselico, na kateri je
po vaški asfaltni cesti plesa-
lo staro in mlado, do prizo-
rišča so pustili le »dežurni«
kamion, ki je komaj zmogel
sproti dovažati osvežilno pi-
jačo žejnim obiskovalcem.
Gasilci so že zdavnaj spoz-
nali, da se samo z veselico ne
da zaslužiti. Med prvimi so
v Sv. Lovrencu začeli s tek-
mami koscev in štangarjev in
človek bi pričakoval, da
v času motornih kosilnic in
obiralnih strojev ni več moč-
nih fantov in deklet. Pa kako
smo se zmotili. Čedalje več
jih je in bo že držalo, da je
tudi nekaj »nostalgije« po
starem, družabnem življe-
nju. In kmetje si tudi privoš-
čijo. Četudi so iz Savinjske.
Na lastne oči sem videl, da je
zmagovalna ekipa iz Marija
Reke dala za liter tudi Celja-
nom, pa Matknčanom, ki so
vse »nažgali« v postavljanju
hmelj evk. Nekatere ekipe so
imele s seboj tudi navijače in
vprašanje je, če bi Jure Už-
mah iz Griž 45m^ veliko par-
celo pokosil v samo minuti in
50 sekundah, kar je zadosto-
valo za zmago, če se mu ne bi
nekdo za hrbtom tako glasno
drl. Sicer pa sem videl, da je
Juretu pošteno zaploskalo
preko tisoč obiskovalcev, ki
so prišli z vseh vetrov. Neka-
terim je doping v obliki ja-
bolčnika, »špeha«, čebule in
domačega kruha kar poma-
gal, vsaj pri tekmi. Po tekmi
pa je bila prava injekcija,
dobra muzka, »mrzu pir«.
Naj živijo gasilci.
EDI MASNEC
Žur sto ur
Pri bazenu na Vranskem
se bo v petek, to je jutri,
pričel od deveti uri žur, ki
bo trajal vse do ponedeljka,
do 12. ure. Zasebnika, ki
upravljata z bazenom,
kampom in tenis igrišči
pravita, da bo to res pravi
žur. V goste bodo prišli šte-
vilni ansambli, pripravlja-
jo zabavne igre, med dru-
gim tudi pointball igro,
vleko vrvi prek bazena, iz-
brali bodo miss topless, pili
pivo na eks za veliko na-
grado in še kaj. Letni bazen
na Vranskem ima ogrevano
vodo, v minulih dneh je
imela 25 stopinj.
T. TAVČAR
Pri Koprivniifu Je bilo lepo
že devetnajstič so pri Ko-
privnikovih v Socki pripravili
avgustovsko srečanje ljudskih
godcev s prikazom nekaterih
kmečkih opravil. Gre za prav
gotovo eno najstarejših tovrst-
nih srečanj pri nas, za kar gre
zasluga Koprivnikovim, ki po-
skušajo ohraniti vse tisto, kar
se lepega in domačega dogaja
v njihovem kraju in bližnji
okolici.
Tako je vsakoletna priredi-
tev prvo nedeljo v avgustu se-
stavljena iz treh delov. Najprej
se predstavijo tisti, ki ohranja-
jo stare pesmi in plese, v dru-
gem se pomerijo v kmečkih
opravilih, v tretjem pa nastopa
eden izmed priznanih ansam-
blov.
V letošnjem programu sta
nastopila dva harmonikarja
Franc Šabac (edini je sodelo-
val na vseh srečanjih pri Ko-
privniku) in Pavle S vab, otroci
osnovne šole, mešani pevski
zbor Socka pod vodstvom Da-
rinke Operčkal, folklorna sku-
,pina z Dobrne (obstoja že 40
let, vodi pa jo Marica Pasarič),
kvartet Svit gasilskega dru-
štva Bevče, instrumentalni
kvintet Franca Salobirja
z Dobja pri Planini, znamenita
in že do dobra popularna sku-
pina Vrajeva peč in ohcetna
partija, ki jo sestavljajo Her-
man FeUcijan, Janez Belej in
Franci Božnik. Posebnega
odobravanja sta bila deležna
skupina žensk združena v pev-
ski skupini Rožmarin, ki je
prikazala tudi izdelavo suhega
cvetja iz krep papirja ter ko-
maj petletni Mitja Marovšek,
ki je zaigral na harmoniko
venček narodnih. Posebnost
prireditve je bil odlični har-
monikar Zoran Zorko iz La-
škega, ki je na prireditev prišel
kot obiskovalec, vendar je vse-
eno nastopil in navdušil.
V košnji se je pomerilo devet
tekmovalcev, v skupini do 60
let so bili najboljši Vili Grm,
Vojko Pogladič in Vili Belak,
nad 60 let pa Janez Štraus,
Franc Založnik in Stanko
Landeker.
Čeprav je bil program letos
boljši kot prejšnja leta, pa bi
se z malo korekturami lahko
naredil še veliko bolj privla-
čen, kar si mnogi ljudje, ki pri-
dejo na prireditev, tudi zaslu-
žijo. Prireditev je stara devet-
najst let in tako polnoletna,
zato si nekaterih napak ne bi
smela več privoščiti.
Pohvaliti pa je treba Ko-
privnikovo odločitev, da sam
brez sponzorjev in društev pri-
pravlja nekaj, kar navdušuje
ljudi. To je lep prispevek.
TONE VRABL
Prašnica velikanka
Prašnice rade zrastejo čez svojo običajno mero in težo, pa
vendarle je takšnih, kakršno je pobrala Terezija Bošnjak iz
Poljč, prav malo. Še posebno zanimivo je, ker jo je pobrala kar
za domačo hišo. Kot je povedala Terezija, tam prašnice rastejo
že nekaj let, zato se z njimi večkrat slastijo, vendar tako velike
še ni bilo. Imela je kar 1,82 kg, kot je videti tudi na sliki, je
povsem zdrava, njeno meso je bilo snežno belo in imenitnega
okusa. Najditeljica je tudi povedala, da prašnica zraste v nekaj
dneh, potem pa začne hitro propadati. Da je ta goba zares
odlična, ocvrta na pariški način, sem se lahko prepričal tudi
sam, saj mi je najditeljica velikodušno podarila kar četrtino
gobe.	T. TAVČAR
Priliodnost
iVIestinja
Zaradi dopolnitve dolgoroč-
nega plana šmarske občine
pripravljajo javno razgrnitev
urbanistične zasnove naselja
Mestinje. Ta bo mesec dni
v prostorih občinske skupšči-
ne ter krajevne skupnosti,
v tem času pa bo tudi javna
razprava. Prihodnji razvoj
Mestinja bo v smeri osrednje
industrijske cone na območju
sedanje občine, na jugu nase-
lja, v smeri proti Kristan vrhu.
Poselitev bi širili znotraj že
pozidanega prostora, pri glav-
nem križišču pa načrtujejo
večji poslovno-oskrbni center.
BJ
Hrošči v Atomskih
Ustanovni klub UubIteUev kabrloletov
- Vsak avtomobil Ima svojo zgodbo
V	obsoteljskem termalnem
kopališču je vedno kaj zanimi-
vega, pretekla sobota pa je bi-
la v znamenju hroščev. Ne ka-
kršnih koli, to je bil dan cabri-
oletov, avtomobilov brez obi-
čajne strehe. Zato so nekateri
vozniki običajnih hroščev pri-
šli zaman.
V	soboto ustanovljeni Klub
»VW hrošč-cabriolet Atomske
Toplice Podčetrtek« se bo
v prihodnosti povezoval tudi
s podobnimi klubi iz sosednjih
držav. Lastniki avtomobilov
so povedali, da gre v bistvu za
slovensko posebnost, saj se na
tujem povezujejo predvsem
cabrioleti nasploh.
Šestnajst pravih hroščev-
cabrioletov pa je v soboto zbu-
jalo izjemno pozornost. Neka-
teri lastniki, ki so trenutno
preživljali dopust na morju, so
ga celo prekinili. Med vozili,
predvsem s štajerskega konca,
nista bila niti dva po barvi
enaka, pa tudi po izvoru imajo
pestro zgodovino. Med prede-
lanimi vozili je bil celo hrošč,
ki je, po ovinkih, zašel na Ptuj
iz daljnje Brazihje. Lastniki in
občudovalci so seveda veliko
vedeli o razstavljenih, lepo
urejenih avtomobilih. Tako
kot človek, ima tudi vsak avto-
mobil svojo posebno zgodbo.
Sobotni začetek je bil v zna-
menju hroščevske razstave
pred hotelom Atomske Topli-
ce, nato pa so imeli, v Atomski
vasi, ustanovni sestanek nove-
ga kluba. Za predsednika so
izvolili Mariborčana Draga
Brumca ter se odločili za tek-
movalno srečanje, ki bo pri-
hodnje leto v Podčetrtku. Sre-
čanja bodo poslej vsakoletna,
polaroviteljstvo pa je prevzelo
ZdraviUšče Atomske Toplice.
Zamisel o klubu je nastala
prav v Podčetrtku, kjer ima
krajanka lep primerek hrošča-
cabrioleta. Popoldan se je ko-
lona odpeljala v Olimje, na
prelepo Amonovo turistično
kmetijo. Tudi tam je bilo zani-
mivo, saj so se, med drugim,
pomerili v metanju konjske
podkve. Za prepoznavni znak
pa so bile majice ter čepice ko-
maj nekaj ur starega kluba.
BRANE JERANKO
Nova senčila pred Vrtnico. Lepa in funkcionalna, pa še veter jih
ne more odpihniti.
Kmečki praznik
v zaselku Razgor pri Dramljah so pripravili 3. kmečki praznik, kjer so se tekmovalci preizku-
sili v kmečkih opravilih: razstavljanju voza, žaganju hlodov, košnji in v vlečenju vrvi. Gledalci so
predvsem zaploskali Jožetu Jutršku iz Tmovelj, ki je najhitreje pokosil odmerjeno parcelo.
Zdenka Osec in Ruža Novak pa sta pokazali, da tudi ženske včasih močno primejo za žago, saj sta
najhitreje razžagali hlod. Najmočnejši so bili fantje iz Bovš, ki so v vlečenju vrvi premagali prav
vse izzivalce.
Čisti izkupiček bodo krajani namenili asfaltiranju dela zaselka.	EDI MASNEC
Vrtnica
premagala sonce
Potem, ko so v Celju pred
časom odprli mnogim obisko-
valcem priljubljeno Vrtnico,
so mnogi hvalili prisrčno no-
tranjo urejenost tega priljub-
ljenega gostinskega lokala.
Pred dnevi pa so nas sredi pas-
je vročine presenetili še z no-
vostjo na zunanji terasi.
Darko Mavric, obrtnik iz
Šentjurja, je zunanjost Vrtnice
opremil z izjemno lepimi in
funkcionalnimi senčili, ki so
odlična zaščita pred soncem in
dežjem. Za nabavo in montažo
je potreboval le 14 dni, senčila
pa so prav gotovo marsikatero
obiskovalko ali obiskovalca že
zaščitila pred vročim poletnim
soncem.
Darko Mavrič pravi, da je
ravnanje s senčili zelo prepro-
sto. Za zahtevnejše naročnike
obstojajo tudi električna sen-
čila in celo senčila, ki se odpi-
rajo in zapirajo s pomočjo fo-
tocelic, ki jih napaja sonce.
V MD 777 vam projektirajo,
nabavijo in montirajo tudi
zaščito za večje terase, skla-
dišča in teniška igrišča, kjer
platno lahko kombinirajo
s pleksi steklom.
EPP
Št. 31 - 5. avgust 1993
14
Mina iz Ljubljane
Odlični celjski košarkar Matjaž Tovornik o letu - Sedaj v Mariboru
Odlični celjski košarkar Mat-
jaž Tovornik o letu 84- Po šti-
rih letih v Švici sedaj v Mari-
boru Po intervjujih z Zoranom
Golcom in Alešem Pipanom je
končno prišel na vrsto tudi
tretji celjski košarkarski mu-
šketir, Matjaž Tovornik. D'Ar-
tagnana prekaljeni asi še niso
izbrali, kot kaže pa ga v Celju
še nekaj časa ne bo.
»Po odhodu Zmaga Sagadi-
na v Celju ni bilo več tako kva-
litetnega dela z mladimi. Ko
sem leta 77, pri 17 letih na
pobudo Mileta Čepina in Mar-
jana Zalesnika prestopil
k celjskemu klubu, smo tudi
pri medobčinskem ligašu Pi-
kapolonici imeli dobro zale-
dje. Že zelo zgodaj sem nabiral
izkušnje, z Milanezom, Bori-
jem Zupančičem, bratoma Sir-
ca, Zeličem, Florjanom...
S Celjem pa smo takoj postali
republiški mladinski prvaki,
leto kasneje (78) pa v Sarajevu
celo državni. Pipan je takrat
igral neverjetno, prav on mi je
dal vzdevek Ami - po že umr-
lem gledališkem igralcu Ar-
noldu Tovorniku. Kasneje je
prevladal bratov »Digl«. Že
nostalgični postajajo spomini
na zmago nad Olimpijo v fina-
lu pokalnega tekmovanja
103:79 pred 11 leti,« pripove-
duje Tovornik (202 cm).
In prav s klubom iz Tivolija
si se kasneje menjaje ljubil in
sovražil...
Še sam ne vem, česa je bilo
več. Zgodba datira v začetek
osemdesetih, ko so me rotili za
prestop. Leta 84 sem privolil
in podpisal za Olimpijo ter do-
bil golfa. Tik pred odhodom na
Japonsko z B reprezentanco
Jugoslavije, ki jo je vodil Co-
sič, sem preklical podpis. Po
23 nastopih v državnem dresu
me je v Tokiu pri večerji Krešo
vprašal: »Je lepo v Celju, kaj?«
Takoj sem vedel, da je telefon-
sko posredovala Ljubljana in
čeprav sem bil med najboljši-
mi strelci moštva, igral nisem
več, pa še golfa sem kasneje
vrnil.
Dolgo roko je imel menda
Boris Kristančič, ti pa si zame-
ro kmalu pozabil?
Leto zatem sem imel ponud-
be Cibone, Šibenke in IMT,
a sem kot že mnogo drugih
kvalitetnih slovenskih košar-
karjev tudi sam pristal pri
Olimpiji. Kot drugoligaši smo
v ligi doživeli le en poraz, uvr-
stili pa smo se celo v finale
pokala in v Nišu nesrečno iz-
gubili z IMT. Po štirih sezonah
pri Olimpiji mi je trener Vinko
Jelovac »nabil« 55.000 DEM
odškodnine, ko sem prestopil
k švicarskemu Veveyu.
Po »Tovamik natovario
Partizan« (Sportske novosti)
so v Švici bili komplimenti še
večji!
Sprva sem bil po časnikih
E.T., pa MacGywer, pozneje
Mitraljez. Za mano so ena dru-
goligaška in tri sezone v prvi
švicarski ligi pri Veveyu in
Neuchatelu, in osebni rekord
na tekmo s 67 točkami.
Se zgodba z avtom ponav-
lja? Voziš klubsko alfo 155
z napisom Neuchatel, sedaj ko
si že član »rdečega« maribor-
skega Satexa!
Pri Neuchatelu sem odigral
tri sezone, v najplodovitejši
sem zaslužil skupaj 80.000 do-
larjev. Letos pa nam je splošna
restrikcija prepolovila vse do-
hodke, po pogodbi so mi torej
še nekaj dolžni. Imam zagoto-
vilo, da bom prejel obljublje-
no, takrat pa bom vrnil tudi
avto. Z Mariborčani sem skle-
nil dobro pogodbo, zato imam
v načrtu odprtje lokala, morda
tudi fitness centra. K odločitvi
za vrnitev v domovino je pri-
spevala tudi družina, ki zahte-
va svoje, posebej sedemletna
Nuša in mali Jure.
Si pri 33 letih si že odpisal
debi v slovenski reprezen-
tanci?
Lani, ko je bil selektor Zma-
go Sagadin, sem imel težave
s poškodbo, istočasno pa je za
rakom zbolel oče. Letos poziva
ni bilo, kar sem tudi slutil. Si-
cer pa sem še vedno priprav-
ljen obleči dres z grbom,
a dvomim v vabilo.
DEAN ŠUSTER
Začetelc z llcovim
memoriaiom
Nova košarkarska sezona se
bo začela v nedeljo, 8. avgusta,
v Slovenskih Konjicah s trid-
nevnim Ikovim memoriaiom,
na katerem bodo poleg doma-
čega Cometa sodelovali še bra-
nilec naslova Croatia osigura-
nje (bivša Slobodna Dalmaci-
ja), Olimpija in Miklavž. Na
nedeljski tekmi med Konjičani
in Ljubljančani se bo od Co-
meta uradno poslovil Stoj an
Šmid.
Hokej še živi
Plačane odškodnine za Simšiča, Pajiča
In Zajca
Celjski hokej na ledu je še
minuli teden dajal vtis klinič-
no mrtvega bolnika, v petek pa
je čudežno oživel. Olimpiji je
bila praktično minuto pred
dvanajsto izplačana odškodni-
na 50.000 mark za prestop re-
prezentantov Borisa Pajiča,
Luke Simšiča in Bojana Zajca
in namesto razpada bo Celje
poseglo v boj za navišja mesta.
Po odstopu predsednika
Srdžana Džumhurja in priz-
nanju, da je klub brez prebite
pare, so se v Mestnem parku
močno zamajali temelji. Mož-
nosti za preživetje so bile mi-
nimalne tudi ob razimievanju
Olimpije in večkrat podaljša-
nemu roku za nakazilo in na
vidiku je bila celo razpustitev
članske ekipe.
Do najbolje črne variante
vendarle ni prišlo. Denar je
naposled po različnih kanalih
le prikapljal v blagajno in Ce-
lje naj bi imelo v sezoni 1993/
94 najmočnejšo ekipo v zgodo-
vini Reprezentančni pn/i na-
pad (vratar Simšič, branilca
Pajič in Zaje ter napadalci
Vnuk, Rojšek in Žolek) bo do-
bil konkurenco v drugi peter-
ki, ki bo rusko obarvana. V na-
jožjem izboru sta dva paketa
s po štirimi igralci, dokončna
odločitev pa bo padla prihod-
nji teden, ko znan tudi novi
trener. Kandidati so dva Rusa
in Čeh, ekipa pa bo s priprava-
mi začela okoli 10. avgusta, ko
bodo na drsališču v Mestnem
parku končana dela pri grad-
nji ledene dvorane in bo nare-
jen led.
Ž. Z.
Poiovica praviino napovedaia
Slaba polovica skoraj stotinje udeležencev 5. kola je pravilno napovedala, da se žoga skriva za
dvojko (manjša slika), nova igra pa je obenem tudi osvežitev za vroče dni - hokej na ledu in
iskanje številke, ki skriva plošček.
Nagrajenci: Robert Podlip-
nik iz Velenja (5000 tolarjev).
Marko Furman iz Slovenskih
Konjic (3000 tolarjev) in Stan-
ka Simiah iz Šmartnega ob
Paki (2000 tolarjev). Nagrade
bodo dobili po pošti.
Za naslednje kolo je foto-
skrivalnico spet pripravil Edi
Masnec. Na kuponu morate le
obrožiti številko, za katero
menite, da skriva plošček.
Zadnji rok za oddajo kuponov
je sobota, 7. avgusta (veljaven
je poštni žig). Naslov: Novi
tednik, Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
Št. 31 - 5. avgust 1993
15
Neolimpiiski športi
Lokosirelcl, boaybullderjl In močni za vrv v Haagu
»Svetovne igre neolimpij-
skih športov so po pripravi
skoraj isto kot svetovno pr-
venstvo, le nekaj besed bi ime-
li povedati o organizaciji,« sta
začela pogovor Zare Kranjc in
Marjan Podržaj, dva izmed pe-
terice lokostrelcev, ki so se vr-
nili iz nizozemskega Haaga,
kjer so sodelovali na letošnjih
svetovnih igrah.
Svetovne igre so pravzaprav
manifestacija neolimpijskih
športov. V Haagu je v 11-
(iievnem tekmovanju sodelo-
valo 2500 športnikov iz 62 dr-
žav, ki so se pomerili v 32 pa-
nogah in prvič predstavili tri
nove športe. »Zanimivo, da je
bilo med gledalci največ zani-
manja za body building. Poleg
tega so nam v spominu ostale
še discipline, kot so vleka vrvi,
kjer so prednjačili Irci, umet-
nostno kotalkanje, tumbling
namesto gimnastike... Name-
sto košarke je na primer korf-
ball, kjer igrajo po tri ženske
in trije moški na tri metre vi-
sok koš brez table. Na finalni
tekmi je bilo osem tisoč gle-
dalcev, ko so Nizozemci ugnali
Belgijce,« se je ob spominih
nasmejal Marjan Podržaj.
Slovenski lokostrelci so se
svetovnih igre udeležili že
tretjič. »Veliko je športnih dis-
ciplin, ki v Sloveniji obstajajo,
naših predstavnikov pa na teh
igrah ni. Na Nizozemskem se
je mnogo ljudi čudilo, zakaj ni
več slovenskih predstavnikov,
saj našo državo poznajo. Na
svetovnih igrah imajo pošten
sistem, sodelujejo lahko tisti,
ki so bili pred letom v ekipi na
svetovnem prvenstvu. Tako
imajo v drugih državah avto-
matično potnike za svetovne
igre. Nasploh igre preraščajo
v veliko manifestacijo, tudi re-
klanmo so zelo močni, saj jih
pokriva Puma,« je omenil Po-
držaj.
Rezultati lokostrelske re-
prezentance so po Žaretovem
mnenju primerljivi s splošnimi
pogoji in organiziranostjo Slo-
venske lokostrelske zveze.
»Lokostrelstvo je pač šport, ki
je bil in bo na ljubiteljski rav-
ni. Tako nimamo komu kaj
očitati. Za primer, na svetovne
igre smo potovali s svojimi
osebnimi avtomobli, medtem
ko so Madžari pripotovali z le-
talom, s sabo so imeli vodje
ekip, psihologa... Tako smo
lahko le zadovoljni z rezultati
v močni konkurenci, kot obi-
čajno smo se uvrstili v prvo
tretjino. Tako opravičujemo
naš način dela in sposobnosti.«
URŠKA SELIŠNIK
Zare Kranjc (levo) in Marjan Podržaj sta bila udeleženca sve-
tovnih iger neolimpijskih športov.
Odense igra borbeno
Publikum je pred dnevi okrepil 23-letni srednji napada-
lec Dejan Car, ki je v zadnjem hrvaškem prvenstvu za
Varteks dosegel pet golov. Do prve tekme z Odensejem sta
še manj kot dva tedna, trener Zavrl pa si je v nedeljo
ogledal igro nasprotnika.
»V prvem kolu državnega prvenstva je Odense gostoval
v Kopenhagnu pri Lundbyju, končalo se je brez golov.
Pričakoval sem, da bom videl borben nogomet z veliko
tekanja in tako je tudi bilo. Sama igra ni bila kvalitetna,
saj je bilo veliko napak pri podajanju in sprejemanju žoge.
A to me nikakor ni zmedlo. V prestopnem roku pri Oden-
seju ni prišlo do sprememb. Zvezdniki moštva so še naprej
vratar Hogh, ki je bil še najbolj zaslužen za osvojeno
točko, kamerunski reprezentant Tschami in napadalec
Elstrup, ki ima težave s poškodbo kolena in najbrž na prvi
tekmi z nami ne bo igral. Koliko odstotkov možnosti
imamo za napredovanje? Na to ne bi mogel odgovoriti kot
tudi ne, ali bomo Dance ugnali v Celju. Predvsem bo šlo za
nabiranje izkušenj in spoznavanje evropskega nogometa.
Res pa je, da so Danci ljudje kot mi in da ne izključujemo
možnosti ugodnega izida na domači tekmi,« je o vtisih
povedal Zavrl.
D.Š.
Pot V neznano
S svetovnih univerzitetnih Iger v ameriški zvezni
državi Buffalo se Je vrnil celjski plavalec Dejan
Tešovič
Pred nedavnim se je s svetovnih uni-
verzitetnih iger, ki so bile v Buffalu
v ZDA, vrnil celjski plavalec Dejan Tešo-
vič. Študentski šport je na drugi strani
oceana zelo razvit, saj služi kot nekakšen
pregled športnega pomladka, vel del uni-
verzitetnih športnikov pa se po konča-
nem študiju odloči za profesionalno ka-
riero.
»Ker se še teden dni pred odhodom ni
vedelo, ali bomo sploh na igre potovali,
kdo bo vodil reprezentanco, kdo bo tre-
ner in nenazadnje, kdo bo stvar financi-
ral, moramo biti vsi zadovoljni, da se je
dobro izteklo. Nekaj pritožb je bilo na
račvm namestitve in organizacije tekmo-
vanj, vendar moramo vedeti, da so Ame-
ričani vso zadevo počeli prostovoljno.
Sprejem je bil prisrčen, velik vtis pa je
name naredila otvoritev pred 85 tisoč
gledalci. Vse udeležence so pozdravljali
enako evforično, pripravili so veličasten
ognjemet, kakršnega ni bilo niti na olim-
pijskih igrah v Barceloni, nastopali so
številni glasbeni zvezdniki na čelu
s Kennyem Rogersom... Skratka: masa
ljudi navija, kriči in se zabava, kar člove-
ka osupne,« je začel pripoved Tešovič.
Vzporednica ZDA-Slovenija
»Same igre in nasploh študentski šport
je v ZDA sila popularen, medtem ko Slo-
venija še ni sprejeta v Mednarodno štu-
dentsko organizacijo. Javnost je živela
z igrami. Ljudje so bili prijazni na vsa-
kem koraku, prosili so te za avtogram, te
bodrili in motivirali, ne glede od kod
prihajaš, kakšne barve polti si in kakšno
uvrstitev si dosegel. Zlasti navdušeni so
bili, če si prihajal iz Evrope, kajti tam
ljudje ne potujejo veliko in ne poznajo
našega načina življenja. Dosti je takšnih,
ki sploh še niso potovali izven Buff al a.
Za našo državo niti približno ne vedo. Že
po naravi so takšni, da jih dogodki, ki
niso ravno v njihovi okolici, ne zanimajo
prav veliko. Šele ko jim poveš, da si iz
Evrope, dobijo orientacijo in ko omeniš
bivšo Jugoslavijo, potem nekako vedo,
čeprav zaradi vojne poznajo le Hrvaško
in Bosno. Preseneča jih oddaljenost Slo-
venije od prvih bojišč, kajti 400 km je
približno pol poti med Buffalom in New
Yorkom, kar je zanje nepojmljivo.«
Dvajseti in osmi
»To je bilo moje prvo potovanje
v ZDA, zato se mi je časovna razlika zelo
poznala. Na prizorišče smo prispeli osem
dni pred začetkom tekmovanj, zato sem
moral še trenirati in to brez trenerja,
z avtobusom pa smo se vsak dan po slabe
pol ure vozili do novozgrajenega bazena.
Vse se je v slabi luči poznalo pri prvem
nastopu na 400 m mešano, ko sem zase-
del 20. mesto, zadnji dan prvenstva pa
sem na 1500 m prosto že končal kot osmi.
Lahko sem zadovoljen, saj se za to tek-
movanje nisem posebej pripravljal,« je
sklenil pripoved Tešovič.
PRIMOŽ ŠKERL
V soboto pivovarji v žrebu
predicola
Dvakratni državni in pokalni prvaki, rokometaši Celja
Pivovarne Laško, so v ponedeljek začeli s pripravami na
novo sezono. Manjkal ni nihče, le Leve bo zaradi poškodbe
desnega gležnja vadil manj intenzivno. Jutri se bodo Tom-
šič, Ocvirk in Begovič odpravili na Ptuj na služenje voja-
škega roka, v Vilniusu pa se bo začela konferenca na novo
sprejetih članic Evropske rokometne zveze, tam pa bodo
opravili žreb predkol v pokalnih tekmovanjih.
Celjani so v bobnu skupaj s prvaki Belorusije, Gruzije,
Estonije, Slovaške in Makedonije. V ponedeljek bo trener
Josip Sojat za teden dni igralce popeljal na Roglo, dan
kasneje pa bo na Dunaju žreb l.kola. Moštvo bo zapustil
vratar Beno Lapajne (Velenje), na sliki pa so letošnje
okrepitve Pivovarne Laško: Silvijo Ivandija, Rolando
Pušnik in Alvaro Načinovič (z leve).
KOLEDAR
Nedeiia, 8,8.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Olimpija (18.30), Croatia-Mi-
klavž (1. kolo Ikovega memori-
ala, 20.30).
Nogomet
Četrtfinale pokala MNZ Ce-
lje (17).
Ponedeljek, 9,8.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Miklavž (18.30), Croatia-
Olimpija (2. kolo Ikovega me-
moriala, 20.30).
Torek, 10.8-
Košarka
Slovenske Konjice: Olimpi-
ja-Miklavž (18.30), Comet-
Croatia (3. kolo Ikovega me-
moriala, 20.30).
Sreda, 11.8.
Nogomet
Celje: Publikum-Zivila (pri-
jateljska tekma, 17); polfinale
pokala MNZ Celje (17).
Ziirich
v boinišnici
Pred tednom dni si je Rena-
ta Strašek na treningu pri me-
tu kopja do vsega 20 metrov
daleč znova natrgala mišico
desne roke in sezona je zanjo
končana. Po ponovitvi po-
škodbe je odpovedala nastopa
na mitingu v Ziirichu in na
svetovnem prvenstvu, včeraj
pa so ji v celjski bolnišnici
z operativnim posegom zašili
mišico. Po prvih ocenah bo re-
habilitacija trajala šest
tednov.
Mačifova zadnjič
med miadinicami
V Brnu od torka poteka
evropsko prvenstvo v strelja-
nju, na katerem Ksenija Ma-
ček (Dušan Poženel) z MK in
zračno pištolo zadnjič nastopa
v mladinski konkurenci in ra-
čuna na izboljšavo 4. mesta
z zadnjih dveh MEP. »Že na
sredozemskih igrah se je poja-
vilo nekaj novih, zelo dobrih
tekmovalk in pričakujem, da
jih bom zopet srečala na Če-
škem, a da bom tudi prekinila
serijo uvrstitev na najbolj neh-
valežno mesto,« je dejala pred
odhodom.
B.S.
Stebiovnilcova ob
bron
Na mladinskem aletskem
EP v San Sebastianu je Ve-
lenjčanka Jolanda Steblovnik
(na sliki) v teku na 800 metrov
s časom 2:08,54 zasedla 4. me-
sto in za 41 stotink zgrešila
bronasto kolajno. Veliko slab-
še pa je nastopal celjski skaka-
lec v daljavo Gregor Cankar,
ki je v kvalifikacijah ob enem
prestopu skočil 701 in 677 cm,
kar je bilo seveda premalo za
uvrstitev v finale (724 cm).
Zabava ob
bazenu
Na celjskem bazenu je letos
živahno kot še nikoli. Poleg
običajne ponudbe in veliko
možnosti športne zabave se ob
petkih zvečer igrajo vaterpol-
ski turnirji četvork. Pravila
igre so nekoliko omiljena,
igrišče je manjše, v ekipi pa
mora biti vsaj eno dekle in
največ en bivši vaterpolist. Ve-
liko zanimanja so turnirji
vzbudili med celjskimi šport-
niki. Prednjačijo odbojkarji.
nekaj je tudi rokometašev in
košarkarjev ter seveda seda-
njih in nekdanjih plavalcev.
Tudi gledalcev je veliko, ki se
zabavajo predvsem ob Opazo-
vanju znanih celjskih športni-
kov (Žilnik, Lapajne, Mest
nik), nevajenih vodne igre
z žogo. Prijavnina za nastop je
300 SIT.
P.O.
Miting v Lovcu
Na enem največjih letalsk;
mitingov bodo v soboto, 7. t.iu.
na letališču v Levcu sodeloval:
številni domači piloti z jadral-
nimi, motornimi, poslovnimi
in ultra lahkimi letali, heJi-
kopterji, program pa bodo po-
pestrili še padalci. Osrednja
točka bo zbijanje balono^
z motornimi letali na višini
med 50 in 100 metri. Program
se bo začel ob 14. uri in bo tra-
jal do večera. Aero klub Celje
pripravlja prireditev ob 65-
letnici delovanja, njihov naj-
boljši motorni pilot Leon Bau-
er pa te dni na Madžarskem
nastopa na evropskem prven-
stvu v natančnem letenju.
F^^S^RAMA
Plavanje
Državno prvenstvo
Šprint (Maribor): članice
- 50 m hrbtno: 1. Tanko 33,90;
50 m delfin: 2. Glavan 31,22;
mladinci: 50 m prosto: 1. Ju-
rak 24,98; 50 m prsno: 1. Jurak
31,13 (drž. mlad. rek); kadeti-
nje: 50 m delfin: 1. Roš (vsi
Neptim) 32,70.
Pionirji: 200 m prosto: 2.
Valcl 2:15,57; 400 m prosto: 2.
Valcl 4:46,86, 3. Primožič
4:52,16; 100 m delfin: 1. Valcl
1:09,10; 200 m delfin: 1. Valcl
2:30,60; 100 m hrbtno: 1. Valcl
1:10,15; 200 m hrbtno: 1. Valcl
(Vel) 2:28,22; 4x100 m prosto:
1. Velenje 4:17,94; 4x200
m prosto: 2. Velenje 9:22,55;
4x100 m mešano: 1. Velenje
4:53,85.
Pionirke: 100 m prosto: 2.
Valcl 1:05,93; 200 m prosto: 2.
Valcl (Vel) 2:21,50; 800 m pro-
sto: 3. Roš (Nep) 10:10,66; 100
m prsno: 3. Udovčič (Vel)
1:28,88; 100 m delfin: 3. Pečar
(Nep) 1:16,79; 200 m delfin: 3.
Pečar (Nep) 2:43,47; 100
m hrbtno: 1. Valcl 1:13,82; 200
m mešano: 1. Valcl (Vel)
2:40,88, 3. Roš (Nep) 2:46,42;
400 m mešano: 1. Valcl (Vel)
5:46,54, 2. Roš (Nep) 5:46,62
4x200 m prosto: 2. Neptun
10:05,74.
Triatlon
Evropska serija
Novo mesto: 1. Kioro (Fin)
3:46,49, 28. Tanko 4:32,52, 43.
Pire 5:03,25, 52. Škapin
5:25,23. Odstopila: Mraz,
Ibraimov (vsi Celje). Uvršče-
nih 61 tekmovalcev. Uvrstitve
v posameznih panogah: plava-
nje (2,5 km): 20. Tanko, 54.
Pire, 61. Škapin; kolesarjenje
(80 km): 30. Tanko, 47. Ška-
pin, 48. Pire; tek (20 km): 29.
Pire, 32. Tanko, 47. Škapin.
Dobra organizacija za reicorde
y nedeljo so se v Gornjem Gradu pomerili lokostrelci, ki so
kljub odsotnosti tujcev dosegli lepe rezultate.
Na tekmi so sodelovali tudi reprezentanti ki so se vrnili
z svetovnih iger neolimpijskih športov. Med člani je zmagal
reprezentant in domačin Zare Kranjc, doseženi pa so bili trije
najboljši rezultati v državi. Nove državne rekorde so dosegli
Ksenija Podržaj (Šenčur) med članicami prosto, Gregor Kranjc
(Gornji Grad) med mladinci instiktivno in Matej Krumpesta
(Kamnik) med člani prosto. Po mnenju vseh tekmovalcev je bila
nedeljska tekma odlično pripravljena, ter da lahko Gorenje-
grajci brez težav štartajo na organizacijo tekme Alpe-Jadra;
prihodnje leto.
US
Št. 31 - 5. avgust 1993
16
•	Gospa s Čopove je v to-
rek, 27. julija, sporočila na
policijsko postajo, da je po-
noči neznana oseba strelja-
la v okno njenega stanova-
nja, in da se to ni zgodilo
prvič, je še dodala. Policisti
so vzeli sporočilo na znanje
in zdaj neznanega snajpe-
rista vneto iščejo.
•	Neka oseba iz Podgorja
je bila istega torka zvečer
zelo huda, ker jo je motila
glasna muzika, ki naj bi že
ves dan prihajala iz sose-
dove hiše. Policisti so po-
tem ugotovili, da gre za
skupino muzikantov, ki je
pridno vadila svoje glasbe-
ne štiklce, opozorilo pa
vzela zelo resno in s tem
ugodila sosedovim občut-
ljivim čutilom.
•	V torek ponoči so jo po-
licisti mahnili posredovat
pred gostinski lokal Ljub-
ljančan, kjer naj bi se raz-
vijal pretep. Kot se je po-
tem ugotovilo, je v pretepu
sodelovala tudi oseba, ki je
klicala na pomoč, Martin
M., ostali sotepci pa so bili
Marko M. ter Djoni M. in
Marjan M. Petelini, ki si
zaradi M-jev niso v žlahti,
bodo morali k sodniku za
prekrške.
•	V torek ponoči so za in-
tervencijo zaprosili iz go-
stišča Arbanas, kamor sta
se pred napadalnim mo-
škim zatekli dve mladenki.
Povedali sta, da gre za
Srečka H. iz Žalca, ki je
težil svoji bivši najdražji,
njeno prijateljico pa je po-
častil z brcami. S tem po-
četjem si je prislužil sodni-
ka za prekrške.
•	V sredo zvečer je Mitja iz
Levca prijavil, da ga je na
Čopovi ulici napadel moža-
kar in ga telesno poškodo-
val. Tudi Drago B. iz Celja
bo v kratkem gost sodnika
za prekrške.
•	V četrtek okoli polnoči
so klicali stanovalci iz Uli-
ce frankolovskih žrtev.
Tam naj bi se hudo godilo
ženski, ki kriči in vpije na
pomoč, ker jo tepe moški
osebek. Policisti so se nato
srečali s skupino ponočnja-
kov, v kateri je bila tudi
nažgana Tatjana, njen bra-
tec pa jo je hotel na vsak
način spraviti domov. Ker
pa so bili njegovi prepriče-
valni prijemi preveč trdi in
moteči, bo moral k sodniku
za prekrške tudi bratec.
•	Eni se potijo od garanja,
drugim pa se zaradi tega
kravžljajo živci. Nekaj ta-
kega se je dogajalo prejšnji
četrtek zvečer, ko so na po-
licijsko postajo poklicali
popenjeni stanovalci iz
Gregorčičeve, ki so se zgra-
žali nad hrupom, ki ga mo-
rajo poslušati že ves teden.
Ko so policisti hoteli utiša-
ti razgiajače, so ugotovili,
da gre za celjsko folklorno
skupino, ki pridno vadi za
bližajoče se turnejo. Če kdo
hoče najti dlako v jajcu, jo
zagotovo najde. Četudi je
jajce gnilo in iz njega
smrdi.
•	V petek zvečer si je go-
spa Marija L. iz Iršičeve
ulice krajšala čas tako, da
je metala steklenice skozi
okno. Nenavadna užitkari-
ca bo svoje početje razloži-
la sodniku za prekrške.
•	V petek ponoči je Franci
prijavil, da so ga pred loka-
lom Oaza na Stanetovi uli-
ci pregarbali neznanci.
Možje postave so potem
ugotovili, da so bili nočni
pretepači Branko B.&Co.
M. A.
Kronologija smrtonosne Siovenilie
Prometna (ne)varnost na Slovenikl se v letu 1993 slabša
Statistični podatki o pre-
metnih nezgodah na celj-
skem delu Slovenike kažejo,
da se lanski »črni julij« na-
daljuje tudi v letošnjem letu.
Minilo je komaj nekaj dni od
prve obletnice najhujše pro-
metne nezgode v Sloveniji
(črni četrtek, 17. julija 1992),
ko je v nezgodi umrlo vseh
deset udeležencev. V pone-
deljek, 2. avgusta pa smo bili
spet priča hudi nezgodi,
v kateri so umrle tri osebe,
ena pa je bila hudo telesno
poškodovana.
V prvem polletju 1993 se je
na tej cesti pripetilo dva-
najst hujših prometnih nez-
god, v enakem obdobju lani
pa le pet, od katerih se je ena
končala s smrtjo udeleženca.
Tako kot lani, je bil tudi le-
tos na tej cesti najbolj čm
mesec julij, ki se je potegnil
še v avgust. Do tega časa je
lani v osmih nezgodah umrlo
štirinajst oseb, letos pa v šti-
rinajstih nezgodah šest oseb.
Poleg teh najhujših nezgod
se na tej cesti pripeti letno še
okoli petdeset lažjih nezgod,
pri katerih nastane samo
gmotna škoda in v katerih je
največkrat udeležen le po en
voznik, ki zaradi utrujenosti
ali neprimerne hitrosti zape-
lje s ceste.
Kot pri lanski najhujši
nezgodi, je tudi zadnjo tra-
gično nezgodo, ki se je pripe-
tila ta ponedeljek v predoru
Pletovarje, povzročil tujec.
Tujci in zdomci so tudi sicer
kar pogosti povzročitelji hu-
dih nezgod na tej cesti. Ta
podatek kaže na to, da ti
vozniki Sloveniko največ-
krat zamenjajo za klasično
avtocesto in zapeljejo na levi
vozni pas, misleč, da gre za
enosmerni promet.
Ali je tako razmišljal tudi
avstrijski voznik športne to-
yote, ki je v ponedeljek
v predoru Pletovarje nena-
doma zapeljal na levo? Ali je
bil vzrok utrujenost ali kaj
drugega, najbrž ne bomo ni-
koli izvedeli. Voznik je kma-
lu po nezgodi v celjski bol-
nišnici poškodbam podlegel,
voznik in sopotnik nasproti
vozečega avtomobila R-5 pa
sta umrla na kraju nezgode,
medtem ko je bil drugi so-
potnik hudo telesno poško-
dovan. Najbolj srečno jo je
odnesel voznik zastavinega
juga, ki je vozil pred vozilom
R-5, in v katerega je najprej
trčil voznik toyote, kin je pri
tem oplazil levi bok vozila
jugo 45 koral.
Ob tovrstnih nezgodah se
takoj vprašamo, kje je bila
v tem času policija in kaj de-
la. Glede na to, da je Slove-
nika že postala cesta smrti,
je prisotnost policistov na tej
cesti že tako rekoč nepresta-
na. In tako je bilo tudi tega
nesrečnega ponedeljka, saj je
bil policist celjske prometne
policije skoraj očividec nez-
gode, ko je na drugem koncu
predora kontroliral promet.
Pozneje je povedal, da je
strahovito trčenje povzročilo
takšen pok, da je v prvem
trenutku pomislil, da se po-
dira predor.
Celjski prometniki, ki so
na Sloveniki prisotni skoraj
brez prestanka ugotavljajo,
da samo njihov nadzor in
kaznovanje ne zadostujeta
za boljšo prometno varnost
in za zmanjšanje števila pro-
metnih nezgod. Promet na
Sloveniki se je v zadnjih
dveh letih, po navedbah
vzdrževalcev cest, povečal za
več kot 30 odstotkov, največ
na račun tovornega prometa.
Takšna gostota vozil na cesti
povzroča, da se promet po-
časneje odvija, to pa voznike
s slabo prometno kulturo na-
ravnost sili k nepremišljene-
mu prehitevanju in s tem
k velikim hitrostim, kar je
tudi najpogostejši vzrok za
prometne nezgode.
Med vozniki, ki vozijo po
Sloveniki, se je že kar uve-
ljavila praksa, da počasnejša
vozila vozijo po odstavnem
pasu, če pa se takšen voznik
slučajno ne umakne na od-
stavni pas, pa ga vozniki v to
prisilijo s tem, da ga prehite-
vajo, čeprav iz nasprotne
strani vozijo druga vozila.
Na tak način oziroma z vož-
njo v tako imenovane škarje,
prisilijo voznika prehiteva-
nega vozila kot tudi voznika
nasproti vozečega vozila, da
se umakneta na odstavna
pasova in tako preprečita tr-
čenje.
Policisti pri nadzoru pro-
meta pogosto ugotavljajo še
veliko hujše kršitve in ne-
varna prehitevanja, saj se
nemalokrat pripeti, da isto-
časno prehitevata v škarje
kar dva voznika, vsak iz dru-
ge smeri. Tako se nemalo-
krat dogaja, da so na vozišču
vzporedno štiri, včasih pa
tudi pet ali šest vozil. Neka-
teri vozniki so celo tako pre-
drzni, da voznike v policij-
skih vozilih prisiljujejo, da
bi se umaknili na odstavni
pas s tem, ko jim pošiljajo
svetlobne signale.
Poleg rednega nadzora
prometa, ki ga izvajajo poli-
cisti, se pogosto poslužujejo
tako imenovanega skupin-
skega dela, ko z več patrulja-
mi, radarji in policisti v civi-
lu nadzirajo promet. Pri
takšnem delu je nujno sode-
lovanje več policijskih postaj
ali celo uprav za notranje za-
deve. Pri enem takšnih nad-
zorov na Sloveniki konec
meseca julija, so policisti
ugotovili kar 133 kršiteljev
cestnoprometnih predpisov.
V štirih primerih so policisti
podali predloge sodnikom za
prekrške, v ostalih primerih
pa so izrekli mandatne kaz-
ni. Najpogostejše kršitve so
bile iz naslova nepravilnega
prehitevanja in prekoračih
hitrosti.
Ob takšnih podatkih je le
še upati, da bodo kazni in
opozorila pri voznikih dose-
gla svoj namen, zaključujejo
svojo oceno v Inšpektoratu
policije UNZ Celje.
M. AGREŽ
Smrt kosila na Sloveniki
Na hitri cesti, imenovani
Slovenika, se je v ponedeljek,
2. avgusta ob 6.17 uri, spet pri-
petila prometna nezgoda, ki je
terjala tri človeška življenja.
Emst Martin Kuzmits (29)
iz Avstrije je vozil osebni avto-
mobil, športni model toyote, iz
smeri Celja proti Mariboru.
V predoru Pletovarje na hitri
cesti je iz neznanega vzroka
zavil v levo in oplazil osebni
avtomobil zastava yugo 45, ki
ga je vozil 40-letni Anton Ko-
lar iz Zbelovega, nato pa čelno
trčil v drug nasproti vozeči
osebni avtomobil R-5, ki ga je
vozil 39-letni Štefan Kovač iz
Murske Sobote. Voznik Kovač
in njegov sopotnik na zadnjem
sedežu, 52-letni Jožef Mlakar
iz Pesnice, sta na kraju nesreče
umrla, voznik Kuzmits je iste-
ga dne umrl v bolnišnici, hude
telesne poškodbe pa je utrpel
sopotnik na prednjem sedežu
Kovačevega vozil^ 3 3-letni
Anton Vučkovič iz Žič.
M. A.
V razbitinah na Slovmki so spet ugasnila tri življenja.
Foto: EDI MASNEC
PROMETNE NfIGODE
iViotorlst v avto
Na križišču Prijatljeve ulice
in dovozne ceste do garažnih
hiš na Milčinskega ulici v Ce-
lju, se je v sredo, 28. julija do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda na vozilih pa znaša oko-
li 45 tisoč tolarjev.
Kari Meh (50) iz Zadobrove
je vozil osebni avtomobil po
dovozni cesti do garažnih hiš
in nato zavil na prednostno
Prijatljevo ulico. To je storil
v trenutku, ko je po tej ulici
pripeljal 72-letni voznik mo-
tornega kolesa, Evgen Bizjak
iz Celja, ki je trčil v osebni
avtomobil, padel po vozišču in
pri tem utrpel hude telesne po-
škodbe.
izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti v naselju
Lačja vas na Mozirskem se je,
v petek 30. julija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno po-
škodovala.
Trinajstletni G.B. iz Skorna
pri Šoštanju, je vozil kolo
z motorjem iz smeri Kokarij
proti Lačji vasi. Ko je pripeljal
v neposredno bližino stano-
vanjske hiše Lačja vas 1, je
izgubil oblast nad vozilom in
padel po vozišču.
Nezgoda v Dramljah
Na regionalni cesti, izven
naselja Dramlje, se je v petek,
30. julija dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpel 13-letni
kolesar, nastala pa je tudi
gmotna škoda v višini okoli 20
tisoč tolarjev.
Iz smeri Vodul proti Dram-
Ijam je vozila skupina treh ko-
lesarjev, kot zadnji v skupini
pa je vozil 13-letni F.Z. iz Dra-
melj. Ko je skupina pripeljala
do križišča z lokalno cesto, je
F.Z. nenadoma zavil v levo, in
to v trenutku, ko je kolesarje
prehiteval voznik osebnega
avtomobila, 24-letni Jurij Mir-
nik iz Starih Slemen. Osebno
vozilo je potem trčilo v kole-
sarja F.Z., ki je padel po vo-
zišču.
Kolesar padel po
cesti
Na lokalni cesti v naselju
Lopata pri Celju se je minuli
petek ponoči pripetila nezgo-
da, v kateri se je hudo telesno
poškodoval kolesar.
Branko Nareks (44) iz Gori-
ce pri Šmartnem je vozil kolo
iz smeri Ostrožnega proti
Šmartnemu v Rožni dolini.
V bližini hiše Lopata 20 pa je
padel po vozišču in se hudo
poškodoval.
Stopil pred avto
Na Kidričevi cesti v Rogaški
Slatini se je v soboto, 31. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša okoli 25 ti-
soč tolarjev.
Budimir Čosovič (37) iz Za-'
greba je vozil osebni avtomo-
bil po Kidričevi cesti iz smeri
Celjske ceste. Pri stavbi TVD
Partizan je na vozišče nenado-
ma stopil 19-letni Boris Stojn-
šek iz Rogaške Slatine. Voznik
avtomobila je močno zavrl,
a je kljub temu zadel pešca, ki
ga je vrglo na pokrov motorja
in nato odbilo na pločnik.
Št. 31 - 5. avgust 1993
171
Umor v Jakobu,
storilec v boinišnici
šentjurski policisti so v to-
rek, 3. avgusta dopoldne, pre-
jeli iz šentjurskega zdravstve-
nega doma sporočilo, da so
v kraju Jakob v bližini Šent-
jurja, na dvorišču ene od kme-
tij, svojci našli v zgodnjih ju-
tranjih urah mrtvega Stanka
Grdino, starega enainsedem-
deset let.
Že takoj na začetku preiska-
ve so strokovnjaki posumili,
da gre za nasilno smrt, kar si je
bilo mogoče razlagati iz ran na
glavi umrlega, ki naj bi bile
povzročene z neznanim pred-
metom. Nadaljnja preiskava je
ta sum potrdila. Stanko Grdi-
na je bil umorjen s kovinsko
zobato koso od motorne žage
okoli tretje ure na dvorišču
svoje stanovanjske hiše. Kma-
lu je bil znan tudi storilec tega
dejanja. Gre za 49-letnega Ota
R., ki so ga zaradi duševnih
motenj prepeljali na nevropsi-
hiatrični oddelek celjske bol-
nišnice v Vojniku.
M. A.
Gorelo
v pražarni
v torek, 27.julija okoli
poldneva, je zagorelo
v pražarni kave v Mozirju.
Vzrok požara je bil nenad-
ni izpad električnega toka,.
ki je povzročil ustavitev'
prezračevalnih naprav.
Ogenj je, čim se je zmanjša-
la temperatura v peči, sam
ugasnil, kljub temu pa je
lastnik pražame oškodo-
van za okoli 450 tisoč to- ,
larjev.
mini KRIMICi
Račji plen
v času od 25. do 26. julija je
neznanec ukradel šest rac, ki
so bile zaprte v nezaklenjenem
zabojniku pred gospodarskim
poslopjem v kraju Dol pod
Gojko. Lastnik Marko Z. je
oškodovan za okoli 6 tiso-
čakov.
Ukradel zlatnino in
denar
v torek, 27. julija med 12. in
14. uro, je neznani storilec iz-
koristil odsotnost Pavle P. iz
Prebolda in tako zlahka izpe-
priplezal do balkona v pritlič-
ju, tam pa z odprtim oknom ni
imel nobenih težav. Iz stano-
vanja je potem odšel s petimi
zlatimi prstani, bankovcem za
200 mark in z dvema sloven-
skima pettisočakoma. S tem je
lastnico oškodoval za 136 tisoč
tolarjev.
Ukradel blagajno
v noči na ponedeljek, 26. ju-
lija, si je neznani storilec za
svoj tatinski podvig izbral bife
Cerovec v Rogaški Slatini.
V notranjost je prišel skozi
okno in iz tamkajšnjega skla-
dišča ukradel železno oriročno
blagajno, v kalen je Dilo so
tisoč tolarjev gotovine.
Toaleta z markami
in čeki
V skladišču trgovine Mi-Mi
v Šaleku pri Velenju se je v po-
nedeljek, 26. julija, mudil nez-
nanec, ki je tam zagledal to-
aletno torbico, ki ga je tako
zamikala, da jo je odprl, jo
pregledal, potem pa iz nje po-
tegnil 4.350 mark ter 64 čekov
različnih bank. In odšel v nez-
nano, seveda.
v
Aiko, niko in
žvečilko
v noči na 28. julij je nezna-
nec vlomil skozi stranska vra-
ta prodajalne z mešanim bla-
gom v Štorah, ki je last Andre-
ja Š. iz Kompol. Odnesel je več
steklenic z žganimi pijačami,
nekaj zavojev cigaret in žve-
čilne gumije. Vse skupaj je
vredno okoli 20 tisoč tolarjev.
Tat s sabljo
v času od 26. do 28. julija je
neznani storilec vlomil skozi
okno, da je prišel v notranjost
stanovanjske hiše v Proseni-
škem, last Damjana V. Iz hiše
je odnesel videorekorder, svoje
»viteštvo« pa je izkazal tudi
s tem, ko je ukradel še sabljo
starinske vrednosti. Lastnika
je oškodoval za okoli 60 tisoč
tolarjev.
Ukradel zadružno
trgovino
v noči na 29. julij je nekdo
vlomil v prodajalno Kmetijske
zadruge Šmarje pri Jelšah
v Šentvidu pri Grobelnem. To-
vor, ki ga je ukradel, je bil
precej obilen: motoma žaga
husqvama, multipraktik, kot-
ni brusilni stroj, električni vr-
talni stroj in videorekorder.
S tatvino je to zadružno pro-
.aajciiiiu usKouuvai za uKOli 135
tisoč tolarjev.
Isti storilec?
v noči na 29. julij je bilo
vlomljeno tudi v prodajalno
TP Jelša v Šentvidu pri Gro-
belnem. Storilec je iz skladišč-
nih prostorov in iz bifeja ukra-
del kar precejšnje število za-
vojčkov cigaret, saj je Jelšo
oškodoval za 150 tisoč tolar-
jev. Zdaj ima storilec kar dvoj-
ni problem: kako se izmuzniti
roki pravice in kako cigarete
čimprej spraviti v promet ozi-
roma prodajo.
Okradei
okrepčevalnico
v noči na 29. julij je neznani
storilec vlomil v okrepčevalni-
co Lucky, ki je postavljena na
parkirišču na Lopati pri Celju.
Ukradel je registrsko blagajno
z nekaj malega gotovine, radi-
okasetofon ter alkoholne pija-
če, sladoled in cigarete. Last-
nik je s tem oškodovan za pri-
bližno 90 tisoč tolarjev.
Črna skrinjica
Minuli petek, nekaj pred
poldnevom, je neznanec prišel
skozi nezaklenjena vhodna
vrata v stanovanje v hiši v Go-
tovljah. Iz spalnične omare je
potegnil črno plastično škatlo,
v kateri je imela oškodovanka
shranjenih 2.100 nemških
mark.
Akcijski krimič na
policijski postaji
Ker je bilo v petek, 30. julija
zvečer, v gostinskem lokalu
Zlati križ v Novem Celju pre-
cej vroče in napeto, sta morali
posredovati dve policijski pa-
trulji oziroma pet policistov.
Ti so se tam srečah s 26-
letnim Andrejem S. iz T^o-
velj in 24-letnim Markom S. iz
Pariželj, ki nista kazala prav
noDerun znamenj, da bosta
s kršenjem javnega reda in mi-
ru prekinila. Ker sta bila oba
pijana, so poUcisti presodili,
da je zanju najprimernejše.
mesto policijski prostor za pri-
držanje oziroma treznjenje.
Ko so ju pripeljali v stavbo
UNZ v Celju, da bi se v govo-
rilnici PP Celje z njima pome-
nili, je Andrej pograbil večji
stekleni pepelnik in ga kanil
vreči policistu v glavo. To mu
je policist preprečil, Andrej pa
je bil tako zelo srdit, da ga je
potem s pepelnikom udaril po
glavi in ga hudo telesno po-
škodoval. V istem času pa se je
v sosednji govorilnici, kjer je
sedel Marko Š., dogajalo nekaj
podobnega. Marko je namreč
z obema rokama in z glavo
udaril v vrata in jih poškodo-
val ter bil proti policistom
nasploh zelo sovražno qa^tro-
jen. Seveda so oba storilca po-
licisti po teh incidentih obvla-
dali in ju spravih v prostor za
pridržanje. Čakata pa ju dve
zoprni (prisluženi) poti: ena
k sodniku za prekrške in ena
na sodišče.
Skozi stranišče
v gostišče
Prejšnjo soboto v času med
2. in 7. uro je neznani storilec
priplezal v notranjost gostišča
v Konjiški vasi skozi okoli tri
metre visoko straniščno okno.
Kot vse kaže, si je svojo vlo-
milsko pot strasiral že prejšnji
dan, ko je to okno z notranje
strani odprl, naslednje jutro
pa je k steni prislonil lestev in
tako zlahka vstopil v notra-
njost gostišča. Tam je ukradel
radiokasetofon, deset zavitkov
cigaret in nekaj steklenic žga-
nih pijač. Lastniku Romanu B.
iz Zeč je s tem povzročil za
okoli 25 tisoč tolarjev škode.
Črna blagajna
Precej podobni krimič kot
prejšnji se je zgodil v petek
ponoči, ko je neznani storilec
vlomil v stanovanjsko hišo
v Topolšici. Tudi v tem prime-
ru je storilec stopil v spalnico,
kjer je ukradel dve denarnici,
v katerih je imel oškodovanec
27 tisoč tolarjev, v omari pa je
našel prenosno kovinsko črno
blagajno, v kateri je bilo
spravljenih 43 tisoč tolarjev.
Lakotnikl
Minulo nedeljo ponoči so
neznani storilci preplezali
ograjo letnega kopališča v Slo-
venskih Konjicah in vlomili
v tamkajšnji kiosk, last Alek-
sandra F. Tatinska druščina si
je lakoto potešila z nekaj
štručkami za hot dog, žejo pa
pogasila s sladoledi.
Izginil audi
v ponedeljek, 2. avgusta po-
noči, je neznani storilec odpe-
ljal osebni avtomobil znamke
audi 80 turbo diesel letnik
1991, ki je bil parkiran na dvo-
rišču stanovanjske hiše v Grli-
čah na Šmarskem. Avto ima
registrski tabUci NM 180-700,
vreden je okoli poldrugi mili-
jon tolarjev, oškodovanec pa je
Edvard Jagodič iz GrUč.
M. A.
Granate v Tepanju
Nemalo je bil Slavko Gošnik iz Tepanja 129 presenečen,
ko je v torek, 27. julija popoldne našel v kupu zemlje 35
topovskih granat.
Kot je povedal, je to zemljo lani pripeljal iz Slovenske
Bistrice, kjer so izvajali zemeljske izkope za Steklarno.
Preiskovalci so ugotovili, da so granate iz časa druge
svetovne vojne. Naslednji dan je Slavko našel na istem
kupu zemlje še 22 enakih granat, za imičenje vseh pa je
poskrbel pirotehnik Zavoda za požarno varnost v Celju.
M. A.
Hmeljarska 3, Žalec
tel.: 714-251
fax.: 711-180
OBVESTILO
VLAGATELJEM
Banka zaupanja in poslovnosti
OBRESTNE MERE ZA MESEC A VGUST1993
NOVOST: TOLARSKO VARČEVANJE
Z DEVIZNO KLAVZULO
Blagajniški zapisi Hmezad banke, d.d.
-	nad 1 mesec	devizna klavzula +6%
-	nad 3 mesece	devizna klavzula +7%
-	nad 6 mesecev	devizna klavzula +8%
Poleg omeiyenih možnosti yarcevaiya oprav^amo:
—	menjalniške posle
—	plačilni promet
—	vodenje žiro računov
NOVOST: TEKOČI RAČUNI (provizije ne zaračunavamo!)
Priporočamo vam tudi našo plačilno kartico!
HMEZAD BANKA d.d. - POŠTENO OBRESTOVANO ZAUPANJE
št. 31 - 5. avgust 1993
18
Letošnji »Grand prix« ho na Ptuju
Pred 4. tekmovanjem radUskllt postaj Slovenije
Letošnji festival regionalnih in lokal-
nih postaj Slovenije, ki so vključene
v Združenje radijskih postaj Slovenije,
bo od 26. do 28. oktobra na Ptuju. Pripra-
vil ga bo Zavod za časopisno in radijsko
dejavnost Radio Tednik Ptuj, na njem pa
bodo slovenske lokalne in regionalne ra-
dijske postaje predstavile svojo najboljšo
produkcijo.
Radio Celje se je doslej dvakrat udele-
žil tega tekmovanja in leta 1991 osvojil
tretje, lani pa drugo mesto skupaj s Ko-
roškim radiem. V posamičnih konkuren-
cah pa je naš radio osvajal tudi prva
mesta (predlani za glasbeno oddajo in
lani za osrednjo informativno oddajo
Kronika).
Letos se bodo radijske postaje pomeri-
le v naslednjih kategorijah: v osrednji
informativni oddaji, ki je lahko dolga do
največ 15 minut, v komentarju (zadeve
lokalnega in regionalnega značaja, pred-
vajane v informativnih oddajah), v glas-
beni oddaji (30 minut), v kontaktni od-
daji (45 minut), v radijski reportaži (30
minut), v samoreklamnem spotu (do
1 minuto) ter v epp produkciji (3 minute).
Tekmovalni teden, torej čas predvajanja
teh oddaj, mora biti od 27. septembra do
3. oktobra. V tekmovalnem programu
lahko namreč sodelujejo samo oddaje, ki
so bile predvajane v tekmovalnem tednu.
Oddaje, za katere se bo ugotovilo, da so
bile pozneje dodelane, bo žirija izločila.
Izdelke bosta ocenjevali dve tričlanski
komisiji v skladu z določili Pravilnika
festivala radijskih postaj Slovenije.
Festival se bo uradno začel 26. oktobra
ob 15. uri s pogovorom s predsednikom
slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom.
Če bodo v Ptuju do začetka festivala od-
prli Terme Ptuj, bo festival v novem ter-
malnem letovišču, sicer pa v motelu Pod-
lehnik v idiličnem okolju vinorodnih
Haloz.	ROBERT GORJANC
VROČI CE
Zadnji iirog
Potem, ko je bila v prejš-
njem predtekmovalnem krogu
zasedba nadvse solidna, se
v zadnji stopnički kvalifikacij
spet srečujemo s skromnim
odzivom. Slika je namreč ena-
ka prvemu kolu, v katerem
smo izmed dveh prijavljenih
izbrali eno. Tako bo tudi v ju-
trišnjem Vročem CE. To pa po-
meni, da se število tistih kan-
didatk, ki so že izpadle v pred-
tekmovanju in imajo možnost
uvrstitve v finale na podlagi
»obračuna« glasov - s treh
predvidenih prostih mest raz-
širi na štiri.
Torej, kar preverimo. Do
zaključka redakcije so (po šte-
vilu glasov) takorekoč v finalu
naslednje kandidatke: Marja-
na Kolar (skupaj 78 glasov),
Sergeja Štefančič (27) in Ro-
mahirCesnik (24). Ostale koti-
rajo malce slabše, toda vsaj za
eno (četrto) pozicijo, ki še vodi
v finale, imajo možnost prak-
tično še vse. No, prav mogoče
pa je, da se bo v tem tednu - do
petka, ko bomo »računali«
- nabralo še precej glasovnic.
Zato naj omenjeni rezultati
nobeni ne stopijo v glavo, češ
»sem že na konju«.
In zakaj tudi v tej številki
Novega tednika objavljamo
glasovnico, če pa se že jutri
»vse neha«? Zato, ker t.i. pora-
ženka v jutrišnjem »dvoboju«
ne bi imela enakih možnosti
(glasovanja prek NT), torej po-
pravnega izpita njenih simpa-
tizerjev. Skratka, kuponček na
tej strani je tako namenjen le
tisti, ki bo potegnila krajši ko-
nec. Lahko pa se zgodi, da bo
Sandra Andrašič iz Ulice Mi-
loša Zidanška 9 a v Šentjurju,
je stara 18 let. Visoka je 170
cm, težka 52 kg. Ima sivo zele-
ne oči in svetlo rjave lase. Ra-
da plava in bere, po horoskopu
je rojena v znamenju kozo-
roga.
Lidija Pratnemer iz Mestnega
trga 15 v Slovenskih Konjicah
je stara 18 let. Visoka je 172
cm, njena teža je 53 kg. Ima
rjave oči in temno rjave lase.
Njen hobby sta glasba in ma-
nekenstvo. Rojena je v zname-
nju škorpijona.
jutri glasovanje tako napeto,
da bo tudi »poraženka« dobila
lepo število glasov, denimo,
čez trideset. V tem primeru je
»notri« (seveda pod pogojem,
da ostale kandidatke med ted-
nom ne profitirajo kaj prida).
Kakorkoli, jutri bo verjetno
vse jasno. Kot je jasno to, da
bo finale na Dobrni, 20. avgu-
sta. In da se bodo prve tri, ki
bodo izpolnjevale pogoje za
udeležbo na izboru za Miss
Slovenije, tja tudi uvrstile.
inšpeiftor Kamilo
Po dveh letih se je na celj-
sko radijsko sceno vrnil in-
špektor Martinček alias Ka-
milo Lorenci. Sodeč po šte-
vilnih klicih in pripravljeno-
sti za sodelovanje pri odkri-
vanju zapletenih detektiv-
skih primerov, so poslušalci
inšpektorja Martinčka zelo
pogrešali.
Kamilo včasi pripravi bolj,
včasih manj zapleten primer,
seveda pa ga skoraj nikomur
ne uspe razvozlati že po pr-
vem namigu. Inšpektorju
Martinčku še dolgo ne bo
zmanjkalo primerov, zato
boste Inšpektorju Martinčku
lahko pomagali vsaj do
10. septembra, torej do kon-
ca poletne programske
sheme.
Kaj pa bo Inšpektor Mar-
tinček počel jeseni, pa boste
še pravočasno izvedeli.
Četrtek, 5. avgusta, ob 9.05
POKLIČITE IN VPRAŠAJTE: Hoja v gore
v redni kontaktno-servisni oddaji bo Tone Vrabl gostil sogo-
vornike iz Gorske reševalne službe, postaje Celje, ki bodo sveto-
vali, kako se varno odpraviti v hribe in gore, kakšna naj bo
primerna oprema, kako ravnati, če se v gorah znajdete v teža-
vah, kako ukrepati ob morebitnih nezgodah itn.
Četrtek, 5. avgusta, ob 11.05
GLASBENE NOVOSTI: Darja Švajger
Gostja tokratne oddaje bo Darja Švajger, trenutno ena naj-
boljših slovenskih pevk, zmagovalka letošnjih Melodij morja in
sonca po oceni strokovne žirije in drugouvrščena na izboru za
slovensko evrovizijsko popevko. Pogovor, ob katerem bo Darja
Švajger predstavila tudi nekaj svojih skladb, bo vodila Greta
Senič.
Nedelja, 8. avgusta, ob 8.30
VERSKA ODDAJA: Luč sveti v temi
Oddajo vsako nedeljo pripravlja kaplan celjskega župnišča
Franci Trstenjak ob asistenci napovedovalca Thea Bostiča. Po
uvodni evangelijski misli, bo predstavijpna	toma <;lpdile
pa bodo še aktualne informacije iz življenja rimokatoliške ver-
ske skupnosti na Celjskem.
Nedelja, 8. avgusta, ob 10.30
NEDELJSKI GOST: Vlasta Cah-2erovnii(
Znana modna kreatorka in dolgoletna sodelavka Radia Celje
in Novega tednika se bo tokrat predstavila nekoliko drugače.
Ne s kakšnimi novimi modeli za poletni čas, pač pa bo spregovo-
rila o sebi, o tem, kako se je znašla v svetu mode, kako naj
pravilno doživljamo modo, v koliki meri »obleka res naredi
človeka«. Z Vlasto Cah-Žerovnik se bo pogovarjala Nataša
Gerkeš.
Ponedeljek, 9. avgusta, ob 15.00
ZVOČNA RAZGLEDNICA: Štajerska metropola
Ta dan bo poletni utrip v redni rubriki od ponedeljka do
petka, v kateri Radio Celje skozi ves teden sestavi razglednico
dogajanja v Sloveniji, predstavil novinar Večera Brane Šala-
mon, ki se bo oglasil iz Maribora in nanizal zanimivosti iz
življenja v štajerski prestolnici.
RADIJSKI SPORED
od 5. do 11. avgusta
četrtek, 5.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in
vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O,
11.05 Glasbeni center predstavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Danes do 13Ttih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00
Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice. 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 6.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15
Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob
koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Deutsche Welle novice,
novTce,' 19.00 Zaključek sporeda.'	'^^'■»'nc), 18.30 BBC
Sobota, 7.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo Oi^, ^
6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (prenos RaS),
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice,
12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack
Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o ženski
urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 8.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martinček,
10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz
domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 9.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Domača glasba (Tone Vrabl), 18.30 BBC novice, 19.00
Zaključek sporeda.
Torek, 10.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, .13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice,
16.25 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimze-
lene melodije, 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 11.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Radio Celje se skriva, poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega
trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje,
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
moderni interieri
PRODAJNI CENTER LEVEČ deluje že
petnajsto leto in se razvija y center
z vse širšo ponudbo, kipa bi jo želeli še
dopolniti in zaokrožiti. Zato
VABIMO K SODELOVANJU podjetnike in obrtnike, ki
za opravljanje svoje dejavnosti potrebujejo manjše
lokale na zelo frekventni lokaciji.
ODDAJAMO PROSTORE na parkirišču prodajnega
centra v Levcu za postavitev enotnih tipskih kioskov za
opravljanje ekološko neproblematičnih dejavnosti.
NUDIMO INFORMACIJE na tel. 28-708, od ponedeljka
do petka, od 7. do 14. ure.
ZBIRAMO PONUDBE interesentov za najem prostora
za postavitev kioska s kratkim opisom predvidene
dejavnosti, potrebno površino in ostalimi zahtevami od
petka 20.8.1993.
V DOBREM SODELOVANJU BOMO ŠE BOLJ USPEŠNI!
■RiftPE.
v.-'-
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 31 - 5. avgust 1993
191
Luč sveti v temi
NedeUske verske oddaje v rednem sporedu Radia Celje
Ob pripravah misijonskih
oddaj na Radiu Celje konec
letošnjega marca se je med
ustvarjalci oddaje porodila
dokončna zamisel o rednih
nedeljskih verskih oddajah.
Tako se je mnogim podob-
nim oddajam na slovenskih
lokalnih radijskih postajah
julija priključila tudi naša.
Pobudo za oddajo je že
pred dvema letoma dal ka-
plan pri Svetem Danijelu
Franci Trstenjak. »Verske
oddaje najrazličnejših smeri
so v svetu nekaj povsem
vsakdanjega,« pripoveduje
kaplan Trstenjak. »Osnovni
namen takšnih oddaj je pre-
nesti versko sporočilo vsem
tistim, ki jim je na kakršen
koli način onemogočen do-
stop do cerkve, bodisi zaradi
bolezni, onemoglosti ali
službene odsotnosti. Cerkev
namreč mora uresničevati
svoje osnovno poslanstvo, da
človek ne more živeti le od
kruha, pač pa tudi od božje
besede.«
Verska oddaja prinaša
najprej evangelsko-diihovno
misel, ki jo vsak teden pri-
pravi eden izmed celjskih
duhovnikov. »V nekaj minu-
tah obravnavamo temo iz
krščanskega življenja, ob.
koncu pa podamo še zanimi-
vosti o življenju Cerkve
v svetu, Sloveniji in na Celj-
skem. V vsaki oddaji pa opo-
zorimo še na pomembnejše
članke iz katoliškega tedni-
ka Družina,« pove kaplan
Trstenjak.
GRETA SENIČ
Avtor, kaplan Franci Trstenjak, med pripravljanjem oddaje.
Spoštovani bralci!
Postanite naš(a) naročnik(ca) - vsaj 6 mesecev - morda
boste prav Vi postali dobitnik barvnega televizorja z
videorekorder jem,
ki ga bomo podelili 10 tisočemu naročniku. Čisto blizu te
številke smo, kako blizu, naj ostane skrivnost. Če ne boste
imeli sreče lahko postanete doživljenjski naročnik Novega
tednika - če pa tudi tu ne bo sreče, boste kot naročnik
Novega tednika zagotovo prejeli največ, kar Vam lahko nudi
katerikoli časopis v Sloveniji.
In kaj nudimo naročnikom?
♦	mesečno plačevanje naročnine s položnicami, kijih
pošljemo na dom
*	letno izide 52 številkNovega tednika, naročniki jih plačajo
le47
*	naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova
petica, torej še 12 številk časopisa, namenjenega domu,
družini, prostemu času, hobijem in razvedrilu. Petica izhaja
na 16 straneh, v barvah
*	naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega
tednika, revije v barvah, namenjene posebnim akcijam kot so
šport, kultura, sejmi, itd., kar je v povprečju še 6 časopisov
letno
* naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega
oglasa letno in popust za čestitko po željah na Radiu Celje.
IN KAKŠEN PRIHRANEK JE TO?!
Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi
tednik je tako neverjetnih 2.400 tolarjev letno.
Ce pa sodelujete še v nagradnih akcijah in imate srečo, se
skupni prihranek lahko tudi nekajkratno pomnoži. Morda se
odločite, da Vas Novi tednik pričaka pri Vas doma vsak
četrtek. Vtem primeru izpolnite priloženo naročilnico in jo'
pošljite na naslov:
NTiScRC, Trg V. kongresa 3a, 63000 CEUE.
Nepozabite-
NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZA ZVESTOBO.
Naslednji gost:
Herman Rigelnik
Naši dedje so zelo radi re-
kli: Julij, avgust, babo pri
miru pust, september, okto-
ber, je pa spet dober. Pa res
ne razumem te ljudske mo-
drosti, saj poleti ženske, vsaj
kar garderobe tiče, najmanj
stanemo.
In, če v tem vsesplošnem
dopustniškem mesecu drvite
po naših cestah kamorkoli
ali pa kam drugam, se goto-
vo po malem hudujete na
grozljivo stanje slovenskih
cest. Jaz sem pa prvemu člo-
veku državnega zbora, go-
spodu Hermanu Rigelniku,
kar zapela tisto: Je bela ce-
sta uglajena... in ga pobara-
la, do kdaj bomo o gladkih
cestah v Sloveniji samo peli
in kdaj se bomo končno vo-
zili.
»Zakon, ki smo ga sprejeli
v zvezi s cestami, pomeni tu-
di začetek izgradnje takih
cest, o katerih ste zapeli,« je
odgovoril gospod Rigelnik,
ki bo gost sobotne oddaje
Glasba je življenje.
Če slučajno nimate čisto
nove ročne ure, recimo ročne
ure Sola, vam nudimo mož-
nost, da jo dobite. Spet ima-
mo nagradno igro Sola - novi
val svežine. Poleg ročne ure
Sola, so v našem tedenskem
nagradnem skladu še štiri-
krat po dve majici. Ob koncu
tega meseca pa bo še finalno
žrebanje za nagrado — izlet
v Španijo za dve osebi. Ole!
SIMONA H2O
•	CVETJE IN RADIO-Radio
Celje bo sodeloval na festivalu
Slovenskih pokrajin, ki bo
v soboto 4. septembra v Sa-
vinjskem gaju v Mozirju v ok-
viru »Evropske ražstave cvet-
ja«. Vsaka radijska postaja naj
bi na festivalu izbrala določe-
no pokrajino in jo celovito no-
vinarsko predstavila in tudi na
ta način dala prispevek vseslo-
venski akciji »Živeti
s cvetjem«.
•	IZBOLJŠAVE - Tonska iz-
vedba Radia Celje naj bi se
v kratkem še nekoliko izbolj-
šala, saj bo naša tehnika boga-
tejša za limiter, tehnično na-
pravo, ki uravnava izhodne
signale. Brez nje včasih v tonu
izstopajo »zvočni udarci«, kar
si je v sodobni tehniki že težko
privoščiti.
•	ŠPORTNE SOBOTE - Od
21. avgusta bodo sobotni veče-
ri spet športni. V Celju se bo
namreč začel turnir rokomet-
nih prvakov, nogometaši bodo
začeli z novim prvenstvom,
v Stuttgartu pa bodo na sve-
tovnem prvenstvu nastopali
najboljši atleti sveta, med nji-
mi tudi Kocuvan in Javorni-
kova.
•	SEJEM —Čeprav je do jesen-
skega obrtnega sejma v Celju
še dober mesec, pa se v uredni-
štvo počasi že naseljuje pred-
se j emska napetost. V času sej-
ma bo tudi naš program izra-
zito sejemsid, naši novinarji se
bodo vsak dan oglašali s prizo-
rišča, dvakrat na dan pa bomo
pripravili tudi dve krajši po-
sebni sejemski oddaji. Naš
program bo tudi daljši, začel
se bo že ob petih zjutraj in bo
vsak dan trajal do 23. ure.
Delavski svet podjetja
STEKLAR p.o. CELJE
objavlja razpis
za prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobraztx) gradbene ali druge
ustrezne smeri
-	da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na odgovornej-
ših delih oz. nalogah
-	da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela
-	da za svoje mandatno obdobje poda program
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi na naslov
STEKLAR p. o. CEUE, Kosova ulica 6, 63000 CEUE,
s pripisom »za razpisno komisijo«.
Št. 31 - 5. avgust 1993
Biser pod Alpami
v Bohinj gredo Usti, ki jim dopust nI samo lenarlenle
Slovenija je majhna dežela
z mnogimi lepimi predeli, ki
vzbujajo spoštovanje in obču-
dovanje. Med takšnimi izjem-
nimi biseri je prav gotovo Bo-
hinj, ki je srce za mnoge pre-
krasne poti in izlete ter za ne-
šteta doživetja na njih.
Iz Celja do Bohinja je dobrih
130 km, torej je zlasti poleti
možno tja skočiti na*enodnev-
ni izlet ali pa se odločiti za
nekajdnevni ali večdnevni
obisk. Bohinj je lep skozi vse
štiri letne čase, zdaj, ko so zi-
me slabe (na Voglu so letos
imeli zeleno zimo, kot se radi
kislo pošalijo Bohinjci) pa je
najbolj obiskan v poletnih me-
secih, medtem ko vrhimec na-
vala domačih pa tudi že po-
novno tujih obiskovalcev doži-
vi do sredine avgusta. V tej
»špici« se zbere v Bohinju ozi-
roma številnih romantičnih
zaselkih po nekaj tisoč ljudi,
katerih večina se tja pripelje
s svojimi avtomobili. In prav
to je največji problem, ki ga
Bohinjci nikakor ne morejo
omejiti, da bi kraj obvarovali
pred prodorom slabega zraka,
uničevanjem zelenic in podob-
nim. Zato je Bohinj najlepši
takrat, ko v umitih jutrih vidiš
v centru kraja ob mostu čez
jfezero pri cerkvici sv. Janeza
osamele pohodnike s palicami
in nahrbtniki, ko jo mahajo
številnim privlačnim potem
nasproti.
Štirinajst peš poti
Tajnik Turističnega društva
Marjan Malej postreže z aktu-
alnimi, zanimivimi podatki, ki
so dobrodošli zlasti za tiste, ki
pridejo v Bohinj prvič.
»Pri nas je resnično možno
preživeti aktivni odmor sredi
zelenja, vode, gora in svežega,
čistega zraka. V turistični po-
slovalnici je možno dobiti pro-
gram štirinajstih peš poti, ki
so primerne za vsakogar od
zahtevnih do manj zahtevnih
obiskovalcev. To so peš poti, ki
jih je možno opraviti v uri, do-
poldnevu ali celem dnevu. Po
želji! K temu je treba dodati še
različna kolesa, čolne in ostale
športne rekvizite.«
V Bohinju oziroma krajih, ki
so v njegovi neposredni oziro-
ma posredni bližini, je trenut-
no na razpolago okoli 800 po-
stelj v hotelih, v zasebnih so-
bah 1500, kampih 600 in po-
čitniških domovih tudi 1500
ali skupaj več kot štiri tisoč.
V »špici« so vsa ležišča sicer
zasedena, vendar se kakšna
postelja za prenočitev še ved-
no najde. »Bolje pa je, da se
ljudje prej pozanimajo in re-
zervirajo,« pove Marjan Malej,
ki še doda, da se v Bohinju bolj
ogrevajo za stacionirane turi-
ste, kot pa prehodne ob koncu
tedna. »Ti nam povzročajo sa-
me težave, ki pa jih je zelo
težko odpraviti. Okolico jezera
želimo zavarovati z višjimi
pristojbinami za parkiranje,
vendar tudi to velikokrat ne
pomaga. Zdaj je parkiranje za
en dan ob jezeru 400 tolarjev,
200 in več metrov vstran pa
200. Tisti, ki so prijavljeni in
plačajo turistično takso, pa
dobijo kartico o brezplačnem
parkiranju.«
Od rib do kislega
mleka
Glavna atrakcija Bohinja so
prav gotovo ribe, ki se v gru-
čah zbirajo pod mostom v je-
zeru, ki se podaljšuje v reko.
Nekoliko zagoneten betonski
most je od jutra do mraka poln
obiskovalcev, ki tudi pridno
hranijo ribe in uživajo v njiho-
vi igri ter zdaj tudi drstu. Po-
sebnega priznanja so deležne
jezerske race, ki ob najboljšem
razpoloženju uprizarjajo pra-
ve vragolije.
Brez težav se je možno spre-
hoditi do bližnje Stare Fužine
(muzej, lepa arhitektura hiš,
krave se pasejo kar po nase-
lju), lepa je pot okoli jezera (15
km ali v eno smer do hotela
Zlatorog dobrih osem kilome-
trov), obnovljena je peš pot iz
Stare Fužine do Voj (v planin-
ski koči, ki ima neustrezen vrt
ob prašni cesti, je možno med
drugim dobiti tudi kislo mleko
z žganci, skuto ali skuto
s krompirjem itd.), obiskati
slap Savico aU se z žičnico
povzpeti na Vogel. Tam bodo
odprli hotel in vanj po izredno
ugodnih cenah povabili goste.
V ceni je neomejeno število vo-
ženj z žičnico, tako da je mož-
no kopanje v jezeru ali odhod
na prijetne ture.
Ena izmed najlepših poti pa
je na planino Vogar, od koder
je čudovit razgled na Bohinj-
sko jezero, od tam pa do Plani-
ne pri Jezeru, od koder je vrsta
poti v različne smeri. Tudi do
Triglavskih jezer in Triglava
ali pa čez planino Viševnik
(odcep za razgledno točko na
Bohinjsko jezero Pršivec) do
Črnega jezera in od tam po eni
najtežjih poti čez Komarčo
v dolino do Doma Savica.
Z zgornjega dela Bohinjskega
jezera izziva, da jo je treba
obiskati, Komna.
Prednost Bohinja je v tem,
da se da v enem dnevu izredno
veliko prehoditi in videti ra-
zličnih biserno lepih točk.
Prav v tem času so travniki
v najlepšem cvetju (rododen-
dron, pogačice, lilije, materina
dušica, šentjanževka, tudi či-
sto navadna bela marjetica, ki
je v dolini že zdavnaj ni
več...). Najbolj priporočljivo
je, da si ne preveč vneti ljubi-
telji planin umik naredijo ta-
ko, da vsak drugi dan posežejo
po zahtevnejši turi, vmes pa
malo aktivno počivajo.
Ob tem pa še preprost na-
svet: v hribe pojdite primemo
opremljeni, zlasti obuti, kajti
prav grozljivo smešno je videti
zlasti ženske, ki se na Vogar po
debelem kamenju vzpenjajo
v sandalih ali celo salonarjih
in s torbico pod pazduho...
To, da je treba smeti odnašati
v dolino, je verjetno že znano.
Od kmečke ohcetl
do kravjega bala
v glavni sezoni bo zlasti
koncem tedna vrsta zanimivih
turistično zabavnih prireditev
z dolgoletno tradicijo. Letošnji
program je tajnik Turističnega
društva Bohinj Marjan Malej
takole predstavil:
»Vsak petek so pod našo le-
gendamo Skalco Bohinjski ve-
čeri z glasbo in folkloro ter
pravo bohinjsko hrano. 7. av-
gusta bo vasovanje in 8. kmeč-
ka ohcet. 14. avgusta priprav-
ljamo Kresno noč, ki je največ-
ja prireditev z ognjemetom,
okoli jezera gorijo kresovi, na
ježem so čolni z lampiončki in
godbo. 15. avgusta bo lovska
veselica z Zasavci, 21. Zoisove
igre (sestavljanje splava in
vožnja z njim, lovljenje lesenih
rib, kuhanje mleka, kovanje
železa itd.), 28. avgusta pa ve-
lika športna prireditev — biat-
lon jeklenih (7 km veslanja, 22
km s kolesom do Pokljuke in
nato 7 km teka ali hoje do
Vodnikove koče). 3. septembra
bo tradicionalni pohod 100
žensk na Triglav, 12. pa že 40
Kravji bal, kjer bodo planšarji
pripeljali krave s paše v plani-
nah. Igrala bosta Alpski kvin-
tet in Gašperji, obljubljen pa.
je tudi nastop Slavka Avseni-
ka, ki je igral na prvem balu
pred štiridesetimi leti. Zadnja
večja prireditev bo 18. septem-
bra — tabomiški tek okoli je-
zera.«
Bohinj mora ostati
ohranjena
dragocenost
Ingrid Pilz, sicer Avstrijka,
vendar velika ljubiteljica na-
ših gora, je v svoji knjigi Ču-
doviti svet Julijskih Alp, ki je
letos izšla tudi v Sloveniji,
med dmgim zapisala:
»Če pogledaš na jezero še
pred sončnim vzhodom s kakš-
nega višjega kraja, vidiš pogo-
sto samo mrakobno megleno
morje. Vzhajajoče sonce naj-
prej rožnato osvetli najvišje
izbokline tega morja, potem
pa vse skupaj preplavi s preki-
pevajočo svetlobo. V prvih se-
grevajočih sončnih žarkih se
začnejo razblinjati plitve je-
senske megle, tu in tam se za-
blešči skozi meglo košček ska-
le, na koncu pa se vleče vzdolž
obrežja samo še meglica.«
Bohinj je biser, ki ga je treba
varovati kot največjo dragoce-
nost. Stopiti v osrčje Bohinja,
ki leži v Triglavskem narod-
nem parku, pomeni praznik.
Svinčene noge in zaprašena
pljuča postanejo lahke kot me-
tulj. Tudi zato se splača vsako
leto za nekaj dni tja, v to na-
ravno zdravilišče.
TONE VRABL
Zadnja leta se Bohinj ne more
pohvaliti s predobro obiskano
poletno sezono, čeprav se naj
bi situacija že letos precej iz-
boljšala. Zanimivo je, da se ob
domačih obiskovalcih vedno
bolj pojavljajo tudi tujci. »Ne-
navadno lep obisk je Nizozem-
cev, ki so bolj plašni ljudje in
jih doslej zaradi bližnje vojne
ni bilo,« pripoveduje Marjan
Malej, »je pa manj Italijanov.
Radi prihajajo tudi Avstrijci,
najde pa se tudi kakšen An-
glež, Francoz, Nemec..
Simbol Bohinja sta cerkvica sv. Janeza in spomenik štirim
domačinom, ki so s pomočjo barona Žige Zoisa (spodbuda in
gmotna podpora) leta 1778 opravili prvi pristop na Triglav. To
so bili Luka Korošec, Matija Kos, lovec Štefan Božič in dom-
nevno lekarnar Lovrenc Willomitzer. Spomenik stoji v Bibče-
vem lazu in je od njega lepo viden Triglav (sredi posnetka bela
glava).
Z Vogarja oziroma platoja, kjer je spomenik železničarjem (1050 m), je velikokrat vjutrib videti
megleno zaveso pod katero se blešči Bohinjsko jezero.
V manj kot dveh urah je možno z Vogarja po prelepi, večinoma gozdnati poti, priti na Planino pri
Jezeru (1450 m), ki je ena najlepših izletniških točk v tem predelu. Pod kočo je vrsta lesenih
planšarskih hiš, ki stojijo na stebrih, saj je bil spodnji prostor namenjen za živino. S Planine pri
Jezeru vodijo prelepe poti na vse štiri strani sveta...
Matematik z medaljami, mladi Mi
Št. 31 - 5. avgust 1993
20,21
Ambasador
slovenskega
znanja
Mednarodna medaUa za dijaka z Blagovne
Ko je Mitja Mastnak kon-
čal šentjursko šolo, smo ob-
širno predstavili tega »moj-
stra za ma-fi-jo«, najboljše-
ga v državi. Izjemno nadar-
jeni matematik in fizik je le-
tos končal celjsko srednjo
šolo, vmes pa je, na državnih
tekmovanjih, dosegal tudi
najvišje uvrstitve. To je po-
gojevalo njegovo udeležbo
na letošnji, julijski, 34. ma-
tematični olimpiadi v Cari-
gradu, kjer je uspel z brona-
sto medaljo.
Medalja za
Slovaško?
v Turčiji sta tekmovala
s Celjanom Iztokom Kav-
klerjem (prav tako iz srednje
tehniške šole), v slovenski
ekipi pa se je zbralo pet dija-
kov. Tam so, v nekem hotelu,
reševali dva dni po tri naloge
naenkrat, za kar so imeli na
razpolago po štiri ure in pol
časa. Zaradi tistega poglavja
mednarodnega sodelovanja,
ki ni zaželeno, so mize tek-
movalcev ločili s kartonski-
mi pregradami. Sicer pa so
se precej družili.
Slovenci so osvojili dve
bronasti medalji in to Mitja
Mastnak ter Marko Kranjc iz
Maribora, Andrej Srakar pa
si je prislužil pohvalo. Sode-
lovalo je nad štiristo sred-
nješolcev iz 74 držav, pri tem
pa se je Slovenija uvrstila
nekje v sredini. Res je, da je
slovenska ekipa tekmovala
z enim tekmovalcem manj.
naši dijaki pa so ugotovili,
da imajo drugod daljše pri-
prave, na olimpiado pa jih
pošiljajo že od 2. letnika na-
prej. Najboljši so bili seveda
Kitajci (šest zlatih medalj),
Nemci (štiri zlate) ter Ameri-
čani.
Večina za državo, ki so jo
predstavljali, še ni slišala ali
pa so jo zamenjevali za Slo-
vaško. Celo na slovesni,
uradni podelitvi medalj, je
prišlo do težjega spodrsljaja,
ko so uspešnega Slovenca
predstavili za tekmovalca iz
Slovaške. Olimpijci pa so
imeli dovolj časa tudi za
oglede Carigrada, ki Mitji ni
bil všeč, Iztoku Kavklerju
pa, zaradi drugačnosti. Ma-
tematik z Blagovne se rajši
spominja lanskega Londona,
urejenejšega mesta. Takrat
je prejel občinsko nagrado in
to v obliki jezikovnega teča-
ja v Veliki Britaniji.
Dolg seznam
Učenec z Blagovne je začel
izstopati že v šentjurski os-
novni šoli, ko ga je, v 6. ra-
zredu, začel poučevati Vinko
Frece. Matematiko je znal
predstavljati na privlačen
način, pri fiziki pa je to ve-
ljalo za učiteljico Matejo Šu-
mej. Že kot osmošolec je bil
najboljši učenec fizike v ta-
kratni državi, v Sloveniji pa
tretji najboljši matematik.
Ko je Mitja začel v celjski
srednji tehniški šoli, je nale-
tel na znanju prijazno oko-
lje.
O njegovih številnih od-
ličnih uvrstitvah na različ-
nih državnih tekmovnajih iz
matematike, fizike in tudi
logike, imajo v šoli dolg sez-
nam. Mentorica uspešnih
matematikov je profesorica
Dragica Pavšek-Guzej.
V šolskem matematičnem,
krožku se srečujejo najmanj
enkrat tedensko, včasih tudi
ob sobotah, ko sodeluje še
ljubljanski absolvent, Matej
Kolar. Prihaja od dvajset pa
vse do štirideset krožkarjev,
med njimi tudi nekateri
uspešneži na državni ravni.
Recimo Iztok Kavkler iz
3. letnika, ki je v Carigradu
imel manj sreče od starejše-
ga Mitje, v državnem merilu
pa je vselej med najboljšimi.
No, Mitja je, pred kratkim,
vzbudil posebno pozornost
tudi z raziskovalno nalogo
o spektrih realnih številk, ki
jo je ljubljanski univerzitet-
ni profesor ocenil za odlično.
Pretekli teden so na mini-
strstvu za znanost pripravili
sprejem za vse slovenske
olimpijce znanosti, udele-
žence mednarodnih tekmo-
vanj v matematiki, fiziki
(prav tako dve bronasti me-
dalji ter pohvala) in kemiji
(ena srebrna medalja).
Mitja z Blagovne pa ne živi
le za matematiko in fiziko,
pa tudi na takšnih sprejemih
je poredko. Včasih se odpra-
vi v gore, zadnjič je bil pri
Češki koči, seže po Kafki in
znanstveni fantastiki, z Izto-
kom pa sta si ogledala tudi
koncerta Faith no more in
Cathedral. O tem, kako bo
preživel počitniški avgust, ni
bil konkreten, le o veliko za-
bave je govoril. Jeseni je na
vrsti preselitev v Ljubljano,
kjer bo študiral - jasno - ma-
tematiko. Z Zoisovo štipen-
dijo bo gotovo nekoliko
lažje.
V družbi z mentorico Dragico Pavšek-Guzej in še enim udeležencem olitnpiade matematikov iz
celjske srednje tehniške šole — Iztokom Kavklerjem (levo).
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Št. 31 - 5. avgust 1993
22
ODMEVI
Ni boga in ne
hudiča
Odgovarjam na pismi bral-
cev g. Damjana Vrečka IS SO
Celje in Alberta Jarha, z dne
22. julija 1993.
Občinski	predstavnik
g. Damjan Vrečko lažno nava-
ja, da so bili ključi denaciona-
lizirane trgovine vrnjeni na
osnovi pisnega pooblastila, ki
v resnici sploh ne obstaja, saj
ga nisem nikoli podpisal. Isto-
časno se izogiba odgovornosti,
da bi omogočil vrnitev mojega
premoženja v moje upravlja-
nje na način, kot je tudi občina
dobila neposredno v upravlja-
nje in v last mojo lastnino.
Albert Jarh pa v odgovoru
navaja nemarne laži, da bi ta-
ko zmanjšal svojo krivdo pred
sodiščem. Javno naprošam
sodne in izvršne organe obla-
sti, da vsaj sedaj učinkovito
ukrepajo proti tistim, ki mani-
pulirajo z mojim, na goljufiv
način odvzetim premoženjem.
JOŽEF JARH
Ni boga in ne
budiča
Od komisije za denacionali-
zacijo nismo prejeli še nobene
odločbe o vračanju mlina
v last. Po dveletnem prizade-
vanju je prišlo le do tega, da je.
bila mlinska stavba ^cenjena
na 40-odstotno zmanjšanje
prejšnje vrednosti. Pri tem gre
za gole zidove, saj o strojih in
napravah ni sledu, prav tako
ne o kaki odškodnini.
V celem postopku smo dose-
gli dva razgovora pri pristoj-
nih komisijah, kjer je bilo ugo-
tovljeno, da za vračanje mlina
kot nepremičnine (stavbe) ni
nobenih zadržkov - posebej,
ker sedaj prazen mlin brez
opreme ničemer ne služi.
Nejasna je v članku opomba
o stanovanjski hiši. Kot mlinar
sem stavbo gradil tako, da je
bil en del industrijski, drugi
pa stanovanjski - ločen z zi-
dom. Nacionaliziran je bil le
industrijski del, v svojem do-
mu pa živim z družino vsa leta,
razen tistih štirih, ko so nas
Nemci izgnali.
Menim, da je edino pravič-
no, če pri svojih 87. letih zah-
tevam, da brez tolikšnega
ovinkarjenja dobim nazaj svo-
jo last še jaz oziroma da to
učakam še jaz osebno.
MELHIOR JOŠT,
Celje
Repiilca
odgovoru
g. Maiovrha
v NT št. 30 je bil v pismih
bralcev objavljen odgovor
g. Jurija Malovrha, predsedni-
ka SO Šentjur, na izjavo za
javnost občinskega odbora
LDS Šentjur.
v občinskem odboru Libe-
ralno-demokratske stranke
Šentjur smo začudeni nad sti-
lom odgovora, saj v bistvu
' skuša bolj zamegliti našo pri-
pombo in ne ponuja tistih ar-
gumentov, ki bi prispevali
k razjasnjevanju stvari. Nikoli
nismo trdili, da gre za brez-
pravno stanje in anarhijo, am-
pak smo izrazili bojazen, da bi
nespoštovanje občinskega od-
loka, ki ureja vprašanje javnih
zavodov na področju vzgoje in
izobraževanja v občini Šentjur
vodilo k izigravanju pravnih
aktov in pravne države nas-
ploh, kar vodi k brezpravju in
pravni anarhiji. Med drugimi
pripombami gre namreč za ne-
spoštovanje odloka o ustano-
vitvi javnih zavodov na po-
dročju v^oje in izobraževanja
v občini Šentjur pri Celju (Ur-
.list RS št. 1 z dne 11.1. 1992)
pod katerega je podpisan
g. Jurij Malovrh. Le ta v 1. čle-
nu pravi, da »Skupščina obči-
ne Šentjur pn Celju ustanovi
s tem odlokom javne zavode za
vzgojo in izobraževanje«,
v 2. členu pa pove, da se usta-
novijo omenjeni zavodi in na-
šteje Osnovno šolo Slivnica pri
Celju. V 8. členu istega odloka
pa pravi: »Za ravnatelja je
lahko imenovan kdor izpol-
njuje naslednje pogoje: viso-
košolsko ali višješolsko izo-
brazbo pedagoške ali druge
ustrezne smeri«. Zadnji odsta-
vek tega člena pove še to, da
ravnatelja imenuje in razrešu-
je Svet zavoda v soglasju
z ustanoviteljem. Tudi 59. člen
statuta šole pravi, da je za rav-
natelja lahko imenovan, kdor
izpolnjuje z aktom o ustanovi-
tvi splošne pogoje. Citirani od-
lok je sprejela ista skupščina,
kot je dvignila roke za soglasje
k ravnatelju OŠ Slivnica. Od
tod po naše dvoličnost in ne-
načelnost. Prepričani smo, da
ustanoviteljica (Skupščina ob-
čine Šentjur) ni ravnala prav,
ko je dala pozitivno soglasje,
ker kandidat ni izpolnjeval
formalnih predpisanih pogo-
jev izobrazbe. Ker naše opozo-
rilo skupščini ni bilo upošte-
vano, v zaščito pravnega reda
in vseh, ki so morali pred tem
pogoje v drugih primerih iz-
polnjevati, smo bili kot resna
in načelna stranka dolžni jav-
no reagirati in opozoriti na po-
sledice takih ravnanj. Ob vsem
spoštovanju do prizadetih po-
sameznikov in organov, ki so
o tem odločali. Če to meče na
koga čudno luč, je vprašanje
nad katerim se bo moral zami-
sliti avtor odgovora.
V naši stranki si prizadeva-
mo o stvareh razpravljati ar-
gumentirano. Poudariti želi-
mo, da bomo s pozornostjo
prisluhnili in sprejemali tudi
argumente drugih, če so teht-
ni. Presojo tokrat navedenih
prepuščamo bralcem in stro-
kovni javnosti. Na pavšalne
kritike pa ne bomo več odgo-
varjali.
Občinski odbor
. LDS Šentjur
Cenjeni g. Glušič
Oglašam se na vaše pismo
v NT. G. Glušič ali se sploh
zavedate, kaj hočete z vašimi
dopisi v časopisu? Blatite
g. Kučana našega in vašega
predsednika Slovenije. Obre-
kujete borce — partizane, ki so
osvobodili našo prelepo domo-
vino Slovenijo in ohranili naš
materin jezik.
Zavedajte se, da je Milana
Kučana za predsednika izvolil
slovenski narod, vsi zavedni
slovenski državljani. In vi
g. Glušič ali ste sploh Slove-
nec, da ne poznate zgodovine,
druge sv. vojne. Zato je bolje
da molčite, ker vam je politika
neznana. V roke vzemite raje
rožni venec, saj je tako za vas
najbolje.
BORUT KOPRIVC,
Radeče
Zalcaj so na
ceijsicem
teiefoni dražji?
Ob tem vprašanju, na kate-
rega je odgovarjal direktor
celjske PTT v prejšnji št. NT,
sem se takoj spomnil na zani-
miv članek o poslovanju mo-
nopolistične PTT, ki je izšel
v Slovenskih novicah (16. juli-
ja 1993). Članek nosi naslov
»Milijonarji iz jarkov«. Krimi-
nalistična preiskava je še v te-
ku, zato so uporabljene inici-
alke domnevno odgovornih
poscimeznikov, ki so zelo raz-
sipavali z denarjem (beri nem-
škimi markami). Na kratko:
V tehničnem sektoiju PTT so
podpisali pogodbo z nekim ko-
operantom iz juga (BiH). Po tej
pogodbi so kooperantu in nje-
govim sodelavcem priznali
12.600 norma ur, medtem ko
so le ti to delo opravili v 914
urah. Takšna pogodba je bila
osnova za plačilo neverjetnih
77.390 DM. Pravilna in realna
osnova bi bila okoli 5.200 DM.
Dejstvo je tudi, da je bil ko-
operant nepismen in sodelavci
tudi in so kar na PTT »zdikti-
rali« pogodbo in navili cene
v obojestransko korist. Ob tem
se zastavlja logično vprašanje,
koliko je šlo v žepe kooperantu
in koliko posameznikom Š., Ž.,
V. in J. na PTT. Gre seveda za
veliko škodo podjetja PTT in
tudi potrošnikov (davkoplače-
valcev).
Strinjam se z g. Palčnikom,
da je potrebno PTT na novo
formirati. Zdajšnja monopoli-
stična PTT (v kateri se preliva
veliko denarja - tudi proračun-
skega) je nevzdržna.
Morda pa so tudi zaradi tega
primera razmetavanja denar-
ja, telefoni na celjskem
dražji?!
GREGOR URANIČ,
Celje
Eieictrilca iz vetra
v prispevku z gornjim na-
slovom je prišlo do več napak,
zato prosim za popravek.
Glavni del elektrarne - gene-
rator, je avtobusni altenator
previt iz 28V na 220V. Prvotna
trofazna - medfazna izmenična
napetost, se usmeri z diodami
in nato vodi v 110 m oddaljeni
500W grelec za predgrevanje
uporabne vode. Del energije
pa fazna napetost (izvedeno
zvezdišče) preko manjših diod
potiska v rotor za magnetenje
- vzbujanje, ki znaša pri polni
moči 130V in 0,25A. Generator
se vzbudi s pomočjo rema-
nentnega (preostalega) mag-
netizma in nL potreben drugi
vir, kakor navajajo Uterature.
Pri okrog 125 vrtljajih na mi-
nuto propelerja, ki ima premer
4 m, doseže elektrarna polno
moč. Proti premočnemu vetru
varuje vetemo kolo, nagib
krakov za 35 stopinj, kjer se
tudi zapcihne. Vetemica nima
repa, možno jo je nastaviti iz
glavne smeri pretoke zraka in
tako varovati pred preobreme-
nitvijo. Za dosego zadostnega
števila vrtljajev generatorja, je
med vetemo kolo in generator
vgrajen pomnoževalec (od Pri-
me) s prestavo 1:18. Preizku-
šam še centrifugalni omejeva-
lec vrtljajev, ki sproži zavoro.
Verjetno se je kdo vprašal, za-
kaj istosmemi tok? Zato, ker
ima prvotna izmenična nape-
tost 300Hz. Naprave pa so gra-
jene za 50 Hz.
STANE SEVČNIKAR,
Velenje
PREJELI
SHO
Bai, Icot ga še ni
biio
Lepa sončna prvo avgustov-
ska nedelja.
»V Ljubnem bo Flosarski
bal«, se je govorilo v Logarski
dolini in tudi plakat s progra-
mom je visel na deblu. Na poti
domov smo se namenili ogle-
dat spust Flosa in krst »zelen-
ca«. Gneča pred Ljubnim je
pomenila, da se bo tam res ne-
kaj dogajalo, čeprav ni bilo
nobenega vidnega vabila ali
transparenta o vrsti dogodka.
Povsod avtomobili - morda tu-
di na parkiriščih, saj ta niso
bila označena; redarjev, ki bi
tja usmerjali, tudi ni bilo opa-
ziti. Po ozki, novo obrobljeni
in z grobim gramozom nerod-
no posuti stezi smo se pomika-
li proti ravnini ob Savinji. Kot
vstopnico smo dobili domisel-
no leseno ploščico - flos z vti-
som splavarja. Na prizorišču
je bilo res pestro, od plastične
»galanterije« vseh vrst, srečk,
stojnic za metanje cunjaste žo-
ge v piramido, balonov in se-
veda vrtiljak. »Gremo, kupite
vstopnice - naslednja vožnja
- največji vrtiljak v Sloveniji,«
je v klinker slovenščini možak
prizadevno razglašal. Na dru-
gem (gostinskem) delu je bilo
nekaj šotorskih šankov različ-
nih tipov in z različno ponud-
bo. Od srninega golaža in raj-
zelca do seveda čevapčičev, pa
špricerji ne smejo manjkat.
O sanitarijah nobenih oznak
ali smerokazov, le gospa, ki je
kasirala (samo za dame) je ve-
dela za to. Da je skup tramov
in desk na drugem bregu Savi-
nje flos, smo že zdavnaj sami
ugotovili - in kar naenkrat:
»Jejz pušča, dejmo!« Zavihteli
so kole, »horuk« in čofnil je
v vodo - flos seveda. Vrli in
glasni flosarji so nato po nekaj
metrih vožnje improvizirali
pomenek v krčmi. Ljudje smo
se smejali še najbolj zanimive-
mu dialektu kot tudi nerodne-
mu zapletanju v mikrofonsko
žico. Sledil je krst z zaobljubo.
Nazadnje je napovedovalka
(bojda uradna) povedala, da je
najstarejši flosar žal zbolel in
da žal tudi najstarejšega obi-
skovalca ne bo; sicer pa je
Ljubno še vedno turistično ne-
zanimiv kraj zaradi predpred-
pred lanske poplave. »In s tem
je končan uradni del,« je po
nekaj stavkih zaključila
(uradna) napovedovalka in
dodala, da se spet vidimo (šele)
naslednje leto. Nihče nikogar
nagovoril, pozdravil. Nič
o smislu flosarije, nobenih ko-
mentarjev pri spustu, nobene
besede o organizatorjih in iz-
vajalcih spusta; o prireditvah,
ki so vsaj po tistem plakatu na
deblu sodeč potekale že ves te-
den prej. Nobene predstavitve
kraja - okolice, nobenega po-
vabila. Nič. Nič. Nič. In potem
človeka zgrabi, da bi si ogledal
kraj, ki mu je ena sama popla-
va odnesla vso turistično zani-
mivost (menda za vedno) in res
ima kaj videti. Razbito, poru-
menelo turistično tablo sredi
trga. Pomanjkljive in izprane
smerokaze za Sv. Primož in
Rosi je, zapičene v vrtu - ostalih
ni. Nobene javne oglasne po-
vršine, stebra, table. Od golo-
bov okrašena stekla na Merka-
torjevi samopostrežbi in hudo
zaprašena okna Ljubljanske
banke - vse na glavni ulici sko-
zi kraj. Izjema so le izložbe
Diskonta in Železninarja
s prikazom starinskega orodja
in opravil. Morda videz vara,
se tolažim in stopim v prvo
večjo gostilno. Svetlobni napis
Planika je menda tudi Savinja
odnesla pred leti in ostalo je le
še ogrodje. Groza te objame ob
pogledu na umazane stene in
vrata ter vitrino na pultu. Sa-
ma moška posadka za šankom
vsega ne opazi a želodec zago-
tovo. Pri izhodu iz demolira-
nih sanitarij te z malo sreče
lahko zadene pikado, ki je na-
menjeno v tarčo na nasprotni
steni.
In da Ljubno nima znameni-
tosti?
Največji vrtiljak v Sloveniji
in najlepše slike je že pred
vhodom ponujal Duro. Najsta-
rejše v Sloveniji je verjetno tu-
di voščilo za lanski Božič in
Novo leto, ki še vedno visi
v oglasnem panoju planinske-
ga društva; ali metrski plevel
na novem nasipu, pa skrbno
zaklenjena cerkev sredi ne-
delje.
In kako boste prebivalci
Ljubnega koga pritegnili šele
potem, ko bo zgrajena obvoz-
nica in bomo švignili mimo,
preden boste rekli a. Morda bo
pa nov betonski most tista le-
pota, ki si jo bo vredno ogleda-
ti in bo povrnila vso turistično
privlačnost Ljubnega?
BINE A.
Humanizacija da
aii ne?
Da bi rekli DA, moramo reči
NE. NE za brezbrižnost, oto-
pelost in brezpravje. DA za sa-
mostojnost, svobodo in pravno
državo.
Slovenija se je odločila za
samostojnost, in vendar želi
pripadati. Pripadati želi civili-
ziranemu svetu kot samostoj-
na država, ki svobodno sklepa
zveze in prijateljstva. Ali smo
tega zmožni, ali ne, nas pre-
verjajo tudi drugi. Preverjajo,
če spoštujemo človeka, če spo-
štujemo družbene norme in to
kar smo pred svetom obljubili,
to je »spoštovanje človekovih
pravic«.
Verjetno med temeljne člo-
vekove pravice civiliziranega
sveta sodi tudi pravna država.
Za spoštovanja zakonov gre,
kar pa pomeni tudi osnovo hu-
manega delovanja v civilizira-
nem svetu. Večina ljudi ne ve
katere zakone je Slovenija
sprejela, to občutijo šele ta-
krat, ko se sami soočijo z njimi
ali z nespoštovanjem le-teh.
Nespoštovanje zakonov pa je
problem nepravne države, bo-
lje rečeno brezpravja. Ker pa
tega v Slovenskem prostoru ni
malo, se človek nehote vpraša,
ali je to civiUzirano, ali nismo
upravičeno nadzorovani?
Kako zagotoviti delovanje
pravne države, ali s povečano
represijo, ali s humanizacijo?
Verjetno brez represije ne bo
šlo, samo z njo pa obstoja ne-
varnost totalitamosti in ne-
svobode.
Proces humanizacije je ena
od možnosti, da delujemo, so-
delujemo in spodbujamo. Da
delujemo tam kjer imamo zna-
nje in možnosti, da sodelujemo
s tistimi, ki si tudi sami priza-
devajo za pravno državo in
humanost v slovenski družbi.
Lahko pa vsaj spodbujamo, če
že ne moremo neposredno de-
lovati in sodelovati.
Če rečemo humanizacija
DA, so te možnosti ena od poti,
da zmanjšamo brezbrižnost,
otopelost in brezpravje. To pa
je nekaj, za kar se splača pri-
zadevati, ali ne?
ANTONIJA MARINČEK
Priicrivanje
nepoštenosti
v Državnem
zboru
Vedno bolj mi je razumljivo
obnašanje posameznih članov
in skupin v Državnem zboru.
Vzemimo na primer glasova-
nje o takoimenovanem Kopše-
tovem amandmanu. Ko je bil
pri prvem glasovanju zavrnjen
in rezultat ni bil po volji sku-
pini liberalno in levo usmerje-
ni skupini poslancev je nasto-
pila že v bližnji preteklosti
uveljavljena praksa za ovrže-
nje veljavnosti glasovanja.
Gospa poslanka iz levega blo-
ka je javila, da je nekaj narobe
z njeno glasovalno tipko. Poz-
neje so ugotovili, da ni nič na-
robe in da je bilo glasovanje
v redu. Kljub temu pa je pred-
sednik zbora odredil ponovno
glasovanje na katerem je bil
predmetni amandman sprejet
z dvema glasoma večine. Za-
mišljam si, kako je v tem času
delovala zakulisna »diploma-
cija« in trgovina z glasovi.
Pozneje so bili javno objavlje-
ni podatki o glasovanju. Nave-
deni so podatki z navedbo pri-
padnosti stranke in glas za ali
proti. Ko sem podatke natanč-
neje preveril, sem ugotovil, da
dva poznana slovenska prvaka
iz desnih skupin nista glasova-
la. S svojo odsotnostjo sta
omogočila, da je bil imenovani
amandma sprejet. S tem pa je
povzročena ogromna škoda
slovenskemu narodnemu pre-
moženju, katerega del se bo
pretopil med nove državljane
neslovence. Eden od teh je bil
dr. Zagožen za katerega sem
prepričan, da kot star skupš-
činski »maček« ve kaj pomeni
odsotnost pri tako važnem
glasovanju. Če je šlo za trgo-
vanje med vlado in kmečko in-
teresno skupino bi še razumel,
da pa je pri tem zanemaril ce-
loten interes Slovencev se mi
pa zdi nepošteno. Drugi pa je
bil prvak SNS, gospod Jelin-
čič, ki stalno povdarja, da se
zavzema za pravice in koristi
Slovencev. S svojo odsotnostjo
pa je tudi on omogočil, da bo
del narodnega premoženja
prišel v lastnino neslovencem.
Vprašujem oba navedena. Kje
je njuna poštenost? Pri drugem
glasovanju sta se dejansko
skrila v skupščinske pisarne,
kot, da bi tam imela važne in
bolj usodne opravke.
Po objavi dosjeja gospoda
Jelinčiča, kot sodelavca UDBE
in njenih potomcev mi je po-
stalo marsikaj razumljivo.
Upam, da tudi večini sloven-
skih volivcev. Zdaj mi je po-
polnoma jasno, da poskusi ru-
šenja obrambnega ministra
Janše in z njim naše obrambe,
niso samo vzrok osebnega na-
sprotovanja ali nesimpatično-
sti. Mislim, da gre za dolgoroč-
no načrtovanje politike in ka-
drov.
Tudi obnašanje predsednice
preiskovalne komisije gospe
Polonce Dobrajc je s tem dobi-
lo svojo obrazložitev. Sedaj
vemo od kod in zakaj je delo
komisije stalno zavirano, da
ne rečem sabotirano.
Zato Slovenci in Slovenke
»pamet v roke«. Umestno bi
bilo, da vse take in podobne
primere vtisnete globoko
v spomin ali celo zapišete, da
boste na prihodnjih volitvah
lažje odločali, komu boste za-
upali svoj glas.
V Mariboru so odkrili 10 va-
gonov (100 ton orožja). Orožje
naj bi prispelo v septembru
1992 in bilo deklarirano kot
pošiljka humanitarna pomoči
za tretjo državo. Zakaj niso
obvestili te države ali ZN? Za-
kaj je orožje (himianitama po-
moč) ležala v Mariboru več kot
deset mesecev? Mislim, da je
bila pošiljka namenjena ruše-
nju demokratične oblasti
v Sloveniji. Rezultati volitev
pa so »predvidevanja« ovrgli.
Čudno je to, da je šef varnost-
ne službe v Mariboru bivši
član ZKS in njenega CK odgo-
voren za področje obrambe.
Upam, da se motim v mojih
razmišljanjih. Upam, da bo
ustrezna preiskava temeljita
in hitra in bo pokazala od kod
in za koga je to orožje bilo.
Sicer pa kot je dejal obrambni
minister gospod Janša, bo to
orožje znatno okrepilo našo
obrambno moč. S tem odkrit-
jem pa je še enkrat propadla
misel, da bi Slovenijo potegni-
li v kotel bivše Jugoslavije ali
povzročili notranje boje kot
potekajo v BiH in nekaterih
državah bivše SS3R.
CIRIL KNEZ,
Laško
Javno pismo
Spoštovani!
Milan Kučan, predsednik
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik,
predsednik Državnega zbora
RS
dr. Ivan Kristan, predsednik
Državnega sveta RS
dr. Janez Drnovšek, pred-
sednik Vlade Republike Slove-
nije
Svobodni sindikati Sloveni-
je smo za in podpiramo dniž-
bene, politične in gospodarske
reforme v naši mladi državi.
Smo in bomo vedno opozarja-
li, da se vsi problemi ne smejo
lomiti in končati zgolj in samo
na plečih delavk in delavcev,
še posebej ne na industrijskih
delavcih. Nesprejemljivo je za
državo, ki se hvali z evropsko
ravnijo človekovih pravic in
svoboščin, da se socialne in
ekonomske pravice delavcev
krčijo iz dneva v dan, pa naj si
gre za spoštovanje in izvajanje
zakonov in kolektivnih po-
godb, za soodločanje delavcev
v podjetjih, za participacijo
v družbeni lastnini, za druge
socialne pravice, za delovne
pogoje in zaščito delovnih
mest, za pravno varnost delav-
cev, in še bi lahko naštevali
- vse do brezizhodne brezpo-
selnosti.
Nadaljuje se politika in
praksa, da se najprej krčijo
pravice na področju socialne-
ga varstva in socilanega zava-
rovanja. Delavci in njihove
pravice so že nekaj zadnjih let
temeljni vir za pobiranje dav-
kov, prihrankov, zmanjševa-
nje inflacije, prestrukturiranje
ter reševanje podjetij in po-
dobno. Vsa zadnja leta se ne-
prenehoma zmanjšujejo pravi-
ce iz dela in delovnega raz-
merja in njihov obseg, bodisi
da gre za sistemske rešitve ali
pa za interventne predpise. In
tako ukrepajo vse slovenske
vlade zadnjih let! Res je že ne-
Št. 31 - 5. avgust 1993
23
razumljivo, da ko gre za pravi-
ce delavk in delavcev, ni prave
politične volje v parlamentu,
ne v vladi in ne v drugih insti-
tucijah, da bi se delavske pra-
vice vsaj ohranile oziroma ne-
kaj izboljšale v smeri evrop-
skih vzorov. Kako lahko dopu-
stimo, da so socialno ogroženi
zlasti tisti, ki pošteno delajo?!
Vedno je bilo temeljno nače-
lo delovanja Svobodnih sindi-
katov Slovenije, da smo ko-
operativni socialni partner. To
smo dokazali že ničkolikokrat.
Vedno je bil naš cUj in je, da se
o delavskih problemih pogo-
varjamo kot enakopravni in
enakovredni socialni partner-
ji. Naši predlogi niso bili in
niso nič nemogočega, ampak
so povsem normalne zahteve.
Za stavke kot skrajno sredstvo
sindikalnega boja, smo se od-
ločali le takrat, ko smo bili
trdno prepričani, da imamo
prav in ko v institucijah siste-
ma za naše predloge in zahteve
ni bilo posluha ter ko nas niso
sprejemali kot enakopravne
partnerje - na katerikoli ravni
že. Vse te razmere in odnosi
v naši družbi, obstoječa social-
na struktura, nas lahko pripe-
lje do točke, ko bodo socialni
nemiri in stavkovni vali ogro-
zili demokratične pridobitve
v naši mladi državi in njen
ugled v svetu. Tega nočemo!
Spoštovani predsedniki
Prosimo vas v imenu
439.850 delavcev - članov Zve-
ze svobodnih sindikatov Slo-
venije, da zastavite ves vaš
ugled, znanje in avtoriteto, da
bodo tudi delavske oziroma
socialne pravice dejansko po-
stale del človekovih pravic in
svoboščin, da se bodo odpravi-
le vse te nepravičnosti ter da
bo naša država res pravna dr-
žava. Prosimo vas, da zahteva-
te od pristojhnih institucij
v državi, da pripravijo vizijo
in strategijo razvoja države, ki
bo dala več delovnih mest in
bolj učinkovito podjetništvo.
To je nenazadnje tudi vaš dolg
do volilcev - delavk in delav-
fts-uF'VliP'^^'avd?
obrnile na bolje.
Spoštovani, danes je za to še
čas, jutri bo morda že pre-
pozno.
mag. DUŠAN SEMOLIČ,
predsednik ZSSS
Revizija zaicona
O državljanstvu
Pred volitvami je Jelinčiče-
va SNS obljubljala revizijo za-
kona o državljanstvu (tudi
RZS in NDS so bilu blizu tem
zahtevam) in to za nazaj, torej
tako, da bi se državljanstva
odvzela. Takrat sem stranko
opozoril, da je to po 155. členu
ustave RS nemogoče, ker je re-
troaktivnost na pridobljene
pravice prepovedana. SNS je
torej svoj pravi obraz pokaza-
la, zato sem bil glavni pobud-
nik ustanovitve nove stranke
NSZS — Nacional socialne zve-
ze Slovenije, ki od ustanovitve
zbira podpise za razveljavitev
zakona o državljanstvu in vseh
odločb, izdanih na podlagi te-
ga zakona na referendumu
(37.000 podpisov imamo od
40.000 potrebnih), da bi po-
skušali to doseči na referendu-
mu. Osebno sem to ponudil
vsem strankam, ki so (ali po-
novno obljubljajo revizijo
- SLS, SNS, SPS, SND, RZS,
Liga za Slovenijo, NSS in po-
dobne) obljubljale revizijo, da
skupaj zberemo te podpise,
odziva ni, čeprav vedo, da re-
vizija ni možna za nazaj (za
naprej pa jo pripravlja Vlada
RS), če se ne razveljavi zakon
in to je edina pot, da se odvza-
me državljanstva tistim, ki jim
ne gredo, tisti, ki so upravičeni
do njih pa jih bodo ponovno
dobili. Zakaj se stranke skri-
vajo za revizijo, ki ni možna?
Zato, ker so politiko »zgrabi-
le« le s plati, ki se ji reče čim-
več govorjenja in malo napra-
viti - žal. Osebno nimam takš-
nih problemov, ker sem že leta
88 bil aktiven v t.i. slovenski
pomladi, pa nisem iskal ko-
risti.
Zanimivo je tudi, da stran-
ke, ki jih omenjam, niso pod-
prle niti ene pobude, ki jih je
NSZS vložila v državnem zbo-
ru, ki zadevajo nacionalne
(moratorij na državljanstva,
meja naj ostane kot je ipd.) ali
socialne (popravki zakona
o zdravstvenem zavarovanju,
pravičnejša delitev plač...) in-
terese volivcev, ki jih »zasto-
pajo«. Morda zato, ker sem av-
tor ali soavtor jaz? Pa pobuda
o posebni parlamentarni ko-
misiji, ki bi raziskala predvo-
lilne dejavnosti strank , ki so
sodelovale z lobiji Nesloven-
cev? Seveda je ni podprl nihče,
če pa bi jo, ne bi nihče več
spraševal, kdo je novi direktor
Sove, ker bi ga v naših dokazih
našli omenjenega trikrat! Za-
nimivo ne, žal ne za t.i. naci-
onalno zavedne stranke, ki so
žal ali nesposobne ali dirigira-
ne oz. postavljene s strani nek-
danje oblasti, kar lahko za dve
stranki dokažem takoj.
Se še kdo vprašuje zakaj
smo v stranki porabili šest me-
secev za 37.000 podpisov za
referendvun? Verjetno ne, saj
nihče nikomur več ne verja-
me?! Zakaj pa bi tudi verjel
komu, če pa za visoke funkci-
onarje vemo, da so dali leta 88
»žegen« za aretacijo četverice
JBTZ, pa se še dandanes ne
pove jasno in glasno, da so za
to vedeli in dali (vsaj tihi) pri-
stanek tako g. Kučan kot
g. Kocjančič in g. Ribičič (in še
veliko drugih) in da se danda-
nes ve, da so isti gospodje dali
soglasje za ustanovitev strank
za zavajanje javnosti (Jelinči-
čeva SNS, RZS), pa za razdeli-
tev državljanstev zaradi gla-
sov (da so od jugolobijev pre-
jeli denar se da dokazati, pa ne
samo denar), pa za trgovanje
z orožjem neslovenskih sku-
pin, ki so in še trgujejo z orož-
jem (hkrati pa Janšo obtožuje-
jo, ker je oborožil TO...), kar
lahko tudi dokažemo in še in
še.
Ta izjava je napisna v so-
glasju s predsedstvom NSZS,
katerega član sem, vendar je to
IVX	lld
podlagi dokumentacije, ki smo
jo vsak trenutek pripravljeni
pokazati preiskovalni komi-
siji.
Za konec pa še opozorilo vo-
livcem: ne nasedajte pomladi
94, raje ostanite doma, če ni-
komur ne zaupate!
MATJAŽ GERLANC,
Velenje
Kaj razmišlja
upokojeni rudar
Skromna rudarska domači-
ja nasproti Sindikalnega doma
v Rečici, kjer praznujejo 20-
letnico tega podjetja. Letalo,
ki je delalo reklamo, se je skri-
lo za griči, tukaj pa je zaigrala
godba prav na istem mestu kot
pred 20. leti na otvoritveni slo-
vesnosti. Pred mano je poru-
meneli časopis izpred 20 let
»Tim in čas«. Na sliki stojim
s prijatelji rudarji v častni ru-
darski uniformi. Nad nami na-
pis: »Nova tovarna - nova
zmaga«.
In zakaj je 3. julij - dan ru-
darjev - Dan Tima? Rudnik La-
ško je pomagal zgraditi tovar-
no in dolga leta smo praznik
praznovali skupaj. Le novi-
narka Radia Celje je v poroči-
lih povedala, da je tovarna na-
stala z namenom rudnika La-
ško, kjer naj bi zaposlitev do-
bil delovni višek ob zapiranju
rudnika. Dobro se spomnem
tudi besed g. Srečka Šentjurca
(žal pokojnega direktorja
TIM): »Tu se je zgradilo za vas,
delovne invalide in onemogle
rudarje, ko ne boste več zmogli
opravljati svojega težaškega
poklica, in vaš knapovski rod
v rečiški dolini.« Koliko besed
zahvale je bilo takrat izreče-
nih. Tudi na otvoritev tovarne
Trma v Srbiji smo se odpeljali
rudarji s takratnimi prvimi
delavci Tima. Koliko požrtvo-
valnosti je bilo ob požaru ne-
kaj mesecev kasneje! Tudi iz
jame smo prihiteli na pomoč,
kajti to je bil naš drugi dom.
Nihče ni pomislil, da je šihta
konec. Domov smo se vrnili,
ko je bilo najhujše skozi. Sku-
paj smo vlagali in ob 3. juliju
je bila ponovna otvoritev ob-
novljene tovarne.
Zakaj mi spomini segajo na-
zaj? Že 6-leten fantič sem si
sam začel služiti kruh in kako
srečen sem bil, ko sem dobil
svojo prvo zaposlitev prav
v laškem rudniku. Tu sem tudi
dočakal svoj zadnji delovni
dan pred svojo polno upokoji-
tvijo. Toda danes je moja po-
kojnina za tretjino manjša od
pokojnin zasavskih kolegov
- pravzaprav vseh laških ru-
darjev. Boli me, ker smo prav
tako garali, se odpovedovali
dobičku in lani je rudnik kon-
čal svojo 200-letno tradicijo.
Nas, kakor tudi upokojene so-
delavce TIM, se ni nihče spom-
nil s kakšno besedo zahvale.
Še bolj pa me boli, ker sin
kot bivši štipendist Tima še
vedno išče svojo prvo zaposli-
tev. Uspešno je končal srednjo
šolo in opravil v Timu priprav-
ništvo, toda po odsluženju voj-
ske - zadnja generacija nekdaj
ponosne titove garde, ga niso
več sprejeli v delovno razmer-
je. Sicer je lani dobil delo v Ti-
mu za določen čas - 3 mesece,
ne v svoji stroki. To delo je
opravljal že med obvezno
prakso v podjetju in ni mu bilo
težko opravljati določenega
dela, čeprav za zdravje z zelo
škodljivimi snovmi. Tudi letos
so ga poklicali na razgoyor
o zaposlitvi za določen čas.
Toda delo je bilo terensko, iz-
ven Slovenije, na območju voj-
nega stanja. Tega pa je seveda
odklonil, oziroma bi ga ne, če
bi kasneje dobil redno zaposli-
tev. Dovolj smo imeli vojnega
stanja, ko sva sina čakala z od-
služenega vojaškega roka
v Srbiji.
V intervjuju za Radio Celje
je bilo rečeno, da zaposlijo sa-
mo strokovni kader in da jim
je uspelo zmanjšati število za-
poslenih iz 800 na 694 delav-
cev. Med temi pa je tudi sin, ki
tu in tam najde kakšno pogod-
beno delo, ki ga prilagaja še
1—izpi-
tom, ki ga je v tem času
vil. Ima pa občutek, kot da no-
si pečat zadnje odslužene ju-
goslovanske armade.
Malo je podjetij, ki stojijo
danes tako trdno kot Tim v teh
težkih - kriznih časih, ko gre
vse v stečaj.
Še veliko nadaljnih uspehov
in srečno.
JOŽE SEVŠEK,
Laško
Prevzeli smo
vozilo
v soboto 17. junija 1993 smo
se člani Društva za pomoč du-
ševno prizadetim v občini Ža-
lec zbrali na tradicionalnem
srečanju. Tudi tokrat smo iz-
brali bližnjo Lovsko kočo na
Rinki. Temeljito smo se pri-
pravili, da bi naši člani preži-
veli resnično prijeten dan.
Člane brez lastnega prevoza so
zjutraj na Rinko popeljali pri-
jazni žalski gasilci, ki so vedno
pripravljeni brezplačno poma-
gati.
Pravo slavnostno vzdušje je
pomenila izpolnitev pozimi
zasnovane ideje, da bi za po-
trebe naših članov pridobili
vozilo. Želja se nam je že iz-
polnila, kajti Republiška zve-
za za pomoč duševno prizade-
tim v Sloveniji nam je že kupi-
la vozilo, katero nam je na slo-
vesnosti v soboto predal njen
diraktor Tomaž Jereb.
Kot vedno smo vsebino sre-
čanja popestrili s kulturnim
programom, ki so ga pripravili
varovanci centra za varstvo in
delo Golovec in enote Žalec, za
zabavni del pa so poskrbeli
člani ansambla Simona Leg-
narja iz Vinske gore, ki so se
odločili, da svoj nastop poda-
rijo prizadetim. Resnično lepo
so nam zapeli in zaigrali, člžini
pa so se veselo zavrteli v senci
pod lipo.
Na prizorišču je stalo tudi
novo kombi vozilo, znamke re-
nault trafic. Okrašeno s čudo-
vitim šopkom in trakovi, ki so
ga spretno oblikovale in veli-
kodušno podarile cvetličarke
Cvetličnega butika Podbre-
gar-Kotnik Žalec.
Čestitkam in dobrim željam
za srečno vožnjo so se pridru-
žili člani Društva za pomoč
prizadetim iz Šentjurja, ki so
nam podarili zvočnike, da bo-
mo med potjo lahko poslušali
prijatne zvoke, predsednik
Rdečega križa Žalec, predsed-
nik Društva invalidov Žalec in
direktorica Centra za varstvo
in delo Golovec iz Celja.
Kot je v navadi smo vozilo
tudi blagoslovili. Gospod žup-
nik Viki Arh je opravil to in
nas po slastnem kosilu pope-
ljal v cerkev Svete Jedrti, kjer
smo izvedeli njeno zgodovino
in zapeli eno lepih cerkvenih
pesmi.
Popoldne smo izvedli tudi
tekmovanje v vlečenju vrvi. Iz-
gleda, da bo to postala tradici-
onalna igra, saj daje takšen
užitek tekmovalcem in gledal-
cem. Pomerili so se otroci med
sabo in tudi starši. Kot lani so
tudi letos mame pokazale veli-
ko moč in še vedno v skupnem
seštevku vodijo.
Bilo je res lepo. Izmenjali
smo tudi marsikatero izkuš-
njo, drug drugega malce ohra-
brili, potožili o svojih težavah
in se na večer, ko je že vozil
naš kombi, razšli z željo in ob-
ijuHn, Ha CO cpet dobimo. Pre-
pričana sem, da bomo nasled-
nje leto srečanje spet imeli.
LIDIJA
HRNČIČ-TOMINŠEK
Prijeten izlet
Kakor že lani smo se tudi
letos oskrbovanci Doma upo-
kojencev Šmarje pri Jelšah
razveselili, ko nam je delovna
terapevtka povedala, da bo
izlet sredi jvmija na krajši re-
laciji združen s piknikom. Ka-
ko težko smo pričakovali ta
veseli dan. Končno smo doča-
kah 16. junij. Po zajtrku sta
nas v lepem jutru že čakala
pred domom avtobus in kom-
bi. Z nami je potovala tudi pri-
jazna medicinska sestra Mari-
na in še nekateri drugi domski
uslužbenci. Najprej smo se
ustavili na Ponikvi. Ta se po-
naša s tem, da je bil nedaleč
stran na Slomu rojen prvi ma-
riborski škof Anton Slomšek.
Tudi farna cerkev, ki je vsa
v freskah, je njemu posvečena.
Ogledali smo si jo, g. kaplan pa
nam je povedal zgodovino
o njej. Ob 10.00 pa je bila
sv. maša. Žal je bil Slomškov
dom na Slomu zaprt zaradi
obnovitvenih del.
Pot nas je vodila skozi Šent-
jur na Kalobje. Tu smo si ogle-
dali cerkev in se nato odpeljali
v Dobje. Ustavili smo se pri
priznani gosilni Škobeme,
kjer je bil piknik. Najprej smo
se okrepčali z dobro domačo
domsko potičko. Tu na svežem
zraku, v lepem okolju v zatišju
kozjanskih gričev so nam šle
dobrote, ki sta jih spekla glav-
ni domski kuhar Darko in me-
dicinski tehnik Ferdo Gobec
še kako v slast. Ob žlahtni
domski kapljici se je kmalu ra-
zlegala vesela pesem. Svoje je
dodal še znani kulturnik har-
monikar Franci Salobir iz
Dobja, ki je zaigral nekaj
skladb, tako da je bilo razpo-
loženje na višku. Žal pa je čas
neusmiljeno bežal in vse kar je
lepo prehitro mine, zato smo
se morali posloviti od prijaz-
nih ljudi in kozjanskih lepot.
Odpeljali smo se čez Slivnico
in Dobrino do Atomskih To-
plic, kjer je bil naslednji po-
stanek.
Ob koncu se v imenu vseh
udeležencev izleta iskreno
zahvalim Upravi doma, ki
nam je omogočila tako prije-
ten in dobro organiziran izlet.
Pohvalo zaslužita tudi zasebni
šofer in g. Verbek iz Šmarja in
voznik kombija bolničar Fer-
do Gk»bec, ki sta nas s previdno
vožnjo vedno srečno pripeljala
na cilj.
Dan, ki smo ga preživali
skupaj v veselem razpoloženju
nam bo ostal v lepem spominu.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
PRITOŽNA
KNJIGA
črna pika za
Pokaži Icaj znaš
V nedeljo, dne 25.7.93 je bi-
la v Dob ju 21. prireditev Poka-
ži kaj znaš. Zaradi tradici-
onalnosti in dobrega glasu pri-
reditve ter seveda zato, da po-
kažemo, kar znamo, smo se je
udeležili tudi mi - harmonikar-
ski trio »Prijatelji iz Proseni-
škega«.
Vseh nastopajočih posamez-
nikov in skupin je bilo več kot
dvajset. Prvih pet najbolje
ocenjenih mest so zasedli samo
ansambli. V zvezi s tem nas
zanima, zakaj tekmovanje za
ansamble ni ločeno od ostalih,
če že imajo privilegije pri oce-
njevanju. Mislimo, da si je tudi
nekaj posameznikov zaslužilo
vsaj pohvalo, če že ne nagrade.
Velika napaka pri organiza-
ciji in izpeljavi tekmovanja je
prav gotovo samo ocenjevanje.
Ocenjevanje strokovne žirije
in ocenjevanje žirije iz občin-
stva bi moralo biti ločeno, ne
pa da se glasovi seštevajo. Vsaj
,tako je pri ostalih prireditvah
in festivalih.
Precej nastopajočih se je
predstavilo z igranjem na di-
atonično harmoniko. Med nji-
mi smo bili tudi mi »Prijatelji
iz Proseniškega«. Fantje smo
brezhibno zaigrali obe skladbi
in dobili precej visoko oceno
strokovne komisije (4 x 9) in tu-
di boljše ocene od žirije iz ob-
činstva, razen glasu osebe žen-
skega spola, ki nam je podelila
oceno 4.
Sprašujemo to osebo, ali se
sploh spozna na glasbo oz. ali
je bil namen njenega ocenjeva-
nja drug (pristransko ocenje-
vanje?!).
Mislimo, da bi bilo prav, če
bi se take in podobne nepra-
vilnosti odpravile oz. bi se po-
jasnilo, zakaj je do njih prišlo.
Smatramo, da vsi nastopajoči
vložijo precej truda v igranje
in petje in dajo vse od sebe, da
to na nastopu tudi pokažejo.
Zato pa toliko bolj bolijo kri-
vice, W se dogajajo pri ocenje-
vanju, saj gre tudi za privilegij
posameznih ansamblov pri
strokovni komisiji in žiriji ob-
činstva. V žiriji občinstva naj
ne bi sodelovali tisti, ki pose-
bej navijajo za katerega svoje-
ga med nastopajočimi. Tudi mi
smo med publiko imeli take, ki
so navijali za nas, pa seveda
nismo imeli priložnosti dati
ocene.
Počutimo se prizadete. Tega
nismo zapisali zato, ker nismo
zmagali. Vemo, da smo zaigra-
li dobro, saj smo po prireditvi
dobili številne pohvale in
vzpodbude med občinstvom,
naj ne obupamo in naj le
vztrajno nadaljujemo kljub
krivicam. To smo napisali za-
to, ker vemo, da je bil prizadet
še kdo drug, pa se mogoče ne
bo oglasil.
Zato smo se v imenu vseh
tistih oglasili mi.
»Prijatelji iz
Proseniškega«
Ostala brez
kurjave
žalostna sem, ker mi je dol-
goprstnež odtujil drva iz dr-
varnice v Cankarjevi 8 v Celju.
To je delal poleti 1992 posto-
poma in tako vztrajno, da sem
jeseni ostala brez kurjave in
s tem bila oškodovana za
15.000 tolarjev. Kurjave mi je
pred leti občasno zmanjkova-
lo, vendar ne v tako velikem
obsegu. Ključavnice, kljub te-
mu, da sem jih menjavala, pač
niso zadržale vztrajnega tatu.
Ko sem opazila izginotje drv
in sama ter s pomočjo sosedov
odkrila storilca, sem dne
15. oktobra zoper njega podala
kazensko ovadbo zaradi ta-
tvine.
Temeljno javno tožilstvo
v Celju, enota Celje, je zadevo
obravnavalo vse do 7. junija,
ko je izdalo sklep, da se poda-
na ovadba zavrže, ker da ne
obstaja utemeljeni sum, da je
navedeni res izvršil oz. zagre-
šil to kaznivo dejanje.
Ne vem, kako poteka posto-
pek tožilstva, da se ovadba za-
vrže, mislim pa, da bi kot
oškodovanka morala biti toli-
ko prisebna, da bi osvetlila de-
jansko stanje zadeve, če ni bilo
to dovolj konkretno povedano
v spisu, ali celo preveč eno-
stransko prikazano. Osemd-
nevnega roka za pritožbo ni-
sem izrabila, ker me je čas za-
radi bolezni prehitel.
Sem invalidska upokojenka
z varstvenim dodatkom, kar
pomeni, da prejemam mini-
malne prejemke iz pokojnin-
skega sklada. Stara sem 68 let,
živim sama in se le s težavo
preživljam. Če bi se tožilka, ki
je ovadbo zavrgla, postavila
v moj - oškodovančev položaj,
bi gotovo ravnala drugače. Za
njo je verjetno tak slučaj zane-
marljiv, zame pa pomeni
ključni problem, saj bi pol leta
zmrzovala v nezakurjeni kuhi-
nji, če mi ne bi priskočil na
pomoč Karitas, ki me je odre-
šil mraza s skromno dodelitvi-
jo drv in premoga. Za takojš-
njo pomoč sem Karitasu neiz-
merno hvaležna, njihov čut do
človeške stiske izžareva toliko
topline, da je to milina. Ko bi
imela vsaj kanček tega tudi
voditeljica opisanega postop-
ka, bi bila njena odločitev dru-
gačna, ne pa da daje storilcu
potuho.
S tem pismom želim polida-
riti, da v naši pravni državi še
zdaleč ni tako, kot bi moralo
biti. In kdaj bo odgovornost in
doslednost pri delu v taki širi-
ni, da bodo prisotne tegobe
revnih ljudi tudi v pravosodju?
ANICA SITAR,
Celje
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in'
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
CRI Celje
podjetje za poklicno usposabljanje In
zaposlovanje Invalidov d.o.o.
Ipavčeva 6, Celje
vabi
k sodelovanju
dva delavca s področja obdelave
lesa
Zaželena je ustrezna srednja izobrazba lesne stroke
oziroma najmanj poklicna šola.
Interesenti naj se zglasijo na obratu ID Oblakova 34, kjer
jih bomo seznanili z delovnim programom.
Istočasno sporočamo, da v obratu šivalnice nudimo
kvalitetne šiviljske usluge z možnostmi kooperacijskega
sodelovanja.
Št. 31 - 5. avgust 1993
24
Ne hiti na Taiiiti
Po dveh letih nenastopanja
in dela v domači gostilni se je
popularni Henček Burkat vr-
nil na prizorišče slovenske do-
mače glasbe.
Sedemindvajset let se že po-
javlja na prizorišču domačih
zvokov, kjer navdušuje pred-
vsem s posebno barvo, ki je ni
enake med slovenskimi an-
sambli. Zasluga za to gre Ber-
tiju Rodošku iz Maribora, ki je
bil tako navdušen nad Henč-
kom, da mu je obljubil sodelo-
vanje in pomagal narediti nje-
govo zaščitno znamko. Viže so
razposajene in dišijo po za-
bavni glasbi, to pa je bilo lju-
dem všeč. So preproste in lah-
ke, hitro gredo v uho, takšni
pa so tudi teksti.
»Ljudje so začeli spraševati,
kaj je z mano,« je povedal
Henček Burkat iz Kamene pri
Novem Mestu, ko se je ustavil
v našem Radiu in predstavil
najnovejšo kaseto »Ne hiti na
Tahiti«. »Odločili smo se, da
bomo zaprli gostilno in pri-
pravili nov projekt ter se
z njim predstavili. Upam, da
so skladbe takšne, da bodo
kmalu šle našim ljubiteljem
v uho.«
Henček Burkat je doslej
posnel že petindvajset kaset,
ki so dosegle za slovenske raz-
mere neverjetno prodajo preko
milijon izvodov. Ob njem tre-
nutno v skupini igrajo sinova
Tomaž in Toni, kitarist Blaž
Zupan, pojeta pa Metka Ka-
strevc in Tomaž Zorko. »Z no-
vim projektom sem izredno
zadovoljen in upam, da bodo
tudi poslušalci. Zdaj imam tu-
di zasedbo, s katero mora biti
nekaj let mir. Nadaljevalo se
naj bi tudi sodelovanje z Berti-
jem Rodoškom, ki traja že do-
brih deset let. Kaseto smo pos-
neli pri ZKP RTV Slovenija.«
Henček Burkat se lahko
pohvali, da je bil že trikrat
v Ameriki in Kanadi, najbolj
pa mu je ostala v spominu tur-
neja po Avstrahji. »To je res
čudežna dežela, v njej pa smo
gostovali kar sedem tednov le-
ta 1991, takoj po vojni.«
Včasih je Henček veliko na-
stopal, saj je imel tudi po dva
do tri nastope na dan, kar pa
danes ne gre več. »Ne da ne bi
zmogli fizično, ampak največ
časa vzame postavljanje in po-
spravljanje opreme.« Najraje
igra na gasilskih veselicah,
kjer je tam prava »štimunga«.
In kako se je Henček srečal
s harmoniko?
»Doma smo imeli pušlšank
in prihajali so tudi mnogi god-
ci, ki so veselo igrali. Navduši-
li so me in mama mi je kupila
harmoniko. Učil sem se sam,
kasneje pa mi je bil duhovni
mentor Boris Kovačič, za kar
sem mu izredno hvaležen. Bil
sem tudi na več kot tristo oh-
cetih, tako da znam tudi veliko
starih, ljudskih pesmi in obi-
čajev. Ohceti so danes malo
krajše, včasih pa so trajale tu-
di po tri in več dni.«
Fh-omocijo najnovejše kasete
Ne hiti na Tahiti bo Henček
pripravil na 7:arpt.ku ieseni
v Novem mestu, potem pa jo
bo predstavil tudi po različnih
krajih Slovenije. Prav gotovo
bo zdaj sicer lepa gostilna sre-
di vinogradov nekaj časa zapr-
ta. »Pravzaprav je tako, lahko
jo odpremo na željo skupin in
jim pripravimo vse, kar želijo.
Da bi zraven zaigrali? To pa je
bolj težko, saj doma v triu ne
igramo veliko.«
Henček, mož s širokim na-
smehom in dobrim srcem spet
»razburja« ljubitelje domače
glasbe. Eni so proti, ker pravi-
jo, da so to preveč enostavne
viže. Še vedno pa je več tistih,
ki imajo Henčka radi. In kdor
zna dobro prisluhniti njego-
vim zadnjim vižam, lahko
v njih ugotovi tudi veliko pra-
vih, izjemno lepih belokrajn-
skih motivov. To pa je izredno
dragoceno. ^^^^ VRABL
Foto: EDI MASNEC
Še dober mesec dni nas loči
od izida albuma »Live Seeds«,
ki so ga NICK CAVE in njego-
vi The Bad Seeds posneli na
lanski evropski in avstralski
turneji. Na albumu bo poleg
nekaterih, zdaj že kar kultnih
mračnjaških himen s prejšnjih
studijskih albumov, tudi prvič
objavljena priredba komada
»Piain Gold Ring«, ki ga v ori-
ginalni verziji prepeva Nina
Simone. Nick Cave trenutno
piše skladbe za novi album co-
imtry heroja Johnya Casha, po
izidu albuma »Live Seeds« pa
bo s svojo spremljevalno sku-
pino krenil na veliko svetovno
turnejo.
Konec oktobra bo izšla bio-
grafija seatleških grunge pr-
vakov NIRVANA. Knjigo z na-
slovom »Come As You Are: •
The Story Of Nirvana«, je ob
sodelovanju članov benda in
njihovih najbližjih, napisal
novinar ameriške glasbene re-
vije Rolling Stone Michael Az-
zerad.
Na snemanje novega albu-
ma se pripravljajo angleški
LEMONHEADS, ena izmed
najuspešnejših britanskih al-
ter-pop skupin. Njihov tretji
album naj bi se imenoval »Co-
me On Fell The Lemonheads«.
Da so organizatorji letošnje-
ga Novega ročka imeli res
srečno roko pri izbiri gostujo-
čih skupin, dokazuje vse večja
popularnost povabljenih Ame-
ričanov SMASHING PUMP-
KINS. Na njihovem pravkar
izdanem albumu »Siamese
Dream« je poleg nekaterih
znanih glasbenikov sodeloval
tudi vodja mega-zveznikov
R.E.M. Mike Mills.
Ameriški menagerji in pro-
mo torj i ponujajo kar 50 mio
funtov za ponovno združitev
članov pred osmimi leti raz-
padle, legendarne pimk zased-
be THE CLASH. Kitarist in
pevec Joe Strununer, bas kita-
rist Paul Simonon in kitarist
Mick Jones, so ponudbo že za-
vrnili, saj imajo zaenkrat še
polne roke dela z lastnimi pro-
jekti.
Na zadnjem albumu »Smel
My Finger« legendarnega funk
glasbenika GEORGEA CLIN-
TONA, sta poleg nekaterih
najboljših glasbenikov tega
žanra sodelovala tudi Antony
Keidies in Flea, pevec in bas
kitarist skupne Red Hot Chili
Peppers.
Kar za 60 mio dolarjev toži
WHITNEY HOUSTON časo-
pis New York Post, ki je obja-
vil, da je morala Whitney za-
radi prekomerne doze shujše-
valnih tablet iskati pomo(
v neki bolnišnici v Miami ju
Kot priča na sodišču, če seve.
da ne bo prišlo do sporazumne
poravnave spora, bo nastopi]
Bobby Brown, mož gospe Ho-
ustonove.
Četrti single z zadnjega al.
burna »Keep The Faith« ame-
riških hea\'y metalcev BON
JOVI, ima naslov »lil Sleep
When I'm Dead«. Single bo
»podprt« še z živimi verzijami
treh starejših hitov ; »Nevei
Say Goodby«, »Blaze Of Glo-
ry« in »Wild In The Street«.
Tudi R.E.M. so izdali četrti
single z albuma »Automatic
For The People«. Skladba
z naslovom »Nightswimming*
pa najbrž ne bo ponovila uspe-
ha prejšnih treh.
CNN, predstavniki ^angle-
škega industrijska ročka, so
v reklamni kampaniji za svoj
single »Young, Stupid&^Vhi-
te« uporabili plakat (na sliki)
v katerem je na žaljiv način
prikazan zaščitni znak trenut-
no najpopularnejšega angle-
škega benda Jamiroquai. Ker
odvetniki skupine Jamiroquai
že iščejo pravno podlago za
tožbo, so promotorji reklamne
kampanije preko telefona or-
ganizirali glasovanje o njeni
primernosti.
STANE ŠPEGEL
Komet na slovenskem nebu
Nič čudnega ne bi bilo, če bi
si Kometi nadeli kakšno rim-
sko ime, saj prihajajo s Ptuja.
Vendar v skupini menijo, da to
ne bi sovpadalo s stilom glas-
be, ki jo igrajo.
Repertoar skupine Komet
zajema od valčka do ročka, saj
je to nujno potrebno zlo vseh
slovenskih glasbenih skupin,
ki niso povsem v špici, kot se
temu reče. Vendar pa je na-
pačno sklepanje, da je Komet
še ena izmed tistih skupin, ki
se ne trudi, da bi glasbi dala
svoj pečat. Fantje namreč pre-
morejo že dve samostojni ka-
seti, v kratkem pa bo na tržiš-
ču še tretja.
Zametki Kometa segajo
v konec sedemdesetih let, res-
nejše delo pa se je pričelo v le-
tu 1984 ter leto kasneje, ko je
skupina izdala svojo prvo ka-
seto. Ta je požela veliko uspe-
ha in dosegla skoraj srebrno
naklado. Takrat je z njimi pel
še Miha Balažič (danes Mag-
net), skladbe s te kasete pa še
danes slišimo na vseh lokalnih
radijskih postajah. V tistem
času so pričeli spoznavati tudi
plesišča širom Slovenije, saj so
jih vabili na vse konce in
kraje.
Kmalu po prvem nenadeja-
nem uspehu je pričelo v an-
samblu prihajati do kadrov-
skih sprememb, kar je vzork,
da so naslednjo kaseto izdali
šele konec leta 1990. Tudi
v tem času se je današnja za-
sedba še vedno formirala, zato
ta kaseta ni ponovila uspeha
prejšnje.
Ivo *Repec (duhovni vodja,
bas kitarist, glavni pevec in
manager skupine) mi je za-
upal, da je vesel, ker mu je po
večih menjavah v skupini
uspelo zbrati dobre prijatelje
in odlične glasbenike. Ob njem
nastopajo še klaviaturista
no Topolovec in Igor Fekonja,
ki včasih poprime tudi za kita-
ro, ter bobnar Vlado Meško.
Fantje iz Magneta so mi pove-
dali, da so hoteli material za
novo kasreto pripraviti v po-
letnih mesecih, vendar so bili
tako zasedeni, da jim čas ni
dopuščal. Tako so izid nove
kasete preložili v pozno jesen.
Hkrati bodo poskrbeli za vse
ljubitelje smučarije, saj bodo
magnetni fantje že tretje leto
igrali na Rogli. Sami pravijo,
da so bend za mlado in staro,
da uživajo v igranju in zaba-
vanju ljudi, to pa je verjetno
tudi vzrok za njihovo prezase-
denost v teh vročih poletnih
dneh. Ko bo izšla nova kaseta,
ki jo tako preudarno priprav-
ljajo, bomo o tej ponovno kaj
kratkega zapisali. Do takrat
pa obilo koncertov in veseUc
Komet.
SLAVC L. KOVAČIČ
PRED 5. LETI:
1.	nothing's gonna change my love for you ... glenn medeiros
2.	push it...........................................salt&pepa
3	the twist ........................fat boys & chubby checher
4	fast car .....................................tracy chapman
5.	roses are red .................................the mac band
6.	i owe you nothing......................................bros
7.	in the air tonight'88 ............................phil collins
8.	i don't wonna to talk about.........everything but the girl
9.	boys................................................ sabrina
10. wap-bam-boogie.................................matt bianco
PRED 10. LETI:
1.	wherever i lay my hat............................paul young
2.	baby jane ......................................rod stewart
3.	moonlightshadow..............................mikeolfield
4 flashdance.....................................irene carra
5.	lou...................................................freeze
6.	war baby......................................tom robinson
7.	come live with me ................................. heaven 17
8.	dead giveaway...................................shalamara
9.	i guess that's why it call it the blues............elton john
10.	the trooper.................................... iron maiden
PRED 15. LETI:
1.	you're the one that i want......o.newton john-j. travolta
2.	smurfsong.................................father abraham
3.	airport.........................................the motors
4.	dancing in the city.............................marshal hain
5.	man with achild in his eyes........................kate bush
6.	like clockwork.............................boomtownrats
7.	a little bit of soap.........................showaddywaddy
8	miss you .....................................rolling stones
9.	annie's song..................................james galway
10.	the biggest blow ............................the sex pistols
PRED 20. LETI:
1.	welcome home..................................peters & lee
2.	squezee me please me................................. slade
3.	life on mars..................................... david bowie
4 saturday night is alright for fighting...........elton john
5.	born to be with you...........................dave edmunds
6.	alright alright alright........................mungo jerry
7.	i'm a leader of the gang........................gary glitter
8.	going home ....................................the osmonds
9.	take me to the m ardigras........................paul simon
10.	randy............ .................................blue mink
PRED 25. LETI:
1.	baby come back..................................the equals
2.	son of hickory holler's tramp.....................0 c smith
3	i pretend......................................des o'connor
4	yestreday has gone .....................cupid's inspiration
5	mony mony..................tommy james and the shondells
-b. yummy yummy yummy...........................ohio express
7.	mcarthurpark ..............................richars harris
8.	my name is jack................................manfred mann
9	fire ......................................athur brown
10.	lovin'things.....................................marmelade
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večemem programu med 19.30 in 21.00 uro.
SŠ
Št. 31 - 5. avgust 1993
25
Eksplozija emocij
Hello Budapest, Thank you very much. Goodbye Budapest
Le tri fraze iz podnaslova so
bile potrebne Davidu Gaha-
mu, pevcu in frontmanu sku-
pine Depeche Mode, edine še
preživele zasedbe iz obdobja
krasnega novega popa iz za-
četka osemdesetih, pri podži-
ganju ponorelih najstnic in
ljubiteljev tega, ta trenutek
prav gotovo najžlahtnejšega
popa.
Kakšnih 20 tisoč se nas je,
v torek, 27. julija, zbralo na
budimpeštanskem stadionu
MTK, kjer smo bili priča
izredno dodelanemu nastopu,
ki mu je kos le še spektakel
tipa Zooropa skupine U2.
Po predskupini Sonic Smeli,
ki ji po dobre pol ure nažiga-
vanja ni uspelo razvneti pri-
sotnih z mešanico grungea in
Lennya Kravitza, pa bi se do-
sti bolje obnesli kot predsku-
pina kakšnih Faith No More
v Ljubljani, je nastopil ravno
prav dolg odmor za preuredi-
tev scene in povečanje živčne-
ga naboja med publiko. Ekipa,
v kateri je bilo več kot 70 ljudi,
je v Budimpešto prišla kar
z devetimi vlačilci opreme,
med katerimi sta bila tudi dva
velikanska filmska zaslona
(8 X 8 m) in deset video screenov
(3x3 m). Odrsko postavitev je
oblikoval njihov stalni sodela-
vec, uradni fotograf in avtor
večine spotov, Anton Corbijn.
Točno ob 21. uri so na stadi-
onu ugasnile vse luči, skozi za-
veso, ki je prekrivala celoten
oder, pa se je že dalo videti
silhuete velike četverice. Po
nerazpoznavem začetku se iz
vsesplošnega hrupa zvočnikov
in publike razvije komad
»Higher Love« z zadnje plošče
»Songs Of Faith And Devoti-
on«. Zavesa se odgme, nasled-
nja pesem »Policy Of Trouth«
pa povzroči pravo eksplozijo
emocij med, v večini v črnino
odeto mladino. David je pri-
bližno tri metre nižje od preo-
stale trojice, ki jo zakrivajo
kupi klaviatur. Vse komade
spremljajo izvrstne video pro-
jekcije in odličnen light-show,
zvok pa je vseskozi na kvali-
tetni ravni CD-ja, čeprav je za
popoln užitek manjkal kakšen
decibel več. Sredi koncerta se
kvartetu pridružita še dve
obilni temnopolti pevki, ki
spremljata Davida Gahama
pri odlični soul baladi »Con-
demnation« in Martina Gorea,
ki je odpel skladbo »Judas«.
Po nekaj starejših hitih depe-
šovci uradni del koncerta zak-
ljučijo z njihovim največjim
letošnjim hitom »I Feel You«.
Histerično vreščanje mlado-
letnic, topotanje štiridesetti-
sočih nog in glasno skandira-
nje:»Depeche Mode, Depeche
Mode...«, s čudnim in kar
smešnim madžarskim nagla-
som, je bilo dovolj, da so se
fantje vrnili in za prvi dodatek
odigrali še »Personal Jesus« in
»Enjoy The Silence«, skladbi
z njihove doslej najuspešnejše
plošče »Violator«. Po bučno
zahtevanem drugem dodatku
sledi komad »Fly On The Scre-
en« in za konec njihova ne-
uradna himna »Everything
Counts«.
Izvrstna predstava je konča-
na, nas pa čaka s počasnima
šoferjema v tesnem avtobusu
kar devet ur dolga vožnja
domov.
Ja, pa še nekaj nasvetov mo-
rebitnim obiskovalcem kon-
certov na Madžarskem. Če se
le da, potujte z lastnim prevo-
zom, na obe strani boste potre-
bovali ravno toliko časa kot
z avtobusom na eno stran.
Kart ne kupujte pri naših turi-
stičnih agencijah, za karto, ki
stane največ 1600 forintov
(približno 2 tisoč SIT) boste
odšteli najmanj 50 DEM. De-
viz ne menjajte na ulici pri
prodajalcih kvačkanih prtič-
kov in podobnih čudnozagore-
lih tičih, v bankah in »ta pra-
vih« menjalnicah boste dobili
več. Tisti, ki koncerte radi do-
življate podprti z alkoholom,
imate le to možnost, da se ga
»zadanete« ob zvokih cigan-
skih violin v eni izmed števil-
nih mestnih pivnic, saj na sta-
dionu tudi najvztrajneši niso
prišli niti do kapljice alkohola.
Pa na zdravje.
#	STANE ŠPEGEL
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda, skladbe
za Pop loto je izbral Stane
Špegel, v sredo, 11. avgusta,
pa boste lahko izbirali med
nagrajenimi skladbami z le-
tošnje Pop delavnice. Nagra-
da, ki jo podarja sponzor od-
daje, trgovina Promusica iz
Zidanškove ulice, je vredna
6000 SIT.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Oj Marička
ti Jo 'maš...
Prejšnji teden je še bil, ko je
v glavnem bilo še vse pred na-
mi in so se mi na tedniku na-
smihali vsi po vrsti. Morda je
bilo to zaradi mojega novega
frizurnega dizajna, morda pa
celo zaradi tistega pisma brez
hormonov, ki ga je spisal nek-
do iz golega poletnega dolgo-
časja ali kaj pa ti jaz morem
ptičica. V glavnem se mi ne
ljubi ukvarjati z površnimi
bralci, ki še niso slišali žvižga-
nje cvetja, pa so potem kate-
hetsko pritlehno prizanesljivi
in duhoviti kot plastični ko-
zarci. Če povem po pravici,
sem se veselil čisto nečesa dru-
gega, ko je že kazalo, da je
zacvilil kakšen od bivših
zsms-jevcev, pa bodo le-ti
z mano izgleda obračunali kot
oni pač znajo, se pravi nekje
na samem ob spremljavi milič-
niške godbe na pihala in kri-
minalističnega pevskega zbora
Druga udba eins, zwei,drei.
Saj je vseeno, boste že pravi
čas obveščeni.
No in tačas, ko ste vi pri-
smuknjeno hihitali ne da bi
sami točno vedeli zakaj, se je
v meni pleteničilo nekaj, kar
vam zaenkrat še ne mislim iz-
dati, čeprav se strinjam z sose-
dom Vrečarjem, upokojenim
železarjem od nog do glave, da
si zaslužite več soli na rep. Pa
lepo po vrsti in vse ob svojem
času, prosim. Na vsakogar bo
prišel red.
V petek se nas je potem pet
na dvanajstih nogah zbasalo
v krotomobil in krenili smo ob
jenjajoči pripeki proti medite-
ranskemu klimatskemu obzor-
ju. Sonce je ravno zlezlo za
luko, ko so kilometri bili
v glavnem za nami in je klen-
kalo nekaj v podvozju. Na trgu
pred Primorko je bilo vse na-
red in najprej smo zagledali
Breclja, ki ga je Blaškovič za-
man vabil na kozarček malva-
zije, skrbi so bile pač preveli-
ke. Prvi večer duty free festi-
vala Core rouge se je začel
okoli devete in otvoril ga je
slavni Primož Schmidt z svo-
jim saksofonom. Franci Bla-
škovič, ki je nastopil za njim,
nam je lepo povedal, da je vse
skupaj en kurac in po tretjem
komadu zapustil prizorišče,
meni pa je zapustil novo kase-
to z naslovom Gori ussi Wine-
tou: Rolling Stronzs. Dodeljen
sem bil v redarsko službo in
majica, ki sem jo ob tej priliki
dobil, mi ni bila niti malo všeč
in šele, ko sem si na povodec
v levo roko pripel Bučo, je bilo
vse skupaj bolj prepričljivo, če
že ne smešno. Na oder so prišli
ljubljančani Kmečka godba in
razživeli prve vrste plesalcev.
Simpatičen in zadet nastop
mladega kvarteta je bil slo-
vensko čitljiv. Za njimi 2227,
prav tako iz močvirja. Core
trio oplemeniten z domiselno
in kreativno violino, ki pozna
efekte, je bil manj dolgočasen
kot je sprva kazalo. Da bi
z glasnostjo prizanesli Buči,
smo se v pavzi sprehodili po
mestu, medtem pa so nastopili
domačini Wind fuckers, ki jim
je nastop jasno pokazal da so
še daleč od frajerjev,-za kakrš-
ne se imajo in da bo treba še
krepko delati. Spodaj med pu-
bliko je nekdo našprejal
Schmidta, ki ga je jasno vsekal
po gobcu in ^a s polnimi hla-
čami potem spustil. Ostal je
vonj po solzivcu in povečana
pripravljenost zaradi pijanske
maščevalnosti. Prvi večer je
bil končan.
Naslednji dan je bila bud-
nost številka ena med redarji,
med nastopajočimi pa smo pr-
vi na oder za knock-out konfe-
ransijejem zlezli Javna traja-
kratko raja. Za nami naknad-
no prijavljeni Medtočkarji,
mulci iz Kopra, ki so se znali
lepo zafrkavati. Potem duet
Kvaka 22 z ritem mašino. Spr-
va zateženo in megatonsko
svinčeno, proti koncu pa pre-
šemeje in udarno. Mayer on
acid — adut v rokavu — so sesta-
vili prijeten programček, zani-
mivo razgiban, a sam po sebi
nič posebnega. Zagrebški
kvartet je bil zadovoljen z od-
zivom in odziv z njim. Zadnji
finalisti so bili puljani Mega-
bitch, prodoren trio, ki zna
kup priredb komadov, ki so
nastali vsaj petnajst let po
Hendrixovi smrti. Do konca so
zvozili z ovacijami in vse se je
lepo izteklo. Zdaj sem pa že
predolg - pa drugič naprej.
Puljski festival, ki bode ta vi-
kend bo baje ponovljen še
koncem meseca, zato ne hitite.
Adijo!
Piše Aleš Jost
Št. 31 - 5. avgust 1993
26
Št. 31 - 5. avgust 1993
27
Gospa Lizika
Na britanskih prehodih za
pešce v neposredni bližini os-
novnih šol lahko vsako jutro
zagledate starejše gospe, ki
z veliko tablo Ustavite - otroci
opozarjajo voznike avtomobi-
lov, naj bodo še posebej pre-
vidni. Ker je tabla res velika in
po obliki spominja na liziko,
so te prijazne gospe - ki so po-
membnejše in predvsem pri-
jaznejše od semaforjev, saj
ustavijo ves promet, tudi če
morajo čez cesto pospremiti
enega samega šolarčka - po-
imenovali »gospe lizike« - Lol-
lipop Ladies.
To na videz neprijazno služ-
bo večinoma prevzemajo upo-
kojenke, ker jim omogoča, da
tako ostajajo v stiku z življe-
njem in dogajanjem v predelu
mesta, kjer živijo in hkrati za-
služijo še nekaj dodatnih fun-
tov. Namesto da bi se za pol
ure zaklepetale na poti iz trgo-
vine, gospa lizika zjutraj oble-
če živo oranžen dežni plašč in
se postavi ob prehod za pešce.
Ko se mu približa skupina šo-
larjev, se gospa s svojo veliko
tablo - liziko postavi na sredo
ceste, ustavi promet, počaka.
da šolarji brez strahu varno
dosežejo pločnik na nasprotni
strani, nato pa se umakne ob
stran rn čaka novo skupino
- ali posameznika.
Njena zgodba
Gospa Louisa Berry takole
predstavlja svoje delo:
»Med vojno sem bila spre-
vodnica v avtobusu in imela
sem možnost, da se naučim vo-
ziti avtobus, pa tega nisem
storila iz principa. Moškim ni-
sem hotela obirati službe,
s katero si lahko služijo kruh,
toda zdaj vidim, da sem ga po-
lomila in da bi bilo bolje, ko bi
znala voziti tudi sama.
Po vojni sem se zaposlila
v tovarni preprog in tam sem
delala, dokler je niso zaprli,
potem pa mi je prijateljica
svetovala, naj se lotim »lizika-
nja«. Malo sem premišljevala,
potem pa sem se kar navduši-
la. Zdaj delam na tem križišču
pred Katoliško osnovno šolo
St. Gregory v domačem meste-
cu Chorley (v severni Angliji)
in stanujem komaj minuto ho-
da stran. Iz hiše stopim vsako
jutro ob 8.20 in se umaknem
s križišča ob 9.15. S tem omo-
gočim tudi zamudnikom varno
prečkanje ceste. Če do takrat
ne pridejo do križišča, potem
jih ne bo v šolo. O vsakem
otroku vem povedati kakšno
zgodbico in če kateri manjka,
takoj opazim. Večino poznam
po imenu in včasih koga poka-
ram, da je spet pozen.«
GJospe lizike delajo običajno
samo zjutraj - popoldne pride-
jo starši sami po otroke in niso
tako zelo potrebne kot pred
začetkom pouka pa tudi to je
res, da se otrokom nikdar tako
zelo ne mudi domov kot se jim
zjutraj mudi v šolo. Toda Lou-
isa Berry ostaja zvesta svojim
malim strankam tudi po šoli:
»Tudi popoldne ne bi nikdar
dopustila, da bi morali >moji<
otroci sami domov. Posadim
jih na zidek ob cesti in čakam,
dokler ne pridejo starši ponje.
Včasih se igramo z žogo ali pa
mi pripovedujejo o različnih
stvareh — od tega, katera mama
spet čaka dojenčka, do tako
zaupnih stvari kot so resne
simpatije v šoli, prepiri med
prijatelji in podobno.
Nekoč sem dobila tablico
čokolade - neka mama se mi je
tako zahvalila, da sem z nje-
nim šolarjem čakala ob cesti.
Rada imam svojo službo - in
rada imam vse otroke in voz-
nike v avtomobilih. Včasih mi
pomahajo in na ta način spoz-
nam veliko ljudi in sklenem
veliko prijateljstev. Imam več
oboževalcev kot Marilyn Mon-
roe in nikdar se mi ni zgodilo,
da bi z mano kdo grdo ravnal.
Neka deklica me ima res rada
in kadar koli se vidiva, se mo-
ram skloniti, da mi da poljub-
ček. Vprašam jo, če je pojedla
zajtrk in ona mi včasih podari
kakšno svojo risbico.
Tako dobro sem jih izurila,
da zdaj natanko vedo, da ne
smejo na cesto, dokler se tja ne
postavim jaz s svojo tablo. In
če katera izmed mam prečka
cesto prej, jo glasno oštejem.
Kadar sneži ali močno dežu-
je, jih opozarjam, da ne smejo
teči, ker je cesta spolzka, toda
lahko bi govorila tudi sama se-
bi, ker me ne poslušajo. Včasih
se zgodi, da se avtomobili za-
radi poledice ali spolzke ceste
ustavijo tik za mojim hrbtom,
nikdar pa še nisem imela pro-
metne nesreče.
Pred nedavnim sem si zlo-
mila ramo in sem tri dni delala
ne da bi vedela, da je zlomlje-
na. Nikdar nisem niti enkrat
manjkala na delu. Mladi svet
misli, da ne moreš v službo že,
če se prehladiš, mi starejši pa
znamo potrpeti.
Želim si, da se moje »lizika-
nje« na bi nikdar končalo - saj
me bo konec, ko ne bom mogla
več spremljati otrok čez cesto!
Moja prijateljica je delala do
svojega osemdesetega - takrat
se je to še dalo. Poleg tega, da
je prijetno, se mi tudi splača,
ker tako dobim nekaj drobiža
k pokojnini, pa tudi mlad
ostaneš dlje, če se družiš
z mladimi.
Zdaj je treba »lizikanje«
prenehati, ko si star 75 let in
zaenkrat moram samo hoditi
vsako leto na zdravniški pre-
gled. Mislim, da bi morali go-
spem lizikam pustiti, da dela-
jo, dokler zmorejo, saj danes
nihče več noče stati sredi ceste
v nalivu, če lahko zaslužijo več
samo s tem, da se prijavijo za
socialno podporo za brezpo-
selne.«
Piše Mojca Belak
Srednja strojna šola Štore
Kovinarska 1, 63220 Štore
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja angleškega in nemškega
jezika
Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim
časom. Začetek 1. 9. 1993.
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri in opravljen
strokovni izpit.
Možnost pridobitve stanovanja. Pisne prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi
razpisa na gomji naslov. O izbiri bodo kandidati obveš-
čeni v 15. dneh po izbiri.
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
37. nadaljevanje
Dolenjsko vino slovi po
pravici, da od njega ne boli
glava, da je zdravo. Pravi
vzrok te zdravosti pa je dosti-
krat njegova slabost. V mno-
gih vinogradih raste samo bor-
na lipina, tak cviček, da je ko-
maj vreden imena >vino<. Če je
lepo dozorela, daje prav pri-
jetno pijačo, ali močnega moža
ne more upijaniti, če jo požlevi
tri bokale. Mene je ugrela vsaj
dosti bolj ena merica dobrega
vina nego cel bokal te >zdrave<
zelnice. Če ima Dolenjec vino,
ne mara nič za žganje, in sploh
se more reči, da mu žgane pija-
če ne ljubijo. To je za zdravje
prevažna okolnost. Vinski bes
in tres se nahajata prav pored-
koma. Veliko ljudi umira v sivi
starosti, dasi so ga pili vsak
dan in dostikrat po več boka-
lov. Našel sem starce, ki niso
bili nikoli bolni in so pripiso-
vali svoje zdravje in svojih se-
demdeset in več let dobremu
vinu, ki so ga uživali neprene-
homa od otročjih let. Star ko-
renjak, ki je imel blizu devet-
deset let, mi je pravil, da ga je
popil vsak dan najmnaj tri po-
liče in se čuti še zdaj tako moč-
nega, da more po cel dan drva
sekati in popotovati venomer
po šest ur brez truda.
Veliki pivci so dostikrat tudi
veliki jedci. Obilna pijača se
ne vrši skoraj nikoli brez obil-
nega zalaganja, poleg bokala
stoji kožšček prekajenega, de-
bel kos potice ali kaj d^^gega
takega, kar ublažuje prehudo
silo vina...
Kadar izroči oče sinu gospo-
darstvo, si izgovori najraje za
svoj >penzijon< kak kos vinske
gorice in hramček. Če se mu
zdi doma prepusto, če se spo-
reče kaj z nevesto ali če ga
ujezi kaka druga sitnost, vza-
me v roko grčavo palico in se
napoti proti svojemu hramu.
Popivši v slast dve, tri kupice
hladne pijače, ogleduje hribe
in doline, ceste in vasi in pre-
mišljuje zase, kako se je tu in
tam veselil s tovariši, kako se
je natezal in potil s cepcem,
plugom in sekiro, kaj se je pri-
petilo čudnega njemu ali nje-
govim znancem. Pogled mu
ostane na domači cerkvi, star-
ček sname pokrivalo, sklene
roke in moli za dušo svojo in
svojih, hvali Boga za prejete
dobrote in ga prosi z rosnimi
očmi da mu odpre milostivo po
tem tožnem žit ju vrata svojih
nebes. Dostikrat se gode taki
in še bolj ganljivi prizori
v hramih in zidanicah, dosti-
krat pa tudi veliko drugačni,
tako sramotni, da so dobile ra-
di njih te hišice slab glas po
deželi.
Marsikateri gospodar zaha-
ja vanje, da uživa, daleč proč
od nebrižne žene, prepovedane
sladkosti z omoženimi in sam-
skimi razuzdankami. Poznam
moža, ki je že dopolnil sedem-
deseto leto, ki ima izvrstno že-
no, veliko otrok in vnukov in
se je vendar tako izgubil, da
hodi k njemu v vas, kadar je
v hramu pet ljubic, štiri žene
in ena samica! Vsaka pride
z velikim vrčem. Starec ji ga
napolni in se z njo kratkočasi.
Tudi za veliko drugih hramov
so mi pravili, da hodijo vanje
tuje ženske po vino ter ga pla-
čujejo s svojim poštenjem.
Včasih gospodarju doma kaj
takega ni prišlo še na misel ne.
"V hramu sedi sam, piti zme-
rom ne more, začne mu biti
dolgčas. Če ni možaka, je za-
dovoljen tudi s tovarišico, pri
poliču se vnamejo strasti in ta-
ko je izgubilo v teh hišicah že
brez števila devic in zakonskih
svojo čast in dobro ime. Kakor
se vidi, so mnoge zidanice pra-
vi moški bordeli, bujna gnezda
pijanstva in prešuštvovanja.
Neka vdova, ki bi se bila rada
možila, se je bahala sama, da
je polokala s svojimi >snubači<
eno leto petdeset veder žlahtne
beline. Drugo vdovo so zasači-
li popotniki, ko je plesala po-
noči v hramu naga z nagimi
ljubčki. Tudi za nekoliko go-
sposkih gospodarjev sem zve-
del, da napravijo v zidanicah
take živinske orgije. Sprehaja-
je se po vinogradih, sem slišal
marsikaterikrat v zaprtih hra-
mih polglasno smejanje in še-
petanje. Kaj pomeni, sem lah-
ko uganil...«
V slovenskih proznih delih
je zlasti v socialno-janečkem
romanu veliko opisov, ko vino
povzroči erotične situacije.
Toda to so značilni eruptivni
pojavi elementarnega človeka.
Manj pa imamo literature, ki
bi opisovala ta odnos s stališča
novega hedonizma, kjer gre za
nekakšno različico namernega
ali »programskega« uživanja
ali uživaštva.
Komaj kaj sramežljivi so
primeri, za katere bi lahko re-
kli, da so določena oblika este-
tike, povezane s spolnostjo in
vinom. Gre za določeno sim-
boliko v oblikah steklenic, ko-
zarcev, vrst vina, za način nji-
hovega pitja. Lahko bi celo re-
kli, da so estetike uživanja
hrane in obredje za mizo, este-
tika kajenja v določenem času,
prostoru in ustreznim pribo-
rom na istem mestu kot esteti-
ka pitja vina. Seveda je tudi na
tem področju čutiti pomanjka-
nje Uterature, tako informa-
torjev kot priročnikov, še bolj
pa interpretativnih, literarnih
zvrsti. Vse je videti tako, da se
bo morala oblikovati nova slo-
venska duša za take podvige,
ki bodo pridali svoje stari
evropski estetiki...
Uživanje v vinu
že Kristus je dejal, da je vi-
no za to, da nas razveseljuje.
Kdor razvune to preveč dobe-
sedno, bi lahko celo napačno
sklepal, da nas je Kristus na-
govarjal k pijančevanju, saj
mnogi mislijo, da človek ni ve-
sel, če ni malo okajen. To so
seveda zelo hude poenostavi-
tve, kajti razlika je, če je člo-
vek radoživ ali razigran zaradi
popitega vina, ali pa če je vi-
njen, ali celo zelo vinjen.
Lepe zglede o namerah pri
pitju vina najdemo že v antiki.
Grki so zelo radi imeli svoje
vino in so bili nanj zelo ponos-
ni in znameniti pesnik Homer
je menil, da se vinu sploh ni
moč upreti, tako sladka- in
opojna je ta pijača. Vskakor so
bila tedanja vina močna in res
sladka. Znani so tudi grški
simpoziji, kjer so ob popivanju
razpredali duhovne pogovore.
Tako je na enem od njih So-
krat privolil, naj družba, pije
vino, ker »vino prepoji dušo,
blaži naše bridkosti in hkrati
prebuja naša čustva.« Menil je,
da se človeško telo odziva kot
rastlina; če dobiva redno do-
volj vlage, stoji pokonci, če je
suša, ovene. Če si človek nali-
va velike bokale, mu telo in
duh zamujata in zaide s poti,
če pa pije majhne količine, ga
vino spravi v dobro voljo.
Platon je menil, da se je smi- -
selno napiti do pijanosti le na
čast bogu, ki je vino ljudem
tudi dal. V islamu pa so prepo-
vedane vse alkoholne pijače,
saj s tem ko se človek opije,
poniža sebe v žival, pa tudi
božje ime oskruni.
Že glede Noeta smo omenili,
da je bil prvi človek, ki se je
opil, sinovi so to prikrivali, ker
jih je bilo' sram pred ljudmi,
sramovali so se očetovega de-
janja.
So se pa Rimljani pri pitju
razlikovali od Grkov: če je pri
prvih ob pitju prevladovala
ljubeznivost simpozijev, je pri
slednjih pitje preraslo v divje
bakanalije, kjer ni manjkalo
nasilnosti. O uživanju v vinu
nam marsikaj pK)ve tudi ana-
kreontika, a naj zadostuje
Anakreontov izrek: Ljudje lju-
bijo staro vino in nove pesmi!
Psihologi bi lahko razvili
celo razpravo, zlasti v zvezi
s Freudom, saj ne moremo mi-
mo njegovih stereo tipov, če se
poglobimo v odnose na relaciji
človekove ustnice, rob kozarca
vina, ki ga prislonimo na ust-
nice, in na vino samo, ki se
»nas dotakne«. Tisti z bujnejšo
domišljijo bodo v takem tre-
nutku doživeli marsikaj: od
vonja po vinu, torej trti in sor-
ti, ob mladem vinu bodo doži-
veli tudi svežino in simbol
pravega vira življenja, ob sta-
rini pa patino pradavne civili-
zacije, ki je vztrajno negovala
vinsko kulturo in razvijala ta
čudoviti sad narave. Še senzi-
bilnejši se bodo ob dotiku ust-
nic s hladnim robom kozarca
in ob zaznavanju vonja opojne
arome napotili v smeri erotič-
ne domišljijske pustolovščine
(dotik z robom kozarca kot po-
ljub), v nadaljevanju večera pa
morda celo v prava doži-
vetja ...
Ce lahko za trenutek potrdi-
mo, da kultura pitja ni zgolj
v instrumentariju pivskega
orodja, temveč v odnosu do vi-
na, na tem mestu poudarjam,
da v prej omenjenih trenutkih
zbranosti, tudi instrumentarij
veliko pomeni. Tudi to, kako
so ljudje oblečeni, kako imajo
negovane roke, kako so se odi-
šavili._
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 31 - 5. avgust 1993
|28
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada 5.000 tolarjev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
in 3 nagrade po 1.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, ki bodo na naslov NT&RC,
Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, z obvez-
nim pripisom NAGRADNA KRIŽAN-
KA, prispele do torka, 10. avgusta, do
9. ure dopoldan. Tokrat je prispelo 643
rešenih križank. Rešitve pošljite ali od-
dajte le na dopisnicah.
Rešitev križanke
Vodoravno: STOKOVEC, TRGOVINA,
VIR, OVAL, JAHANJE, HRIBE, CUC,
INES, ARA, TEKST, AP, EL, URDU,
VAREKINA, HK, ADIŽA, NESTVOR,
ZID, OŠ, USTROJITEV, lASI, DEAN,
AVA GARDNER, INN, SVOBODA,
OBA, SCALA, LUNA, ZMAZ, TAROK,
OR, ZEI, VESLANJE, TKON, ALK, LI-
KA, IR, ARABIJA, DERIVAT.
Nagradna misel: Zdravje prihaja od
srca in bolezen gre do srca.
izid žrebanja
1.	nagrado 5.000 tolarjev prejme: Ma-
teja ŠTIFTAR, Novo naselje 3, 63342
Gornji grad.
2.	nagrado 3.000 tolarjev prejme: Petra
VOLOVŠEK, Grobelno 58/b, 63231 Gro-
belno.
3 nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo:
Majda GOLES, Prekorje 66, 63211 Škof-
ja vas; Tanja MANTEL, Delavska 16,
63000 Celje in Nina ZAKŠEK, Pod Lipa-
mi 2, 63000 Celje.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
Nagrade boste prejeli po pošti!
AVTOR:
ALEK-
Št. 31 - 5. avgust 1993
291
Št. 31 - 5. avgust 1993
30
Prijateljstvo
ste se že kdaj vpraša-
li, kaj je pravo prijatelj-
stvo? Kdo je človeku
pravi prijatelj? Tisti,
s katerim se srečata
vsak dan, da bi si prene-
sla čveke prejšnjega dne
ali oni, ki ga mogoče ne
vidiš več kot enkrat na
mesec, vendar pa veš, da
se lahko vedno - s kakrš-
no koli težavo ali vpra-
šanjem obrneš nanj, ko
boš v resnični stiski?
Ste se že kdaj vpraša-
li, kakšni prijatelji so
ljudje, ki kar naprej go-
vorijo samo o tem, da so
»dobri prijatelji«, ven-
dar pa morate pred nji-
mi zelo paziti, kaj reče-
te, da jih, na primer, ne
bi užalili? Da si jim česa
ne upate povedati, ker
vas je strah njihove re-
akcije?
In, navsezadnje, ste že
kdaj razmišljali o tem,
da ni resnično nihče po-
poln ali nezmotljiv?
NINA M.
Zgodbe
Piše Damjana Bradač
4. del
Ponovni nastop
v Zadružnem domu smo
spet imeli nastop. Ko sem
stopila na oder, sem v prvi
vrsti zagledala Matjaža. Na-
smehnila sem se in začela.
Glas se je odbijal od sten
dvorane. Ob koncu priredi-
tve je bilo žrebanje in vsi
smo napeto pričakovali, kdo
bo izžreban. Iz zvočnikov se
je zaslišalo: »Za nastop v Ve-
liki Britaniji smo izbrali šte-
vilko 6653762/4-2.« Pogle-
dala sem na listek in število
na njem je ustrezalo moje-
mu. Na ves glas sem zavpila;
»Moja je!!!« Matjaž je skočil
k meni na oder in me objel.
Potem smo šli domov. Bila
sem čisto sama, ko mi je na-
proti prišel Peter in vljudno
pozdravil: »Živjo, Kaja!«
»Oho, koga vidim! Peter!«
- »Ja, danes sem se vrnil z do-
pusta. In slišal sem, da hodiš
z nekim Matjažem.« »Ja, Ti-
nin bratranec je. Dober deč-
ko.« »Aha. Kaj pa Marino? Je
šel po zlu?« »V London.« »Pa
veš, zakaj?« »Ne?!« »Zaradi
tebe. Njegovi starši so še
v Piranu, on pa je sedaj pri
teti. Najprej je nameraval
tukaj študirati, potem pa si
je premislil. Videl je, da s te-
boj ni vse v redu... Mislil je,
da ga ne maraš več. Zato je
odšel.«
Pogledala sem ga. V mislih
mi je kljuvalo vprašanje,
a sem raje držala jezik za
zobmi. »Marino... zakaj?
Saj bi lahko ostala prijate-
lja ...« »Čao,« je dejal Peter
in odšel.
Odpravila sem se naprej in
pred domačimi vrati me je
čakal pes. »Oho, Bumer, kje
si ti...« »Mislim, da si sa-
ma?!« Za seboj sem zališala
glas in se ozrla. Bil je Matjaž.
Živjo Nina in vsi,
Ici boste brali to
pismo!
Najprej en velik počitniški
pozdrav od Ksenije iz Laške-
ga. Kako si kaj? Jaz sem O.K.! _
Pišem ti, ker sem v Novem
tedniku (na 26. strani) našla
Poletni vrtiljak in ker imam
čez sedemsto verzov (seveda
ljubezenskih), sem se odločila,
da ti jih bom nekaj poslala.
Seveda pa si želim imeti še več
verzov in iz te rubrike bi si jih
lahko prepisala — tako kot dru-
gi najstniki. Stara sem trinajst
let in pol in šesti razred sem
končala s prav dobrim uspe-
hom. Še to: full obožujem po-
pularno glasbo, zbiram pa ve-
like stvari - na prvem mestu so
ljubezenske sličice.
KSENIJA
Ksenija!
Hvala za pismo. Ideja o ob-
javljanju verzov ni slaba in ker
ni prva, pozivam vse teen-
bralce Vrtiljaka, naj nam jih
pošljejo čim več. Danes objav-
ljamo tiste, ki si jih poslala ti.
NINA M. -
Usodni telefon
naredi konec
Vedno se je spominjala
dne, ko sta se ljubila, ko je
bila v skrivnostnih dneh sre-
ča samo njuna...
Še vedno jo je skelela tista
stara rana, ki se ni iz njenega
srca hotela nikoli izbrisati.
Misli so ji begale in počutila
se je nelagodno. Zakaj ga je
morala spoznati? Zakaj? Za-
kaj ravno njega? Morda bi
bila bolj srečna z drugim...
Morda.
.. .Da, nekoč je bila sreč-
na. Ponosna je bila nanj.
A kaj, ko je sreča hitro mini-
la in ostala je sama, izgublje-
na v temi! Ali se bo vrnil? Ne
ve...
Ne ve, ali si ga spet želi...
njega, ki jo je tako prizadel.
Bila je dotolčena, čisto na
dnu - pa ga še vedno ni so- ,
vražila, ne, še vedno ga je
ljubila.
In prišel bo čas, ko bo to
spoznal in mu bo žal. Čeprav
- ga ljubi, mu ponovne prilož-
nosti ne bo dala. Ne, nikoli.
Prišel je trenutek, ko se je
od nekod prikazal čisto poti-
ho in v srcu je spet začutila
bolečino. Počasi, vendar za-
res zelo počasi, ga je skušala
pozabiti. Dnevi so minevali,
živela je naprej... vse, do-
kler ni najinega klepeta
zmotil brneč telefon. Njen
obraz se je meumudoma
spremenil v žalujočo masko.
Vsaka njegova beseda je bila
zanjo težak udarec. »Grem,«
sem rekla, ampak ona mi je
s prstom pokazala na stol.
Sedla sem nazaj. Ni mi bilo
lahko poslušati njenih besed.
(»Ti ne veš, kako to boli...
Morda boš nekoč spoznal,
kako ljubiti nekoga, ki te ni-
ma rad...«) Govorila je tako
nežno, kot da igra v filmu.
Med pogovorm je izgovorila
njegovo ime in nadaljevala:
»Veš, ne vem, kaj bi storila,
če bi spet stopil predme. Ne
vem, res ne. Morda bi ti re-
kla: >Odidi za vedno<, mogo-
če pa: >Vmi se!<«... V tem
trenutku bi odločilo srce in
na obrazu bi se mi vseeno
pojavila solza, ki bi počasi
polzela po licih...«
Hitro, brez pozdrava, je
odložila telefon. Sedla mi je
naprošti. Vsa solzna je zaih-
tela »Moje srce je že odloči-
lo! Zakaj naj mu dovolim, da
me prizadene še enkrat? Niti
ene moje solze ni več
vreden!«
»Kje sva že končali? Aha,
kako je bilo na morju?«
»Uh, kako smo skakali
v vodo... kako so naju pri-
ganjali, naj ugasneva luč...«
Najin pogovor se je nada-
ljeval, kot da se vmes ne bi
zgodilo nič. Na njenem licu
ni bilo videti razočaranja,
temveč veselje.
ZLATKA BUDNA
Pozabila sem dneve, pozabila noči,
pozabiti ne morem tvojih lepih oči.
Sijale so vame kot zvezde z neba
in pustile v meni rano srca!
Takrat, ko srce se ti lomi,
ko solza po licu polzi,
ko ti je čisto vseeno, kaj se ti še pripeti,
ko rad bi sam sebe uničil in misliš,
da sam si ostal,
da zate ni več življenja, da vse si že zaigral...
takrat še enkrat preberi to pesem,
še enkrat premisli prav vse,
ker moraš najti odgovor:
»Zakaj sploh rodil sem se?«
Čakala sem pomlad,
pa spet sneži, sneži,
enako kot takrat,
ko je odšel
in je zamedel sneg vse ceste...
Še vedno sem pri oknu,
kako sneži, sneži...
A v meni ni srca ne bolečine,
ko cesta hrepenenja mimo okna šine!
THE BEATLES
Yellow Submarine
In the town Mrhere I was born
Lived a man who sailed to sea
And he told us of his life
In the land of submarines
So we sailed up to the sun ^
Till we found the sea of green
And we live beneath the waves
In our yelow submarine
We all live in the yellow submarine
Yellow submarine, yellow submarine
We all live in the yellow submarine
Yellow submarine, yellow sumarine
And our friends are all on board
Many more of them live next door
And the band begins to play
We all live in the yellow submarine
Yellow submarine, yellow submarine
We aU live in the yellow submarine
Yellow submarine, yellow submarine
As we live a life of ease
Ev'ry one of us has all we need
Sky of blue sea of green
In our yellow submarine
We all live in the yellow submarine
We all live in the yellow submarine
Yellow submarine, yellow submarine
Z NT&RC V Gardaland
Izžrebanci sobotnega Teen-vala so: Sandi Zidanšek, Ul. Mi-
loša Zidanška 3/b, Šentjur; Zlatka Budna, Gorica 8, Dobje pri
Planini in Tina Petek, Nova Cerkev 38, Nova Cerkev.
Spomini
NA ChAMJEJACIiAPLINA
^ Prevaja: Tina Huremovič
4. del
Charlie je hotel zapustiti
Anglijo. Hetty ga ni hotela in
vedel je, da njegova mati ne bo
nikoli več zapustila bolnišni-
ce. Anglija mu je prinašala sa-
mo nesrečo. Upal je, da mu bo
Amerika lahko ponudila nov
začetek.
Fred Karmo je bilo veliko
ime v angleškem gledališkem
»biznisu«. Iskal je dobre,
smešne i^alce in ko jih je na-
šel, jih je poslal v Anglijo,
Evropo in Ameriko. Charlie je
tako šel k njemu in mu rekel:
»Rad bi delal v Ameriki!«
Fred Karmo je gledal Char-
lieja. »V redu, Chaplin,« je re-
kel. »Vem, da si dober igralec.
Poslušaj me. Imam dobro igro,
ki se imenuje The Wow-Wows.
Če boš igral v tej ekipi, lahko
greš v Ameriko in plačal ti
bom petnajst funtov na
teden.«
Američanom The Wow-
Wows ni bil všeč. Charlie je
začel opazovati ameriške ko-
mike. Kaj delajo ti, da so
smešni? Opazil je, da so mnogo
hitrejši. Veliko hitreje govorijo
in dosti več se gibljejo. Pogo-
sto padejo z odra in kar naprej
se pretepajo. Charlie je svojo
igro začel spreminjati.
Ameriškim gledališkim ča-
sopisom, ki so pisali o The
Wow-Wows, igra ni bila všeč;
hvalili pa so Charlievo igranje.
»Tukaj je le en smešen An-
glež,« so pisali, »In ta bo delal
dobro tudi v Ameriki.«.
Charlie in njegov soigralec
sta nekoč v Los Angelesu šla
mimo kina, pred katerim je
stalo na stotine ljudi. »Zakaj
želijo gledati film? Zakaj si ne
pridejo ogledat naše predsta-
ve?« »Nekega dne; kmalu, bo
kino zavzelo mesto in vlogo
gledališča,« je odgovoril Char-
lie. »In jaz bi rad bil del filma.
Vendar ne vem, če bo to mogo-
če. čez šest tednov se vračamo
v New York in potem še bomo
vmiU v Anglijo.«
Nekaj tednov pozneje je
v New Yorku nek mlad moža-
kar z imenom Mack Sennet
s prijateljem šel v gledališče.
Mack je delal kot igralec
■7. majhno vlogo v novem film-
skem projektu. »Če bom kdaj
postal velik ustvarjalec fil-
mov,« je po predstavi dejal
prijatelju, »želim tega moža
v enem izmed mojih filmov!«.
»Katerega moža?« »Tega'
smešnega malega možica s čr-
^ nimi lasmi. Kako mu je
ime...? Charlie Chaplin!«
Nekaj dni pozneje se je
Charlie z ladjo že vračal v An-
glijo.
Leta 1913 se je vrnil v Ame-
riko. V gledališče, v katerem je
delal, je namreč prispel tele-
gram, na katerem je pisalo:
»Imate igralca z imenom Cha-
plin?« Telegram je poslal Mack
Sennet, ki je postal filmski
ustvarjalec v Los Angelesu.
Št. 31 - 5. avgust 1993
31
Anketiranje kupcev škod
Pri ljubljanskem Avtoimpe-
xu, predstavniku češke.Škode
v Sloveniji, so pred nedavnim
opravili anketo med 500 kupci
škod z letnico 93 (na sliki).
Odgovori so po svoje zani-
mivi, vendar ne nepričakova-
ni, saj gre vendarle za anketi-
ranje pubike, ki je na določen
način že znana - saj se je odlo-
Čila za avto, ki ga Avtoimpex
prodaja. Precejšnja večina
vprašanih tako pravi, da so se
za škodo odločili zaradi ugod-
ne cene. O tem skoraj ne more
biti dvoma, kajti tudi zaradi
tega je v letošnjih šestih mese-
cih škoda najbolje prodajani
tuji avtomobil na slovenskem
trgu. Velika večina (točno 95,4
odstotka) vprašanih nadalje
meni, da so za denar, ki so ga
odšeli za škodo, dobili priča-
kovano dober avtomobil. Zno-
va je razumljivo, da so odgo-
vori takšni, kajti škoda je eden
najcenejših avtomobilop pri
nas in drži, da je za to ceno na
voljo veliko avtomobila. S ser-
visno mrežo in oskrbljenostjo
z rezervnimi deli je zadovolj-
nih približno polovico kupcev
škod. To je nedvomno poda-
tek, ki bi moral biti za Avto-
impex skoraj izjemno pomem-
ben. Dokazuje namreč, da ni
dovolj avtomobil le prodati,
pač pa je treba zanj in za ku-
pca ustreno skrbeti tudi kas-
neje. Gre za področje, ki mu na
tujem namenjajo skoraj izjem-
no pozornost in to še posebej
sedaj, ko je prodaja slabša, kot
je bila še pred meseci. Končno
pa je 93,7 odstotka anketira-
nih kupcev škod menilo, da bi
svojemu prijatelju priporočili
nakup tega češkega avtomo-
bila.
Anketa torej ne prinaša iz-
jemno presenetljivih dogovo-
rov. Toda veliko bolj pomemb-
no je, da se nekdo sploh loti
takšnega dela. Še bolj koristno
pa bo, če bo iz vsega tega po-
tegnil tudi kakšen nauk.
Renault twingo
gre dobro
v promet
Renault twingo, malček
evropskega slovesa in ideje,
postaja v Franciji prodajna
uspešnica.
Doslej so dobili že 25 tisoč
naročil, pri čemer je prodaja
stekla šele konec marca. Kljub
vsemu bo zanimivo videti, kje
bo twingo na censki lestvici
novomeškega Revoza. Nekda-
nja obljuba še vedno velja, saj
naj bi bil twingo pri nas na-
prodaj v začetku septembra.
Vse kaže, da ga bo revoz na
ceniku postavil pred clia z 1,2-
litrskim bencinskim motor-
jem. Če nekoliko špekuliramo,
potem naj bi bil twingo na
Slovenskem naprodaj za pri-
bližno 17.800 mark. Bomo vi-
deli.
Mercedes SL na
pregled
Nemškemu Mercedes Benzu
se letos na trgu ne godi najbo-
lje (minus 30 odstotkov v prvih
štirih letošnjih mesecih), poleg
tega ima še nekaj drugih težav.
Tako so približno 14.300
lastnikov mercedesa SL (300,
pa 300-24, 500 in 600 SL) ob-
vestiU, da naj pripeljejo svoj
avtomobil na brezplačen pre-
gled v prvi pooblaščeni Merce-
desov servis, kajti na zavor-
nem sistemu bi se lahko poja-
vila nerodna napaka. Gre za
avtomobile, ki jih tovarna iz-
delala v obdobju od 1990 do
1992 in spada med najprestiž-
nejše v tem avtomobilskem ra-
zredu. Tudi Mercedes^ ni več
kar je bil?!
Statistika, ki zbuja skrbi
Tudi po letošnjih, šestih me-
secih je povsem jasno, da kup-
čija z novimi avtomobili vsaj
na evropskih trgih ne more bi-
ti nekaj posebnega. Avtomo-
bilske tovarne so doslej na tr-
gih stare celine prodale 6,1 mi-
lijona novih avtomobilov oz.
za 17,5 odstotka manj kot lani
v tem času.	_
Še najslabše je tekla prodaja
v Grčiji, kjer je bilo kupcev za
skoraj 30 odstotkov manj, nič
bolje ni bilo v Španiji (minus
21 odstotkov) in vsekakor tudi
v Nemčiji, najpomembnejšem
evropskem avtomobilskem tr-
gu, kjer se je prodaja zmanjša-
la za'dobrih 20 odstotkov. Ko
gre za avtomobilske tovarne in
njihovo razvrstitev na lestvici
najuspešnjejših, je po obsegu
prodaje pred vsemi Volkswa-
gen, ki pa je v tem času ven-
darle prodal manj kot lani,
a ima v roki še vedno 17,1 od-
stotka evropskega avtomobil-
skega trga. Za njim je GM
Evropa oz. nemški Opel in bri-
tanski Vauxhall, saj je njun
delež 12,7 odstoten. Sledi
francoska grupacija PSA (Ci-
troen in Peugeot), na četrtem
mestu pa je Fiat, ki mu je do-
slej pripadlo vsega 11,6 od-
stotka evropske avtomobilske
tržne pogače. ,
Nemška avtomobilska indu-
strija je zaskrbljena tudi ob
vse slabši prodaji v ZDA, naj-
pomembnejšem svetovnem av-
tomobilskem prizorišču. Tako
je bilo kupcev Volkswagnovih
avtomobilov letos za katastro-
falnih 48 odstotkov manj kot
v lanskih šestih mesecih, med-
tem ko je prodaja mercedesov
padla za prav tako skrb zbuja-
jočih 20,3 odstotka. Audi, ki je
sicer znotraj Volkswagna, se
pa na trgu ZDA logično pojav-
lja kot samostojna tržna in av-
tomobilska tovarna, je lahko
zadovoljen, kajti kupcev je bi-
lo letos za vsega 1,3 odstotka
manj. Povsem drugače je
z miinchenskim BMW. Tovar-
na se pripravlja na začetek
gradnje proizvodnih obratov
v ameriški zvezni državi Se-
verna Karolina (tam naj bi na-
stajal mali BMW, pa še nekaj
drugih avtomobilov), hkrati
pa je lahko vesel sedanje stati-
stike, ki dokazuje, da se je za
njegove avtomobile letos odlo-
čilo 17,7 odstotka več Ameri-
čanov kot lani. In napovedi?
Mnenja so različna, a krize
vsaj v Evropi ne bo tako kmalu
konec, kot bi si marsikdo želel.
Na sliki: BMW kupe serije 3.
Zadovoljstvo pri
ameriškem
Chryslerju
Ameriški Chrysler, tretja
avtomobilska tovarna v ZDA,
je lahko zadovoljna z letošnjo
prodajo tako doma kot tudi na
evropskih trgih.
Na evropskih trgih se je v le-
tošnjih šestih mesecih prodaja
chryslerjev povečala za 28,9
odstotka, medtem ko je bilo
v Severni Ameriki (ZDA in
Kanada) za 27,1 odstotka več
kupcev kot lani v tem času. Za
junij so podatki prav tako
ugodni, saj dokazujejo, da se je
v Evropi za chryslerje odločilo
34,7 odstotka več kupcev kot
lani, v Severni Ameriki pa je
bilo v trgovinah s temi avto-
mobili 26,7 odstotka več ku-
pcev. Pri Chryslerju so ob tem
zelo zadovoljni tudi s kupčijo
in denarjem, ki ga prinaša le-
tos predstavljeni jeep grand
Cherokee (na sliki). Doslej so
jih v Evropi prodali skoraj
5 tisoč, kar je seveda zelo
ugodno. Znimiva vest ob tem
prihaja iz Bolgarije. Tam je
policija kupila 115 plymout-
hov sundances. Avtomobile so
namenili prometini policiji in
pri Chryslerju so zelo zado-
voljni, saj je to prvi večji posel
v nekdanjih državah na drugi
strani politične Evrope. Chry-
sler je seveda v nekoliko dru-
gačnem položaju - ko gre za
primerjavo z GM in Fordom
- na evropskih trgih. GM in
Ford imata namreč na evrop-
skih tleh svoje podružnice oz.
hčere, ki se z avtomobilskim
programom prilagajo evrop-
skemu okusu in potrebam. To-
da vsaj za sedaj ni nobenih
možnosti, da bi si Chrysler
v Evropi omislil svojo tovarno
in si tako skušal izboriti ugod-
nejši položaj na stari celini. Ko
se bodo časi spremenili - če se
bodo - pa tudi to ne bi bilo
nemogoče.
Prihodnje leto
nova alfa 33 in
133
Po dobrih desetih letih se je
milanska Alfa Romeo odločila
za temeljito, rekli bi lahko kar
popolno obnovo svojega mo-
dela 33.
Poleti prihodnje leto naj bi
na trg pripeljala nova alfa 33
hatchback s tremi vrati. Prve
skice - uradnih fotografij sedaj
še ni — dokazujejo, da se bo alfa
33 hatchback s tremi vrati ne-
koliko spogledovala z alfo 155,
bo pa hkrati nekaj novih, mor-
da celo izvirnih oblikovalskih
rešitev. Dobro leto kasneje bo
na ogled tudi alfa 33 v karose-
rijski različici s petimi vrati,
ki se še bolj spogleduje z alfo
155 in 164. Motorji naj bi\)ili
vsaj trije, in sicer z gibnimi
prostorninami od 1,3 pa 1,6 in
1,7 litra ter v bokserski razpo-
reditvi valjev. Glede imena oz.
oznake nove alfe še ni nič jas-
nega, zdi pa se, da bodo števil-
ki 33 dodali še enico in tako bo
serija skoraj popolna (133, pa
155 in 164). Na sliki: alfa ro-
meo 33 in 133 hatchback.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
potekal v poletnem vzdušju. Na parkiriščih je bilo zbranih 620 vozil,
od tega se jih je 19 prodalo, število obiskovalcev je bilo na povprečni
ravni, torej okoli 1500. •
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Št. 31 - 5. avgust 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Minulo soboto, zadnjega ju-
lija, je naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik v radij-
skem Modnem klepetu med
nekaj več kot 150 nagradnimi
anketnimi kuponi izžrebala za
dobitnico unikatnega, ročno
pletenega puloverja oziroma
jopice Romano Sluga, Griže
52b iz Griž. V radijski anketi
pa si je nagrado — unikatno,
ročno poslikano ovratno ruto
oziroma šal - prislužila Sonja
Drobne, Gornja vas 26a, iz
Šmarja pri Jelšah.
Obe nagrajenki vabimo, da
se v drugi polovici meseca
oglasita v tajništvo našega
uredništva, kjer ju bosta čaka-
li nagradi, unikatna izdelka
naše modne svetovalke Vlaste
Cah-Žerovnik.
Sicer pa so bili precej zani-
mivi in značilni tudi odgovori
na anketno nagradno vpraša-
nje meseca julija, ko je našo
modno svetovalko zanimalo,
kakšen kroj kopalk vam je
najbolj všeč. Večina seje — ver-
jetno zaradi »nevarnega« son-
ca in prijaznega »prikrivanja«
večine pomanjkljivosti na po-
stavi - odločilo za enodelne ko-
palke, le nekaj točk pa ste,
drage bralke Novega tednika
in poslušalke Radia Celje, pri-
pisale tudi bikinkam in dvo-
delnim kopalkam v slogu
50. let.
Pa naj bo zaenkrat dovolj
o kopalkah. Danes se selimo
k oblačilom, ki — še posebej ne-
kateri kroji — zahtevajo zase
precej več blaga, a po drugi
strani naredijo ženske še pri-
vlačnejše in zapeljivejše kot ti-
stih nekaj krpic kopalnega ko-"
stuma.	Uredništvo
»Haute couture«
Avantgarda, alternativa,
postmodemizem, art moda...
so samo nekateri pojmi, s ka-
terimi poskušamo označiti po-
seben pristop k oblikovanju
oblačil, ki krepko presegajo
meje same namembnosti.
;^efinjeni, nenavadni in
drzni vizuelni efekti ustvarja-
jo skupaj z razkošnostjo barv-
nih kontrastov in" materialov
tisto uporabno umetnost, ki ji
pravimo Haute couture oziro-
ma visoka moda.
Čeprav zaradi našega eko-
nomskega položaja lahko veči-
na trende prave visoke mode
občuduje le od daleč, pa nam
malce poletnega sanjarjenja
vendarle ne bo nihče zameril.
Letošnja visoka moda, na-
menjena siovesmm pruozno-
stim, je znova prosojno frfota-
joča, nežno bleščeča, roman-
tično čipkasta in razkošno
cvetoča. Predvsem cvetje je ti-
sti modni element, ki je nav-
dušil celo kopico vrhunskih
kreatorskih imen. Večerne to-
alete so še vedno dolge, nabra-
ne v krinoline, senzualno opri-
jete z vrtoglavimi razporki ali
nežno drapirane — poigravanje
z domišljijskimi dekolteji pa
daje tem modelom resnično
saiyski pečat.
Če se vam v kratkem obeta
kakšen neponovljivo slovesen
trenutek, morda ne bo odveč,
če si ogledate še tele tri drobne
ideje, »predelane« iz visoke
mode.
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta:
KAKŠNA OBLAČILA SO VAM LETOŠNJE POLETJE NAJ
BOLJ VŠEČ?
a)	obleke v cvetličnih vzorcih,
b)	krila in bluze,
c)	dolge oziroma/ali hlače
Mojstri sladoleda
v teh vročih, že skoraj pas-
jih dneh se nam prileže slado-
led, da nam ohladi grlo in pri-
veze dušo. Italijani so mojstri
sladoleda in ta njihova sladka
razvada se je sčasoma razširila
po vsem svetu.
Sestavine za sladoled so
enostavne in pri roki. Priprav-
ljanje sladoleda doma pa je
postalo zelo preprosto, odkar
so izumili električni strojček
za sladoled. Te slastne ledene
sladice sicer poznamo pod
skupnim imenom »sladoled«,
vendar jih med seboj razliku-
jemo glede na njihove značil-
nosti in zunanji videz na več
vrst:
Šerbet je najstarejšega izvo-
ra. Delamo ga iz sladkega si-
rupa in svežega sadia v obliki
pireja ali iz likerja. Serbet ima
nizko kalorično vrednost.
Prave sladolede pa priprav-
ljamo na osnovi kreme, ki je
lahko kuhana ali ne, iz jajc,
sladkorja in mleka ali pa iz
sladke smetane, poleg navede-
nih glavnih sestavin lahko do-
damo razne dišave, čokolado,
kavo ali sadje in tako dobimo
sladolede z različnim okusom.
Najprej zmešamo rumenja-
ke s sladkorjem, postopoma
prilivamo segreto mleko, v ka-
terem se je kuhal tudi košček
vanilijevega stroka, nekaj časa
stepamo, nato pa postavimo
na zmerno vroč ogenj in stepa-
mo, dokler se ne zgosti. Pri
tem je zelo pomembno, da
zmes ne zavre!
Nato kremo precedimo sko-
zi sito ali gosto cedilo, jo ohla-
dimo in zli jemo v strojček za
sladoled. Tega zapremo, po-
stavimo v zmrzovalnik in po-
čakamo toliko časa, da se sla-
doled naredi.
Mase za sladoled pa vedno
ni potrebno kuhati. Lahko jo
pripravimo tudi tako, da ste-
pemo dve celi jajci s 150
g sladkorja. Ko nastane svetla
krema, dodamo četrt litra
ohlajenega mleka ter nazadnje
četrt litra rahlo stepene sladke
smetane. Zmes damo v stroj-
ček za sladoled, nadaljnji po-
stopek pa je enak kot prej.
Ce pa hočemo dobiti kremni
sladoled, naredimo za osnovo
angleško kremo, ki jo naredi-
mo iz 4 rumenjakov, 125
g sladkorja, pol litra mleka in
koščka vanilije.
Vanilijo damo v mleko in se-
grejemo do vročega, da mleko
izvleče aromo. Rumenjake pe-
nasto umešamo s sladkorjem
in postopoma prilivamo vroče
mleko. Zmes predevamo v ko-
žico in kuhamo na majhnem
.ognju toliko časa, da se zgosti.
Takoj jo odstranimo z ognja in
pretlačimo skozi gosto sito.
Okus lahko izboljšamo z ra-
zličnimi dodatki, nato pa zmes
damo v strojček za sladoled.
Kavni siadoied
Potrebujemo: 150 g sladkor-
ja, eno veliko zvrhano žlico in-
stant prave kave, eno žličko
grenkega kakava, dve jajci, 1/
4 1 sladke smetane, 2 del
mleka.
Jajci stepamo s sladkorjem
v mešalniku, "tiodamo kavo in
kakav in še stepamo, nato po-
časi prilijemo mleko in stepe-
no smetano. Mešanico zlijemo
v strojček za sladoled in rav-
namo, kot je navedeno v navo-
dilu, Iti mu je priloženo.
Lešniicov siadoied
s čoicoiado
Potrebujemo: 4 rumenjake,
180 g sladkorja, 100 g jedilne
čokolade, 70 g olupljenih leš-
nikov, 1/2 1 mleka in zavitek
vanilijevega sladkorja.
Mleko z vanilijevim slad-
korjem počasi zavremo, nato
odstavimo z ognja in pustimo,
da se ohladi. Lešnike opraži-
mo v pečici, jih podrgnemo ob
kovinsko mrežico, da odstra-
nimo tudi notranjo kožico, in
jih drobno zmeljemo.
Riunenjake dolgo stepamo
s sladkorjem, da se močno spe-
nijo, nato med mešanjem po--
časi prilijemo mleko. Čokola-
do nastrgamo, raztopimo nad
soparo, vlijemo v pripravljeno
mešanico in jo med nepresta-
nim mešanjem kuhamo na šib-
kem ognju, dokler se krema ne
začne zgoščevati. Zavreti ne
sme. Kremo odstavimo z og-
nja, primešamo lešnike in pu-
stimo, da se ohladi na sobno
temperaturo. Kdaj pa kdaj
kremo premešamo, da se na
njej ne naredi kožica.
Nato kremo pretlačimo, jo
damo v strojček za sladoled in
ravnamo, kot je napisano v na-
vodilu za delo aparata.
Mandeijnov siadoien
Potrebujemo: 4 rumenjak« I
150 g sladkorja, 60 g sladkilj
mandeljnov, kapljico esence ji
grenkih mandeljnov, pol litr'
mleka.
Mandeljne poparimo z vrel
vodo, jih odcedimo in olupimj
Nato jih v topli pečici rahl|
prepražimo in stolčemo v mož
narju skupaj z malo sladkorjj
Mleko zavremo, stresem^
vanj stolčene mandeljne, do
damo kapljico esence, odstavi
mo z ognja, pokrijemo in pu
stimo, da se vse popolnom;
ohladi. Ohlajenega precedimc
S preostalim sladkorjen
stepemo rumenjake, da posta
nejo penasti in močno naraste
jo, med nenehnim mešanjen
vmešamo po malem mandelj
novo mleko in nato kuhamo nj
majhnem ognju, da se kremj
zgosti, zavreti pa ne sme. Kre-
mo precedimo, ohladimo ns
sobnp tempereturo in v stroj 6
ku za sladoled naredimo sla-
doled.
ASTROLOSKI KOTIČEK
Astroloaime lUANE
Šifra: Potovanje
v iastno preteifiost
Zadnja leta me zelo zanima-
jo astralna potovanja. Ko se
popolnoma umirim v medita-
ciji, se včasih lahko z mislimi
in duhom sprehajam po nekih
drugih prostorih, tako kot da
bi gledal film, v katerem sam
nastopam. Rojen sem v zname-
nju strelca in me zanima, kaj
o meni lahko pove karmična
astrologija, ter s kakšno goto-
vostjo se da napovedati oz. ra-
zložiti ne le prihodnost ampak
tudi preteklo dogajanje neke
duše?
IVANA: s karmično astrolo-
gijo so se v zgodovini te znano-
sti ukvarjali predvsem vzhod-
njaki; Indijanci, Tibetanci in
Kitajci ter Japonci. Natalni,
rojstni horoskopi, temeljijo na
trenutku rojstva in iz teh pla-
netarnih pozicij ter aspektov
potem razlagamo ne le splošne
lastnosti, ampak se da na os-
novi tega podatka izdelati tudi
analize, ki kažejo zgodovino
neke osebe. Zrelost oz. realizi-
ranost neke duše, ki se je
v preteklosti selila skozi sam-
sarični krog, se vidi po stopnji
njene zavesti o sebi, drugih
bitjih, kozmosu... Vzhodnjaki
pri takih vpogledih v prete-
klost astrologije dopolnjujejo
še z drugimi tehnikami, npr.
meditativnimi uvidi, oraklji in
astralnimi potovanji. Šele na
osnovi mnogih analiz in^kon-
zultacij se ^ločijo za najbolj
verjetno verzijo dogajanja
v preteklosti. Zato se je treba
na vsak način izogniti popu-
larnemu šarlatanstvu, kaj iri
kje je kdo bU v prejšnjem živ-
ljenju. Ker je za tovrstno ana-
lizo potrebno veliko časa in
tudi oseben kontakt, vam bom
odgovorila v okvirnem smuslu.'
Iz horoskopa je razvidno, da
ste v preteklem življenju imeli'
ogromno opraviti z ljudmi, ste|
dober psiholog in izjemno ko-
munikativni. Zelo hitro se vži-
vite v situacije in osebnosti
drugi ljudi. Najbrž niste živeli
na tem teritoriju ampak ste;
prišlek. Sem ste prišli zaradi
neke ženske osebe, ki je imela
v preteklosti velik vpliv na va-j
še življenje, v tem življenju pa'
ste jo lahko spet srečali, še po-]
sebej je verjetno, da je bilo to
srečanje v zadnjih petih letih. |
Vaša čustva se nadaljujejo že'
iz preteklosti, vendar pa se je
-v teh zadnjih letih ta odnos na
nek način tudi zaključil, saj
sta bila s to osebo že vsak zase j
vezana. Kljub depresiji pa ste!
in boste svoja čustva transfor-|
mirali v neke zelo velike ter,
pomembne zadeve ali projekt,'
ki si ga že dolgo želite realizi- j
rati. Jupiter vam bo v nasled-^
njih letih zelo naklonjeno stal j
ob strani in uspelo vam bo, kar'
si želite. Nekoliko bolj bodite,
previdni pri kontaktih z Ovni,
ki vas nekako izzivajo. Na sta-'
rost pa boste doživeli veliko
nenavadnih stvari in dogod-|
kov, menda jih nekaj že slutite
v meditacijah.
Šifra: Japonslia
Rada bi vedela, kako bo
v prihodnosti z mojim zdrv-
jem, ki v zadnjih treh letih ni
bilo najboljše. V katerem ob-
dobju letošnjega leta bi mora-
la biti bolj pozorna? Ali nama
s fantom morda kaže skupna
selitev? Kaj pravijo zvezde
o mojem talentu za slikanje?
Napišite pa tudi malce na
splošno o vsem pomembnem in
hvala za odgovor.
IVANA: Če se vaših vpra-
šanj lotim po približnem vrst-
nem redu, bi o preteklih treh
letih dejala, da sta vam naga-
jala dva planeta: satumov po-
vratek in tudi plutonove pozi-
cije. Obeh vplivov pa boste le-
tos rešeni tako, da se bo tudi
vaše zdravstveno stanje zelo
izboljšalo. Ste izrazito po-
mladni in poletni tip, odlično
se počutite tja do jeseni, zato
je tudi najbolje da se večjih
projektov vedno lotevate v tem
času - od aprila do oktobra,
v zimskih mesecih pa bolj po-
čivate. Talentirani ste, uspeh
vam kaže v tujini, na potova--
njih se lahko nasploh bolje po-
čutite, kot doma. Morda je vaš
problem v tem, da ste perfek-
cionistka, vse želite naenkrat,
kar pa ni mogoče. Zato se več-
krat ne lotite kake zadeve, ker
se vam ne zdi popolna. Nare-
dite selekcije in se ukvarjajte
v življenju z največ dvema po-
membnima stvarema, tako bo-
ste porabili manj energije in
posel bolj popolno izvedli. Ko-
nec letošnjega leta vam kaže
več sprememb v domu, biva-
liščli in družinskem življenju,
prave večje spremembe pa vas
čakajo na področju selitve ali
spremembe šele konec 95. leta.
Do takrat pa boste imeli še ve-
liko dogajanja na področju
družinskih in finančnih zadev,
obnovili boste svoje energije.
Za vas sta odločilnega pomena
dva dejavnika: mimo spanje
in občasna dieta, zato si mora-
te redno zagotoviti oboje. Ni
dobro, da bi se hitro odločali
za kake operativne posege, ra-
je sproti čistite in umirjajte
svoje telo. Zaradi ascendenta
in meseca ter marša v zemelj-
skih znamenjih, je dobro da se
čimveč gibljete, masirate in se
gibljete v vodi. Prav tako so
odlične tudi diete s čaji, vročo
-ingverjevo vodo in podobnim.
Glede fanta pa na kratko: je
izrazita riba, spremembe v do-,
mu oz. bivališču so pri njem
možne že konec avgusta ali
septembra. Med seboj sta si
harmonična partnerja.
Šifra: Priliodnost
Rojena sem v času, ko hla-
den vete zapiha čez mrzle po-
krajine in z dreves odpada je-
sensko listje. Rojena sem
v znamenju Škorpijona. Ker se
bom kmalu odločala za žiljeii-
sko pot - izbira poklicne usme-
ritve, me zanima, kaj mi svetu-
jete?
IVANA: Si dvojno radoved-
na škorpijončica - tudi v asce-
dentu, zaradi lune v dvojčkih
v osmi hiši, pa se to še potenci-
ra. To pa so: smisel za vse skri-
te stvari in radovednost: prave
odlike dobrega novinarja.
Srečno!
Št. 31 - 5. avgust 1993
33
STROKOVNJAK SVETUJE
Ognjič
i Večkrat sem slišal za rastli-
ko ognjič oziroma za ringelc.
^oja mati so jo uporabljali za
pravljenje kožnih bolezni.
Posim, če mi o tej roži poveste
j zanimivega.
Ognjič je starodavna zdra-
klna rastlina in njena domo-
va je gorovje Atlas v zahod-
pem Sredozemlju. V Evropo je
Verjetno prišla v 12. stoletju,
pojili so jo po samostanskih in
pozneje po kmečkih vrtovih in
tudi na pokopališčih. Od tod
tudi ime za to rastlino: Italija-
ni ji pravijo kar fior de mort,
Spanci flor de todos. Ime ca-
lendula je dobila v 13. stoletju
po latinski besedi calendae,
s katero so stari Rimljani oz-
načevali prvi dan v mesecu. Iz
te besede se je razvila beseda
Calendarium-koledar, najbrž
zato, ker ognjiči cvetijo skoraj
vse dni v letu. Ker je rastlina
zelo razširjena po Evropi, ima
zato tudi številna domača ime-
na. Tudi v našem jeziku ima
številna imena, ognjiču pravi-
jo tudi babji prstanec, mese-
ček, neven, ognjec, primožek,
ringelc, rigelc, ringeljca,
sonček...
Ognjič spada v red Astera-
les, za katerega so najznačil-
nejši cvetni koški, ki so sestav-
ljeni iz ovojnih listov in glavi-
častega socvetja. V ta red spa-
da družina košaric, ki je raz-
širjena po vsem svetu. Število
vrst cenijo na 20.000, rodov pa
je skoraj tisoč. Družina je po
številu vrst najobsežnejša med
vsemi dvokaličnicami in za
družino kukavičnic druga med
cvetnicami.
Socvetja košaric imajo videz
enega samega cveta in to po-
udarja tudi ovojek, ki je se-
stavljen iz zelenih ovršnih li-
stov in obdaja socvetje tako
kot zelena čaša cvetni venec.
Cvetovi v socvetju so ali sa-
mo cevasti ali samo jezičasti.
V jezičastih cvetovih je venec
iztegnjen v dolg jezik, venec
cevastih cvetov pa ima pet
enakih zobcev. Navadno so ce-
vasti cvetovi dvospolni, jeziča-
sti pa so enospolni ali pa ne-
plodni.
Družino košaric dehmo na
dve poldružini, in sicer na cev-
nice in jezičnicej Cevnice ni-
majo mlečnih cevi, pogosto pa
imajo oljne žleze. Jezičnice
imajo mlečne žleze in zelo red-
ko oljne žleze. Ognjič je eno-
letna, včasih tudi dvoletna
rastlina. Zraste 30 do 70 cm
visoko in v zemlji ima do 20
cm dolgo rumenkasto do rjav-
kasto koreniko s 7 cm dolgimi
koreninicami.
Ognjičevo steblo je v spod-
njem delu lahko olesenelo.
drugače pa je razvejano in dla-
kavo ter nosi premenjalno na-
meščene, prav tako dlakave li-
ste. Listi so dolgi od 10 do 15
cm in 3 do 4 cm široki, narobe
srčasti ter kratkopecljati.
Na koncu vsake vejice se na-
haja veliko koškasto socvetje
s premerom od 2 do 5 cm. Og-
njič lahko razvije več kot 50
posameznih cvetnih koškov.
Košek ima na dnu skledasto
oblikovan ovojni kelih, ki je
sestavljen iz enojnih ali dvo-
rednih zelenih ovojkovih li-
stov. Ti so tudi trizobi, jeziča-
sti in enakomerno dolgi. Ko-
šek sestavljajo dve ali tri vrste
obrobnih cvetov. Dolgi so do
20 mm in so jezičasti, obrobni
cvetovi so dvakrat daljši od
ovojkovih. Notranjost cveta
sestavljajo oranžni cevasti
cvetovi, ki so dvospolni s praš-
niki in pestiči.
V cvetnih koških nastajajo
druga poleg druge tri vrste
plodov. Na obodu so ozki, pol-
krožno zapognjeni plodovi
s kljukastimi bodicami in jih
raznašajo živali v svojih kožu-
hih. V sredini so mnogo manjši
obročkasti plodovi, ki nimajo
bodic. Med tema dvema vrsta-
ma plodov so čolničasti plodo-
vi, W imajo ob straneh široke,
navznoter zapognjene krilate
robove. Ti izpadejo prvi in jih
raznaša veter.
Ognjič cveti od maja do pož-
ene jeseni, včasih tudi še v no-
vembru, če ni zmrzali. Je me-
donosna rastlina in jo rade
obiskujejo čebele, čmrlji in
druge žuželke. Ognjič raste
običajno po vrtovih in gojen
po njivah, včasih pa ga najde-
mo tudi podivjanega v naravi.
Pri ognjiču nabiramo cveto-
ve, ko so povsem razcveteli.
Nabiramo samo oranžne cve-
tove brez ovojkovih hstov v le-
pem, suhem vremenu in jih
moramo takoj posušiti v tanki
plasti v senci na prepihu.
Shranimo jih v dobro zapira-
jočih steklenih kozarcih ali
v vrečkah z dvojno steno, ki se
dobro zapirajo.
Ognjič vsebuje veliko triter-
penoidov: saponozide v obliki
glikozidov oleanolne kisline,
nato triterpenske alkohole, se-
stavljene iz mono di in trihi-
driksi triterpenov. V sledovih
najdemo še sterole, med kate-
rimi je največ sitosterola. Pre-
cej je tudi karotinoidov, ki da-
jejo značilno barvo jezičastim
cvetovom. Potem so še prisotni
flavonoidi, kumarini, fenoli,
čreslovine, eterično olje, sesk-
viterpenlaktoni, polisaharidi,
parafini dušikove spojine in
nrmoge druge piretrinu podob-
ne snovi.
Vse te snovi imajo farmako-
loški učinek. Njihovi izvlečki
imajo antimikrobni učinek in
zavirajo rast bakterij, glivic in
virusov. Tu ima glavno vlogo
ognjičevo eterično olje. Triter-
penski alkoholi delujejo pro-
tivnetno, polisaharidi spodbu-
jajo imuni sistem in celotni og-
njičev izvleček zavira rast ne-
katerih rakavih celic. Kljub
takšnim učinkom pa izvleček
iz ognjiča nima stranskih
škodljivih učinkov in tudi ne
povzroča alergije.
Alkoholni izvleček (tinktu-
ra) iz ognjičevih cvetov deluje
na različne mikroorganizme,
zlasti na gram pozitivne bak-
terije, še posebej na streptoko-
ke in stafilokoke, na različne
glivice in na viruse, npr. na
viruse gripe. Celotni izvleček
ima tudi trihomonazidne učin-
ke. Verjetno povzroča to delo-
vanje prisotnost triterpensa-
poninov in flavonoidov. Razi-
skave so potrdile, da imajo
laktoni učinek celo na mikro-
bakterijo tuberkoloze in na
protozoe. Sveže eterično olje
-ima antibiotski učinek.
' Alkoholni izvleček ima pro-
tivnetni učinek, kar so tudi
dokazali na poizkusih na živa-
lih. Podoben učinek dobimo,
če sveže ognjičeve cvetove na-
močimo v olivnem olju.
Zato ni nič čudno, da se vsi
pripravki iz ognjiča uporab-
ljajo za zdravljenje ran. Pri
poizkusih na umetno nastalih
ranah so ugotovili fiziološko
regeneracijo in epitelizacijo.
Pri tem pride do povečane fa-
gocitoze, do različnih makro-
fagov in s tem se vključi tudi
intenzivna presnova glikopro-
teinov, nukleoproternov in ko-
lagenskih proteinov. Poveča se
tvorba fibrinskih vlaken in ra-
na se hitro zaceli. Delovanje
vsega tega sprožijo prisotni
karotenoidi. Ker ognjiče\a iz-
vlečki pospešujejo fagocitozo,
temelji na tem tudi spodbuja-
nje človeškega imunega siste-
ma, podobno kot pri sorodni
rastlini — ameriškemu slam-
niku.
Ognjič je imel v srednjem
veku posebno mesto v terapiji
proti raku, opisovali so ga kot
Herba Cancri. Potem je to
padlo v pozabo in le ljudsko
zdravilstvo je ognjič še upo-
rabljalo v te namene.
Vendar so novejše farmako-
loške raziskave potrdile, da
ima izvleček iz ognjiča učinek
na mnoge vrste rakavih celic,
ki jih gojijo v epruveti. Lakto-
ni iz ognjičevega eteričnega
olje delujejo citotoksično na
levkocite. Vodni izvleček je
zavrl poizkusno sprožen kro-
ker sarkom na miših. Tovrstne
učinke še raziskujejo.
Zelo zanimivo je delovanje
alkoholnega in vodnega iz-
vlečka na srce. Pri poizkusih
na psih so ugotoviU kratek pa-
dec arterijskega pritiska, delo-
vanje srčnega preddvora je bi-
lo močno zmanjšano. Prišlo je
do lahke bradikardije in do
povečane periferne aktivnosti.
Po razločitvi živca vagus se je
reakcija podaljšala, kar kaže
na parasimpatomimetični uči-
nek. Na podganah in mačkah
so dokazali zavirajoči učinek
na centralni živčni sistem, ki
se kaže v pomirjevalnem in hi-
potenzivnem učinku. Podaljša
se tudi srčni ritem. Poleg tega ■
pa ognjičev izvleček pospešuje
izločanje žolčnih kislin in pre-
ostalega žolča. Ognjičevi sapo-
nozidi pa znižujejo holesterol
in trigliceride.
Ko vse to spoznamo, se nam
ne zdi več čudno, da so ognjič
uporabljali v zdravilne name-
ne že v antiki. Danes se upo-
rablja v obliki mazila za
zdravljenje ran, ki se težko ce-
lijo, pri obolenjih kože, venoz-
nih zastojih, krčnih žilah in
celo pri preležaninah. Zmanj-
šuje vnetje, pospešuje celjenje
in zavira razvoj stafilokokov
in strep tokokov. Ognjič je
uspešen tudi pri zdravljenju
poškodbenih ran. Podobno se
obnese tudi 10-odstotna tink-
tura, zlasti pri ozeblincih, ope-
klinah, okuženih ranah itd.
Zanimivo je, da z ognjičem
mirne duše nadomestimo viso-
kogorsko amiko, -ki zaradi
pretiranega nabiranja izu-
mira.
Ognjičevi izvlečki pomagajo
tudi pri raznih dermatozah,
ekcemih, pri lišajih, pri aknah,
glivičnih obolenjih, pri odpr-
tih ekcemih rok, pri počasi oz-
dravljivih kroničnih razjedah,
pri eksantemih in škro'fulozi.
Razredčeno ognjičevo tinkturo
lahko uporabljamo za grgra-
nje pri vnetju ustne votline,
aftah, vnetju žrela, pa tudi za
obkladke pri piku žuželk; bo-
lečina in oteklina kmalu pone-
hata.
Sveže ognjičeve cvetove lah-
ko namočimo tudi v čistem
olivnem olju, tako da dobimo
20-odstotno koncentracijo.
S tem oljem si lahko pomaga-
mo pri kroničnih težavah
s krčnimi žilami, pri ulceroz-
nih razjedah ali hemoroidih,
bolniki kmalu občutijo olajša-
nje, bolečine se zmanjšajo,
otekline izginejo in rane se ce-
lijo. Učinek tega zdravilnega
olja še pospešimo, če dodamo
šentjanževo rožo.
Tudi notranja uporaba og-
njičevih pripravkov je zelo za-
nimiva in deluje kot diafore-
tik, emenagog pri bolečem že-
lodcu, želodčnih in črevesnih
razjedah, gastritisu, pri krčih
v prebavnem traktu, pri hole-
cistitisu, holangitisu, kolitisu
itd. Zanimiva je kombinacija
ognjiča z gabezom pri teh te-
žavah, saj bolečine lanalu izgi-
nejo. Tudi bolečine pri men-
struaciji se zmanjšajo. Teden
dni pr^ menstruacijo je treba
piti po eno skodelico čaja na
dan in to uredi vse nevšečno-
sti. Pri rakavih bolnildh pa og-
njičev čaj izboljša splošno po-
čutje, spodbuja apetit in lajša
težave.
Iz ognjičevih cvetov pri-
pravljamo čaj. Vzamemo dve
čajni žlički posušenih cvetov
brez zelenih ovojkovih listov
in jih poparimo s 150 ml vrele
vode, pokrijemo in pustimo
stati 10 minut, nato čaj preme-
šamo in precedimo. Topel čaj
pijemo večkrat na dan po sko-
delico. Ker ognjič ni strupen,
ga lahko veliko zaužijemo. Iz
njega pripravljamo tudi tink-
turo, za katero vzamemo 40
odstotkov svežih ognjičevih
cvetov in 60 odstotkov 86-od-
stotnega alkohola in to pusti-
mo deset dni na soncu. Nato
precedimo, stisnemo in vsak
dan popijemo 10 g tinkture,
trikrat razredčene z vodo, ali
pa si jo nakapamo na košček
sladkorja.
KMETIJSKI NASVET
Vrt v avgustu
Piše:
IDA TEPEJ
Sušo omilimo tako, da
z ostanki rastlin na debelo
prekrijemo tla. Rastline tudi
zalivamo. Večjo posodo na-
polnimo zjutraj z vodo. S to,
postano vodo zalivamo zve-
čer po deveti uri. Solato in
zelje smemo zalivati po li-
stih, ostale rastline zalivamo
na tla. Za eno zalivanje rabi-
jo na primer kumare 10 li-
trov vode/m^, krompir okrog
20 W.
Sušo omilimo tudi tako, da
povečamo odpornost rastlin.
Rastline škropimo ali zaliva-
mo s tekočino, v kateri smo
več dni namakali koprive ali
preslico. Rastline razrežemo
na manjše (10 cm) dele, jih
damo v škaf ali sod ter nanje
nalijemo vode. Posodo po-
stavimo v del vrta, kamor
ljudje ne hodijo. Razpadajo-
če koprive in preslice širijo
namreč neprijeten vonj. Vo-
do, ki ostane po tem^ ko je
tekočina prevrela, razredči-
mo. Rastline zalivamo le
z močno razredčeno kopri-
vovo ali preslično prevrelko.
Sejemo: prve dni še kitaj-
ski kapus in peteršilj, ki bo
ostal čez zimo na gredi. Ves
avgust sejemo: redkvico, če-
bulo, majski srebrnjak, špi-
načo, endivijo, sorto eskarjol
zalena za zimsko rabo. Seje-
mo motovileč sorto holand-
ski, za sprotno rabo in sorto
ljubljanski za prezimovanje.
Sejemo večkrat, da bo vsaj
ena setev primemo odporna
šla v zimo.
Presajamo endivijo, radič,
por, zeleno. Endivijo, ki jo
bomo pokrili s tunelom, pre-
sajamo od 10. do 20. avgusta.
Presajamo tudi rabarbaro.
Redčimo: korenček, peter-
šilj. Pred redčenjem gredo
zalijemo, da laže potegnemo
korenino iz zemlje.
Potonike presajamo pli-
tvo, da bo koreninski vrat
blizu površine. Potonike ne
prenesejo, da jih zakopljemo
globoko v tla. Presajamo pe-
runike. Te želijo imeti kore-
niko na soncu. To pomeni, da
pri presajanju perunik potis-
nemo v tla le korenine, kore-
niko pa pustimo na planem.
Avgusta odstranimo tudi ve-
zivo na očesih vrtnic, ki smo
jih prejšnji mesec cepili,
okulirali. Lahko pa še v av-
gustu vrtnice cepimo. Za
zgodnje cvetenje moramo
amarilis v drugi polovici me-
seca začeti presuševati. Da
listi ne ovenejo, jih orošuje-
mo. Zagotovo bodo cveteli le
tisti amarilisi, ki imajo štiri
liste. Členasti kaktus (rabi
hranljiva tla, ne peska kot
ostali kaktusi!) dela ta me-
sec zasnove za cvetove. Da bi
jih naredil čimveč, vse nedo-
zorele členke odstranimo.
Nedozoreli členki, so rdeč-
kasto obarvani. Členasti
kaktus zalivamo le toliko, da
se zemlja povsem ne posuši.
Šele, ko bomo opazili popke,
ga bomo zalivali normalno.
Režemo in sadimo potak-
njence pelargonij in sobnega
bršljana. Še preoravamo str-
nišča in sejemo krmne do-
sevke: mnogocvetno ljuljko
ali žita skupaj z ozimno gra-
šico ali krmno repico sorti
perko ali petranova ali krm-
no ogrščico sorti starška ali
akela. Vse posevke gnojimo
s KAN-om. Repica in ogršči-
ca brez KAN-a ne moreta
rasti.
Travnike gnojimo po koš-
nji z 200 kg KAN-a na ha ali
do 15 m^ razredčene gnojev-
ke. Redčimo v razmerju ena
proti ena.
V	sadovnjaku upogibamo
in redčimo veje. Šfaopimo.
V	vinogradu škropimo po
napovedi. Uporabljamo
predvsem bakrena sredstva.
Št. 31 - 5. avgust 1993
13
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. Ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8.do 12.ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagpvnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju.
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11.	ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7.do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12.ure.	Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22.ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore — sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19.ure,	ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22.ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20.	ure.
Od 7.30 do 15.ure je ob sobo-
tah odprta tudi Mercatorjeva
trgovina na Hudinji, kupujete
pa lahko tudi v trgovskem po-
djetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure ter v Rimskih
Toplicah trgovina Marjeta in
sicer ob sobotah od 7. do 19.,
ob nedeljah in praznikih pa od
7.	do 12. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski '
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12.ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
s'top od 7. do 22.ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8.	do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela ^
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10.ure
je dežuma Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Era - Šalek in market in
sicer ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
11.	ure. Odprta je tudi samo-
postrežna trgovina KK Ptuj na
velenjski tržnici, ki je ob sobo-
tah odprta od 7. do 14., ob ne-
deljah pa od 8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12.	ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
" Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7.	ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekame je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8.	do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekama dežuma od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežuma ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gomji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. vire zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežuma
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežuma služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15.do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ROJSTVA
Celje
Od 26.7. do 1.8. se je v obči-
ni Celje rodilo 17 dečkov in 18
deklic.
[TT^T^a
Celje
Poročilo se je 6 parov.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Franc ŠKO-
BERNE in Mateja KLAJN-
ŠEK, oba iz Šentjurja.
Velenje
Poročili so se: Janez URAN
in Lucija PA VIČ, oba iz Vele-
nja, Ivan VIDEMŠEK iz Lipja
in Darinka LUKANC iz To-
polšice, Milan KORPAR in
Snežana ŠVENDA, oba iz Ve-
lenja, Branko HRASTNIK iz
Zgomjih Roj in Tatjana POV-
ŠE iz Šmartnega ob Paki.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Zvonko HR-
LEC in Aleksandra HERČEK,
oba iz Celja, Silvo KRKLEC iz
Zg. Jakobskega dola in Ksen,
ia JURŠIČ iz Rogatca. |
Žalec	I
Poročili so se: Vojko PII^
in Cvetka PIKEL iz Jeronin^ ,
Jože MATIJAŠKO iz Dobrte|i
vasi in Bojana HAM AR iz K<
saz, Friderik ŠTENDLER ;
Podlipovice in Lijana ŠLCi
GAR iz Vrbja, Damijan Zt
PAN iz Polzele in Neža P0\
ŠE iz Založ.
SMRTI
Celje
Umrli so: Angela ZORK( ,
82	let iz Celja, Pavel LENDi!^ I
RO, 54 let iz Sevnice, Angel :
PIRŠ, 69 let iz Podplata, Fran I
čiška GOLOB, 90 let iz Velike I
ga Širja, Janez OGNER, 79 U
iz Celja, Jožef MALIN, 73 i
Celja, Stanislav KROŠL, 72 le
iz Celja, Marija KLINAR, 8
let iz Ljubnega ob Savinji, Jo
že NAPRET, 91 let iz Zg. Reči
ce, Janez KOVAČIČ, 44 let i :
Vidovice in Bojan KRAGOL '
NIK, 35 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrl je Milan FILDER, 4
let iz Srževice.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ivana JAKOPINA :
83	let iz Dramelj, Leopolc
NEŽMAH, 54 let iz Kamenik;
in Uršula KRIŽAN, 73 let i;
Sv. Jurija.
Velenje
Umrli so: Vincenc BOROV
NIK, 54 let iz Velenja, Adol
ZELIČ, 57 let iz Celja, Anj
POTEKO, 81 let iz Griž, Mari-
ja PUŠNIK, 82 let iz Migojni-
ce, Ferdinand BRITOVŠEI^
75 let iz Florjana, Valentin
DREV, 81 let iz Velenja, Franc
FAJDIGA, 70 let iz Skomegi
pri Šoštanju, Antonija JUTRIi
SA, 83 let iz Pmeka, Jožef FE|
CE, 73 let iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Milan BUČAR, 41
let iz Lopate, Ana MANDELC
71 let iz Letuša, Jožefa JEi
LEN, 36 let iz Šempetra v Sav
dolini, Janez ŽELEZNIK, 7^
let iz Polzele, Genovefj
FLORJAN, 92 let iz Kapla
Frančiška BOBNIČ, 85 let ii
Košnice pri Celju, Helena
BRUNŠEK, 87 let iz Andraž^
nad Polzelo, Ana BEDNA,
let iz Loke pri Mozirju in Nežjj
SMRDEL, 93 let iz Šempetr^
v Savinjski dolini.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7.	do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primem odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
vame, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
8.	avgusta bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-
769, od 9. avgusta dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon
832-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 5. avgusta dežura dr. vet. med. Franci Zapušek,
telefon 741-935. Od petka, 6. avgusta do četrtka, 12. avgusta pa
bo dežural dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon 741-264.
št. 31 - 5. avgust 1993
351
Št. 31 - 5. avgust 1993
36
Št. 31 - 5. avgust 1993
57
št. 31 - 5. avgust 1993
38
Št. 31 - 5. avgust 1993
391
Št. 31 - 5. avgust 1993
|4C
Kooončnooo
Juuuuuhuuuuhuu, počitnice.
Karikatura: Mladen Mrčela
Peilantnost pa taka!
Rdeči križ Slovenije je člo-
vekoljubna organizacija, ki
očitno slabo pozna zemlje-
pis, pa še krvodajalce včasih
zmede. Nostalgični Ljub-
ljančani izdajajo izkaznice
z napisom Jugoslovanski
Rdeči križ, na Celjsko pa po-
šiljajo neresne sezname kr-
vodajalskih akcij. Tako
v šmarski občini nič ne vedo
o tem, da bi bila 17. avgusta
v Kozjem kakšna krvodajal-
ska akcija, nanjo pa so tudi
v Ljubljani takoj po posla-
nem obvestilu pozabili. In
kaj storiti, če vam pošljejo
Ljubljančani v enem samem
pismu dva lista: na enem pi-
še, da bo akcija v Rogaški
Slatini 5. avgusta, na dru-
gem pa 5. in 26. avgusta? Ne-
kako smo le zvohali, da bo
držalo zadnje.
Oliorožitev ilal,
penzUe ne
Na Šentjurskem so med ti-
stimi, ki so se pred zadnjo
vojno pustili razorožiti.
Ključe skladišča, kjer je obo-
rožitev hranila domača Teri-
torialna obramba, je neslav-
no izročil dotedanji župan in
varuh. Vlado Gorjup. No,
materialna škoda zaradi
Gorjupove odpovedi orožju
ni širše znana, ve pa se, da se
lepi županski penziji ni od-
povedal.
Orožje ie orožje
Kljub napovedim se med-
nar(klne tekme v lokostrel-
stvu v Gornjem Gradu niso
udeležili tuji temovalci. Za-
vedni Slovenci vemo, zakaj.
Menda pa ja v naši vladi niso
tako neumni, da bi po aferi
zaradi mariborskega letališ-
ča še enkrat dovolili uvoz
orožja!
Pižama za jezo
Helena Blagne je ponovno dokazala svojo
družbeno škodljivost. Obiskovalce Flosar-
skega bala je s plakatov na Ljubno vabila
pomanjkljivo oblečena, v sila seksi pozi. Na
Ljubnem pa se je, na veliko razočarnaje
moškega in ženskega(!) dela občinstva, po-
kazala v nekakšni »pižami«... No, ja — mi
smo s fotografijo »udarili« srednjo varianto.
Brazilski moilell
Ko je celjski sekretar za družbene deja\
nosti Želj ko Cigler minuli teden pogumi\
preživel cepljenje zoper morebitno okužb
z mrzlico, so zlobneži že začeli natolcevat\
da potuje v Brazilijo samo zato, da bi 4
izognil vročim trenutkom reorganizacij
svojega področja. Mi pa smo iz zanesljivi
virov izvedeli, da temu ni tako. Želj ko si ti
ob gostovanju celjskih folklohstov v Brazi
liji vzel dovolj časa, da bo natančno prouč
model tamkajšnje organiziranosti družbe
nih dejavnosti. Že zdaj pa napoveduje, d
bo jeseni domačim vrtcem kot interesno de
javnost za malčke ponudil folklohstičn
krožek. Kdo ga bo vodil, ostaja zaenkrat š
skrivnost.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Gabrijela Rorič je naša stalna sodelavka
in v prejšnji številki Novega tednika ji je
uspelo, da je večina bralcev glasovala za
šalo Nepresvetljenost. Zanjo je glasovala
* tudi Jožica Osolnik iz Kraigherjeve 11 iz
Celja, ki smo jo izžrebali iz kiipa prispelih
kuponov. Obe bosta prejeli našo klasično
nagrado, kaseto in čestitko v sporedu Radia
Celje.
Pošljite nam kakšen poletni vic tudi vi.
Šala tetina
Nepresvetljenost
Sedemnajstletna Marija
vpraša mamo: »Kdo dobi
otroka, ali tisti, ki je spodaj
ali tisti, ki je zgoraj?«
»Jasno hčerka, tisti, ki je
spodaj.«
»Ha, ha, potem je včeraj nastradal Polde
in ne jaz.«
Jasen tlokaz
»Po čem pa sklepate, da je obtoženi
pijan?«
»Ko se je po desetih minutah prikobacal
iz telefonske govorilnice, je na ves glas zatr-
jeval, da dvigalo ne dela.«
Ob obletnici
Ob deseti obletnici poroke gresta mož in
žena na slavnostno večerjo. Žena naroči se-
bi aperitiv, možu pa zelje, sebi ploščo na
žaru, možu zelje, sebi sladico, možu zelje.
Natakarju se to zdi čudno in vpraša: »Ali je
vaš mož tako strog vegetarijanec?«
»Ne! Če vse življenje ljubi kot zajec, naj
še je kot zajec!«
Strupen jezik
»Sem slišala, da ima tvoja soseda zelo
strupen jezik?«
»Res ga ima. Včeraj jo je pičil gad in je
takoj poginil, ona pa je ostala živa.«
Iskanje tleščlce
Klemen pride prvič na delo v nov kolektiv
in začne iskati deščico 30 krat 40 cm. Delo-
vodja to opazi in mu jo pomaga iskati. Di-
rektor, ki pride na ogled, vidi njuno priza-
devanje in jo pomaga iskati še on. Ob osmih
mora direktor na sestanek, Klemen in delo-
vodja pa nadaljujeta z iskanjem. Pridružijo
se jima še drugi delavci. Ob devetih iščejo
deščico že vsi zaposleni. Ob pol destih reče
Klemen: »Sedaj je malica. Nič se ni treba
razburjati, ker je nismo našli, bom pa med
malico sedel kar na opeko.«
Eksplozija
v klavnici je nastala tako močna eksplo-
zija, da je polovica hrenovke priletela v ne-
besa. Vsi so jo občudovali in ugibali, kaj bi
to bilo. Ker ni vedel nihče, so poklicali še
Marijo. Ona gleda in reče: »Ne vem kaj je.
Če bi bilo bolj debelo bi rekla, da je to sveti
duh.«
Šale so prispevali: Katja KEBER iz Petrovč,
Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine, Alojz
OBLAK iz Šentjurja, Štefka KRAJNC iz Koz-
jega in Justina GOSTEČNIK iz Braslovč.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Grof Tonči in njegove ljubice
Nekega lepega dne je imel
Anton Cafuta izredno srečo.
Pa ne le zato, ker je spoznal
luštno deklino, sedaj živ-
ljenjsko sopotnico, ampak
zato, ker so imeli v njeni hiši
harmoniko, ki si jo je v mla-
dosti tudi želel. Vendar pa ni
šlo vse tako gladko, saj je
bila stara harmonika pok-
varjena, denarja pa ni bilo
toliko, da bi bilo zadosti za
mojstra, ki bi jo bil voljan
popraviti. Nič drugega mu ni
preostalo, kot da je sam raz-
stavil instrument in verjetno
se mu je v tistem trenutku
odprl svet. Sam je začel razi-
skovati skrivnostni glasbeni
svet, popravil je harmoniko,
pa ne le to, čez leto je bil že
na prvi ohceti.
»Tistikrat so bile vse ohce-
ti po starem. Krancjufrove in
pratfirarja, ki sta bila pred
ženinom in nevesto in sta no-
sila liter žegnanga vsepov-
sod, ter ga pazila do polnoči,
se dobro spominjam. Mi mu-
zikanti pa smo morali druž-
bo gor držat. Najhuje je bilo,
če so plesali v dveh delih,
takrat ko je bila družba veli-
ka. Dve, tri ure smo bili ta-
krat priklenjeni ob harmoni-
ko. Vam povem, da si muzi-
kantje >krvav< zaslužijo tisti
denar. No jaz sem pred dese-
timi leti prenehal z igranjem,
tesno pa sem ostal privezan
ob harmoniko, saj sem z ra-
ziskovanjem harmonike na-
daljeval in danes sem eden
redkih, ki mu fe popravljanje
in uglaševanje - poklic. Sam
sem si zamislil in izdelal
uglaševalni >stroj<. >Živc< sem
in lahko povem, da se mi še
v spanju rojevajo ideje. En-
krat sem sanjal o F lestvici,
sredi noči vstal in jo zapisal.
Ko sem drugo jutro vstal in
v delavnici videl zapiske,
sem takoj prijel ženo v roke,
kdo da mi je napisal tiste
stvari. Nič nisem vedel.
Harmonike tudi sam izde-
lujem in zelo veliko je ele-
mentov, ki vplivajo na dober
ton, pa tudi lep izgled. Les
- smrekov - mora biti skrbno
izbran. Na 1 cm mora biti 10
rasti. Jaz ga dobim iz visoko-
gorskih gorenjskih predelov.
Okrasne letve se najprej po-
barvajo s suho barvo, lepijo
po barvah, tako da pridejo
ven lepi slovenski ornamenti
in se nato razrežejo. Tudi
graviram sam. Večino stro-
jev sem si sam pripravil, le
časa mi primanjkuje, saj je
na našem koncu zadnje čase
zares veliko muzikantov, ki
veliko kvarijo harmonike inj
imam s temi popravili veliko
dela. Za delo nove harmoni-
ke porabim skoraj dva me-
seca.«
Jože Cafuta si je svoj dom
in delavnico postavil pod|
celjskim gradom. In če ne bi
noč in dan delal, bi človek
rekel, da je Celjski grof. Saj
tudi je — vsaj kar se okrog
harmonik suče	|
EDI MASNEC
Ena Iz Tončovega rokava
Gre Jože mimo občine in razmišlja: Bog, bog daj mi
milijon tolarjev. V tistem hipu pa nekemu uradniku s četr-
tega nadstropja pade denarnica in ravno v Jožetove roke-
Jože pogleda in vidi pol milijona tolarjev. Ozre se proti nebv
in reče: »O bog, bog, če boš naslednjič poslal, ne preko
občine, ker oni polovico vzamejo.	'
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
Št. 31 - 5. avgust 1993