The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America - - ---- ------- * " -------—*--------—--y 11M _ ............~ . —_ amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in nmod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 160 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. AVGUSTA — SATU RDAY, AUGUST 19, 1933 LETNIK (VOL.) XLII AMERIŠKE OBLASTI BODO ZAHTEVALE, DA NAPRAVI NEMŠKA VLADA KONEC NASILJEM, K! SE IZVAJAJO NAD NEMŠKIMI DRŽAVLJANI V NEMČIJI. — ZAHTEVA, DA VLADA URADNO SVARI AMERI-KANCE PRED VSTOPOM V NEMČIJO Ecilin, Nemčija. — Kakor prihajajo vesti iz uradov ameriških poslanikov v Nemčiji, se bodo odredili strožji ukrepi proti ponavljajočim se nasiljem, katerim so izpostavljeni ameriški državljani od divjaških hitler-jevcev. Do zdaj so poslaništva vložila protest za vsak slučaj posebej, ko se je zvedelo o kakem nasilju. Ti slučaji pa se ponavljajo tako pogosto, da so se poslaništva že naveličala, vlagati ponovne brezuspešne proteste, in bodo od nemške vlade zahtevala, da enkrat za vselej napravi, konec nasiljim in za-sigura varnost življenja ameriškim državljanom. Zadnji tak slučaj se je pripetil nekemu ameriškemu zdravniku, dr. D. Mulvihjll iz Brook- j lyna. Kakor sam pripoveduje, je šel obiskat Nemčijo samo vsled tega, ker je videl v Ameriki nem- OLJNI PRAVILNIK V DELU Predsednik' prjticka na to, da se dc r.ofccte sprejmejo pravilniki za cljno, jeklarsko in premogovno industrijo. Washington, D. C. — Napete razmere v petrolejski industriji so prisilile, da se je pravilnik glede jeklarske industrije začasno potisnil v ozadje, in z vso naglico se deluje zdaj na to, da se spravi v red najprej petrolejski pravilnik. Predsednik Roosevelt pa pritiska na to, da se mora sprejeti še ta teden ne samo petrolejski, marveč tudi 1 pravilnik za jeklarne in za premogovno industrijo. Podpisati želi te pravilnike še predno se v soboto odpravi iz Bele hiše na IZ NEMIRNIH DNI NA KUBI Iz Jiig^slavife« MEDTEM ICO SE JE GOCPOBAR NAHAJAL NA OROŽNIH VAJAH, MU JE OGENJ DOMA UNIČEVAL POSESTVO. — REVEN DELAVEC ŽRTEV AVTOMOBILSKE NESREČE. __ SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. Skoro pel milijona ?-1od: pežaru v Dravljah po pripetila nesreča, jie kmalu nato ustavil vozilo. ske oglase, ki so vabili turiste v. ^ preko nedelje> v to avrho Nemčijo z; besedami: Nemčija :je pok]ical y četrtek k sebi fld. Z^eti • Sel je na neko . . t t . Johnsona in taj. nemško bolnico v svrho študij.' Pretekli torek je ta doktor, ko se je sprehajal po berlinskih u-licah, srečal veliko parado nazi-jev; slovesnost se je vršila v Slika kaže enega številnih prizorov na Kubi med splošno stavko, ki je izbruhnila nekaj dni pred padcem diktatorja Machado. Policija in vojaštvo obdeluje s palicami ženske, ki so se udeležile izgredov po me stnih ulicah. ',«. , Ljubljana, 3. avgusta, j I)r-rzl;a v avtomobilu je vsa V Dravljah' pri Ljubljani, ;aaprepasčjt*ia izstopila in na t ved i nove naselbine za "debe- ,?rozo da ima Ponesre- Hm znamenjem" sv. Roka ob ceneč prebito glavo in da so mu Celovški cesti, je nastal davi lzsto^h »ožgani Kapelj ga je velik požar. Posvetilo se je v odpeljal proti bolnici. gospodarskem poslopju zidar- Taaka pomoc '>a ^ blla zaman" skega mojstra Edvarda Černi-|Ponfsre^nec Je ze uro zatem ča ml. Ognjene jezike, ki so Pn 80 našh pfmo buSili v noč iz poslopja, kjer je !hstmco s Dm m n zast iki te indu. t cesSm>trije d° S*orazuma' v katerem 'jaVa nekega člana bivše Macha-hodniku da si parado ogledL^ ^ustrijalcem sicer dovoljen dove tajne policije, ima prejšnji Nenvičakovano na skoči k nie-; tak°zvam open ,.sVop . 0a .diktator še en zločin umora najku da ji neprijatelji strežejo po iN epi lcaKovano pa skoli k nje . bodo j izvajati mka-'wo« vpeti Ta član nam™* »ivHp«i„ mil nekrln iz snrevoda. in ffa s , .,. , , , , ^ v ^J1 vestl- ia clan namreč iz-1 življenju. Toronto, Ont. — Na ign- Znpip ip zdravnik i/vedel da ie-----°----- na njih nadaijnjem "open shops", vendar pa se de- potu v Mehiko sta pa izginila lavstvo obdržuje na delu in se brez sledu. Izreka obtožbo proti podeljujejo povišanja edino na.Machadu, da je tajna policija se je končal S pretepom. Celo podlagi zaslug posameznikov na njeg0vo povelje umorila oba | uro se je policija trudila, pred brez ozira na to, ali stoje v zve- i letalca, da se s tem maščuje nad no je upostavila mir. bil ta udarec kazen za njegov Prestopek, ko se je pregrešil Proti nazijskim določbam. Vsak Nemec mora namreč, kadar sreča nazijsko zastavo, pozdraviti jo s posebnim fašističnim pozdravom. Doktor ni seveda imel šču, kjer so igrali žogo, je v sredo neki fant dvignil prapor s svastiko in zaklical "Živijo Hitler". To je dalo povod za prepir med navzočimi j udi in nejudi, ki Pojma o teh nemško-fašističnih^^ Spanij° zarad| nje kritiziranja budalostih. Poškodbe sicer niso bile nevarne, vendar pa je ta slučaj dal ameriškim poslanikom povod, da bodo strožje nastopili v varstvo svojih državljanov. go organizacijo. Do zdaj je vladi uspelo, da je sklenila trajne pravilnike z deveterimi industrijami. Kakor o-menjeno, ji je zdaj največ ležeče na tem, da pridobi še pet ............... glavnih industrij za to, da pro- Ameriške oblasti nameravajo gtovoljno sprejmejo pravilnik, nemške vlade zdaj zahtevati, da mora ali objaviti, da Ameri ^nci, ki pridejo v Nemčijo, fitore to na svojo lastno riziko, pa da se obveže, cla bo za j Vsak tak slučaj plačala odškod-J ^ino, oziroma se opravičila, ali naj podvrže hitlerjevske ban-•Htske čete strožji kazni za vsa-žalitev Amerikancev. IZREDNI REKORD BRZO PARNIKA "REX" New York, N. Y. — Kakor je bilo že včeraj poročano, je parnik Rex, last Italijanske linije, napravil rekordno hitro plovbo preko Atlantika. Napravil je vožnjo iz Genoe, Italija, do New Yorka v štirih dneh in 14 urah. Povprečna njegova hitrost je bila 28 točk in 92 vozlov. V najboljših dneh je pre vozil 736 milj. S tem je ta parnik dosegel rekord najhitrejšega parnika na Atlantiku. Poleg ^sled česar je zaprtih 2,100 de- tega se ta parnik odlikuje še lavnic OBLAČILNO DELAVSTVO NA STAVKI , New York, N.Y. — Okrog '0.000 oblačilnih delavcev je P^eteko sredo stopilo' v stavko, v Stavka se razteza na okolico New Yorka in se-v štiri države, namreč New ork, New Jersey, Pennsylva-in Connecticut. Stavka je aPerjena v prvi vrsti proti l8temu odprtih delavnic in ta-*edV-anim "RWeat shops." Pred-NRa^ tukajšnjega odbora in •le pričeI takoj posredovati je izrazil, da upa, da se mu ill ?0sre^lo> doseči sporazum i "o Ponedeljka končati stav ki ■ -- - Je popolnoma parali?;ira- po tem, da ni imel nikoli zamude. Celo v prvih treh mesecih leta, je prispel vedno po voznem redu, dočim je bila večina parnikov zadržana od slabega vremena. — Končno nosi Rex prvenstvo tudi glede največjega števila prevoženih potnikov tekom prvih šest mesecev leta. To število je namreč 1599. njegovega režima. DOHODKI VLADE IZ PIVA Washington, D. C. — Od 7. aprila do 30. junija je federalna vlada prejela samo na licencah za prodajanje piva šest in en četrt milijona dolarjev. Razne licence je med tem časom vzelo okoli 277,000 oseb. Pivo-varnarji plačajo za licenco po $1000, razprodajalci na debelo po $50 in lastniki točilnic po ,$20. -o- POLOVICA SVETOVNE RAZSTAVE PRETEKLA Chicago, 111. — V nedelje opolnoči je pretekla prva polovica dobe, ki je določena za svetovno razstavo. Tekom tega časa znašajo skupni prejemki na razstavnih prostorih 13 in en čertrt milijona dolarjev. Pri vhodih se je dobilo nad tri milijone, ostalo so obiskovalci potrošili v raznih koncesijah. -o- — Peona, Indija. — Ko je mahatma Gandhi v sredo zagrozil, da bo pričel z novim postom, in sicer do smrti, mu je vlada dovolila razne koncesije, med temi tudi to, da sme voditi iz ječe svojo kampanjo za izboljšanje — Melbourne, Avstralija. — Vlada je objavila, da bo plačala tistim Angležem, ki so se na povabilo vlade priselili semkaj, a niso bili deležni takih ugodnosti, kakor jim jih je navedla vlada, odškodnine od $900 do $2,500. Skupno bo za to potrošila okrog dva milijona dolarjev. kali so vsaki drugi papirji, ki bi mogli dokazati pravo identiteto neznanca. Policija je danes vse dopoldne poizvedovala. Sele popoldne so ugotovili, da je ponesrečenec res Miha Stegenšek, delavec, star 31 let. doma iz Glad-konj pri Sevnici. -o- Zaklad koplje že pet let V vasi Mreajevcih pri Čačku koplje kmet Miča Ljubic že pet let na svoji njivi, trdno prepri-Divjanje proti naseljenim Asir-1 silci tudi iz Zgornje Šiške, ga čan, da pride do zaklada. Svo-cem v Iraku. silsko društvo iz Spodnje Šiške, [jo trdno vero opira 60-let.ni —o— iz motorni brizgalno pa gasilci starec na sledeče: Pred 130 leti London, Anglija. — Angle* |iz Št. Vida. Gasilci iz Spodnje 'se je naselil v Srbiji bogat ruško vlado so vznemirile vesti iz Šiške, ki so pridrveli z avtomo- jski plemič, ki je postal Karad-azijske države Irak, ki pripove-,bilom, so takoj napeljali vodo jordjev prijatelj. Pred 120 dujejo, da se vrši tamkaj krva- iz 200 m oddaljenega rezer jleti je pa iz strahu pred Turki vo klanje nad Asirci, katerih da jvoarja in šele njim se je ob po- |zakopal več Čevljev globoko je bilo umorjenih že nad 800. Ti žrtvovalnem trudu vseh sode jna svoji njivi vse svoje bogast-Asirci so se priselili v Irak pb jlujočih gasilcev iz drugih kra- jvo. To je kmet izvedel od svo-svetovni vojni. Med vojno so se jev posrečilo ogenj umiriti in je prababice in vneto kopija bojevali z Angleži proti Turčiji, [lokalizirati, takio da ni zajel na svoji njivi že pet let. Po Ko je stal Irak po vojni pod an- tudi že močno ogroženih sosed- tej pripovedki je zaklad vre-gleškim mandatom, so ti prise- injih poslopij. Šele ob 5. zjutraj den, 773 milijonov zlatih dinar-Ijenci uživali popolno prostost, so mlogli ogenj popolnoma za- jev. Možak ne pusti nikogar Mandat pa je potekel preteklo jdušiti. Bil pa je tudi skrajni čas, blizu, niti domačih, sam na-leto in tako so Asirci daj pre- kajti rezervoar vode je bil dot- dalj,irje kopanje. Sedaj jie na-puščeni na milost in nemilost le j že popolnoma izčrpan. letel na neko zidov je in je trd Ogenj je napravil nad 300.- jno prepričan, da je prišel do za-000 Din škode, ki je samo delo- 'klada. domačinom. -o- MESTO PODPIRA VLADO ma krita z zavarovalnino. Last- Chicago, 111. — Župan Kelly ,nlka samega ni doma, je na je preteklo sredo dal ukaz orožnih vajah nekje v Dalmaci-agentu, ki nakupuje potrebšči- -H- Kako l'e P°žar nastal, zaen-ne za mesto, da mora vse zalo- kl'at še ™ ugotovljeno. Policija ge nabavljati le pri takih druž-,vrieto poizveduje, če ni zane-bah, ki so podpisale vladni tila roka zločinca. pravilnik. To začasno odredbo Katoliški Slovenci, oglašajte namerava župan napraviti stal-svoje prireditve v "Amerikan- jno na prihodnji seji mestnega, ihom Slovencu"! isveta> ko Podloži rezolucijo la oblačilno industrijo v seda- nji sezoni, zaposlena. kameri je najbolj stanja "nedotakljivih". jlRITE "AMER. SLOVENCA"! NAZNANILO! K programu za slovesnost nove maše, ki jo bo daroval ncvom£Šnik č. g. John Via-ney Trinko, O.F.M. jutri 20. avgusta v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi, smo prejeli baš ob zaključku liata dodatno poročilo, da bo slavnostni pridigar na novi maši PREČ. GOSP. DR. HUGO BREN, O. F. M. iz Lemonta. Vse drugo se vrši kakor pri- občeno v včerajšnji številki. * * PREMESTITEV LEMONT-SKE SLAVNOSTI Lemontska proslava, to je blagoslovitev Lurške kapele na griču, se bo vršila mesto v nedeljo, dne 27. avgusta, teden' pozneje, V NEDELJO, DNE 3. SEPTEMBRA. Več o tem prihodnji teden. SODNIJA ODLOČILA PROTI DELODAJALCU Chicago, 111. — Na okrožnem sodišču se je v sredo ob- ravnavala zadeva med oblačilno 'svoje žene, Avtomobil ubil delavca Stegeifška Ljubljana, 1. avgusta. Na Šmartinski cesti se je v ponedeljek zvečer pripetila hu da nesreča. Sodavičar Simon Kunčič s Sv. Petra ceste je bil napravil popoldne v družbi Strela V 2d in j i vasi je strela udarila v Blažičev kozolec. Ker je bil poln mrve, je bil naenkrat ves v ognju. Prihiteli gasilci so sicer ogienj omejili predno je vse zgorelo, vendar je mrva tako osmojena od ognja in od dima zakajena, da ni za porabo. Blažič trpi občutno škodo. -o- Nesreča Pri sekanju v gozdu, se je posekano drevo zvalilo na 30- mehanika Ivana petnega drvarja Josipa Stigli- družbo La Mode Garment Co., i Kaplja in njegove soproge izlet rtf\-i T XT T -J. :^ - ___J.______*1____ „„ ČS,... „ i- 701 W. Lake st., in nje delavstvom, ki je stopilo v stavko. (Družba je skušala dobiti sodno prepoved,, po kateri bi se pre-jpovedalo stavkarjem, posluževati se nasilja napram tistim, ki pridejo na delo. Sodnija pa je zavrnila družbo, češ, da ta-'ka družba, v katere delavnicah ;sio delovne in plačilne razmere Itake, da upravičujejo delav-jstvo, da stopi v stavko, nima nikake pravice do sodne prepo-jvedi. Najlepše pri tej družbi je to, da je podpisala splošni !vladni pravilnik, po določbah 'se pa ne ravna in še vedno [plačuje ženskim delavkam po I$6 na tedeni za 52urno delo. z avtomobilom v Šent Jakob ob Savi. Tamkaj se je pomudil nekaj ur pri svojem odjemalcu Pečnikarju, nakar se je družba zvečer vračala nazaj proti Ljubljani. Šofer je vozil po cesti zunaj Ljubljane v precj hitrem tempu. Ko pa je pripeljal sel iz zasedenega ozemlja. Ker ča od Sv. Duhu pri Solčavi in mu prizadejalo nevarne poškodbe. —o— Ker mu podjetje ni uspevalo V Rožni dolini pri Ljubljani je imel pekarijo neki Bendikt Sancin, ki je pred par leti pri- dalje od Kolinske tovarne, kjer cesta poleg mitnice zavije pod železniški most, je brzino precej zmanjšal. Na ovinku je za-vozil zaradi posute ceste precej na desno. Baš tu pa je prišel nasproti neznan moški, ki je prečkal cesto. Neznanec se je pojavil pred vozom prav nenad- Donjem Mihovcu. Delavec je no. Sunek je odbil moškega po 'zlatnik prodal za malenkostna tleh. Šofer, prepričan, da se je svoto. mu podjetje ni uspevalo, ga je to tako potrlo, da si je pognal kroglo v glavo. -o-- Star zlatnik Zlatnik iz dobe rimskega cesarja Nerona je našel neki delavec v Donjem Vilovu, pri Bfrtui B AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 19. avgusta 1933. I' »VSi lullllWM IjkxM^X.OH^81831' hy Edgar Riec Burroughs, Inc. All rights reserved. AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen teta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto _____________-........ Za pol leta —---------— Za četrt leta --------------------- Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 • Za pol leta________— 3.00 Za četrt leta____________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, lVlon-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of' publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________ For half a year For three months ______________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________._$6.00 For half a year------3.00 For three months______1.75 Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. šuje tudi vprašanje Besarabije, katerega ozemlju se Rusija doslej ni hotela odreči. Resni politiki in publicisti predvidevajo preokret javnega mnenja in vodilnih krogov v Rusiji. Revolucija pač ne more biti trajna, slediti ji mora evolucija. Vendar se ne more še reči, da bi v Rusiji nacijonalizem napredoval, ker podpisnice pogodbe se niso zedinile na temelju slovanstva, marveč le v svrho samoohranitve. V skupini podpisnikov so v pretežni večini neslovanske države, pač pa tvorijo Slovani po številu prebivalcev veliko večino. Treba je pogledati samo na zemljevid, pa se vidi ogromen obseg ozemlja, ki ga združuje pogodba. Od slovanskih držav manjka še Bolgarija, ki protestira proti definiciji napadalca. Ves tisk priznava paktu veliko važnost. Vsekakor pa velja vsaka pogodba samo tako dolgo, dokler obstoje povodi, ki so jo ustvarili. KAKO JE V SEVERNI MINNESOH Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ Ruski uspehi v Londonu V poslednjih letih je bilo sklenjenih že veliko pogodb (pravi se jim pakti) o nenapadanju in mirnem reševanju meddržavnih sporov, varnost pred vojno se s tem ni povečala. Zato je jasno, da je javnost otopela in postala nezaupna napram takim paktom. V Londonu je mesec dni zasedala gospodarska konferenca. Uspeh konference je enak ničli. Svetovno časopisje pravi, da je edini pozitivni uspeh te konference, ki pa ne spada v delokrog konference, ta, ki ga je odnesel Litvinov. Litvinov je sklenil z obmejnimi državami in Malo antanto pogodbo o nenapadanju in označbi napadalca. Ce sežemo enajst let nazaj, se nam nudi isti primer. Politiki so se razgovarjali o politični in gospodarski obnovi. Za kulisami pa je bila sklenjena rusko-nemška pogodba. Enaki interesi so bili povod tej pogodbi: Rusi niso hoteli plačati carskih dolgov in vrniti zaplenjeno imetje. Nemci pa niso hoteli plačati reparacij in so obenem zanikali mirovno pogodbo, ki so jo podpisali. Pri obeh državah se je šlo za denar. Napram Rusiji se je Nemčija odrekla starih in novih dolgov in Rusijo pravno priznala, na drugi strani pa je Rusija dovolila Nemčiji proizvodnjo vojnega materi jala in manevre vojske in letelstva. Položaj pa se je med tem izpremenil in prijateljstvo se je med tema ohladilo. Je umljivo, da Rusija ne mora biti zaveznik hitlerjevske Nemčije, ki ugonablja komunizem in marksizem, ki hoče imeti Ukrajino za svojo kolonijo. Rusija se je morala pre-orijentirati in posledica te preorientacije je vzhodni pakt. Rusija rabi mir za notranji razvoj, zato hoče zapreti vsa vrata, ki vodijo v vojno. Gospodarske in finančne težkoče jo silijo k mirovni politiki. Saj niti v japonsko-kitajski spor ni posegla, četudi so bili njeni interesi ogroženi. In zdi se, da so voditelji ruskega naroda uvideli, da Evrope ni mogoče zboljševizirati in da bo boljševizem ostal omejen na Rusijo. Vzhodna pogodba je nadaljevanje Kelloggovega nenapadal-nega pakta, ki izključuje uporabo sile v meddržavnih odnošajih in prepoveduje državam podpisanicam vsak medsebojni napad. Ta pakt, ki so ga podpisale skoro že vse civilizirane države, pa ne pove točno, kdo se mora in more smatrati za napadalca. Nenapadalni pakt ima štiri temeljne točke, v katerih ugotavlja naslednje stvari: 1. Nenapadalni pakt se sklepa v zmislu definicije ministra Politisa dne 24. maja t. 1., tičoč se razorožitve in znižanja oboroževanja. 2. Za napadalca se smatra oni, ki napove vojno ali vpade v deželo brez napovedi vojne na kopnem ali na morju. Za napad se smatrajo dalje blokade, podpiranje oboroženih tolp, ki vpadajo v tuja ozemlja. 3. Politično-gospodarski in drugi razlogi ne opravičujejo napada za drugo državo. 4. Pogodba stopi v veljavo, ko se založi verificirana listina v Moskvi. Temu paktu pristopijo lahko tudi druge države, samo je treba prijaviti pristop sovjetski vladi, ali poljski, ali turški. Ena teh vlad, ki sprejme prijavnico, obvesti potem druge podpisnice tega pakta. Naravna posledica tega pakta bo pravno priznanje Rusije in vzpostavitev diplomatskih odnosa j ev. Aktualno pa tudi postaja vprašanje vstopa Rusije v Društvo narodov. S to pogodbo se re- Bwabik, Minn Cenj. g. urednik. Zopet vam pošiljam naročnino za list Ame-rikanski Slovenec. Tem potom se vam prav lepo zahvaljujem, ker ste mi list vseeno pošiljali, četudi sem bila dolžna že tri mesece. Na noben način mi ni bilo mogoče poprej spraviti denarja skupaj, ker tukaj še vedno vladajo bolj slabe razmere. Po drugih naselbinah, kakor berem v listu, se razmere izboljšujejo in se počasi obrača na boljše, pri nas ni pa še nobenega znamenja kakega izboljšanja. Z našimi vrtovi se letos tudi ne moremo prav nič pohvaliti. Imeli smo strašno veliko' kobilic in s strahom smo opazovali, kako nam ta nesrečna golazen žre in uničuje delo naših rok. Potem so nam od County poslali strupa, da smo s strupom po-končaviali to strašno šibo božjo. No imrpotem je prišla še suša, ki je grozila da uniči', kar je ostalo kobilcam. Konečno se nas je Bog usmilil in nam poslal parkrat potrebnega dežja, ki je zopet namočil suho zemljo, da se je zopet vse lepo oživelo in začelo rasti. — Upamo v to, da Bog ni še nikoli zamudil s svojim blagoslovom in da se še vse lahko popravi. H koncu mojega pisanja pa kličem našim rojakom, da bi se vsaka hiša, vsaka katoliška družina naročila na ta prekoristen katoliški list. Verjemite mi dragi rojaki, da ko se boste enkrat naročili, ga ne boste več pustili, ker je list res vse hrski vreden. Mary Delak --o- IZ URADA DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER [udeležile njenega pogreba v ponedeljek 7. augusta, kakor tudi pete sv. maše, ki se je vršila v cerkvi sv. Roka--Pokoj- nico priporočam v molitev in blag spomin. Bog ji daj večni mir in pokoj in naj ji sveti večna luč ter lahka naj ji bo hladna zemlja. Žalujočim pa naše iskreno sožalje. Ivana Bruder, tajnica -o-- mar zakliče; "Don't go that way, there is a bull." "Zatu baš grem, ker je bul j," se odreže Ribenčan. Pa ni prišel daleč. Komaj ga je rogati zdravnik zagledal, sta oba tekla; Ribenčan naprej, rogati pa za njim in mislim, da Ribenčan vsaj toliko časa ni čutil, dokler je tekel. Še ena. Pa naj kdo reče, da štiriperesna detljica ne pomeni sreče. Jaz sem oni dan vtaknil eno v denarnico moje žene in par dni po tem, vam je bila nova od glave do pet. — Ko bi le meni hotel kdo to uslugo napraviti, ker moja obleka je že tudi vsa obnošena. Ce bi m,i kdo podaril kako> detljico ali zajčjo nogo, pa tako, ki bi se je držal celi zajec. Iz gorenje-;ga Michigan a sem prejel eno razglednico, boste že uganili kciga, na kater; omenja, da pozdravlja vse Štajerce in Kranjce v moji hiši. To je lepo, da se me kdo spornim ja.j Tudi jaz pozdravljam vse Štajerce, zlasti pa onega, ki se nahaja na počitnicah v gornjem Mich. Detroitski opazovalec -o-- VABILO NA PIKNIK, KI GA ! PRIREDI CERKVENI ODBOR ZA CERKVENE PEVCE mašniškemu jubileju. Rev. Vitus Hribar je ustanovitelj in največji dobrotnik omenjenega društva, za kar mu gre čast in hvala. Želimo mu, da bi v zdravju dočakal še 50 letne zlate maše. Odbor dr. sv. Vincenca Pavi. PIKNIK V EUCLIDU Euclid's, O. Cenjene članice Oltarnega društva, veste, da bomo imele v nedeljo 20. augusta piknik in bi prav lepo bilo. če bi se vse udeležile tega piknika, da bi bile skupaj zbrane, kakor ena družina. — Drage članice, tjiv-di vam je znano, da imamo v soboto 19. augusta zvečer skup- nik slovenske cerkve Marije Vnebovzete v Clevelandu, ki se je tedaj posvetil v svojem mla-deniškem navdušenju duhov-skemu delovanju med Slovenci in Hrvati in danes po preteku 40 let zopet stopa k slavnostne mu oltarj|U', kot sivolas zaslužen svečenik, obdan s častmi, ki si jih je v teku svojega delovanja zaslužil. Dasi g. jubilant v svoji skromnosti ni hotel nobenih ceremonij, vendar pa se je, po prizadevanju Father Milan Slajeta in pa Oltarnega Društva Kr ščanskih Mater, vršila slovesnost. tako kakor pristoja zasluženemu dušnemu pastirju. Prihitela je velika množica fa no spoved in v nedeljo skupno ranov in »efaranov tor mnogo- 'številna cc. duho.vscina, ki je NADOMESTNA ZAHVALA Sheboygan, Wis. Zadnjič je bilo po pomoti izpuščeno v zahvali Mr. in Mrs. Joe Pire in Mr. Leo Berch, katerim se ravno tako lepo zahvalim, čeravno sem jih pri zadnji skupni zahvali pomotoma izpustila. — Hvala lepa in Bog plačaj. Mrs. Anna Bukovic -o- DETROITSKI POROČEVALEC SE OGLAŠA Willard, Wis Rojaki, farani, vabljeni ste z vsem dovolj preskrbljeno sv. obhajilo, kakor vsako tretjo nedeljo v mesecu. Veliko je članic, ki le prerade pozabijo na vse to. — Popoldne isto nedeljo pa bomo imele piknik, pravi domač društveni piknik, na katerega je vabljena vsaka članica in je prošena, da pripelje na piknik tudi svojega soproga in otroke. Prosi in vabi se pa tudi vse druge farane in može, kakor tudi mladino, da bi nas na pikniku obiskali. Piknik bo na Goriškovi farmi. Ako Bog da lepo vreme, vam ne bežal priti. Za žejne in lačne, bo in La Salle, 111. Na tem mestu danes ponovno naznanjam žalostno vest, o bridki izgubi naše zveste dobre i Parku, gobe nabiral, članice Felicie Savnik, ki je dne I grede se podam preko Mišja-3. ugusta umrla v najlepši dobi kovega pašnika in tam se mi svojega življenja, stara komaj Detroit, Mich. Res da ni veliko novic, vendar sem se namenil pisati v list, da ne boste mislili, da v Detroi-tu spimo spanje pravičnega. Naš dobro poznani faran Kari Perushek je zadnjih par mesecev tako fleten, in nališpan hodil okoli in pripovedoval dobro znani faranki Mrs. Mary Koš-nik, kako mu je dolg čas, in to toliko časa, da sta se vzela. Po-1 roka se je vršila 12. augusta že kar ob 6 uri zjutraj kar na tihem. Mislila sta pač, da bosta detroitskemu opazovalcu ušla, pa jima ni uspelo. Po poroki sta se napotila v Cleveland na "Funny Moon", tako se je vsaj nevesta izrazila. Želim jima obilo sreče v zakonskem stanu. Nedavno me je revmatizem strašno trgal po nogi. Pa mi je neki rojak svetoval, da je "bik" najboljše zdravilo proti tej bolezni. To pa že sam vem, saj sem imel priliko in čast pred njim bežati. Bilo je nekako pred 17. leti, ko sem v Deer Domov na ta piknik vsi. Skazimo in po- ^tudi godba bo tam ki bo raz-kažimo, da smo ljubitelji petja, vesel je vala vse mlado in staro, ljubitelji cerkvenih slovenskih iTudi glede otrok ste brez skrbi, pesmi. Kakor jaz, tako mnogi ki pridejo iz dragih naselbin sem na oddih pripoznajo, da smo lahko veseli, ker imamo tako lepo cerkveno petje. V res niči, smelo rečenoi, je sedaj cerkveno petje, katerega izvajajo pevci in pevke, vredno največ-ije pohvale. In ker ti pevci in pevke nimajo nobene plače za ta svoj trud, ste dragi rojaki in rojakinje prošeni, da storimo vsak po svoji moči in jim vsaj nekoliko priskočimo na pomoč. Vabljeni ste na piknik prav vsi, mladi in stari. Za "ta mlade," ki radi plešejo bo preskrbljena godba, kj bo gotovo v zadovljstvo vseh. Za druge bo pa tudi v vsem potrebnim preskrbljeno. Le pridimo vkup v /našo" dvorano popoldne in zvečer, da se skupaj poveseli mo. Ludvik Perušek. v imenu cerkvenega odbora. --o-- 31 let. Pokojna je bila bolna samo osem dni. Zapušča žalujočega soproga Johna Savnika in dve sestre. — Članice Materinega društva so se v velikem številu je prigodilo, da sem moral pred bikom bežati. Ozdravljen sem bil pred revmatizmom za nekaj časa, pa se je ta zlomek zopet ponovil. — Neki Ribenčan se ie tukaj v Ameriki napotil preko pašnika, pa mu far- PIKNIK DR. SV. VINCENCA PAVLANSKEGA Cleveland-Collinwood, O. V nedeljo 20. augusta priredi dr. sv. Vincenca Pavlan-skega svoj prvi piknik na Mr. John Assekovih prostorih na Chardon Rd. in sicer kmalu potem', ko se pride na vrh klanca, kjer je kolovozna pot na levo, tam bo postavljeno znamenje društva, ki bo kazalo na prostore piknika. Razume se samo po sebi, da bo z vsem potrebnim preskrbljeno. Ves čisti dobiček se bo namenil za potrebne družine, zato se pričakuje velike udeležbe. Ob tej priliki dr. sv. Vincenca Pavlanskega častita Rev. Vitus tudi ti bodo imeli svojo zabavo in več drugih stvari. — Oltarno dr. vam bo vsem prav hvaležno, če nas posetite v nedeljo v velikem številu. — Pozdrav. Terezija Zdešar -o- OB 40 LETNEM JUBILEJU REV. VITUS HRIBARJA Pri fari ubrano pozvanja in vabi župljane na plan in narod se zbira, se klanja, ker mašnik je novi izbran. In mladi duhovnik udano Trpljenja si križ je nadel ter polje je svoje prostrano ob zori orati pričel. stanovska dolžnost ga ne plaši, ne širna ledina polja, pastirja duš tudi ne straši velika globina gorja. Pri delu mu tekajo dnovi — let štirideset že prehiti — in spet oglase se zvonovi njih pesem se v hvalo glasi: Nad delom njegovim ri naj večne ljubezni se čar, naj milost mu božja zašije in zlatega mašništva žar! In čas, ki prečudno ozdravlja. — zacelil že mnogo je ran — duhovnika vneto proslavlja, •ki danes s častjo je obdan ! Ernest Terpin -0- OB 40 LETNICI MAŠNIŠTVA REV. VITUS HRIBARJA Cleveland-Collinwood, Ohio. V nedeljo 30. julija 1933 je minulo 40 let, odkar je v Clevelandu prvi slovenski duhov- nik zapel novo mašo; to je bil Hribarju k 40-letnemu i Rev. Vitus Hribar, sedanji žup- jubilantu iskreno čestitala, slednjič tudi elevelandski škoi Schrembs, ki je Rev. Hribarja visoko počastil. Kadar se bo pisala zgodovina elevelandskih Slovencev, —■ "tako je rekel med drugim škof" — bo stalo ime Father Hribarja na naslovni strani!" Rev. Vitus Hribar je bil rojen 29. majnika 1870 v Gornjem Tuhinju, gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1890, kjer je položil tudi maturo. Za časa svojega šolanja je bil šest let gojence Alojzijeviača, kaj se to pravi, biti gojence Alojzije-višča, ve le tisti, ki si je štel v veliko čast, da je sploh prišel v ta zavod. Alojzijevišče je ustanovil znamenit ljubljanski škof Wolf za pridne in navdarjene dijake, zato je pa iz tega za' voda izšla dolga vrsta velikih in znamenitih mož; Levstik, Stritar in mnogo drugih slovenskih literatov, so bili gojenci tega zavoda in so vedno s ponosom povdajali zasluge ljubljan skega Alojzi je višča za slovenski narod. V tem zavodu Je torej Father Hribar prebil šest let ter se pri,učil železne disci pline. Tedaj je pokojni Father Furdek iskal mladeniča, k' bi bil voljan se posvetiti d.uhov-skemu stanu za Slovence i" Hrvate v Ameriki. Tako jo Prl* šel Rev. Hribar dne 5. novem* bra 1890 v Cleveland. Cleve-landski škof Gillmour ga je sprejel v škofovsko semenišče. Dne 29. julija 1893 ga je škof Iiorstmann posvetil v mašnika in naslednjega dne 30. juiij'1 1893 zapel novo mašo pri Lur ški Materi Božji na Broadway in 55ti cesti. Takoj nato je oi" ganiiziral far o za Slovence. P1" vo leto so imeli Slovenci služb0 božjo v cerkvi Sv. Petra, kje1' jim je šel Father WesterhoU' zelo na roke. Med tem čason1 se je pa hitelo z delom za noV° cerkev. Tam kjer je sedaj sta' ra cerkev Sv. Vida, z vsem1 objekti in pritiklinami, je Rev' Hribar kupil in delo tudi dovršil. Dne 2. avgusta 1907 je bi' prestavljen v Barberton k cd" kvi Sv. Avguština. Tam je os*3' celih 15 letih dokler ga ni Schrembs 22. novembra poklical nazaj v Cleveland. I"3' čas se je Rev. Hribar mudil llžl (Dalje na 4. str.) "TARZAN IN ZLATI LEV' (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dina«" stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile nase cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih^ Za $ 3.00............Din 130 Za $ 5.00 pošljite....? Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 pošljite....?!®'^ Za $10.00............Din 470 Za $15.00 pošljite...^'-®" Za $10.80 ............Din 500 la $20.00 pošljite...^1-®" Za $20.00............Din 960 Za $25.00 pošljite....$2^ Za $21.00............Din 1000 Za $40.00 pošljite-«41'Z Za $50.00............Din 2440 Za $50.00 pošljite....?*1-50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jericli (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, itf* Wazirski vodja Usula je ujel enega izmed Aškerčev zahtevajoč: "Kje je šotor, v katerem je bila bela žena?" — "Tukaj je bila," je odgovoril zamorec in je šel naglo k šotoru, ki ga je bil ogenj 2e razdejal. Np.glo se zamorec ustavi in pokaže rta okostnjak rekoč: "Tukaj, je tista žena, 'katero iščeš", in je kazal na ogorelo truplo, ki je ležalo pred njim. Usula in drugi Wazirci so bili vsi iznenadeni in obenem razsrjeni, ko so zrli na preostale o-stanke trupla, Id je ležalo na tleh pred njimi. "To je ona", je vzkliknil Usula, ko je zrl od blizu na njo. Wazirci so silno ljubili ženo njihovega kralja Tarzana, zato jih je silno zabolelo, ko so zaznali o usodi Lady Greystoke. Pokleknil je in začel iskati prstan na roki. . . Usula je dvomljivo zmajal z glavo rekoč: "Ona je, tukaj je steber za katerega je bila privezana. Prstan ne pomeni nič. Luvini ji je gotovo pobral prstane in drugo. Mudilo se je in vsi so bežali le ona sirota je sama tu ostala privezana. Wazirci so skopali grob in so častitljivo položili ožgane kosti v grob in za pepelom zaznamovali grob, v katerega so mislili, da so položili kosti njihove pokojne gospodinje. Med tem pa je potoval pravi Tarzan od opic, Lord Greystoke in z njim veliki lev Džabaljda. Skupaj sta spala, skupaj lovila plen, skupaj jedla, kakor dva zvesta tovariša do eden drugega. Ker ni imel uspeha, da bi nabral oparskega zlata, je nesel seboj žakeljček dragocenih draguljev iz palače demantov. Njegov načrt zdaj je bil ujeti in kaznovati one bele ljudi, ki so ga s strupom omamili. . . Sobota, 19. avgusta 1933. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S NEWBURGSKI POPOTNIK Iz Ameriških Brežij sem do-1 Prav dobro je znano vsakomur bil pismo, ki me vabi tja. Cisto pisarje na Koroškem, Marijino na kratko so napisali tam: Celje na Štajerskem, Brezje na "Vsak čas dobrodošel! Po- Gorenjskem, Sv. Gora na Gori-zdrav!" Malo pa dobro!. Tako škem, Trsat ob nad morjem, sem mislil, ko sem prebral! Kar j Veri nasprotni duh časa se pač zavzdignilo me je! Pa še dr. Kar- z vso silo zaletava v ta svetišča lin-ov "uvod" me je podžgal, ko molitve in spokornih del, ali do piše v knjigi "V Kelmorajn": danes ni mogel vernikom orna- Da človek ne more vedno če- jati zaupanja v te svete kraje in peti za pečjo, niti dremati pod [smelo trdimo, da ga tudi ne bo. domačim krovom, temveč ga | Dokler bo človeški rod vzdi-mika pogledati v svet, spoznava- hoval v solzni dolini in bo uver-ti tuje šege in navade, tuja ljud- 1 jen, da nad zvezdami prebiva clo-stva, to je tako obče priznana jbri Oče, ki po priprošnji blaže-resnica, da o njej ni treba iz- ne Marije deli milosti revnemu gubi jati mnogo besed. Saj je še zemljami, ki se zaupno zateka k naš narodni pregovor zavil to j njemu, toliko časa bodo ostala ta IZ ZGODOVINE PRED 40. LETI resnico v kratek rek, ki se glasi: Mož le tisti je, ki po svetu gre. Hkrati pa je tudi bridko obsodil onega dolgočasneža, ki se ne upa stopiti preko domačega praga, češ, Kdor zmeraj doma tiči, ta nič vreden ni. In res, bodisi da se oziramo v življenje posameznikov, ali pa tudi v zgodovino celih narodov, povsod se nam javlja potovanje, preseljevanje, romanje, premikanje s kraja v kraj. Vse to je povzročilo, da so si posamezniki, kakor tudi celi narodi poiskali boljše, razsežnejše domovine, kjer so imeli več prilike, da razvijejo svoje duševne in telesne moči. Ljudsko preseljevanje na primer je privedlo naše pra-dede v kraje, kjer še danes prebivajo Slovenci. Pač pa je ljudsko preseljevanje privabilo v naše obližje oblastnih sosedov, ki so si neprenehoma prizadevali, da razširijo svoje meje na škodo svojih rojakov. Gotovo se nismo zmotili, pravi dr. Ivarlin, ako trdimo, da se je od pamtiveka in se tudi še danes največ potuje iz verskega Nagiba. Med potniki je največ ^marjev. Bog si je namreč v Svoji neskončni modrosti izvolil posamezne kraje, kjer posebno zeli, da bi se mu dajala čast, kjer posebno radodarno deli svo- središča milosti in dobrote božje, toliko časa jih bodo pobožni verniki obiskovali. Kdo še ni bil sam priča pobožnosti, zaupne molrive, katero je na teh krajih opazil? In ali ni vse to blagodejno vplivajo nanj, da je morda po dolgih letih začel zopet enkrat mirno premišljevati o svojem poslednjem namenu in poravnal račun z Bogom? Zatorej naj nihče ne grdi in ne sramoti božjih potov, ki so nam potrebni in koristni! TO !N ONO Skupina na gornji sliki je nedavno na Long Beach, N.Y., pokazala, kako so se ljudje zabavali okrog leta 1890. Kaže predvsem plavalne obleke iz ti ite dobe. Kake razlika ined tedanjimi n današnjimi kostumi. Znameniti opisovalec bivše j je ta večer javno izpovedal dr.; vaj našo besedo, čedno, olikano, j kranjske dežele Valvazor, jo;Hayen, da se bo pa naših šolah! in jo boš ljubil kakor svoje najprej več leto potoval po svetu še le potem, ko je spoznal svoje domovine krasoto v primeri z drugimi deželami, je začel spi sovati dragoceno knjigo "Cast Tem besedam škofa dr. Kar- ] Kranjske dežele", lina moramo le pritrditi! Ne le j pa kam smo zašli! Ce bi ome-to, da Slovenci še vedno radi ob-' nili koristi, ki je nudi potovanje iskujemo Marijina svetišča, in s tem pričamo vdanost Mariji kot po tujih deželah trgovcem, obrtnikom, telesnim kot duševnim nebeški Materi, pobožnost naših delavcem, onim ki potujejo, da src, je še razširila in pomnožila se razvedrijo in se odahnejo,' terne govorice in drugih velikih poučeval slovenski jezik Ta večer je bil po svoji zunanjosti skromen, priprost, brez vsakega ameriškega pompa in reklame, po svoji vsebini pa sc bile minute tega večera, kot dleto, ki so vsekavale črke v spominski kamen zgodovine slovenskega življa v Ameriki. Zato moramo razumeti le v luči Slomškove ljubezni do ma- božjepotna svetišča. Na Zaplazu je pozidana lepa cerkev Mariji v čast še le po vojski, na Rakovniku — Ljubljana so posvetili še le pred par leti krasno svetišče Mariji Pomočnici, kjer v maju mesecu kot na Brezjah med Šmarnicami pravcato romanje in se vrše lepe pobožnsti Mariji v čast. Kar smo imeli doma, tega nam ni smelo manjkati v tuji domačiji. V srcu vsakega Slovenca je bilo in v večini gotovo še tli, da obišče enkrat vsaj v življenju kako Marijino božjo pot. Tudi v Ameriki smo to čutili in tega, nekaj čisto našega po- je milosti. Že izvoljenemu ljud- \gv^alL Zato smo z vsem srcem stvu judovskemu je nekdaj za- hvaležni č> 00. Frančiškanom, , Povedal, naj prihaja pogostoma'ki g0 g]edali dolgo časa pred skrinjo zaveze; kasneje pa je naravnost zahteval, naj vsak odrasli Izraelec pride v Jeruzalemski tempelj ob treh največjih praznikih v letu. Romanje se je razvilo tudi pri kristjanih. Kraji, kjer je delal, trpel in umrl naš Zveličar, so bili od nekdaj vernikom sveti kraji. Vsakdo se je srečnega štel, kdor je mogel vsaj enkrat v svojem življenju pohiteti tja, kjer so se godili največji čudeži našega odrešenja. Pa tudi po drugod so se začeli verniki obirati v velikih trumah iz verskih našo ter razumeli njeno hrepenenje in po skromnih močeh postavili in ustvarili Brezje z Marijo Pomagaj na amerikanskih tleh v Lemontu. Seveda ne smemo trditi, da se potuje danes le za to, da človek ustrež-e verskim željem. Nikakor ne! Drug hvalevreden namen je bi zmanjkalo prostora, ki nam je odmerjen. Držimo se izreka pesnika in se ravnajmo po tem: "Ako te, bratec, vleče na pot, pusti doma moreče skrbi !" — "Velik božji dar je tudi naš mater ni jezik," je zapisal naš škof Slomšek, kar je izšlo v Drobtinicah 1. 1862. In ko se je poslavljal od svojih duhovnikov na duhovnih vajah v Rogaški Slatini 1861. je vedno priporočal trojno ljubezen: naše sv. katoliške cerkve, do svoje domovine, do maternega jezika. "To vam posebno priporočam, ter Vas prosim, ne pozabite, da je tc sporočilo lahko poslednje sporočilo vašega starega škofa — Slo-V resnici škof Slomšek e dober teden po tem govoru umrl! tluao\venca. dober Kot bi oživelo to sporočilo našega velikega Slomšek-a, se mi je zdelo 3. avgusta 1933 na Western Rezerve Universi, ko smo bili priča govoru, kot uni-verzitnega profesorja dr. Sauze, naših mož! Kajti kot je zapisal Slomšek, dokler beseda materna slovi, se narod časti in oživlja; kakor beseda materna umira, peša tudi naroda slava in moč. Beseda materna je jasno ogledalo vsakega ljudstva. Beseda materna je mati slave svojemu ljudstvu. V domačem jeziku, se narod jame učiti, po materni besedi slovijo častiti možje, blagi dobrotniki svojega ljudstva, po njegovi besedi stranski (drugi) narodi ljudstvo spoštujejo, ali ga pa zasmehujejo. Kdor spoštuje svoj narod, ima spoštovati tudi besedo materno, ter skrbeti za njeno čast, kakor za diko svoje neveste! Prijatelji! Ne pozabimo, da smo Slovenci! Slovenščina, beseda mila matere naše, bodi nam ravno tako blaga in draga, kakor zemlja materna, na kateri je naša zibel tekla. Beseda slave naše matere gladko teče kakor pohlevni potok, ki zelenje in Cvetje rosi. Kratki in krepki so slovenski pregovori in prislovice žlahtnim jagodom u kiti govora podobne. PO POMOTI PRIŠLA DO PREMOŽENJA Fultin, Ivy. — Dva fanta, stara po 21 let, sta se v torek ] vrnla iz Chicago, kjer sta cbi Iskala svetovno razstavo. Navadno se obiskovalci vrnejo i" Chicago ''suhi," ta dva pa sta prinesla s Sffitoj celo premože- j nje. Ko sta se v Chicagi vozila j z nad,ulično železnico, je v bli-1 žini njunih sedežev stal kov- • ček. Na svoji namenbni posta-1 ji sta vstala in hotela ven, ko ju je neki mcški, ki je radel nji- 'i raa nasproti, ustavi, jima pomoli tisti kovčeg češ, J a sta ga pozabila. Fan'.'i sta kovčeg vzela. Ko pa sta ga pozneje preiskala, sta ugotovila, da vsebuje razne bonde, in sicer v vrednosti za 26.,000. Čakala sta in zasledovala liste, da se bo kdo glasil; ker pa nikogar 1 ni bilo, sta vzela imetje domov s seboj, kjer sta vse skupaj izročila oblastem. FUNT VROCINF. Funt vročine se bo videl mar- j sikomu malenkostna zadeva — I a ni. Nazoren pojem o tej količini toplote, ki se da po relativnostni teoriji preračunati v masne vrednosti, dobimo, če zvemo, da bi mogli z njo spremeniti 30 milijonov ton skal,;v-j ja v žarečo lavo. To se da še nekako razumeti. Seveda pa postanejo vse številke za našo predstavnost nepojmljive, če čitamo, da oddaja naše solnce,. ocesce Prijatelji! Ne pozabimo, da smo Slovenci! Tako kliče svojim rojakom v "Ogovor Slovencev" Slomšek. Ali ne velja ta klic iz čiste ljubezni do besede materne tudi v današnjih dneh! Večer o slovenski besedi 3. avgusta 1933. na univerzitetnih tleh, se mi zdi, da oživel ta opomin očeta slovenske besede — škofa Slomška! Da je to res, pričajo trud in delo naših odličnih mož duhovnikov in lajikov, ki z vso ljubeznijo skušajo v besedi in dejanju okrepiti bit naše slo-,torei razmeroma majhna zve. venske materne govorice! Iz:da> vsako »ekfuudo 4,200.000 V nedelji 30. julija so bili v>n ali skoraj 8 in pol milijarde škodovala, ker so jo žfce odvedle v zemljo. To izkušnjo so si zapomnili in za letos so v tistem kraju opremili že več dragocenih in historičnih dre ves s strelovodi... -o- SKUPAJ ZRAŽČENA ROJSTNA LISTA V neki vasici pri Bresciji jc neki kmet prijavil, da sla 03 mu rodili skupaj zrušeni hčerki. Ker uradnik ni vedel, kake naj bi to prijavo vpisal in potrdil, se je obrnil na državne;-,i pravdnika v Bresciji in je od tam prejel pravo salomonrko navodilo: Ker gre nedvomno za dve novi bitji, mora za vri-ko napisati poseben rojstni list. a ker sta obe bitji »kit pa j zra-ščeni, morata tudi oba krstna lista s trakom in pečatom bi" zvezana tako, da nista ločena. Če bi se pozneje izkazalo, da jo brez nevarnosti mogoče shm-ski dvojčici razdružjti z operacijo, tedaj bo državni pravdni!; prerezal tudi spojena krstna lista. JOD PROTI SPANJU Po zadnjih raziskovanjih z o ologa Carterja učinkujejo jo-dove spojine, kakršne izločuje ščitna žlez, na zimsko spanje in na spanje sploh. Carter je injeciral žabi, ki je spala zimsko spanje, malenkostno dozoi ščitne izločnine in takoj ji je začelo srce utripati kakor v poletnem času. S stičnimi poskus} je ugotovil vpliv jolovih spojin tudi na navadno spanje ljudi in živali. Ljubljani veličastni dnevi, ko se je 60,000 Slovencev zbralo ob križu v zahvalo za milost Odrešenja, v proslavo bisernega jubileja nadškofa dr. Jegliča. Ti dnevi so bili en sam izraz Slovencev, da hočejo ostati zvesti Bogu in katoliški cerkvi, da hočejo varovati sebe kot narod, ki mu je Bog podelil eno najlepših svojih zemelj, enega najlepših jezikov in ki mu od časa do časa pošlje tudi velike može, kakor biseromašnik nadškof dr. Jeglič, ki je na dan svoje biserne maše molil tudi za nas Slovence, v A-meriki, da bi ostali Bogu zvesti! dr. Hayen-a, predsednika vseh napredek v omiki (kulturi), [katoliških šol, ki so dali prizna-'Rodovitna je slovenščina v svo-Pač slaba bi se bila godila po- nje na univerzitetnih tleh tudi jih oblikah kakor naše slovenske sameznim narodom, ako bi se našemu slovenskemu jeziku, ko gorice. Le spoznati se prizade-drug drugemu popolnoma odtu- "Izgovor, da so tudi drugi časopisi dobri, je izgovor za slepci Katol. dnevnik imamo samo eden in to je naš Amerikan-ski Slovenec!"— —Rev. P. Odilo Hajnšek. funtov toplote v svetovno prostornino. Običajno merimo energije in tudi solnčno energijo s konjskimi silami. Zemlja pre jema od solnca trajno n. pr. 200 bilijonov k. s. energije, vsi parni in električni motorji na zemlji proizvajajo koma: dvamilijonski del te sile, ki ji. solnce izžareva na zemljo. -o---- STRELOVODI ZA — DREVESA Marsikatero dragoceno staro drevo postane v poletnih nevihtah žrtev strele -— in vendar bi imeli zelo preprost pripomoček, pravo Kolumbovo jajce, da ga obvarujemo te usode. V ne-1 kern južnonemškem parku sc morali lansko leto presadit: staro magnolijo in so jo na novem kraju utrdili z jeklenimi žicami. Kra\tko potem jc vanjo treščilo, toda strela ji ni NA HRANO IN STANOVANJE se sprejemajo fantje in možje za $5.00 na teden. Servira se domača hrana. Vprašajte na upravništvu tega lista. —-~————.———--v OBISKOVALCI svetovne razstave, ako kdo želi stanovanje se naj oglasi pri Js rlochovar, 2309 W. 25th Street, Chicago, Illinois. . H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO jevali in zapirali. Ker je človeku lastno, da posnema in obrača v svojo korist to, kar je videl pri namenov. Kdo ne ve, kako so [drugih, zato se vsled potovanja Prihajali romarji iz vseh krajev nove iznajdbe in sploh to, kar je "v večno mesto" Rim, kjer sta človeštvu koristno, PRIPRAVE NA NAJVEČJI RODEO § v g| i • $ ,yt f ■■•> iH delovala enega v druge kraje razširja iz Zlasti ko in umrla prvaka sv. j Peter in Pavel? Kdo še ni čul, so tako ugodna prometna sred-kako mnogobrojno so se prejšnja stva skoro po vsem svetu. stoletja bližali romarji večnemu ttiestu, da ondi pomolijo na grobovih svetih mučenikov, da poljubijo tla, ki so napoj ena s krvjo pogumnih izpričevalcev svete naše vere? Pa kaj bi segali v daljno prošlost nazaj, saj nam 3e še živo v spominu, kako veselo prihajajo od vseh strani v svetem letu tja, kjer je središče krščanstva, kamor jih vabi sveti °če, rimski papež. A tudi še drugih svetih kra-J^v imamo, kamor se verniki radi zatekajo v svojih duševnih in telesnih bridkostih. Marijino svetišče v Lurdu na Francoskem, jo ena izmed največjih Marijinih božjepotov; na Španskem prihajajo romarji izza davnih časov v Kempostelo ča-spomin sv. Jakoba apostola. Italijanskem je v Padovi ve-^kunska cerkev, kjer časti sv. Anton. Odkar je proglasil sv. Ma-y Terezijo za svetnico Pij XI., ali ni oživelo mestece Liseaux Francoskem. A tudi naša draga slovenska omovina ima krajev, kamor ra-1 r°majo verni Slovenci razkri-at dušne rane in telesno bede et,eški priprošnjici Mariji. Kdor se je spustil po svetu okrog in je videl tuje kraje in šege, ta bo znal ceniti svoj dom. Lepa, krasna je naša domovina! Kdo še ni občudoval naših nebo-tičnih planin, ob njih vznožju temnozelenih travnikov, više gori porastlih z gostim drevjem, na vrhuncu pa po večini z golimi skalnatimi robovi? Kdo se še ni naslajal ob pogledu naših pla-jninskih jezer, ki so kakor bistra | očesa naše zemlje. Kdo še ni čul !o znamenitem Cerkniškem Jezeru, ki je po besedi pesnikovi vsako leto "ribiča, kmeta in lovca redi". In kdor je obiskaf kdaj svetovnoznano Postojnsko jamo — s katero se zdaj Italijani ba-hajo na svetovni razstavi v Chicagi — se je uveril, da naša domovina ne kaže le prijaznega lica potniku, ki se izprehaja po njej, ampak da tudi v svojem osrčju hrani bogate zaklade pri-rodnih krasot. O vsem tem so nas obvestili še le tisti, ki so prepotovali poprej razne druge dežele in potem obšli še našo slovensko zemljo. Od kar primerjamo domačo zemljo z drugimi, oddaljenimi, tedaj še le je zaslovela radi svoji prirodnih krasot. Mednarodne zvezde pravljajo stave. Na vrhu Sheltqn, velikan-cywboy se vidi l>n- :a rodeo svetovne raz-; Dick s Te- xasa, ki se bo spoprijel z bikom. V sredi na levi je Harry Knight iz Kanade, na desni pa Elmer Helper iz New Mexico. Spodnja slika pa kaže Fercsito Jayme iz Meksika. Rodeo se bo vršil v Chicagi na Soldier Field od 25 avgusta do 10. septembra. Naznanilo in zahvala. Potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem tužno vest, da nam ie preminila žena, oziroma ljubljena mati, Mary Okečich Previdena sv. zakramenti je dne 24. julija po kratki bolezni v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Doma jc bila vi Mirne Peči na Dolenjskem. Pogreb se je vršil 27. julija, ob prav veliki udeležbi sorodnikov in društev h katerim je pokojna spa-Jala; korporativno so se udeležili dr. sv. Jožefa, dr. sv. Trojice, dr. sv. Ane, dr. Krščanskih mater, ki se vsem na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Tudi se prav lepo zahvaljujemo naši čč. duhovščini za lepe obrede in ganljive besede pri pogrebu. V prvi vrsti se imamo zahvaliti sestram naše pokojne matere, ki so prihitele iz daljnjih krajev na pogreb, namreč Mrs. Theresa Bosiek, Mrs. Ana Langman, Mr. John Bozich, Gus Turlcp, Fronten?.;:, Kansas, Mrs. Margaret Skiff, Mr. Anton Skiff, Clementine Skiff, Mrs. Johana Kastelic, Mr. Anton Kastelic, Aspen, Colo. Se prav lepo zahvaljujemo, ki ste prihiteli, da jo pospremite na zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo darovalcem za vence in sv. maše, ki ste poklonili naši umrli; bi vse radi pri imenu omenili, pa bi S3 pomotoma kaj izpustilo in tudi zaradi prostora. Tako vsem kliče no najlepša hvala vsem darovalcem. Bog naj vam obilo poplača, kar ste narp storili v naši preveliki zgubi. 'Lepo se zahvaljujemo dr, Prešeren, ki so jim zapeli v cerkvi pri sv. maši. Lepo se zahvaljujem dr. Krščanskih mater. -Id ste hodili molit sv. rožni venec S večerov in vsem se zahvaljujemo, ki ste jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Prav vsem se zahvaljujemo, kar ste nam storili v tej težki uri. Ti pa, draga žena in ljuba mati, počivaj mirno v Gospodu 'n večna luč naj ti sveti. NOVI ZEMLJEVID JUGOSLAVIJE kj kaže novo politično raz predelbo Jugoslavije v ba novine je na razpolago v na M knjigarni. Zemljevid kaže banovinske meje, kar je vaz no za vsakega, da vidi, kako je njegova rojstna domovina razdeljena v nove poli tične uprave. Mnogi med na mi v Ameriki nimajo niti pojma o novih banovin kih upravah. Ta zemljevid jim bo vse pokazal in pojasnil v tenr oziru. Stane s poštnino vred samo SOc. Naroča se pri Knjigarna Atti'srikanski Slovenec, 1849-West Cerrr.ak Rd. Chicago, 111. Kakovost Toč novi Poštenost A. F. — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 Weal Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. Težka bila ie ločitev, težko je bilo slovo od drage žene in matere. Lepo sonce nam je sijalo, dokler ste bili vi. Žalujoči ostali: Spavaj mirno v zemlji tuji draga žena in ljuba mati. V raju svetem pa plačilo večni Bog naj podeli. Saj vidmo se zopet nad zvezdami. MARK OKECICH, soprog; MARK. RUDOLF. ADOLPH, sinovi; CLEMENTINE, hči. J'ucbki, Culu., 12. avgusta 1933. Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite der.ar. Popravljam moške, ženske in otrotške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — priporočam! JOHN F ALE $&ovcmfri POPRAV LJ Al,MCA :i"'F.V L.! ?'"V 1937 W. 22ncl Place, Chica-O. Ill SLAVKO SAVINŠEK, Povest z gorenjskih planin AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 19. avgusta 1933. /Btnm TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. dosežejo!" "Kdo neki mara za našo Cilko? Še tisti, ki so se včasih sukali okrog nje, so se naveličali in odšli, ker ni nikogar marala. Zdaj jih ni več blizu!" "Ej mati, ni tako hudo, ni. Malo oči odprite!" "Naj jih še tako odpiram, če ga ni, ga ne morem videti!" "Pa že prav ne pogledate." "E, kaj bi slepomišili, povejte raje, kam merite in na koga." "Ali ničesar niste opazili, mati?" "Sem že rekla, da ne slepomišite. Nazadnje boste še rekli, da Vi za njo hodite!" ga skušajo mati. "Pa če bi, mati Hribarjeva?" "Za norca bi drugo lahko imeli, ne Hribar- iZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) oddih,u' v domovini odkoder je pripeljal s seboj Father Milan Slajeta. Rev. Vitus Hribar je bil skozi 12 let edini slovenski duhovnik ne samo v Ohio ampak tudi V Pennsylvaniji. Med tem časom je oskrbel dušno pastirstvo po slovenskih in hrvatskih na selbinah ter misijonaril v Girar-du, Massillonu", Barbertonu in Lorainu, v Pennsylvaniji je pa oskrboval Pittsburgh in Steel-ton. Na njegovo pobudo so se ustanovile vse štiri clevelanske, slovenske fare ter je povzročil, j da se sedaj tudi Hrvati ponašajo s svojo samostojno župnijo. To je bilo ogromno delo, ki ga je Rev. Hribar tudi častno dovršil. ' S prihodnom Rev. Hribarja je prisijala ClOiHinwoodu, zve-jZda nove dobe. Veliko je njegovo delo, ki ga je započel in koncert v mestni park. Prav na ^Mrs. P. Fale, Mrs. J. Radovan, zvit in (umeten način pa me je Mrs. M. Udovič, Mrs. A. Tegel, zadrževala doma moja soseda, 'Mrs. A. Melajivc, Mrs. F. Jelov-Mrs. Kobal, ki je seveda že vse jnik, Mrs. F. Podržaj, Mrs. Pel-vedela, kaj se kuha za mojim ko, Mr. L. Sklander in hči hrbtom. Ko se je dan nagnil k jMary, Mr. in Mrs. Joe Melauc zatonu in je nastopila noč, je (in sin Joe, Mr. in Mrs. C. Mohar pa prldrdrala nepretrgana vr- in sinova Karl in Robert ter hči sta avtomobilov, iz katerih so Izabela, Mr. A. Hočevar, Miss poskakale osebe in namerila'E. Sebanc, Miss Strojinc, Miss naravnost proti naši hiši. nad J. Kobal, Miss A. Kobal, Miss osemdeset jih je bilo in vsak s svojim darom v rokah, ki so ponavljali "surprize" in pa čas-titke. Hote ali nehote, so se mi oči zasolzile vsled presenečenja, razburjenosti in veselja. Drug za drugim so izlagali darove na kuhinjsko mizo. Brhke ženske so takoj začele mahati po teh zavitkih, iz katerih, so pogledale potice, kejki, krače, pogače, pečenke, kokoške1, itd. V teku nekaj minut je Mr. Mohar in drugi, že postavil mizo, na katero so pričele prihajati že poprej omenjene dobre reči, ki so tolažile naše želodce. Za M. Hočevar, Miss F. Ribič, Miss M. Stamcar, Miss M. Erže, Mr. F. Horzen, Mr. Frank, Joe in Arthur Hočevar. Vsem imenovanim se še enkrat najiskrenejše in prisrčno zahvalimo. Naj yam dobri oče nebeški stotero povrne to vašo veliko požrtvovalnost, trud in dobro voljo, ki ste jo pokazali do naji. (Ogl.) Meta in George Eržen -o-- NOVA SVETNICA _ PRI-PROŠNJICA USMILJENIH SESTER , V nedeljo, 28. maja je pa-vsem tem je pa pnromal velik,pež pij XI proglasil za blaže srebrn pušelc, na katerem je■ Katerino Laboure, usmiljeno | Kloroform je za srce 30-krat zni polno delo vzrok, da bo povišana na oltar kot hčerka krščanske ljubezni, kakor jo radi imenujejo. Njeno požrtvovalno delo je spremljalo dvoje čudežnih ozdravljenj. Sedaj je usmiljenih sesiter sv. Vincenca Pavi. okoli 40.-000 in vse te in še premnogi, ki veliko zaupajo v njeno čudodelno svetinjo, so dobili svojo priprošnjo v -njeni proglasitvi za blaženo. Prej so se vse te sestre imenovale "hčerke krščanske ljubezni," zdaj pa je ta častni naslov dobila Katarina Laboure, nova svetnica. -o- ZDRAVO IN BOLNO TELO Rak ni podedljiv, le če imata oče in mati isto vrsto raka, podedujejo otroci naklon k bolezni in se morajo dati često preiskati. * Filip Macedonski je plačeval svoje zdravnike, kakor bogove, samo s kadilom. i * j eve t" "Ce Vam pa rečem, mati, da je živa resnica!" "E, pojte, pojte! Kaj bi Vi ž njo, z rovta-rico, ki nima prav ničesar razen trdih rok in pedi zemlje, ki je pa še očetova in moja!" "Mati, saj se ne ženem za zemljo in za denarjem, ampak za Cilko, in žuljevih rok je ni treba biti sram. Saj moje tudi niso preveč gladke." "Cilka že ni za vas, pa je! Saj ste vendar zdaj čisto gosposki!" "Kaj ta uniforma! Slečem jo, poprimem za plug in koso in videli boste, da znam dobro ločiti rž od ječmena in mi tudi pri setvi seme v pravo leti! Saj sem s kmetov doma." "Ni, da bi govorili!" "Cujte, mati!" vstane financar in stopi bliže Hribarice, "na mojo pošteno besedo; pomagajte mi, da dobim Cilko zase. Ne bo Vam žal. Saj je tudi skrajni čas, da dekle neha žalovati po onem tihotapcu potepenem, ki je ni vreden! AH je ni škoda zanj? Ko bi lahko dobila kaj boljšega! Menite, da bi se tihotapec, človek, ki mu je pohajkovanje prešlo v meso in kri, Jcdaj mogel zopet navaditi mirnega kmetiškega življenja in dela? Poleg tega pa je še več ko gotovo, da leži Matevž ubit v kakem goliškem grabnu in ga ne bo nikdar več. Dajte si to dopovedati vsaj Vi, mati, ki ste vendar preudarni in recite, če nimam prav. Potem pa porecite to še Cilki. Zanjo bo prav in za vas!" In še pristavi: "Pa zame tudi, odkrito povem!" Mati ne vedo, kaj bi prav odgovorili. Ni jim možak prav povšeči, ali nasprotno se jim zopet laska, da se tako žene za Cilko in da tako modro govori ž njimi. Zato se izognejo odgovoru in vprašajo: "Ali bi Vas Cilka marala? Veste, jaz je ne maram siliti prav nič, sama naj si izbira! Poglejte k Jermanu, kako je, ko stari svoje tišči, dekle pa svoje! Bog nas varuj česa takega!" "Cilka je drugačna, mati! Ona je gotovo po Vas. Ravno tako preudarna in premišljena ie, kakor Vi!" "Tedaj menite, da bi Vas marala!" "Saj nisem tako za nič! Tudi Matevža se ne bojim. Toda zdaj ji še Matevž roji po glavi, in upanje, da se morda le vrne, jo drži v vedni misli nanj. Ko pa bi enkrat uvidela, da je tc upanje prazno, bi gotovo ne bila preveč trda napram meni." "Kako pa naj ji to dopovem glede Matevža?" (Dalje prih.) Katoliški Slovene- oglasa it« tvoje prireditve r "Amfiriltaiv tkem Slovencu"! razvil, najprej je bilo treba visiel° 2'] srebrnih dolarjev, l d() zahvaliti v prvi vrsti Mrs. Mo, nega češčenja brezmadežne har, Mrs. Milauc in vsem, nje- 'device, ki duhovnikom pomaga nim pomočnicam, katerih ime- ,pri bolnih in umirajočih, da se na mi pa niso znana, za njih 1 trud in delo, da so sklicale in povabile rojake in rojakinje iz vseh štirih mestnih vetrov, da je bilo najino presenečenje tem večje. Dalje lepa hvala Rev. Father Chernetu za bodrilen in ganljiv govor, Enako tudi Mrs. Joseph Repenšek, Mrs. F. Gorenje Sr., Mrs. F. Zunta, Mrs. F. Bpvhan, Mrs. F. Kovačič, Mrs. J. Golič-nik, Sr, Mrs. A. Kobal, Mrs. C. povrnejo v pravo vero in da prejmejo svete zakramente. Dasi so taka prkazanja nekaj posebnega, vendar ne tiči tu vzrok, da joi danes sedanji papež Pij XI. proglaša za svetnico. Vzrok je drugje. — Ko je zapustila svoj samostan, je šla v zavetišče starčkov, kjer je polna ljubezni, neutrudna v delu in požrtvovalnosti do bližnjega, preživela štirideset let med starimi revčki. Dasi se je o njej Suša, Mrs. A. Ribič, Mrs. II. jPo prikazanjih mnogo govorilo Kregel, Mr. in Mrs. L. Zorko .vendar je vprav to njeno ljube-Mr. in Mrs. V. Kalan, Mrs. M. 1 ' Zore, Mr. F. Stamcar, Mrs. M. Skriner, Mr. in Mrs. L. Majcen, Mrs. L. Klančer, Mrs. J. Planin-šek, Mrs. M. Sebanc, Mr. in Mrs. Prisland, Mrs. F. Zavrl, Mr. in Mrs. J. Grandlich Sr., in hčer Virginija, Mrs. F. Ribič, Mrs. N. Mervar, Mrs. T. Zagožen, Mrs. J. Kotnik, Mrs. J. Brula, Mrs. A. Casl, Mr. in Mrs. F. Suša, Mrs. F. Gorenc, Jr. Mrs. Repenšek, Mrs. V. Kam-nikar, Mrs. M. Krainc, Mrs. B. Hlade, Mrs. F. Seiko, Mrs. F. Modic, Mr. in Mrs. F. Horzen in hčere Alvina in Betty, Mrs. Stubler, Mrs. Maletič, Mrs. Joe Dragan in hči Mary, Mrs. Joe Casl, Mrs. Chuck, Mrs. Joe Vr-šaj, Mrs. F. Slaje, Mrs. A. Smrke, Mrs. F. J. Ribič in hči, Mrs. Joe Mekak, Mrs. J. Ber-buč, Mrs. Frances Repenšek. Reakcija zdrave seči je praviloma rahlo kisla. Čudno pa je, da je seč pri eni in isti hrani z malo vode lahko izrazito kisla, če pa zauživa človek dosti vode, je nevtralna ali reagira celo alkalično. * Po dr. Bendasu je škrlatinka najbolj pogosta tv oktobru in septembru, najbolj redka v juliju, krivulja difterije pa pada od januarja do julija z majhnim dvigom v marcu in maju. Suho vreme pospešuje obe bolezni, škrlatinko vrhu tega temperatura 15—10 stopinj Celzija, difterijo pa temperatura 10—4 stopinj. "Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, p°" magajte mu! -lahko kupite Money Ordre od American Express Company; -lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; -lahko plačate vaše račune za luč in plin; -lahko dobite raznovrstne informacije kot: potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Slovenec CHICAGO, ILL. Praktičen molityenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. , VSEBINO IMA SLEDEČO: Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varihu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. R^olitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat nice z zlato obrezo stane Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice zlato obrezo stane ................................................ $1.25 $1.00 $0.75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ......................... To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, lr- ii i m CHICAGO. ILLINOIS Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ni pa šel naravnost čez Dobravo v Podbreg, ampak je raje ubral pot čez Zaplaz, da bi tam obiskal svoje varovance, pa še na Fužini in v Soteski. Šele nato se je mislil vrniti čez Podbreg in Dobravo nazaj pod Lepi vrh. Ker pa ga je Tilen prosil, naj bi čimprej obvestil Hribarjevo Cilko o Matevževi bolezni in njenem boljšanju, je stari mož obljubil, da bo svoje brž opravil po dolini, potem pa takoj hitel k Cilki, da ji pove naročeno. Stari Terpina je pač sveto obljubil Matevžu in Tilnu, da se bo čim manj zadržal v dolini in čimprej obvestil Cilko. Ali on je o-bračal, njegovi bolniki pa so obrnili. Že v Za-plazu se je zamudil do ponedeljka-večer. Komaj pa je prišel na Fužino, ga je že ujela ženska, ki je prišla pred tremi dnevi iz Kranja na Dobravo ga iskat in ga vse dni iskala po vsej dolini in v Podbregu ter na Dobravi. Za božjo voljo ga je prosila, naj gre takoj ž njo, ker je skrajno nevarno. Zagotavljala mu je, da se bo lahko obrnil takoj, morda že drugo jutro, nazaj, ko ji je zatrjeval, da mora prej na Dobravo. Tako pa se je vendar udal in odšel ž njo. Toda minevali so dnevi, k Cilki na Hribarjevo pa ni bilo Terpine. Tem manj pa je zamudil priti čimprej na Hribarjevo financar Ivan. Že po onem prvem poskusu, ko ga je Janez obrnil in ga je hipec sočutja z nesrečnim dekletom ganil, da ni šel v hišo, mu je bilo žal, da je priliko zamudil. Tudi očetove pikre besede ga niso zadržale, da ne bi dan za dnem hodil gori k Cilki venomer zatrjevat, da je Matevž najbrže ubit in Tilen tudi, ker se kljub vednemu iskanju obojih stražnikov ni posrečilo dobiti kake sledi za njima. Najbrže sta oba našla smrt v kakem prepadu na koroški strani, je vedno hitel zatrjevat. Cilka pa je v tej negotovosti venela bolj in bolj in bledela ter hujšala, da so mati in oče z novo skrbjo zmajevali z glavo nad njo. Še bolj seveda Janez, ki ga je grizla Cilkina bolest tako, da ni mogel spati marsikatero noč. Tako so nekoč mati omenili financar ju Ivanu svojo skrb radi dekleta: "Kaj pravite, gospod, Vi ste študirani, kaj bi bilo naši Cilki, da tako medli?" "I, mati, ali ne veste; ljubezen in skrb za ženina!" "E, samo to že ne more biti! Predolgo trpi! In pa premalo sta se še poznala, da bi mogla tako žalovati za njim. Mora biti že kaj drugega !" "Jaz pa Vam pravim, mati, da prav ničesar drugega ni, verjemite. Poznam mlada dekleta in vem, da se brž vnamejo za koga. In po navadi za takega, ki jih vreden ni!" "Menite?" "Ne samo menim, tudi vem! In še Vam pravim, mati Hribarjeva: Cilko je hitro mogoče o-zdraviti." "I, kako pa?" "Cilka mora dobiti čimprej drugega ženina!" "Ja, ali naj ji ga jaz izberem in pripeljem?" "Tisto ravno ne!" "No, kako pa?" "Vendar lahko tudi Vi pomagte, mati, če hočete !" "Povejte mi, kako neki?" "Recimo, zvedeli bi, da se kak fant poteguje za Cilko. Pa bi ji malo pričeli prigovarjati, naj se ga privadi. Čeprav ga v začetku ne bo marala, sčasoma se je bo že pričelo prijemati. Matere lahko pri hčerah v tem oziru marsikaj