Listek. Skoke pri Mariborn. (Napisal Gabr. Majoen po svojem predavanja v Skokah dne 10. julija 1904, prirejenein po nZgodovin. , drnštvu" za Spodnji Štajer.) Vsak kraj ima svojg zgodovino, iiekateri posebno zaoimivo. K takim le je šteti tudi Skoke pri Mariboru. Skoke so vas m Ptajskem pjlja, 9 kfu jugovzhodno od Maribora; od hočke ^elezaiške postajalBice se tje dos e v V: nTl- Vas št-.je danes 26 his — izmed fijih je kmetskih 13 — tvori z Dobrovcami skupjj eno katastralao občino, ki se imenuje po njej, torej Skokf., iB spada pod župBijo slivaisko, Prebivavci, ki so seveda Sioveaci, pokrivajo tekoče troške aajveč z žiiom ia sviajfreio, nekaj pa Se privrže krcrafir. Skoke aamreč nimajo travaikov, &o6iai imajo takih sosedae vasi dovolj; V86 zemljišče je skoro samo polje, ostalo pa je poraatlo z bororiera. Skokljaai, kak( r se imenujejo, se od sosedov ue razločujejo v ničemur: ae v telesaih in ne v dudevnh posebaosih, ae v govorici, ne v noSi, ae v običajih ia ne v stavbi his. In vesdar je zgodoviaa kraja vaa drugafiaa od sosedaih. Ko sem pred dobrim mesecem prvokrat atopil na skoaka ila, sem vpraaai starega raoza, ali ve, odkod ima ajih vas čudao ime Skoke. Mož mi to poaosao zatrdi ter začae pripovedevati: »D lgo, dolgo je ie od tega, ko sta se bojovala aeki visji ia pa »gmajaar«, prostsk. Zmagal je zadaji ter Basprotaika takorekoč preakcčil. Za plačilo, katero si |e smel izbrati po prosti vclji, si je pa določil to zemljiSče, ki je v&led tega dobilo ime Skoke. Ta dogodek je celo zapisan na irbi in sicer z zlatimi črkami, zraven pa tudi aamalana roka zmagalčeva z mečem. To irbo t,hraBjuje posestaik Pesek v Skokah. Ne dvomim, da V«m jo pokaže.« Ime v. 8i sieor ni aastalo na tak aačia, a pripovedka moževa mi ie dokaz, da se ljudstvo zaairaa za izvor imeaa. Ia ker je to iase v ^vezi z zgodovino Skok, nofiem prebi^avcem te vasi, ki sem je po svojih pohodih spozaal kot vrh in dobrosrčae rojake, pridržati zgodoviae Bjih kraja, v kohkor mi je doslej bilo mogoče dogaati jc. Naži sloveaski praatarisi so prisli okcli 1. 575 v to pokrajino, ki je bila teda^ jako slabo tbljudeaa. Dobrih 150 let je BaS rod bil na zemlji, ki jo je jel krciti in obdeloval pridao, sam gospodar. Okoli 745 pa so nas Nemci z mečem premagali ia prisli smo pod Beražko vlado; a tem je zemija sloveaska postala laslaina nemdkib kraljev in slovenski kmjt ie delavec aa posecivu drugega. NemSki kralj Karol (po kcj.gab Veltki imeaovaa), ki je viadal od 768 do 814, je sloveaski svet dal izmerili ia razkosati v posamezaa zemljiSiia ali »zerclje«. Te biso bile eaaue velikosti; merila je vsaka toliko, da je mogla dobro prereuiti eao družino; torei je bila taka zemlja tem večia, čim nerodovitnisi je bil svet. Na Ptujskem polju so merile po 40 do 45 oralov. Ce je zemlja bila brez h Se, torej p.azna, pusts, se je zvala puSča, a hiSo pa kmetiia; puSče so potemtakem prip »dfile h kmeti|am. ZemljiSče dažiaSajih Skok so nasi prastarisi zvali V o d o g a j. Daaes to iiae ni zBano nikomur; vendar jo popelacma jasaega pomena. Hosta aa južai slrani Skok, to je ona proti Dobrovcsm, ze Se danes zove Gaj. Gotovo J3 ta Gaj v t stem času. ko je tukaj bilo le malo ali nič ljudi, bil maogo večji. Ljudje, ki so prifili sem, so ga namieč veliko izkrčili za polja. Pomen rirugega dela besede je torej dogaan. Kar se pa tice vode, moramo pri :nati, da Gaj daaes take, vsaj veCje, nima. Ali nekdaj jo je imel, in od tega ni tako dolgo. Stari Ijudje Se pomaijo. d? je Hočka voda, ki zdaj teče ns Rogozo in se za vasjo izgubi, tekla frez Skoke, torej skoz Gaj. Tako je aaravao, da so na^i prastarisi temu kraju reka i Vcdogsj. NemSki kralji so Štajertko dali vladati do vojvodah. Ia tak vojvoda, namreč Leopold II., ki je vladal samo od 1192 do 1194, \e ves Vodcgaj podaril Zajčkemu samostanu, ki je bil, ker 8e le kakih 30 let poprej ustaaovljea, take podpore potrebea. Zsmlja, ki jo je dobil samostan, je meriie 7 puSč ali v okroglem Stevila 300 cralov. Hiše torej aa Bjej ni bilo, porastla pa je bila večjidel z borovjem, vresjem, praprotjo in travo. Samostaa je za to lemljiSče imel vojvodi dajati desetiao. L. 1528 je pa Zsjčki samostaa Vodogaj prodal. Bili so časi, ko so Turki po aaSih krajih ropali, požigali in puatoSili ia ko je bilo davka za vojsko zoper to nasiliio druhal huda mnogo plačevati. Zato j<- tudi sicer imoviti samostan bil večkrat v deaarnih zadregah. Kupil pa je Vodogaj bngati mariborski caeščaB ia mestai sodnik KriStcf Wildenraiaer, tisti, ki je 1. 1532, ko so Turki pod velikiai vojskovodjo sultanom Solimaaom II. oblegali Maribor, posadki poveljeval tako izvratno, da so Turki bili primcraai oble^o opustiti iB, ne da bi bili kaj opravili, iti dalje. Pred par leti je mestni odbor v sp^min na taga moia krstil ulico po Bjem. WildearaiBer je aa kupljeaem zemljiSču dal iz lesa postaviti hiSo, blev n skedeaj s parmo. Odslej se to posesivo po listiBah imeBaje »Wildearainer-Hol« Ali ko je WldenraiBer umrl, je vdova dvor z zemljiSčem vred prodala Stajerski deželi (1556), ki ga jo kupiia zsto, da je srbskira uskokom ali pribegom mogla dati domovje. Kdo so bili ti srbskž uskoki ia kako da jim dežela atajerska priskrbuje domovie? L 1356 80 Turki stopili z Azije aa evropska tla ia že pred 1. 1400 je bi! vea svet gor do Donavo ia Save njihov. Potemtakem so postali aeposredai so sedje Hrvatom in Ogrom, ki so v tistem časa bivali v dveh samostalaib kraljevinab s skupnim vladarjem. Izmed ieh je med nami Slovenci aajbolje zaan kialj Matjaž, ki je vladal od 1458 do 1490 Severno od Hrvatske ia zapadao od Ogrs.e so pa bile dežele avstrijske, ki so takrat spadale k Nemški državi; tej le pa so kakor Avstriji vladali Habsburžaai. L. 1527 sta tudi Hrvatska ia Ogrska stopili pod 8čit habsburSki. Ker je turSko gospodstvo bilo nepopsao grozovito, je mnogo srbskih rodbia ubežalo ali »uskočilo« črez severao mejo v nadi, da aajde zavetja v Hrvatski oziroma Ogrs'.i. Slovenijo in Banat so ti srbski »uskoki«, kakor so jih imenovali, sčasoaia obljudili tako, da so domačini se med ajimi malone izgubiii. Ali tarSki navali so medtem segali vedao dalje na sever. Leta 1391 so mohamedovci ndarili prvokrat na Hrvatsko, pet let pozaeje pa že iz aa?e sloveaske domoviae gnali 16000 jetaikov dol v Tarčijo ia odsibdob v hrvatske in flaSe pokrajiae prihajali tako pogosto, da 80 je poznali ne roaaj dobro, kakor svoje domače. Prizanesti pa tudi niso mislili oaim deželam, ki leže se visje proti severa. Da bi se ti grozoviti navali pravočasao odbili, se je vzlasti po prizadevaaja Habsburžanov (začetek pa je meada že storii kralj Matjaž) ustanovila takozvaaa Vojažka graaica. Bila je to ob severai straai tarSke meje proga zemiie, na kateri so prebivavci imeli biti oborožeai ncč in dan in ki je tekla od Seaja pri Jadraaskem morju ob meji kraBjski ia stajerski navzgor do Varaidina, od tod med Dravo id Savo dol črez Slavonijo in koačala v Banatu. TroSke za to Granico so t prvi vrsti morale aositi sosedae dežele kakor Kraajska, Štajerska, Koroška, a tako, da je vsaki izmed ajih bil v oskrbovaflje odkazaa določea del, Štajerski a. pr. pokrajina varaždinska, ki je segala od Save do Drave. V granici se je vedao rabilo dobrih bojevBikov. NajpogumniSe in vzlasti la vchuastvo aajporabniSe so se pa izkazovali srbski uskoki; čuda so se pripovedovala 0 ajih. Zato 80 se jih habsburSki vladarji pri opera- cijah zoper Turke postuzevali kaj radi, je podpiraii in cdlikuvali, pa tudi novim pribeglm četam dovoljevali, nastaaiti se v Graaici. Tulaj so uskoki večiacma zavzcaiali višja meeta; bili so navadao vojvode večjih ali znaajsih čet. Tako nam zgodovina poroča iz leta 1527 o uskoku Pavlu Bakidu, ki je v vojski cesarja Ferdioaada I. se odlikoval tako, da mu je vladar podaril grajSčiao Ogrsko Scbotico. L. 1537 je po drugi Iistini ta Baki<5 bil konjižki polkovcik (oberst). Neki uskok Vido je z ozirom na svoje vojae zasluge od Stajerskega dožalnega zbora dobil priporočilao pismo na Ferdinasda, naj mu ta dovoii podporo 100 gJd. Leta 1555 so v varaždinski Gracici služ»li siedeei vojvode-uskoki: Ivan Margetič, poveljaik 49 konjikom, s katerimi je imel stražiti v Ludbregu, Radko 8 53 vojaki v Topciovcu in Plavec Margetič tudi s 53 vojaki, pa v KfprivDici; tudi v Varaždmu samem je bival neki pribeg Rado. Kot v Slavoniji bivajoči se iz leta 1555 iiaenujejo malo prej iz Turčije pribegli vojvode: Aleksirj, DojtSin in Vukmir, katerih družiae Stejejo skupaj na 40 duS. To torej le nekoliko primerov. V VojaSki granici se ra-ni kakor varnosti življenja ai pozaalo. Radi tega so nekateri vojvode želeli svoje družine spraviti na varniša tla ia v to svrho se obmžli do Ferdinanda I. 8 proSajo, Baj jim v Stajerski deželi Bakaže bivaliSča; seveda so se tisti, ki so bili v slažbi drugib dežel, morali obvezati, da stopijo v krdelo Granice varaždiaske. Prvi je prosil že imenovani Margetič, njemu so sledili Aleksič, DojtSin, Vukmir in drugi. In res }e cesar proailcem ustregel; Ivaau Margetiču je 1. 1552 dal veliko posesivo v Veržeju, druge je aaselil pri Ptuju, zopet druge v danaSBji Serzovici med Fonikvo in Lembergom iu tudi Vodogaj ali WildenraiQerjev dvor je ob tej priliki dobil aaselnike srbske. (Dalje sledi)