Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.	
ŠTEVILKA 32.	JOLIET, ILLINOIS. 19. MARCA 1915	LETNIK XXIV.
Amerikanski Slovenec
Italija zahteva Trent, Go-
riško, Trst, Istro in Pulj.
p
«»ar Franc Jožef odločno odklanja nemški predlog, naj Avstrija žrtvuje zahtevano ozemlje, da se vzdrži ne-vtralnost Italije. Sebična Nemčija baranta z - Italijo za slovensko zemljo!
Nadaljnji avstrijski uspehi v bojih z Rusi v Karpatih in Galiciji.
> tHinaj, 15. marca. — Sledeče uradno 'planilo je bilo danes izdano:
Severno od prelaza Uszoka je bilo Ctrai ljuto bojevanje. Močni ruski so ji; tam včeraj k napadu in Se približali našim postojankam, c ■ St> se nekaj časa vzdržali. Naše Mk S° P°P°'c'neSP°djele protinapad in sovražnika na celi fronti.
"Ob
Str;
naših postojankah na obeh
a'ieh Ofirske doline je ojačeni so-. ?nik ponovno izkušal pridobiti vi-a je bil odbit s težkimi izgubami, "o od reke Dniester so naši proti-Padi uspeli, tako da so bili Rusi po-nje"i nazaj na. več točkah."
Italija in Avstrija.
Ki
.lmi 15. marca. — Italijanska pošt-
brzojavna oblastva so danes u-^ brzojavni denarni promet med vMr0-Ogrsko in Italijo.
novi odredbi se imajo opustiti
•'0:
vozeči železniškopoštni uradi" v Jftetu z avstro-ogrsko mejo. u 15. marca. — Kakor je "Mes-izvedel baje iz Dunaja, je bil . n.es državni vojni minister pl. Kro-.ln Poklican k cesarju v avdijenco.
zagotavlja, da "se je razpravljala raia proti vpadu Italije".
J talija hoče Trent in Trst.
h-
'o<r	marca- — Pogajanja, koja
Ua 1 Princ Buelow, nemški poslanik
lekl»lijo, v »vrho, da Avstrija odstopi
, Zemlje Italiji kot nagrado za
^ ;ralnost zadnje, se še nadaljujejo,
'■y zanesljivo poročajo, da je cesar
Jožef naznanil, da ne bo nikdar
v tak odstop ozemlja.
. (dtem se dogaja marsikaj, kar u-
Je misel, da Italija stopi v vojno
strani zaveznikov v prav kratkem -a.
se je pripetil tukaj danes po-
aA^ti 1e' so republičani poskušali „ 'Ccliti demonstracijo v čast patriotu •j , Vo'ucijonarju, Mazzini. Vojaki so
*fOnil!	__i.: i.."Doli
o
^r°I>ili množice, ki so kričale C'trijo!" Izgredniki so se potem iQ ^ 1 Pred Garibaldijevim kipom, kjer n°gi izmed njih imeli govore, na-
sU




padajoč Nemčijo in Avstrijo ter hvaleč Belgijo.
Cesar noče dati Trsta in Trenta.
Glede vprašanja o koncesijah, je videti položaj tak. da je Avstrija voljna popustiti nekoliko, a da so italijanske zahteve tako velike, da bode pogajanje brez uspeha. Z ozirom na to je sledeča necenzurirana brzojavka iz Dunaja vredna velike pozornosti:
"Cesar Franc Jožef je sprejel včeraj v avdijenci barona Buriana, ministra zunanjih stvari, ki se je potem posvetoval z nemškim poslanikom. Av-dijenca in konferenca sta se tikali pogajanja med Italijo in Nemčijo, ki je smejo sedaj časopisi omeniti, a ne pojasnjevati.
"Cesar odločno odklanja odstop Trentina Italiji in zahteva, da se pogajanja pretržejo. Nemškega cesarja je nujno naprosil, naj pošlje bavarskih čet na Tirolsko na pomoč Avstrijcem v obrano Trsta in Trenta, kjer so bile posadke ojačene in oblastva zaprisežena, da ne bodo služila tuji vladi, če sovražnik navali na ozemlje.
Barantač Viljem.
"Nemški cesar še upa pregovoriti Franca Jožefa k teritorialni ali ozem-ski žrtvi kot edinemu sredstvu v pre-prečenje italijanskega posredovanja. Zato je naročil princu Bueloivu, nadaljevati pogajanja vkljub njihovemu neizogibnemu izjalovljenju.
"Senzačnih razvojev je pričakovati, ker Franc Jožef sedaj pireti, da bo javno naznanil, da so teritorialne koncesije Italiji nemogoče sedaj in bodo vedno."
Pritisk na Italijo dosegel višek.
Rim, 15. marca, čez ChiaSso, Švica., 16. marca. — Politični pritisk na italijansko vlado, da zajamči smer Italije v bodoče ali v zvezi s cesarstvoma o-srednje Fvrope ali z zavezniki, je bil povečevan v zadnjem času in je danes menda dosegel svoj višek.
Po docela zanesljivih virih je princ Buelow, nemški poslanik, dal formalno zagotovilo, da bo Nemčiji končno mogoče premagati odpor Avstrije in pregovoriti dunajsko vlado, da odstopi

AnwrJcan Press Association.
NEMŠKI "OBSERVATORIJ" V FLANDRIJI.

I ^u	fotografiji vidite od blizu moža, udobno sedečega na stolu na
Wis... mnate kopice, ko opazuje sovražnika skozi vojno kukalo, skrit za &lame.
Italiji zahtevana ozemlja, obenem s prosto roko v južni Albaniji.
Poleg tega bi osrednji cesarstvi pospeševali italijanske težnje v vzhodnem Sredozemskem morju.
Nenj_ški diplomat je nadalje poudar-ril, da bi pomorska nadvlada Velike Britanije in Francije vplivala uničevalno na Italijo.
s stališča zaveznikov.
Zastopniki zaveznikov so v svojem pogajanju z italijansko vlado predo-čili stvar v čisto drugačni luči.
Zedinili so se v izreku, da je poraz Nemčije in Avstro-Ogrske neizogiben tudi brez udeležbe Italijanskega. V slučaju, da se Italija ne udeleži vojne, da ne bo dobila ničesar od zaveznikov, ko pride do poravnav.
Vidijo razcep dvojne monarhije.
Nadalje poudarjajo zavezniki, da je ob sklepu miru. ali kmalu potem gotovo pričakovati ločitve Ogrskega od Avstrije.
Vsled tega da bi Nemčija pogoltnila avstrijske pokrajine nemške narodnosti in se nemška oblast raztegnila do Trsta, ki bi bil tako za vedno izgubljen za Italijo. Poleg tega da bi bila Italija prisiljena opustiti Valono v Albaniji in Egejske otoke.
Avstrija odklanja zahteve.
Kar smatrajo v visokih krogih za popolnoma zanesljiv očrt italijanskih ozemskih zahtev in za avstrijsko stališče glede istih, so doznali danes. Razlika med italijanskim in avstrijskim pogledom na stvar je videti tako velika, da dobro poučene osebe ne morejo prav misliti na možnost poravnave.
Debelo povedano, zahteva Italija kos ozemlja na sever in vzhod, ki bi raztezal svoje meje okrog severnega kon ca Jadranskega morja prav do Reke na vzhodni brežini.
Trent, Trst in Pulj.
Italija zahteva tudi avstrijsko po morsko luko Pulj, poleg Trenta in Trsta. Koncesije, ki jih je Avstrija baje voljna dati, so neznatne v primeri z italijanskimi zahtevami.
Za verjetno smatrajo, da se pod pritiskom Nemčije pogajanja razširijp in Avstrija pregovori, da bo dala večje koncesije, nego jih je sedaj voljna pre-tehtovati, toda v odgovornih krogih splošno mislijo, da bi bile skrajne avstrijske koncesije nezadostne v zadovoljitev Italije.
Kaj Italija zahteva.
Italijanske zahteve, kakor danes o-črtane, so sledeče:
Na severu želi Italija celo pokrajino Trent, da bi obsegala njena meja Vc-noste, Passirie in Breonie, vštevši o-krožja Reverto, Trent, Bozen, Meran, Bresanone in Bruneck; na vzhodu želi raztegniti svojo mejo do Julijskih planin, vštevši pokrajini Goriško in Istro, z okrožji Tolmin, Gorica, Trst, Pulj in Reka. Poleg tega želi dalmatinske otoke, posebno Krk, Čres, Lungo, Brač, Hvar, Korčulo, Meledo in Vis.
Kaj je Avstrija voljna odstopiti.
Edina mejna poprava, ki jo je po tem naznanilu Avstrija voljna dati, je odstop ozemlja, tako da bi Italija dobila v posest Gardsko jezero z mestom Riva in z dolinama rek Chicz in Adi ge, vštevši mesti Roverto in Tione ali izključno Trent, in na vzhodu dolino reke Soče, vštevši Gradiško, ali iz-vzemši Gorico.
Naznanjajo tudi, da v povračilo za tako ozemlje, kakor ga je voljna od stopiti, zahteva Avstrija veliko vsoto denarja in tudi odpoved po Italiji vsa ke terjatve drugega ozemlja v avstro-ogrskem cesarstvu, obljudenega po Italijanih.
V povračilo za te koncesije od strani Italije jc Avstrija voljna dati nekaj krajevnih pripustov, vštevši ustanovi tev italijanskega vseučilišča v Trstu.
Poskušajo oteti Przemysl.
Pefrograd, 15. marca. — Avstrijske čete, podpirane po velikem nemškem oddelku, se zopet odločno trudijo oteti trdnjavo Przemysl v Galiciji, oblegano po Rusih izza prvih mesecev vojne.
Ko niso imeli sreče v svojih podjetjih na vzhodnem Gališkem blizu Stani-slawowa,' so premestili središče svojega vojskovanja dalje zapadno in sedaj poskušajo prodirati naravnost od prelaza Uszoka • proti severu. V bližini Stubena, skoro napol poti med Uszokom in Przemyslom, so Avstrijci zadeli ob resen ruski odpor, in uspeh njihovega prodiranja jc odvisen od izi-
da njihovih združenih prizadev, prodreti ruske linije na tej točki.
Rusko uradno naznanilo.
Ruski vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"Na celi fronti v okraju Przemysla, od Mlawske železnice do reke Orzyc in na levem bregu zadnje reke, smo napredovali v neprestanem bojevanju. Nemški protinapadi so bili povsod odbiti. Topovi trdnjave Osovec so prisilili k molku več nemških obležnih baterij težkega kalibra, ki so bile postavljene na streljaj od trdnjave.
"V karpatskih gorah so bili avstrijski napaui v smeri Baligroda in nemški napad: na višino št. 992 blizu Ko-ziowke odbiti. Na vzhodnem Gališkem so naše čete vrgle sovražnika nazaj v krajini severno od Obertyna. Topniški dvoboj je bil pri Przemyslu."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 15. marca. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"Število ruskih ujetnikov vsled spopadov severno od gozda pri Avgusto-wu je naraslo na 5,400. Močni ruski napadi •severno in severovzhodno od Przasnysza so se izjalovili, in sovražnikove izgube so bile velike."
Avstrijci zmagujejo z bajonetom.
Dunaj, 16. marca. (Čez London.) — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče naznanilo:
"Sovražni napadi proti našim postojankam vzhodno od Sulejowa, pri Lopusnu (blizu Kielcc), so bili odbiti. Prav tako so se izjalovili vsi ruski napadi blizu Gorlic, kjer je naše topništvo prizadelo sovražniku posebno težke izgube.
'V Karpatih je prišlo včeraj skoro samo do topniških bojev. Severno od prelaza Uszoka je bilo izza dne 14. marca, ko je bil sovražnik hudo poražen, sorazmerno mirno. Kakor jc razvidno iz poznejših poročil, sta bila o tej priliki dva ruska bataljona skoro popolnoma uničena, a razun tega je bilo 11 častnikov in 650 mož ujetih; tudi so bile zaplenjene tri strojne puške.
"Severozapadno od Wyszkowa so naše ikte. naskočile neko višino in ujele 380 mož.
"Južno od Driiestra se boji nadaljujejo. Sovražnikov poskus, polastiti se višin vzh&dno od Vitynije, v smeri Ko-lomeje, se je izjalovil po večdnevnem bojevanju, v katerem so Rusi utrpeli težke izgube, ivo je bil sovražnik o-jačen, je včeraj popoludne obnovil svoj napad trikrat. Pa spet se je moral po težkih izgubah umekniti."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 17. marca. — Avstrijski vojni urad je nocoj objavil sledeče naznanilo:
"Danes in včeraj je sovražnik pod-jemal osamljene napade na Rusko-Poljskem in zapadnem Gališkem, ki so bili odbiti. Na karpatski fronti blizu Wyszkowa so ruski oddelki ponovno poskušali ponoči nazaj vzeti postojanke zasedene po nas, a njihovi napadi so se izjalovili.
"Južno od Dniestra se spopadi nadaljujejo ponekod, ali položaj je nc-izpremenjen."
Zoper angleško
blokado Nemčije.
Vlada Združenih Držav namerava protestirati proti načinu "zaprtije".
BOJI NA ZAPADNEM BOJIŠČU.
Križarka "Dresden" pogreznjena. Nič uspehov v Dardanelah.
Boji v Karpatih.
Italijanski vojaški kritik Gatte priznava avstrijske uspehe v Karpatih in pravi, da so v tej pokrajini v tem času mogoče operacijc samo v dolinah, koder vodijo velike ce9te. Po takih cestah silijo naši preko sedla USzok in Wyszkow, Rusi pa v bližini Dukle in med Lupkovom in Uszokom. Zaradi tesnega prostora ne more stopiti v boj večje število čet, pač pa jc gotovo, da bo ona armada, ki bo spomladi ob boljšem vremenu obvladala prelaze, imela precej ugodno stališče, ki ga bo izrabila z hrambo, če bo inanjša po številu, ali pa z ofenzivo, če bo močnejša. Vse kaže, da se bo severno od Karpatov razvila velika in odločilna bitka.
Doktor kot ženomorec.
Mattoon, 111., 11. marca. — Dr. Harold E. Donalds je bil dejan v zapor danes popoludne pod obtožbo, da je umoril svojo ženo, go. Alice Ronalds, ki je storila smrt med neko gostijo v RonaldsOvem domu na Novega leta večer. Obtožbo proti drju. Ronaldsu je podala velika porota tega mesta. Dr. Ronalds in njegova.žena sta bila mor-finista.
Četverčlri.
Redding, Cal., 11. marca. Ga. C. O. McKnight, 40 let stara in tehtajoča 105 funtov, ki živi blizu Bella-Viste, je danes mati četverih otročičev, rojenih med 9:15 in 11:15 uro snoči.
Najtežji in prvorojeni tehta 3yZ funta. Zadnjerojeni tehta samo 1J4 funta. Ga. McKnight je mati deveterih drugih otrok.
Washington, D. C., 17. marca. ~ Angleška zadnja nota na zavezno vlado izreka blokado ali pomorsko zapr-tijo proti Nemčiji.
Da navedemo sir Edward Greyeve lastne besede v spomenici z dne 13. marca: "Britansko brodovje je začelo blokado na ta način, da križarka 'Gordon' nadzoruje vse vodne poti od in do Nemčije."
Najboljši tukajšnji poznavatelii mednarodnega prava smatrajo kakor v državnem departmentu, tako tudi v pomorskem ministrstvu angleškem nameravani način izvajanja te "zaprtije" za velik prestopek vseh dosedanjih določil.
Namesto omejiti blokado na nemška vodovja in pristanišča, naznanja britanska vlada, da so všteta v odredbo vsa evropska vodovja, tudi Sredozemsko rhorje.
Kongresnik Tawner, Iowa, smatra z mnogimi drugimi svojimi tovariši položaj za skrajno kritičen.
Od ameriških trgovcev — izvoznikov in uvoznikov — prihaja vsak dan na stotine protestnih pisem proti britanski odredbi. Predsednik Wilson sam posveča ves svoj čas tej stvari, dočim naš državni tajnik v uri nevarnosti rajši hodi z Billy Sundayem o-krog po deželi in govori proti luidniku
alkoholu.
■
Križarka "Dresden" pogreznjena.
London, 15. marca. — Admiralski urad je nocoj naznanil, da jc bila nemška križarka "Dresden" pogreznjena.
Križarka "Dresden", jc bila zajeta po britanskih vojnih ladjah "Glasgow" in Kent" in pomožni križarki "Orama" blizu otoka Juan Fernandez v Pacifiku, 400 milj od chilcnskc brežine.
Po petininutnem bojevanju -je ladja pričela goreti, njen magazin je razlctel in "Dresden" |e je pogreznila.
Posadka 320 mož, vštevši petnajst Jhudo ranjenih, je bila rešena. Nobena angleških ladij hi bila poškodovana.
V nevtralnem vodovju.
Washington, D. C., 16. marca. — Nocoj tukaj izdana izjava nemškega poslaništva pravi, da jc bila nemška križarka "Dresden", ki jo je pogreznil oddelek angleškega brodovja blizu chi-lenske brežine. v nedeljo, "prejkonc napadena v zavetju nevtralnega vodovja". Tozadevne brzojavke je poslaništvo prejelo iz Valparaisa, Chile, včeraj in danes. Devetnajst član )v posadke na križarki "Dresden" pogrešajo in trije so bili usmrčeni med bojem.
Zavezniki pritiskajo Nemce.
Pariz, 16. marca. —- Neprestano pritiskanje po zaveznikih proti nemškim četam na zapadni fronti poroča večerno naznanilo vojnega urada.
Naznanilo pripoveduje o ljutem bojevanju ^blizn Notre Dame de Lorette, v Chatnpagni blizu Perthcsa in v Ar-gonih, kjer zavezniki baje prodirajo.
Še več ladij pogreznjenih,
London, 17. marca. — Nemški podmorski čolni nadaljujejo svoje napade na britanske ladje, in v zadnjih treh dneh so bili trije parniki torpedovani in pogreznjeni. Sedem mož'je bilo usinrčenih.
12,000 Angležev padlo.
London, 17. marca. — Vojni urad je nocoj izdal podrobno naznanilo o strašnih bitkah pri Ncuvc Chapelle in St. Eloi, kjer je bil poražen nemški načrt, predreti britansko linijo in prodirati v severno Francijo.
Bitke so trajale pet dni, od dne 10. do 14. marca, in s6 bile izgube na o-beh straneh ogromne.
Britanci so izgubili 12,000 mož na mrtvili,'ranjenih in ujetih.
V Dardanelah.
Solun, 15. marca. — Britanska lahka križarka "Amethyst" je v nedeljo vkljub minam in streljanju iz trdnjav-skih topov prodrla po morski ožini skoro do Nagare, najožje točke, ko je bila zadeta po dvaindvajsetih izstrelkih. Osemindvajset mož njene posadke je bilo usmrčenih in trideset ranjenih.	i
Vendar se je križarki posrečilo, da se je vrnila do brodovja in zasidrala blizu tenedoškega svetilnika. Malo prej je zavezniško brodovje
zapazilo, da se premične turške baterije razpostavljajo blizu Kumkala in Saroškega zaliva v svrho, da preprečijo izkrcanje zavezniških čet. Brodovje je bombardovalo tiste baterije tri ure, nakar so utihnile.
Ne morejo naprej.
Berlin, 17. marca. — Posebna brzojavka iz Carigrada na "Vossische Zei-tung" pravi, da tam splošno mislijo, da jc postopno oslabevanje bombav-dovanja Dardanel predhodni korak do popolne opustitve izsiljevanja morske ožine.
Zavezniško brodovje ne more naprej preko trdnjavic, iz katerih grme Kruppovi topovi.
Tudi bombardovanje Smyrne ni doseglo ničesar zadnja dva dni. Po okol-nem gričevju je nad 80,000 turških vojakov.
Tudi Alaska suha?
Juneau, Alaska, 12. marca. — Nasvet zakona za prohibicijo po vsem teritoriju Alaska je bil predložen v spodnji zbornici teritorijalnega zakonodaj-stva včeraj po poslancu C. K. Show iz Rubyja. Predloga je bila odkazana odseku za odgojo, javno zdravje, kva-rantino in nravnost.
Azijska kolera?
New York, 15. marca. — Grški par-nik "Joanina", ki je dospel danes semkaj iz Pireja z 263. potniki, je pridržan pod 'kvarantino. Eden rnedkrov-nih potnikov, neki Frain Giahr, kaže znake azijske kolere.
"Slovenska Liga"
je bila ustanovljena v Chicagu dne 9. marca 1915. O tem več prihodnjič.
MAL POŠLJIMO DAR
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tak» žalostne razmere radi vojske, zate naši sorodniki, prijatelji in znanci ta* trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.-
Zdaj je čas, da se vsakdo-spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v prayi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en doljr, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino; na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse drug« Avstro-Ogrske dežele, ter na v9e druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, ■ točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta:
Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več. računa preveč, m\ i
C 5...	... $ .90	K 120	$ 20 49
10....	... 1.80 v	130....	.. 22.10
15....	... 2.65	140....	.. 23.86
20...	... 3.50 .	150....	.. 25.50
25....	... 4.35	160____	. 27.20
30....	... 5.20	170....	.. 2R.90
35....	... 6.05	180....	.. 30.60
40. ..	... 6.90	190....	.. 32.30
45.. ..	... 7.75	200....	.. 34.00
50....	... 8.50	250....	.. 42.50
55....	... 9.35	300....	.. 51.00
60....	... 10.20	350....	.. 59.50
65....	... 11.05	400...,	.. 68.00
70....	... 11.90	450.	.. 76.50
75....	... 12.75	500....	.. 84.0t>
80....	... T3.60	600....	.. 100.80
85....	... 14*45	700....	.. 117.60
90....	... 15.30	800....	.. 134.40
95;...	... 16.15	900....	.. 151.20
100....	... 17.00	1000	
110....	... 18.70	V \ ' '	
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pazit« na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčene.
tmncANKi sLovmc, 19. marca 191s.
Joliet, 111., 17. marca. — Štirideset-urna pobožnost se je pričela daneš v naši cerkvi sv. Jožefa. Slovesni sklep pobožnosti bo v petek zvečer, na praznik našega cerkvenega patrona.
—"Mirovna nedelja". Prihodnja nedelja, dne 21. marca, bo tiha nedelja ter obenem "mirovna nedelja" za vse katoliške cerkve v Ameriki, po ukrepu papeža Benedikta XV. Katoličani po vsej Ameriki se bodo združili v molitvi za obnovo miru med vojskujočimi se narodi evropskimi. Nadškof Quig-ley je ondan naslovil na vso č. duhovščino v chicaški škofiji posebno pismo, ki pravi v njem: "Posebne molitve in pobožnosti v obliki, predpisani po našem sv. Očetu samem, se imajo slovesno opraviti v vseh župnijskih cerkvah in javnih kapelah po vsej tej deželi na Tiho nedeljo. Opomnite svoje župljane, da se Vam pridružijo v molitvi do vsemogočnega Boga, da v Svojem velikem usmiljenju obnovi blagoslov ranega in trajnega miru." Molitev sv. Očeta za mir se glasi: "Potrti vsled bojnih strahot, ki pretresajo ljudstva in države, se .zatečemo, o Jezus, z največjim zaupanjem k Tvojemu ljubeznipolnemu Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog, dokončaj to bridko poizkušnjo; hrepeneče pričakujemo, o Knez miru, da nam čimpreje podeliš Jiaš mir.
"Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izginila vsa nesloga in vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel naj-nežnejše sočutje za vse naše človeške potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s ■strahom in sovraštvom prepojeni uri!
"Usmili se vseh mater, ki trepečejo skrbi za svoje sinove; usmili se vseh družin, ki pogrešajo gospodarjev; u-smili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poizk^šnja!
"Navdahni vladarje in ljudstva z mislijo miru, dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se spravijo in si dajo poljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si nekoč apostolu Petru, ki je klical na pomoč: ""Gospod, reši nas, potapljamo se!" poln ljubezni odgovoril k tem, da si pomiril vihar na morju, tako visliši do-irotljivo tudi zdaj naše zaupljive prošnje ter dodeli, da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota.
"O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah si pomagala, pomagaj tudi zdaj nam, varuj nas, reši nas! Amen."
—	Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. priredi na velikonočni ponedeljek zvečer v Sternovi dvorani sijaj-uo plesno veselico v prid društveni blagajni.
—	VoliteV pomožnih supervisorjev. Prihodnji ponedeljek, dne 22. marca, zvečer bo v Clement Hallu republikanska občinska konvencija v svrho nominiranja kandidatov za 10 pomožnih supervisojev, 1 cestnega komisio-nel-ja in 1 občinskega šolskega poobla »čenča (school trustee). Občinska volitev se bo vršila dne 7. aprila. — Med dosedanjimi pomožnimi supervisorji je tudi g. Alexander F. Ross, dolgoletni foreman tiskarne A. S., ki je zopet kandidat za nominacijo.
—	Politična organizacija. Zadnje prvotne volitve dne 9. t. m. so pokazale potrebo politične organizacije
■med jolietskimi Slovenci in Slovani sploh. Da ni noben slovanski kandi dat za nominacijo za komisionerja prodrl, je vzrok edinole razcepljenost med našimi volivci. Če bi bili organi zirani, bi bili postavili samo enega na šega kandidata in ga vsi volili, pa bi zmagali. Tako pa smo slavno pro padli. Ali ne bi bilo na času, da se prične resno misliti na resno politično organizacijo vsaj med Slovenci jolietskimi? Na dan, organizatorji!
—	Hripa ali influenca je hudo razsajala po Jolietu zadnje tedne, tako da je bil skoro vsak drugi človek vsaj hudo prehlajen, če ni imel vseh znakov imenovane nadležne bolezni.
protestirati proti vsebini dopisa, kateri je bil priobčen v A. S. št. 30: Cherry-vale, Kans., Ivana Bambič.
Ni moj namen oporekati, da bi ne bil omenjeni dopis za v list, toda nikakor ga mi dopisniki A. S. ne moremo vpo-števati popolnim. In zakaj ne? Prvič zato ne, ker ste edino vi Ivana Bambič tega mnenja. Drugič se vaše opazke ena z drugo ne strinjajo. Tretjič, ker niste v dopisu povedali nobenega pravega mnenja. Štrtič, ker vaš dopis diši po kalibru, katerega zastopa Glas Naroda. In ker bi nekaterim to nezadostpvalo, si oglejmo dopis:
"O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot" i. t. d. In tu pride vprašanje, ali se more prilegati ta pesmica sedanjim burnim razmeram? In mi dopisniki A. S. ali morebiti ne vemo, da je v Sloveniji dolina solz, kakor tudi v drugih narodih? Kdo se more potem ozirati na besede narodnih pesmi, katere so bile zložene v času, kateri se ne more pri merjati sedanjemu? Tudi kralj Salo mon je imel velike izreke in učene nasvete, pa v sedanjih časih jih ne moremo vpoštevati niti v najmanjših krogih. Sploh pa rečeno, je danes odvisnost Avstrije tudi odvisnost slovenstva in nič drugo.
Dalje se glasi dopis: ker te dopise pišejo avstrijski koprolčki in furman čki amerikanskega kapitalizma ter porabijo priliko za svoje namene in (3 vrste naprej) niso toliko hvaležni svoji novi domovini, da bi se podpisali Amerikanski Slovenci.
Tako torej. Kam polej naj držimo? Amerikanskemu kapitalizmu ne, Av striji ne, a podpisovati se pa bi morali z imenom "Slovenci, hlapci ameriških kapitalistov". In ravno tu ste se Vi, gospa Bambič, ugriznili za jezik v svoji politiki, ker mi in vsi narodi v Ameriki nas imenujejo avstrijske Slovence in nikakor ne amerikanske, ker Amerika ni rodila Slovencev, jih ne more upoštevati svojim.
In slednjič glede zgodovinskih knjig, katere ste nam svetovali pregledati, vam rečem: tudi v sedanjih časih bodo izšle knjige velike zgodovine, ali to bode ostalo-le za spomin in nič drugega; posebno v vojnih časih ne bode jo velikega pomena.
In na tem mestu povedano, smo mi dopisniki A. S. na pravi poti in ne omahujemo. Da smo z Avstrijo, je tole dolžnost domovinska in ne nobena politika. Vi cenjena dopisnica, drugič pišite bolj priprosto, ker politika, v katero ste se spustila, Vam ne gre m Vam nasprotuje, in sami morete vedeti, da eden proti vsem se ne vpo-števa.
In slednjič ur. A. S., če ste Vi priobčili dopis kot razmotriv mnenja in želje dopisnice, priobčite tudi moj dopis, če je pa dopis priobčen kot resen poduk dopisnikom A. S. in vašega mnenja, Vas prosim, da denite moj dopis v koš.
John Grsich.
čelo jeziti in urednika Glas Naroda. So pa začeli kar hudiča na list Glas Naroda slikati, pa Krpana in Brdavsa, in še celo ljubljanskega škofa Jegliča, in kranjskega glavarja dr. Šusteršiča in nekega frančiškana itd. Ti g. urednik Glasa Naroda, ali misliš, da si prav pametne slikarije v list Glas Naroda slikal? Pa mislim, da ne; čeprav greš vprašat umobolnih po norišnicah, tako ti bodo odgovorili, da to niso pametne slikarije. Ti urednik Glas Naroda pa se še z vsakim neumnim greš lahko kosat. In glejte, zdaj misli gospod Blatnik vdreti v Avstrijo s svojo armado. Že ima nekega Jagra pri sebi; Blatnik bo polkovnik, Jager pa podpolkovnik. In že imata tudi nekaj vojaštva pri sebi. "Ali glejte," pravi polkovnik, "denarjev nimamo." Sakser-jev Francel mu veli: "Ej teleban, Slovensko Ligo ustanovi, da se denarjev nabere. Potem bom pa jaz novi slovenski kralj, če bomo premagali Avstrijo." Tako mislijo ti četaši, da bodo Avstrijo in Nemčijo štrli, potem bodo slovenske dežele za sebe obdržali in svoje kraljestvo ustanovili. Tam nekje na Kranjskem v Ribnici bo ta novi kralj imel svoj sedež. Potlej bo do zares dobri časi tam v Sakserjevem cesarstvu. In ta polkovnik bo potlej ministrski predsednik, podpolkovnik
Joliet, 111., 15. marca. — (Iz urada društva sv. Barbare št. 65 s sedežem v Forest City, Pa.) Vsem članom o-menjenega društva se tem potom naznanja, da je društvo sklenilo na seji dne 7. marca 1915, da bodemo imeli skupno spoved v soboto dne 20. mar ca t. 1., vsak lahko opravi spoved omenjenega dne popoldan ali žvečer, in skupno sv. obhajilo v nedeljo 21. mar ca pri šesti sv. maši, ly bode za žive in umrle člane tega društva.
Torej prosim vse člane, da se zberejo-dne 21. marca zjutraj ob pol 6. uri v navadni dvorani z regalijami, od tam odkorakamo skupno k sv. maši in mizi Gospodovi.
Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Barbare.
Frank Hočevar, tajnik, 1120 N. Broadway.
nik pravi, da hoče slovenski narod pretehtati tisoč in tisočkrat, a izrecno se jezi na urednika Am. Slovenca! Ako bi se vi, gg. ligarji, namesto kar de-klamirate okolu o dokladah, ravnali po Am. Slovenca naukih, vam ne bi bilo potrebno zbirati tiste visoke neumno-Isti. Premagajte svoje dobro usmiljeno srce! Slovensko ljudstvo je živelo prej, ko ste vi gospodi postali, in živelo bo, ko vas ne bode. Marsikateri izmed vas je vesel vojskovanja, da si laglje business založite s Slovensko ligo. Na temelj postavljate borih 10 centov, da si lahko vsaki pritrga na svojem želodcu. Kaj čemo, msl dar dobro pride za vas, za skupnike slovenske lige!
Kličem: Slovenski katoliški narod, na noge! Ne poznajte nobene lige, še manj njene gospode. Zato pa je naša dolžnost, da se zabavljačem odkrito pove: kjerkoli je stranka slovenske lige imela neomejeno gospodarstvo, se je izkazala kot slab gospodar, zatorej mi Slovenci si ne želimo vaše svobode, vkljub vsem lepim besedam je niti oddaleč ne želimo ter bo vsak mož po svoji moči skušal vse storiti, da se upi in nade raznih gospodov in onih, ki hočejo s pomočjo lige priti "do avstrijskega prestola" oziroma h koritu, ne uresničijo! V G. Narodu št. 49 se pa minister za zunanje stvari. Ta! je dopisnik iz Rocks Springa v blaz-novi kralj bo pa pri bogato obloženi j nosti premotil kot podučljiv možiček, mizi sedel na svojem kraljevem pre- j da predbacuje slovenskemu ljudstvu, stolu in zraven oba ministra, in popi- • da je pokvarjeno v ljudskih šolah, da vali bodo dobrega vinca in zraven ma- so mu duhovni zabijali Boga in cerkev stne pečenke in vsakovrstne potice je- v glavo. Pa mi katoličani smo tega dli in viržinke pufali. Njih državljani j ponosni, vam naj bode sramota! Li-bodo pa vsi ligarji, kateri so že zdaj | garji opisujejo zlorabo duhovnov, da jim začeli žepe polniti svojim naprej ! so nas učili pohlevnosti in udanosti do postavljenim. Dobra bo ta država, če j cesarja in samih sebe; v resnici trdi, bo kaj dosti Liga vam prinesla. Pa da je kriva katoliška vzgoja! Treba takih neumnih ljudi menda ne boste . nam je v sedanjih časih paziti, da nas veliko dobili, da bi teško zaslužene | ti visokošolci ne primejo v svoje zan-cente za vaše žepe dajali. To vaše1 ke, ker oni vedno navajajo vodo na kraljestvo bo enkrat kar veter popihal, svoj mlin, a doma imajo prižgano Avstrijska in nemška armada sta še svečo hudiču! Tako je zdaj menda močni, da ju nobeden sovrag ne more vendar vsakdo na, jasnem, s kakšno premagati, pa g. Blatnik in g. Sakser družbo imamo ooi'aviti slovensko Ijud-in g. Jager ju tudi ne bodo premagali, stvo in takoj nastopiti boj, kajti pre-čeravno imajo trde glase kot največ; več besnijo in tulijo, da so že otrovali planinski koštrun.	del našega ruroda. Nad vse značilno zač
Vsak, kateri hoče kaj darovati svo- liberalno stranko, njihovo mišljenje im v slovenski domovini, je bolj pa- in namere: Lusko in Srbstvo proslav-metno, da sam pošlje svojim, kate- Ijajo kot viteško in zagovarjajo sara-ri so od vojske zadeti, da pomanjka- jev ':: umor! Izdajajo oklice, kateri nje trpijo. Vi pravite, da bote slo- to pravcati zgled velike predrznosti in vensko ljudstvo osvobodili s tisto Ligo nesramnosti, ne obsojajo ni za bese-in poslali svoje odposlance v Evropo,' dico tega živinskega dejanja. Nedolž-kadar se bode mir sklepal. Morebiti j na mladina,. prepAčaj, da jih poznaš, da bo šel Blatnik ali Sakser, pa vama Kdor se bode odsedaj naprej z njimi
bojevniki in junaki očetovske naše sv. vere! In čim bolj se trudi brezversko in pogube željno časopisje proti vsemu, kar se klanja pravemu Bogu, tem tesneje se oklenimo sv. Cerkve, te edino rešilne matere! Borimo se smelo, hrabro, neustrašeno s pomočjo sv. Cerkve proti kletemu, sovražnemu ji časopisju! Ukoreninimo tudi našim otrokom že v mladosti pravo spoznanje sv. vere, tako da bo mladina z vero prešinjena in za njo navdušena, le tedaj smemo upati na srečo in boljšo bodočnost našo in našega naroda, brez vsake druge lige. Pozdrav rojakom!
Mar. Marentich.
Gowanda, N. Y., 7. marca. — Cenjeno uredništvo A. S.! Čital sem vaš list, v katerem sem videl, kako vi in vaši dopisniki lepo odgovarjajo na G. N., na g. I. B. in na vse njegove pristaše. Zares se na vse načine prizadevata gori omenjena kaj storiti. Ali jaz pravim, da če nam bosta g. I. B. in Sak-serjev Francelj prezidenta ali kralja iskala, da bomo mi samo kralja ali prezidenta imel* le na papirju. Gotovo mi ne dočakamo tega srečnega dneva. Pač se pa tudi dobi človek,' ki prebira Sakserjev popir in njegove do pise, da potem malo laja za njimi. Ali če ga vprašaš, kaj in kako misel imate narediti, ti sploh ne ve dati odgovora Kakor mislim,' si S. liga zastonj gla vico beli, ker gotovo ne doseže svojega cilja. Pozdrav. Tebi A. S. pa želim obilo naročnikov.
Frank Križnar, Box 996.
Steelton, Pa. — G. urednik A. S., bi Vas prosil za malo prostora v našem listu A. S., da se spet malo oglasim, kako se kaj imamo rojaki v Steel-tonu.
Dne 10. febr. je hrvatsko društvo sv. Lovrenca obhajalo 201etnico in ob tej priliki so bila pozvana vsa društva, bivajoča tukaj v Steeltonu, hrvatska in slovenska. Seveda, nekoliko Hrvatov občuje s Srbi, pa so pozvali srbska
društva in so tudi prišli Srbi. Debr" je. Društva korakajo iz dvorane p?0, hrvatski cerkvi, kakor je bilo rečen--
da bo ob deveti uri sveta masa.
Pri-
dejo društva pred cerkvena vrata'J' zaprta, hop, kaj je to? Seveda je jeze in smeha. "Pride nato i"!
in pravi: Društva naj grejo v
cerkev,
ali srpske zastave ne v cerkvo;
aku
pa grejo v cerkvo srpske zastave.
se ne bo -služila služba božja.
Tak®
je pokazal gospod župnik, da je Pra> čisti Hrvat, da ni črna kukavica m dajalec hrvatskega naroda.	' .^m
Citatelji A. S., ali vidite, kako G-> prinaša glas o Slovenski Ligi? 1J jalci slovenskega naroda so pisali v
četku te vojne, da mi Slovenci
mora-
mo biti z Rusijo in Srbijo, da '' ^ sta osloboditeljici slovenskega na'0
srec»
kle
Ali tem nesramnežem ni šlo po videli so, da se Slovenci ne dajo nai niti pod ruski jarem; videli so tir ^ agenti, da se Slovenci v Amerik' dajo prevariti. In ti agenti so ^ stopili na drugo pot, namreč s S sko Ligo, misleč: čemo tako pr'v (Nadaljevanje na 5. strani)
zdi)
po pravici povem, da mir bodo druge osebe sklepale, ne pa Glas Narodovci.
Zvesti avstrijski Slovenci, je boljše, da se primemo lista Amerikanskega Slovenca, ki je pravi katoliški list, ne pa Glas Naroda, ki je opravljiv zoper Avstrijo, ki je katoliška. Tebi, Amer. Slovenec, pa želim obilo naročnikov.
Zvest avstrijski Slovenec.
Calumet, Mich., 15. marca. — (Nekoliko glede dopisnikov A. S. in nj:h dopisov, tičočih se evropske vojne.) Ker smo, rekel bi, vsi čitatelji in dopisniki A. S. enega mnenja, mi ni treba tolmačiti podrobnosti. Dovoljujem si pa v imenu vseh dopisnikov A. S.
Indianapolis, Ind., 12. marca. — Cenjeno uredništvo! Toplarn vesela spomlad prihaja v deželo, vse se veseli toplega in zelenega sponiladja. Pa je zares tako krasno pogledati to božjo naravo Vsemogočnega, ki je vse to ustvaril. Po travhikih zelenih se cvetlice prikazujejo, drevesa kaj lepo cvetijo, ptičice prepevajo svoje spomladanske pesmice. Vsak človek se veseli te zelene spomladi, vse rado gre ven na prosto dihat svežega zraka.
Žalostna spomlad bo pa za evropske narode, kateri v vojski prelivajo svojo kri, ko gre sovražnik proti sovražniku. V sredini stojita Nemčija in Avstrija. Okoli njiju so sovražniki mnogoštevil-nejši, kot sta ti dve državi, ali vendar se tako hrabro bojujeta proti njim, da jim /ni treba misliti zaveznikom, da bi zmagali. Saj sramotno pa res bo za one države, če Avstrija in Nemčija zmagata, ko se skoraj cela Evropa voj skuje proti njima in še iz drugih delov sveta vojake dobivajo na pomoč, na primer iz Severne Amerike kanadske vojake, iz Indije, Avstralije; in še eno tropo črnih so dobili na pomoč. So si mislili, da bodo Avstrijci in Nemci kar orožje pred njimi dol položili, pa ni šlo tako. Avstrijski vojaki se nič nc bojijo tudi "teh črnih", jih ravna tako streljajo kot pa Ruse.
Ali glejte, to je pa tudi Blatnika za-
Ottawa, 111., 15. marca. — (Vabilo na sv. misijon.) "Pojdite ven na stranska pota in steze, in jih pripeljite sem. da bo moja hiša napolnjena." (Sv. Luka 14.) Pridite vsi k sv. misijonu, kateri se začne v cerkvi sv. Frančiška v Ottawi, 111., pod vodstvom misijonarja Rev. Venceslava Solar. Začne se sv. misijon dne 21. marca zvečer in bo trajal do 28. marca zjutraj. Bog bo dal milost in obilo blagoslova vsakemu, ki se udeleži sv. misijona. Vzbudi se in pridi k misijonu. Vstani, ki spiš, pridi, ogrej se pri ognjišču božje ljubezni, sedaj ko se ti ponuja prilika Pricli k sv. misijonu, poravnaj račun z Bogom, sedaj ko je zlati ča? milosti in usmiljenja. Pridi sedaj, ne boj se našel boš zdravila tudi za najstarejše in najhujše rane; našel boš tolažbo in mir srca v dobro opravljeni spovedi Potem pridi vsak dan k pridigam, iz katerih boš zajemal moč. Pridi k sv obhajilu, da se ti duša okrepi z nebe ško mano. Pridi k misijonu, potoži božjemu Srcu tvojo srčno bol, saj je On dobri pastir, ki ne zapusti zgubljenih ovci Vse je pripravljeno, pridi k vsaki pobožnosti, zjutraj in zvečer, pripelji svoje prijatelje, ki se obotav Ijajo, bodi jim ti dobri angelj in pripelji jih k studencu milosti božje in spoznanja. Pridite k meni vsi, kateff se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vzemite moj jarem na se, in učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen. Moj jarem je sladak in moje breme je lahko.
Dragi bralci A. S., nemški duhovnik Rev. Kazimir Miller nas vse živeče ipestu in izven mesta vabi, da se udeležimo sv. misijona. Slovenci in Hrvati bomo imeli skupno pridigo, Slovaki in Poljaki pa vsaki zase, tako. da se bomo lahko vsi udeležili sv. misijona. Prva sv. maša ob 7:30, druga sv. maša s pridigo ob 8:30. Pridiga zvečer ob 7:45.
Naj še omenim ,da bo to prvi sv. misijon v Ottawi za naš narod. Dragi moji, tako dajmo, da se bomo lepo pripravili' za sv. misijon. Jaz mislim, da se bo vsak od svojega vsakdanjega dela za par ur odtrgal, da bo šel v cerkev. Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi! Pripravimo pot Gospodu, da bomo lepo pripravljeni na duši in na telesu in lepo pristopili k angelski mizi in da bomo vredno prejeli Jezusa v naša srca.
K sklepu pošljem vsem prijateljem in znancem iskren pozdrav!
Frank Žagar.
družil, je deležen njihovega krivičnega početja, ker oni ne vejo, da je Bog na nebesih, ne priznajo, da je Kristus rekel: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je njegovega. Pustimo jih na stran, saj ne vejo, kaj delajo. Glede evropejske mirovne pogodbe vam svetujem: Pomirite se, ako ima-kaj pri -srcu, pa ne dvomite nad avstrijskim cesarjem. Nudi vam se mirovni sklep, stopite na oder, povejte svoje mnenje, ako vas ne zadene usoda kazni zoper razžaljenje časti! Nehajte bobnati razne budalosti in bode mir med narodom. Ako se vam cilj posreči, sreča junaška! Pozdrav-čita-teijem Am. Slovenca.
Naročnik Jos. Simčič.
Pittsburgh, Pa., 5. marca. — Cenjeni mi list Am. Slovenec! Prosim Vas, odstopite mi mal kotiček v svojih predalih! G. Naroda piše v št. 48 obširen članek o Slovenski ligi. Gosp. I. Blat-
Sherlock, Wash. — Ker mi je znano, da ni bilo še nobenega dopisa iz te farmarske naselbine, sem sklenila jaz nekoliko naznaniti. Popred pa moram vprašati cenjenega urednika A. S., če ima še kaj prostora v svojem košu za ta moj dopis? — O delavskih razmerah ne bom razpravljala, ker'tukaj v tej okolici ni tovarn. Pač pa se dobro sporazumemo s tukajšnjimi farmarji, kateri skrbno obdelujejo svoja ravna polja. Zemlja je jako rpdo-vitna v tem kraju. Tukajšnji farmar ji se pečajo eni s poljedelstvom, drugi ^ sadjerejstvom, tretji z živinorej-stvpm i. t. d. Vse se jim obnese do bro. K temu pa tudi pomaga toplo vreme, ker tukaj ni bilo celo zimo nič snega, tudi hude zime ne. Zavladala je zdaj pri nas zelena spomlad, prinesla nam je v prvi pozdrav nežnih vi jolic in drugih raznovrstnih pomladnih cvetlic in nekaj veselih ptičic. Tukaj ni nobenega Slovenca, razen mene Vsakih šest mesecev govorim enkrat sloven- ;ko, to je tudi prehud udarec, kaj? Torej zadostuje za enkrat, bom se že spet kaj oglasila o priložnosti, čeravno sem bolj vajena kuhalnice. kakor pa peresa. Tem potom pozdrav-jam vse znance in prijatelje v Jolietu, posebno pa mojega svaka Franka Kocjana in njegovo družino. Tebi, list, pa mnogo novih naročnikov.
Margareta Plut.
Zimski kašelj ~
kateri se ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega ste vsled kateregakoli vzroka zanemarjali — se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja mala hčerka je imela kašelj 2e od zime. Dali smo ji Severov Balzam za Pljuča in ko smo porabili dve steklenici, je kaSelj popolnoma izginil. Mi imamo Severove Pripravke vedno pri roki in ti so Severov Reeulator, Severov Življenski Balzam. Sovorov Nervo-ton. Severov Želodčni arenčee. Severove Jetrne krogl-jice in Severovo Gothardsko Olje. Vsi ti so izborili pripravki."	Josephine Ratajczak,
24 E. Stantou St., Hudson, Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kašelj, vnetje saP" nika, hripavost in davi«" poskusite Severov Balz«" za Pljufa.
Cena 2i in 50 centov.
Ako ste se prehladi«.
poskusite Severa's Cold and Grip Tablets [SevMOj ve Tablete zoper P«"10 in hripol.
t
Cena 2a
centov-
Spomladanski o]
in enake srbeče kožne bolezni lahko hitro in »sP no odpravi Severa's M" Ointment (Severovo lo zoper kožne bolezni.)
Cena 60 centov.
Severove priprav*«
I #
# #
«
I t
0 *
I
imajo naprodaj lekarnftri
vsepovsodi. Zetova)« Severova. Ako jih »« ® rete dobiti, naročij«® J'u nas.
W. F. SEVERA COCEDJl5wT' I
Iz malega raste velik°|
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite im«" starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
ali Pa
"" ~ , ie P0<1 Naša banka Je *
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ab osebno pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne, nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
S® R liifj
M
MM
<
The
Joliet
Nation*1
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital
robtchaS.c— tf
St. Paul, Minn., 12. marca. — Slavni Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Spodaj podpisani pošiljam denarno nakaznico za $17, ktero vsoto pošljite na župni urad v Podzemlju, pošta Gradac Podzemelj, Kranjsko, Avstrija.
Obenem blagovolile objaviti sledeče vrstice:
"Vera naj za trenutek izostane, to smo že imeli na programu, pa jo bomo še lahko pozneje." Tako misli o-mizje Slovenske Lige v New Yorku. Seveda, ker mu je sv. vera zdavna že deveta briga. Jaz pa kličem vsem pravo vernim rojakom, da brez vere ni napredka, ni sreče, ni blagostanja. Palača brez temelja se zruši, narod brez vere propade. iBrez prave, katoliške vere tudi mi Slovenci ne bomo imeli pravega obstanka, bodimo ligarji ali ne. Zlasti ker ustanovniki Lige so strastni nasprotniki sv. kaioliške vere, kar sledi dan za dnevom iz njihovega časopisja. Zato, ako hočemo koristiti svojemu narodu, bodimo neustraše.n
Ni kruha istega f j^g
ni mogoče do^ti. M0 POSEBNA^ STY A i« Pf'^T. spečemo ravno«p*
KRUH-5C hleb-
Pokosit« g»
... ni ho
m

WKWKifiifiSifiSifiKSIiliWSw:":"---
5 COMMERCIAL
TRUST & RANK SAVINGS
fi---flOF JOLIETI^^^si^
SE PRIPOROČA ZA VSE BanCNEKIi
NADZORNI*'-
—	ur
Herman C. L. Stoli
John^	š
William 3»«f» _ j.Murph*
-..n W**11 »»»»»llfiliMIlillllllRM«"****
URADNIKI
E. J. MURPHY. pr.d»di>ik THEO. R. GERLACH. p>dpr«U*d>*. JOHN T. CLYNE, kuir.
Debr<; ie pt"s rečeni
, V«
ata,s"
la bil« župnik
certo1' o; 3kf ive,«» Tak?
e pra" i in
: G-«
KRANJSKO.
,li rt morati i* naro A o sreč-, nakl'-ti rust riki * iO
siov«11:
revar"' i.)
•5
i {
#
r i
I #
0 . #
#
i
t $
$ » #
I 4 #
I
-i
. Hrvaško-slovenski klub. Dne 4.
februarja je imela v Ljubljani parla-"lentarna komisija hrvaško-slovenske-sa k'uba sejo. Navzoči so bili poslan-j'r dr; Korošec, predsednik komisije, F0n,jelf' dr" Susteršič, Grafenauer o se l • Du,ipiž- Razpravljalo se je narhr' P°litičnih razmerah v mo-Hrod' Z 0zirom na hrvaško-slovenski <), : Soglasno se je izrekla želja,
vorilo SC Skl'Cal državni zbor- G°-Se Je tudi o preskrbljenju prebit; ' ~ Z zivili- katerih bo treba do-
ltl 12 Ogrske.
J? Sv. Oče teden.
za tridnevno premirje Unione" poroča: Sv. Oče
sSo«Ta °bn°viti 'sv°j Podlog voj-
se državam, naj sklenejo ve
sku;
% teden
tridnevno premirje.
Je^zela AdleŠ'Č 6" febf" MobiHzaciJa sP.isda 4 tUd' na®e župnije več go-Poj;v?CV fantov v vojsko. Na prvi
čez 30 r>Cem jul.ija jih je odšl° nekaj V tol l, bi pa seveda več, da Vda ° "aŠih žuP'janov v Ameriki. je ^ > sta mrtva od vseh dva, kolikor
b°jišču°t0V0 Zna"°' Padel je na sev" ter Aril n-'®nda
še koncem avgusta Pena šteySlČ' Posestnik iz Pribinec hiš-prav J' star 31 let, ostavivši 3 bil	otroke. Škoda moža, ki jc
ia Pa :V skrben gospodar. 12. januar-Miha p U.mrl za tifusom v voj. bolnici št. 6, *0zman, posestnik iz Purge h. troka 5 ti 30 let' zaPustivši 2 mala o-'e bil	V VeL Mezeriču. Od
Ze drugič v vojsko. ®8ijju, - - ranjen
>P
ie bil
Prvič j c . ko je bil tretjič v Uri do i,"3 .M# maše S. sept. ob 11. «jen je vP Grodeku blizu Lvova. Rabine kr i"1 k°lku leve "°ge od pU" ■ie šel s °S vendar ne prehudo, oprt lz boja kake pol ure daleč »ici v rpusko. Potem j je J r°deku
ker
Pa je
je ležal v bol-do druzega dne, ko se v Ljubljano. 21. septem-
""odeli, Smrti odlikovana.
fWiškei^°nesrečeneinu ' in
li Vi
pO&
Ha| ra ?nšel domu na dopust — pr-da moža i6"00 ~ za dva meseca. Ško-zapvi 'f ' Je mora! v najlepši starost starii"1 d0m' Ž6n0' otroke in še
Sna:
ttm
Cesar je umrlemu
. stotniku Ferdinandu A-ojaski zaslužni križec 3. raz-,;a'J1)0r~' f'Knum laudis" je podeljen ta4cl v , ,ku Bogomilu Kačiču, ki je V b°J>h s Srbi. -- 2atj •
ret«ika iJe.del° na bojišču padlega u-Pce je ,'n kiparja Paulina iz Radov-razstavlje.aSen kip sv- Jožefa, ki je bil ^ Uročil 1 T radov'j'ški razstavi. Kip D kaplan Cadež za novi dru-
rSt»»iIi«!T V Tržiču- Te dni so ga Uliieh,° SV0Je mesto.
Lep spomin
etnika-ju^k7.
f'Srih k!1--" tUdi na deželi cvete i
, *	. aJ*h v nolni m pri \T nr^i
V
V polni meri. Marsi-Je založil takoj začet-
se
"t d,. Jne
Hi 'me'i ti i . Vlnami- Posebno srečo
Z* Prešič Stenjakoviči z nakupova-
4> ki o-, . Vs'ed malenkostnega
„ krVos?SMe "nel ta ali oni kmet pri
- bil marsikateri pri-. ^IpmI. IJUstlti
seljenih na Bledu, kjer je velika draginja. V Breznici je par družin naseljenih v stari šoli; domačini so do njih izredno dobri. Mnogi gospodarji Poljake preveč izkoriščajo. Dečki, stari po 15 let, morajo delati težka dela, a ne dobijo razen slabe hrane nobene plače; gospodarji pa dobijo še plačo za hrano. Mnogi Poljaki morajo od hudobnih ljudi poslušati očitanja, da Poljaki ne znajo delati, da so "prekleti Poljaki"; nekateri jih celo tepejo. Pri poštarju v Kamnigorici služi 171etni dijak, sin šolskega voditelja v Jaslu, za konjskega hlapca, vozi gnoj in dela na polju.
—	Srebrni zaslužni križec-s krono je prejel Janko Torkar od telefonskega oddelka.. Zaslužil si ga je v prvih bojih za Jagodino. Zvedel je, da naše gorske baterijo niso več zadevale na ono razdaljo ter je iz telefonične centrale na lastno odgovornost obvestil o tem težko artiljerijo, ki je takoj nato poslala Srbom svoje 12 centime-terske krogle. S tem je bil četam naskok zelo olajšan.
—	Od začetka vojske pogrešani vojak 27. dom. pešpolka Andrej Oman iz Vevč se je sedaj oglasil iz ruskega ujetništva. Mnogo neresničnega se je o njem govorilo.
—	V ruskem vojnem ujetništvu se nahajajo rezervhi nadporočnik 97. pešpolka Humbert Maurin od 47. pešpolka pa nadporočnik Oton Schreiber in kadeta Jožef Toros in Ignac Vidic. — iz ruskega ujetništva je pisal praporščak 27. dom. polka Vladimir Pirkovič iz Šiške, o katerem so poročali, da ga pogrešajo.
—	V ujetništvu -so: Avskultant pri dež. sodišču v Ljubljani dr. Tomo Tolazzi, tehnik Miroslav Bernot iz Gorice, nadporočnik Ivan Rigler, učitelj v Semiču.
—	Zanimiva vest o naših rojakih-vojnih ujetnikih na Ruskem. Nemški konzul Shies, ki je bil v Moskvi interniran, piše v Ljubljano: "Soproga nekega inženerja za vodne zgradbe v mestu Čerehov na železniški progi Pe-trograd—Volodga mi je povedala: V Čerehovu je kakih 1800 večinoma avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so deloma zaposleni pri popravljanju kanala. Ta dela nadzorujeta v okraju dotičrie-ga inženerja dva avstrijska častnika: Lilleg in Bedenk ter praporščak Sa-win (?), od katerih sta dva gospoda iz Ljubljane, tretji (a ni gotovo) pa z Visa. Gospodom se dobro godi in tudi nad usodo moštva se ni pritoževati. Nadaljnc notice, ki sem si jih bil napravil, so izgubljene, ker so mi na meji beležnico konfiscirali. Menda še pa prav spominjam, da se nobenemu izmed navedenih treh gospodov še ni bilo posrečilo stopiti v pismeno zvezo z domačimi v domovini." j
—	V gostilnah bo dražje. Iz Ljubljane, 12. febr.: Gostilničarski sesta-
Jis
li fc*«1

stiti žival že v jeseni za ceno tem pijavkam. In
v, 10 da bi U "ečedniki kupčijo? JQ Po.skriiP'0<lajali svinjino sproti, caka ,„ . po '"azilih podstrešjih, " - ve£b°vpijoče

'Ječi
onia
cene. Ti'bo-
^ihV^čevald -ik gl'°ba
rezijski,	kl nimajo 111-
i'a^yolje nit 1 stroškov, se danes ne li,,.,10 Pole,j., Z, 00 odstotki dobička; lja),itvo ' da b°do iznili ubotremu
{Kopo cenah, iz-
It *
-A-v,
m
v i>odn;lljo kapijo
«atii
"Saj
i • 11 e ,,„ -,-Je tudi v Ljubljane u Ub,iai,Sk hj0 pa- da so nave-, "»ora^ "U-VarJi "a vsakdanji Pol, ari' iii
z'vp blago zadnji čas
il^ so reVati kot 'e pijavke, ■ "ni daP», obremenjeni še z ve-
Ni 'ovek
^ li to
8Ploh br
v"ebovpijoče?
kaj
•J vesti?
drugimi režijami.
Ima tak
?«iirna>uV-VOjakov-
C oče
IjMI
S
L
S IZv
r ke h-

s;°jak ~>esti
L*
U
J
H^V 6
l^S^tlf^ v Samarkan-

(iv
K
■	J« .dne 10. febr.
ki opisuje NajVefU"Cev v radovlji-JVCt beguncev '
večjo zalogo moke, žita nek' ki Je bil napovedan za včeraj za f":-- "	' pol 3. uro v gostilni Kavčičevi, se je
vršil ob pol 4. uri popoldne v navzočnosti kakih 50 gostilničarjev in gostil-ničark. Predmet sestanka je bil današnja draginja in kaj naj v tem oziru gostilničarji store. Gosp.' Kavčič je povdarjal, da se je cena živilom izredno podražila in da so gostilničarji,na v-sak način upravičeni, da ali podraže cene jedil ali pa zmanjšajo porcije skoro za polovico, kakor so to že storili dunajski gostilničarji. Končno so po dolgem posvetovanju sklenili, da se zvišajo cene hrani in sicer za 30 odst. Kosilo ki preje veljalo 48 vin., bo sedaj 64 vin., srednje dobro kosilo preje 64 vin., sedaj 80 vin., in kosilo, ki je preje veljalo 80 vin. bo sedaj 96 vin. Te cene naj stopij<5 v veljavo s 15. februarjem. Nadalje se je sklenilo, da se poviša tudi cena pivu in sicer za 2 vin. pri vrčku, kakor hitro zvišajo pivovarne cene pivu. Dosedaj podražila pivo za 2 K le Delniška pivovarna. Ker so se podražile tudi vžigalice, zato ne bo od 15. februarja nič več na gostilniških mizah niti vžigalic niti žobotrebnikov.
—	Pridržanje najstarejših letnikov v črnovojni službi. Na različna vprašanja je c. kr. ministrstvo za domo-branstvo odredilo, da črnovojniki (1872), ki bi pri normalnih razmerah že izstopili iz črnovojne dolžnosti, o-stanejo do končane vojne vrnovojniki, in sicer nejjlede na to, da so najmlajši letniki (1896) po pričetku mobilizacije stopili v črnovojno dolžnost.
—	Gosp. vojni kurat, Andrej Mar-tiiičič se ne pogreša. V tolažbo njegovim znancem bodi povedano, da biva z več svojimi nekdanjimi župljani, Hrenovčani, v Przemyslu, od koder je v januarju poslal po zračni pošti že dvakrat svoj pozdrav. Med drugim piše .doslovno: "Slučajno sem prišel sem in imam sedaj drugo določilo. Zadnjič sem Vam pisal (Przemysl: Grand Hotel) — upam, da ste prejeli. Sem še vedno zdrav in vesel in vršim svoje opravilo, ki je prijetnejše kot je bilo poprej (na bojišču!). Upam, da ste vsi zdravi. Vsaj nekaj ur bi bil rad med Vami, pa je izključeno. Prosim sporočite po teti domov, da sem še zdrav in živ, ker razpolagam mo-nientano s samo eno dopisnico (Flie-gerpost)." Ljubi Bog naj nam čuva
in vrne zdravega z vsemi njegovimi tovariši pred vsem Anton Milharči-čem iz Hruševja št. 25 našega vrlega gospoda Andreja!
—	Iz seznama izgub štev. 121. Nadporočnik Čada Jožef, 79. pp., ranjen; poročnik Čada Karel, 79. pp., ranjen; praporščak Goljevšek Vladimir, 79. pp., ranjen; praporščak Gržina Ladislav, 79. pp., ranjen; praporščak Jaklič Anton, 79. pp., ranjen; nadporočnik Kolar Mihael, 79. pp., ranjen; nadporočnik Stergar Anton, 79. pp. ranjen; poročnik Vedernjak Karel, 79. pp., ranjen.
—	Slovenski častnik pobegnil iz ruskega ujetništva. Iz ruskega ujetništva je pobegnil poročnik domobranskega polka št. 4, Ludovik Zagoričnik, ki je nedavno napisal zanimivo pismo o življenju Slovenskih ujetnikov v ruskem ujetništvu. Poročnik Zagoričnik je prispel v Pekin, kjer je v varstvu našega ondotnega poslaništva.
—	Umrl je v vojaški bolnici v Ljubljani Damjan Koželj, bivši trgovec v Št. Rupertu, brat nadučitelja v Št. Petru pri Novem mestu. Januarja se je vrnil ranjen s severnega bojišča. V bolnici na Vrhniki se ga je lotil še tifus, kateremu je tudi podlegel. Zapustil je ženo in petletno hčerko Vil-mico.
—	Usodna zamenjava. Na postajališču Draga, Herpeljske železnice je neki črnovojnik pomotoma prijel mesto svoje nenabasane puške neko drugo puško, ki je bila nabita. Puška se je izprožila, kroglja je prodrla okno čakalnice in ubila 18 let -starega fanta, enega vojaka pa ranila na tilniku.
—	Umrli so v Ljubljani: Ana Šuš-taršič, zasebna uradnica, 36 let. — Jo-sipina Zor, čevljarjeva hči, 1 mesec. — Fran Čampelj, pešec 27. domobr. pešpolka. — Ivan Vukov, pešec 86. pešpolka. — Barbara Jakše, zasebnica, 75 let. — Stanislav Žulj, rejenec, 9 mesecev. — Fran Zupančič, sin delavca v tobačni tovarni, 4. mesece.
—	Umrl je vsled bolezni, ki jo je dobil na severnem bojišču g. Ivan Golob,' c. kr. štabni narednik pri 20. lovskem bataljonu v Krminu, doma iz Šmarje-te pri Ljubljani.
—	Umrl je 10. februarja na jetiki" strojarski mojster in posestnik Ivan Rupnik v Ljubljani.
—Umrl je v Ptuju 781etni Ferdinand Kummer.
r— Plaz podsul. Iz Železnikov se poroča: Pod Zijavko je Polajnarjevega Toneta s Češnjice podsul plaz in ga vrgel globoko doli v strugo Sore, kjer so ga našli čez dve uri mrtvega.
—	Smrtna kos'a. V Litiji je umrla vdova sodnega kancelista gospa Ema Magolič, rojena Trontelj. — V Gradcu je umrla gospa Ljudmila Buberl, roj. Kobler, rodom iz Litije.
—	Govejega mesa poje vojaštvo v Ljubljani v treh mesecih za četrt milijona kron.
(26.) domobranskega pešpolka Emil Vodopivec, ki je dne 16. januarja s svojo maršstotnijo odšel iz Maribora, ie bil pri nekem boju v Karpatih dne 28. januarja od Rusov ujet.
—	Iz seznama izgub št, 123 in 124. Poročnik Čebul Bruno, 9. lov. bat., 2 stot., iz Beljaka, ponovijo ranjen; praporščak Zamečnik Karel, 32. dom. pp., 1. stot., ranjen; kadet Koschell Karel, 17. pp., 4. stot., iz Celja, ujet v Rusiji; poročnik Premerstein, 30. črnovoj. oddelka, mrtev (umrl 9. decembra 1914 do 1. januarja 1915).
—	Moža zastrupila. V Svobodni pri Celju je perica Jožefa Pečnik svojega moža, ki se je bil ločil od nje radi njenega malovrednega življenja, zvabila na večerjo, kateri je primešala arzeni-ka. Pečnik je čez dva dni umrl. Peč-nikova je upala po moževi smrti dobiti njegove prihranke v znesku 2400 K. Sedaj je že v ječi.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barr, oij« in firnežev. Izvršujejo se vsa tw varska dela ter obešanje stenske«} papirja po nizkih cenah.
KOROŠKO.
—	Ruski ujetniki na Koroškem. "Fr. Stimmen" poročajo, da pride v Železno Kapljo 500 in ravno toliko ruskih ujetnikov v Pliberk.
—	Tatvine na škodo vojaštva. Tatinska družba, ki izrablja vojno v to, da si na škodo vojaštva nagrabi denarja in drugih dobrot, je začela počasi prihajati i na dan v roke pravice. Komaj se je javnost nekoliko pomirila nad slučaji Thaller-Ploebst in Pisk v Beljaku, že je ondi doletela usoda enakovrednega druga. 5. febr. so v ta-mošnjo bolnišnici aretirali ognjičarja Ceplaka 3. gorskega artiljerijskega polka in ga z eskorto odpeljali k vojnemu sodišču na Ogrskem. Istodobno se je v Ceplakovem stanovanju in pri njegovih sorodnikih izvedla hišna preiskava ter se je našlo pri Ceplako-vih 2000 K v denarju in hranilna knjižica, glaseča se na enako visok znesek, kasneje pa v nekem kovčegu še 3000 K. Sodi se, da je Ceplak ta denar prigoljufal pri nakupovanju živine in mesa za vojaštvo na bojnem polju ter nekaj denarja poslal ženi po pošti, ostalo pa prinesel sam, ko se je bolan vrnil z bojišča v bolnišnico.
LChi. Phone 376.
120 Jefferson St
N. W. K9 JO LIST, ILL
P
Jri
WALTER R. PADDOCK.
iADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE, JOLIET,
Chicago tel. 1203.
N. W. telefon 556
Največja zaloga vaakomtalk okrepčil in maxil.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
1210 N. Chicago St.
JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.

r
ŠTAJARSKO
c '«;u •	Tik župne
■ ^ "ri M °bčespoštovani go- 1
Iva Kih t ku> S' Fra»c
<k>l^1V2°7jni SlUŽečih sinov' SCrat v Ga ;27-. lov. p., ki je bil
0r' k, Vrač"a t V1 ranien. ter se v
v Crpor;u V tJ* v b°j- 2-| Vik-
8> 3. t jc ves čas vojne
NSft ^eSPo,d: korporal ,7-
X ^dork,. VOJllc »i oglasil. Man;.aj ve ° njem,
vatijče, eŽbar
»»JU
17
■sporočili Prostak 17. pp. od-v boj. Najstarejši
PP-» ne more iz
s,,lodo k u imal° I'0-izc Prtde sedaj %o brc*dvo„ * Stlri ">'ajše brate, S V C I* »osi'i vojaško S ' Pet v!.s'nov ima g. Pavlič,
12 otroT' ,g0t°vo redek vr,;V' Ce Pa cesar še Jake do 50.
v b
oj.
leta, bi
Sta- n'k dr- Pavlič iz No-
je na-
—	Odlikovanje. Oskrbnik graščinskih posest,ev pri Št. Petru niže Mari bora, gospod Mihael Kovačič, je bil radi zaslug na polju vinogradništva odlikovan od Štajerske kmetijske druž be s spominsko kolajno.
—	Vojni kurat č. g. profesor Koci per se je, kakor poroča, vrnil z gali škega bojišča na začasen dopust t M aribor. Č. g. Kociper je vojni kurat pri 26. domobr. pešpolku in je bil že od početka vojske v Galiciji.
—	Dr. Rosina nevarno Obolel. Mariborski odvetnik dr. Fr. Rosina je nevarno obolel in so ga prepeljali v ša-natorij f Hansa v Gradcu. Od časa znanih aretacij mož ni več prav zdrav.
—	Smrtna kosa. Radeče pri Zidanem mostu, 10. februarja: Danes smo pokopali gdčno. Frančiško Dolinar, svakinjo zagrebškega profesorja g. Benigerja, ki je bil te dni odlikovan z vitežkim redom Franca Jožefa I. — Umrl je v Metliki trgovec g. Maks Požek. — V vrtojbi pri Gorici je umrl bivši župan Josip Nemec.
—	Odlikovanje. Poštni oficiant Fri-de rik Hočevar v Celju, ki je prideljen k 22. divizijskenui brzojavnemu oddelku, je bil za svoje junaško vedenje pred sovražnikom odlikovan s srebrno kolajno 2. razreda.
—	Papirni prtiči v gostilnah in kavarnah. Iz Gradca poročajo: Od 17. febr. nadalje se več ne dovoljujejo v gostilnah in kavarnah gostom platneni prtiči. Deželni zakonik namreč objavlja razglas namestništva, ki odreja,
v
—	Samoumor v Pulju. V Pulju je izvršil samoumor mornarski učitelj Fr. Eiselt.
—Črnovojnik po nesreči ustrelil dva črnovojnika. Dne 7. februarja ob uri popoldne se je zgodila na postaji Oraga, ki leži na progi Trst—Kozini velika nesreča. Črnovojniški vojak Jožef Čač iz Beke občina Ocizla-Kla-nec Istra je iz neprevidnosti ustrelil 171etnega fanta Štefana Mihalič iz Drage in 361etnega Franca Orel iz Vremenskega Britofa v čakalnici on-dotne postaje z enim strelom. Prvi je bil na mestu mrtev, drugega so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je še živel 11 ur. Štefan Mihalič je bil gd ni sin svoje matere vdove, Franc Orel zapušča ženo in dva otroka.
— Ponesrečil je odvetniški kandidat dr. Fr. Irgolič. Ko se je peljal iz Kanala v Gorico na motorju, je pa del med Dolgpnjivo in Solkanom ka kih 6 m globoko pod pot z motorjem vred. Sreča je bila ta, da ni padel med skale. Obležal je in nezavest ni prihajala nanj. K sreči je šel po cesti neki kmet, ki je priskočil doktorju na pomoč. Kmet je doktorju pomagal do Solkana, kjer so ga položili v voz in prepeljali domov. Gospod doktor ima zlomljeno eno rebro.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil g. Herman Ipavecj učitelj na Ciril Metodovi šoli v Trstu. Zadnje pismo je poslal iz Moskve 28. decembra 1914.
HRVATSKO.

Zahteve Madjarov glede bosanske uprave. Madjarski listi zahtevajo, naj se sedanji namestnik načelnika bosanske deželne uprave, Hrvat dr. Man-dič, odstrani in na njegovo mesto imenuje Madjar. "Budapest! Hirlap" se huduje, češ da se glavarji Bosne in Hercegovine tudi po aneksiji vedno jemljejo iz vojaških krogov in da so vedno — Avstrijci! Varešanin da je bil Hrvat, Auffenberg Nemec, Potio-rek Slovenec (!!!), a sedaj da je prišel Sarkotič, zopet Hrvat. Madjarski list je užaljen, da niso mogli najti primernega madjarskega vojaka.
— Sina umoril. Iz Dubrovnika poročajo: V predmestju Martinovič je ustrelil posestnik I. Dedovič v prepiru
naj vporabljajo v gostilnah izključno 1 svojega' 17 letnega sina Ste'fana" z''re P~	ki se morajo po uporabi j volverjem. Dedovič je bil aretovan in
izročen sodišču.
sežgati. Preprečiti nameravajo razširjenje nalezljivih bolezni.
tako
r- Pegasti legar se je pojavil na Vranskem. Doslej imajo ondi en slučaj pegastega legarja.
— Drugokrat izpuščen. G. Simon Pušnik, župan v Črešnovcih, je bil dne 25. januarja od orožnika Preskara na Pragerskem že drugokrat aretiran in odpeljan v Gradec. Dne 7. februarja pa je bil zopet brez zaslišanja izpuščen.
—Nadporočnik Vodopivec v ruskem ujetništvu. Nadporočnik mariborskega
— Nova madžarska šola na Hrvatskem. Kakor se poroča, je otvorilo društvo^"Julian" novo madžarsko ljudsko šolo v Drenju pri Djakovu.
J. P. uimtf
0bsVv"'8oa	Lesu!
trgovec.
Clinton in Denplaines\ 8t». Juliet
gmgnmiiiMBii»iwiBioiHBMgiiiiiimiimiiMnimniii»gii»»iiii»«»«^
| A. NEMANICH, preda. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.bJa^
Mi-'-lW-


Slovenian Liquor Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Uitu. in inkorp. leta 19' 0
1115-17-19 Chicago Si JOLIET, ILL.
Sf
5'
£
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vi^, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Piš-ite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega, zastopnika.
< , ..• . Potovalni zastopnik: Fr. Završnik Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
| Ilirija Gr^tičica v steklenicah iti Baraga
Zdravilno Grenko Vino. ?«siniiiiBinigniiiiiuiiuiiuiiiiiiiiuisiiiuiEBiiiiiiiiinNiiiiaiiiiiiigiK
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330 000 KRON.
V ložen denar ol>i*estiije po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA' OBČINA LJUBLJANSKA C vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAJM IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA» KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANDU NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE t kako drtigo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PQ KATERI banid i Vai denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih tlovensko-angleških knjig a priočenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Skrr.-AngL Slovnic«, Vsakdanji nujgT— ri. Angleška pisav«, Spiiovanje pisem, Kako s« postane dršvrijaa p*, leg največjega Sknr.-AngL in AagL-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike rinlttsaje jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden nateljonM, Cena knjige ▼ platnu trdo veaane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Ampr kflIKki ^IflVPflPf !prebivati Taki so bili razuzdani Sa-fla nekako pod svojo častjo, da bi se lnuiliJIYI VJ1U T Vllvv.j duc.eji in razvajeni pagani (hajdi) so bavila s tem mrčesom. V zdravniških
I še zdaj vsi pozemeljski črvi, kojih Bog
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenskih
katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon : Chicago 1 00.
Naročnina:
Za Združ države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta....$1.4)0
Z« Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj te
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ■e oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na proSnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, III.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, Til., under the act of March 3rd. 1879.
CERKVENI	KOI1DAR.
21.	marca Nedelja	Benedikt, Serap.
22.	" Pondeljek Jedert, dev.; Bazil
23.	" Torek	Viktorijan; Miki.
24.	" Sreda	Marije Dev. 7 žal.
25.	" Četrtek	Oznanje M. D.
26.	" Petek	Emanuel, muč.
27.	" Sobota	Ruperts, bis.
CERKVENI GOVOR ZA TIHO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Velika nesreča, Jezusa izgubiti.	v VOJNI.
Jezus se je skril. Joan. 8, 59.
Danes obhajamo tiho nedeljo, katera se tudi nedelja trpljenja in žalosti, po nekaterih krajih črna nedelja imenuje. K:ij pomenijo te nedelje posebna ime- bile vojne Aleksandra Velikega in Nana? Bliža se nam spomin trpljenja in 1 poleona zelo neznatne? Toda ne pod-
je trebuh (Fil. 3, 19). Sovražniki križa Kristusovega imajo oči, pa ne vidijo, ušesa, pa ne slišijo; njih srce je okamenelo za Jezusa, kako bi Jezus pri njih ostal?
4. Mlačnim, mehkužnim kristija-nom, ki niso za božje kraljestvo mrzli ne goreči. Pri večerji bi radi z Jezusom sedeli, na oljski gori, na Golgati pa ga zapuščajo. V nebesa bi radi prišli, pa le po gladki, široki cesti. Take vojščake Jezus iz svojih ust pljune (Ekriv. razod. 3, 15—17).
"Kdor mene pred ljudmi zataji, njega bom tudi jaz pred Očetom nebeškim" (Mat. 10, 33). Takih mlačnih kristjanov je brez števila po svetu, ki bodo ali so že zgubili Jezusa. In to je največa nesreča; zakaj: "Z Jezusom biti, je sladek raj, brez Jezusa biti, je strašen pekel" (Tom. Kemp.)
• II.
Ko je Kristus na križu umiral, je solnce svoje obličje zakrilo, tema je zemljo pokrivala, hudobnim Judom se je smeh v strah premeni!. Taka žalostna
1.	Tema zmot zakriva um in zastop-nost ljudij, kojim se Jezus skrije z lučjo svojega božjega nauka. Resnica je luč naše duše za večno življenje. "Jaz sem pot, resnica in življenje", veli Jezus (Joan. 14, 6). — Kam so zašli trdovratni Judi, kam neverniki, kam vsi posvetni modrijani? Kam bodo prišli vsi sedanji krivi preroki, zapustivši vsi Jezusa zveličansko vero. "Slepi so in slepce vodijo" (Mat. 15, 14).
2.	Srce takih se v posvetno poželenje potopi, v blato pozemeljsko za-greznejo oni, ki Jezusa zgube. — Srce ni prestol božji, temveč gnezdo hudobij; ljubezen božja in do bližnjega u gasne, le sebična ljubezen ga blodi. Veselje nebes iz takega srca izgine, živi pekel se mu unema in božji mir ga zapusti.
3.	Kjer pri ljudeh Jezusa ni, tudi ni v sili pravega pomočnika. Kako strašno se je godilo Judom, po tem, ko so zdvrgli Jezusa, svojega mesijo. Iskali so odrešenika in ga iščejo, ali ga ne najdejo, kajti so Jezusa zavrgli. Vse to jim je Kristus napovedal (Luk.
19,	41—47). — Tako se bogotajcem in sovražnikom Kristusovim godi. Solnce posvetne sreče se jim otemni, ni pomočnika in silna smrt je njih brezbožnega življenja žalostni konec, pogubljenja večnega pa začetek.
4.	Kjer Jezusa ni, ni v smrtni uri tolažnika. Oni, ki niso v življenja prijatelji Jezusovi, se tudi na smrtni postelji njega boje; in kadar Jezus ,pride, je za take že prepozno. Jezus pride sodit take, kateri se mu niso zveličati dali. "Iskali me boste, pa me ne bote našli; in kjer sem jaz, vi ne morete priti" (Joan. 7, 34).
Konec. Žalostna in vsa objokana je iskala Marija Magdalena ljubega Jezusa, ko ga ni v grobu našla (Joan.
20,	11—16). Tako ga išči tudi ti, krščanska duša, posebno v svetem velikonočnem času. Sprejmi, ohrani Jezusa v grobu svojega srca. "Z Jezusom biti je sladek raj, brez Jezusa biti je strašen pekel". Amen.
Uš v vojni — kakšen komičen kontrast. Kaj ima vendar ta majhna ži-valica opraviti v ogromni vojni, kakor je svet še ni videl in proti kateri so
smrti Jezusove.
Sveta mati katoliška cerkev omiluje svojega ženina Jezusa, ne poje začetnega psalnta pri sv. maši, opušča veselo končanje psalmov: Čast bodi Bogu itd. in zakriva podobe križanega Jezusa po svojih altarjih.
Kaj nam pa današnji sv. evangelij pove? Pripoveda nam-, kako se je u-smiljeni Jezus hudobnim Judom skril, da ie jim je spolnilo njegovo žalostno prerokovanje: "Vi me bote iskali, pa me ne bote našli in bote v svojih grehih umrli."
Ravno tako se vsakemu godi, ki Jezusa izgubi; in takih nesrečnih ljudij je v sedanjih časih sila veliko po svetu. Ne daj Bog te nesreče! Pomislimo torej:
(. Komu se usmiljeni Jezus skrije?
II. Kako se jim godi, pri katerih Jezusa ni?
Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša,
' /. I.
"Prikazala se je dobrota in prijaznost Boga, našega Zveličarja" (Tit. 3, M), Ta prikazen ali prihod Jezusa je bil in bo za nas največa sreča. Jezusa izgubiti, je bila in bo največja nesreča. Oh, naj bi le spoznali, komu se Jezus skrije:
1.	Posvetnežem, kateri se v posvetno kakor krti zarijejo, vse nebeško pa pozabijo, povabljenim gostom podobni, koji niso hoteli priti (Luk. 14, 16-— 24). Takim kupčija več velja, kakor božja beseda, Jezus jim zgine iz spomina in iz srca, kajti jim ni zanj mar.
2.	Napuhnjenim prevzetnežem. Napuh je človeškega uma' črna tema, ki človeku luč zakrije, katera je prišla iz nebes na zemljo (Joan. 3, 19). Prevzetni farizeji so zgubili Jezusa, koje-ga so ponižni ribiči sprejeli. Taka se vsem prevzetnftn glavam po svetu godi (Luk. 10, 21). "Bog je prevzetnim sovražnik" (I. Petr. 5, 5).
3.	Pregrešnim razuzdancem, ki so sužnji hudobije, si sami zapone kujejo iti nočejo biti prosti Kristusovi. Jezus in Belijal ne moreta v jednem srcu
cenjujmo male uši! Ravno najmanjši, mikroskopični stvori so najhujši sovražniki človeštva, hujši nego dread -noughti: bacili nalezljivih bolezni. Tudi uš je sovražnik, ki se ne sme podcenjevati, je zagrizen sovražnik, ki povzroča vojakom marsikatero bridko urico. Je pa obenem uš tudi soudeležena v vsaki vojni in ima v vsaki vojni svojo posebno zgodovino. Zato je zanimivo, če se nekoliko pobrska po tej tlšni zgodovini.
V sedanji vojni nadleguje uš posebno naše in ruske vojake na vzhodnem bojišču. Ima pa ta sovražnik to dobro lastnost, da se nepristransko zajeda v prijatelja in sovražnika. Če pa pogledamo v zgodovino, vidimo, da muke, ki jilp trpe vojaki v sedanji vojni zaradi ušivosti, niso nič proti onemu, kar so delale uši v prejšnjih vojnah, posebno v Napoleonovi vojni leta 1812. Tedaj so bile ruske uši pravi pravcati pogrom za cele polke Napoleonove armade. VVuerttemherški poročnik Suckovv in drugi so opisali nemile učinke teh zajedalcev v oni dobi, ki so bili prava "egiptovska nadloga" bojujočih se vojska.
Jako deprimujoče je vplivala večna srbečica na vojake, ker jim je bilo nemogoče spanje pri stražnih ognjih. Po velikem naporu je vojaku spanec najnujnejša potreba. Sedaj naj si pa človek pomisli skoraj do smrti izmučenega »ojaka, ki paradi uši ne le ne more zaspati, temveč tudi zadremati. Neki častnik je opazil, da ima vse telo ogri-zeno po teh zajedalcih. Neki drug francoski častnik si je pri praskanju izpraskal kos mesa z vratu in bolečina, ki mu jo je prizadevala ta rana, se je zdela mučeniku prava olajšava. Za časa Napoleonovih vojsk so bile razmere take, da je bila telesna čistost sploh nemogoča in mrčes se je pomnožil tako, da se ne da niti popisati. Tedaj ni nihče ušel ušem, pripoveduje Constant, Napoleonov komomik. Uši niso imele niti pred "gospodom sveta'' respekta in so neusmiljeno žrle frau coskega cesarja.
poročilih o oni vojni. nahajamo malo poročil o zatiranju ušjega pogroma, dasiravno ga je vsak udeležnik napoleonske vojne čutil le prekruto na svoji lastni koži.
Energičneje pa so preganjali uši-vost — "pedikulozo" — v nemško-francoski vojni leta 1870—1871. Tako poroča VVeiland, da je bila prva skrb zdravnikov, ki so dobili ranjenca v svoje vrste, da so ga rešili uši. Ranjenca so na posebnem, za to določenem kraju slekli, temeljito očistili, če je bilo mogoče, ga okopali v-Topli vodi in ga potem oblekli v čisto perilo in prenesli v bolnišnico. Vso obleko r.o prenesli na prosto in tam se jc začelo temeljito uničevanje uši.
Delalo se je to na poseben način. Pripravljen je bil pet čevljev širok in prav tako visok lesen zaboj, pokrit s pokrovom in zunaj dobro oblepljen z močnim modrim papirjem, da bi bil tako neprodušen. Na dno zaboja so nalili bencina in so naložili potem vrsto perila, ki so ga tudi polili z bencinom. Ko je bil zaboj poln, so ga pokrili, kolikor mogoče dobro s pokrovom. Uši so ostale tako 72 ur pod učinkom bencinovih parov. Ko so vzeli perilo iz zaboja, je bilo na dnu na debelo mrtvih uši, ki kakor tudi drugi podobni majhni organi ne morejo živeti v bencinovem hlapu. Tako se uničuje mrčes v perilu tudi z desinfekcijskimi in sterilizacijskimi pripravami. V miru se seveda ni treba bati takih zajedalcev in čistost je proti njim najboljša medicina.
Toda ni bilo vedno tako. Bili so časi, ko so uši razvijale pravo grozo. Najstrašnejša smrt, prava legendarna smrt, ki je mogla zadeti ljudi kot strašna božja kazen, je bila smrt po ušeh: uši so jih snedle. Take smrti so baje umrli Herod, Sulla in Filip II., kralj španski. Kakor pri Filipu II. za kazen božjo. Prej se je mislilo, da to strašno bolezen, phthiriasis imenovano, povzroča neka posebna vrsta uši, takoimenovane "bolniške uši", ki se množe strahovito hitro. Toda te vrste uši ni, temveč je navadna tis, ki se ob posebnih pogojih in okoliščinah raz-pladuje posebno naglo, tako zelo, da dobesedno pokriva vse bolnikovo telo, da se zajeda pod kožo v praskah in ranah in se potem ni čuditi, da je bil pogled na take bolnike tako grozen, da zgodovina navaja tako smrt kot najstrašnejšo. Kako je bilo mogoče, da je mogočni španski vladar Filip II., ki ni bil nikdar v vojni, umrl take smrti, je težko umljivo. Pač je moral tu igrati precejšnjo vlogo etiketa, ki ni dovoljevala primernega zdravljenja in pa nevednost tedanjih zdravnikov. Ne smemo namreč pozabiti, da je v tedanjem zdravništvu igralo veliko vlogo tudi babjeverstvo. — "Slovenec".
slanca, zelo važna poročila: splošen mir je zagotovljen. Nemčija je v zadregi glede svojih 42 cm topov, katerih jih je 17 že oddanih, Angleška se boji, da ne bi Nemci zgradili predor pod kanalom, Francosko obliva rdečica pri misli, da bi morala rumene Japonce poklicati na pomoč in Rusijo resno skrbi, da ne bi postala prevelika; car že sedaj ne more svojih državljanov držati v miru, kaj bi počel, če bi jih še več dobil? Torej: splošni mir. Vsak dobi nekaj na račun Avstrijcev in Turkov.
"In mi?" vpraša živinozdravnik.
"O, mi bomo zelo dobro odpravljeni, Giolitti — on je še vedno pravi "Pre-■sidente del consiglio" — je kratko-malo izjavil: Italija bo še enkrat začela vojsko, če ji ne daste, kar zahtevamo" — in nato je moral Buelow popustiti. Dobili bomo: Tridentinsko, Trst, Istro, Dalmacijo, Valono, 12 novih otokov egejskega morja in ureditev mej proti Tunisu in Egiptu."
Splošno začudenje! Kaka kopica! Več kot vse vojskujoče države! In vse to brez vojske! Ta Giolitti —■ to ti je tič, da malo tacih!
V tem pa vpraša učitelj: "Ja, ali Niz za, Korzika, Malta? Ali tega ne dobimo?"
"Je že res," odgovori s pomislekom urednik, "vendar vsega ne moremo na enkrat dobiti. To ostane za prihodnjo nevtraliteto — "Sara per la prossima neutralita"!
Ta satira kaže, da v Italiji tudi nev-traliteti privoščijo nekaj dovtipov.
Zveza Katoliških Slovence«
i
H V AMERIKI
(Slovenian Catholic Leagu^
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Clevelai
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jol«t
Tajnik in duhovni vodja: P. Kaeimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau*' Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., J«liet'
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pis*ia, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence*"' Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
SLOVANSKI DAN V MOSKVI.
KLIC POLJAKOV.
Krakovska "Nowa Reforma" pošilja na naslov Evrope naslednji pretresljiv klic:
"Dvajset milijonov Poljakov je obubožalo, nekaj milijonov jih dobesedno poginja od lakot in mraza. Ne gre samo za posamezno pokrajino, za posamezen del, marveč za cel narod, na vojni popolnoma nedolžen narod, ki preživlja največjo tragedijo in mora doprinašati za Evropo največje žrtve. Na poljskih tleh se bo odločila osoda cele Evrope in morda celega sveta. Evropa se na novo gradi, cel svet se prenareja in vse to se odigrava na naših tleh in zahteva od nas največjih žrtev? Samo še Belgijo je zadela ista osoda. Toda Belgija bi se bila temu lahko izognila, medtem ko smo bili mi popolnoma po nedolžnem zadeti. Kljub
Berolinski listi poročajo iz'Moskve: Dne 24. januarja je bila Moskva središče ruskoslovanskega sveta. Pod pretvezo, da se bo nabiral denar in živila za bedno Srbijo in Črnogoro, so se zbobnale skupaj deputacije vseh slovanskih narodov, ki so šle z zastavami in z demonstrativnimi napisi v slavnostnem sprevodu na kremlski grič. Posrečilo se je celo dobiti poljsko zastopstvo v osebi nekega drugače čisto neznanega gospoda Karpinskega, kakor tudi zastopstvo Ukrajincev. Da, celo doslej neznana narodnost Šlezij-cev je bila zastopana. Na zastavah so bili med drugim napisi: "Križ na Ajo Sofijo!" "V Carigrad!" "Slovani zahtevajo, da vladaj Rusija ob Adriji!" Izraz teh čustev in idej je bil tudi venec, ki 'so ga položili na grob generala Skobeleva. Na grobu Aleksandra III. je imel Gučkov patriotičen govor. Srbski poslanik ,ki je prihitel iz Fetrogra-da, je v svojem govdru izvajal, da srbsko" ljudstvo nima besed, s katerimi bi Rusija izrazilo svojo neizmerno hvaležnost. Zvečer se je vršil slovanski banket. Med drugim se je sprejela resolucija, ki izraža nado, da sedanja vojna ne bo prinesla samo popolnega propada Nemčije, marveč ji bo sledil tudi trajen, trden mir. Rusija pa naj izide iz te vojne teritorialno povečana. — Na drugem mestu je imel knez Ev-gen Trubeckoj predavanje, v katerem je govoril o potrebi duševnega preporoda Rusije, katerega posledica bi bila osvojitev Carigrada. Kot predigra k tem vseslovanskim slavnostim je nedavno v "Novem Vremenu" izšel članek slovitega poblicista Menčikova, v katerem med drugim izvaja: "Želeti bi bilo, da bi Rusija že končno enkrat premagala svoj odpor proti vojnemu plenu in zavzela meje, ki so za njen obstanek nujno potrebne. Če si pokličemo v spomin, da je že knez Vladimir smatral Karpate za <svojo lastnino in je Oleg zasadil svoj ščit na ca-rigrajska vrata, potem moramo vprašati, kakšne so današnje osvojitve? Ali se sme osvoboditev propadajočega armenskega naroda, edinega v turškem
temu vse misli na Belgijo. Nevtralne suženjstvu zdihujočega krščanskega
dežele je ne pozabijo. Amerika prireja zbirke. In' mi? Nas se nihče ne spomni. Za nas se ne zanimajo nevtralne dežele. Amerika ne misli na nas. Ne dovolj, da smo izgubili, moramo gledati, kako naši otroci dan na dan umirajo od mraza in revščine, kako se materam otemnuje um, ker nimajo ničesar, da bi nasitile svoje lačne otroke. Tisoči našega ljudstva nimajo druzega varstva nego podzemeljske jame in gozde, drevesno skorjo za hrano. Tako je v Galiciji, tako v kraljestvu. Žalibog nimamo nobenih zastopnikov v inozemske mčasopisju in vojni poročevalci navadno nič ne pišejo o tej strašili osodi, ker niso ne nas ne naše dežele nikoli preje videli. Videli so jo le po bojih in si mislijo, da pač ni bilo nikoli veliko drugače. Inozemstvo ničesar ne ve in 4ie misli o tem, kaj se godi v naši deželi in kako strašno trpi naše ljudstvo vsled vojne. Nikogar nimamo, ki bi mogel Evropi glasno zaklicati: Pomagajte! Pomagajte! Tu je narod, ki je težko trpel in še trpi za celo Evropo! Pomagajte temu narodu, ki je vreden ppnjoct. kajti stoletja je bil varnostni riSsip Evrope proti barbarskim hordam in danes je ograja, ki vas loči od vseh vojnih strahot!"
SATIRA IZ ITALIJE.
Graška "Tagespost" poroča: Italijanski list "Idea nazionale" jfe priobčil satiro, iz katere se vidi, da so se v Italiji pričeli šaliti z velikim problemom italijanske nevtralitete:
V "Sbafate sul Serio" (očividno izmišljeno ime za kak mali kraj) sede don Ambrozio, učitelj in živinozdravnik Buridano v lekarni in čakajo na tovariše pri kartanju, urednika Refu-
sija od lista "Voce di Sbafate". Končno prihiti urednik ves razburjen; do-Žal je zdravniška veda tedaj smatra- bil je od svojega zaupnika, seveda po-
naroda, smatrati za osvojitev? Mogoče je pač, da pri osvoboditvi Rdeče Ru-sinske Poljske in Armenije ne bomo morali premočno ceremoniel-no postopati s krivo etnografično črto. V politiki in privatnem življenju je prisilna razlastitev dovoljena, če gre za višje državne koristi. Dardanele kot pas turške zemlje so nam popolnoma odveč, nasprotno pa kot dostop našega imperija do brezslednega oceana absolutno potrebne in neobhodne."
KAJ JE POSAMEZNIK? Dve sliki z bojišča.
I.
Naskok je uspel. Zmagovalci so zasadili svoj prapor na pridobljeno pozicijo. Moštvo kliče slava in živio. A zdolaj v zaseki pa zdihuje težko ranjeni vojak. Ko so sanitejci pobirali po vojnem polju ranjence, ga niso nič slišali, zakaj zaseka je bi]a zabrložena in globoka, vojak pa ni mogel klicati na pomoč. Zdaj je zaklical—ali vsled vrvenja ga ni nihče čul. Bržkone bo v zaseki izdihnil, zakaj rana v rebra z bajonetom je težka. — In izdihnil je, revež — ali navsezadnje — kaj je posameznik v vojni?!
II.
Vojaki stoje za okopi nedaleč od rojne črte v krogu. In sredi njih pripenja častnik desetniku hrabrostno svetinjo. V zadnjem naskoku se je desetnik na levem krilu odlikoval. V trenutku, ko je padel stotnik, je sam prevzel poveljstvo in jc z junaškim svojim vodstvom odjenjujočo četo navdal z novim pogumom in srčnostjo, in naskok se jc posrečil, s čimer je rešil središče gotovega poraza. Častnik je imel ob odlikovanju desetnika kratek govor, ki ga je končal z besedami:
"Tu vidite, kaj je posameznik v vojni!"
ii^Bigis&sssifis s SUSHIS s	$
S CENIK MOLITVENIH K ^ NABOŽNIH, PODUČNIH «§5 is IN ZABAVNIH KNJIG SŽ5
tgjj	gn
iSiSHiiHfš katere se dobe v^^f^i
^	Mi
S KNJIGARNI AMER. SLO- gg m VENCA, JOLIET, ILLS. Mi
s	m
ia^fo^ši^HiSiKšiM^S^
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ...................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- '
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Boj tek, v drevo vpreženi vitez.... 20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare .......................25c
čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Zenitne aH svatbine navade in napitnice.... 20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi .......... .30«
Jagnje. — Starček z gore..........30«
Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne «e nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c
2.	ev.: I.Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................SOe
3.	zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stari* zgodovine. Cena ............. 50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest ii 28. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50«
■v zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kinetskega cesarja. Po-
vest iz 16. stoletja. — IV. L'f Povest. — V. Pipa tobaka. & vest. — VI. V vojni krajini.
vest. Cena ...................''
6. zv.: I. Sosedov sin. — II. pravica. — III. Bojim se te. dovinska povest. — V. Pona«)* ni bankovci. Povest iz domaceP življenja. — VI. Kako je Konjev Peter pokoro delal, kfr ' krompir kradel. — VII. črti« jj, življenja političnega agitator)'"^
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren ^ man. — II. Med dvema stolo« , Izviren roman. Cena......•""
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovi^ roman. — II. Moj prijatelj ralec. — III. Sest parov klobas-IV. Po tobaku smrdiš. — v< nitev iz nevoščljivosti. Cen®-
Kanarček, Kresnica. — Kapel'«4 j
gozdu ................ .....
Kirdžali, podonav. povest Kmetijsko gospodarstvo - o, Knez Črni Jurij, osvoboditelj 5 j
je. Zgodov. povest .......''
Kraljičin nečak. Zgodovinska P° ^
Krištof Kolumb in odkrit*. ADj
rike ........................
Koliščina in stepe. Povest —• Kraljica Draga, izvirna poveš
srbskega kr. dvora .......... st
Križem sveta. Zgodovinska P0/^ Kako naj se pišejo zasebna P
Krvna osveta. Povest ........
Lažnjivi Kljukec .......'^i!;
Ljubite svoje sovražnike. * <i
Lurški čudeži .........
Ludevit Hrastar.—Golobček Ludovik, mladi izseljenec Maksimilijan I., cesar m
Marica. Povest .......... . ,.<
Mali vseznalec — Mali vede*--',-
Malo življenje. Povest .....^
Marija hči polkova, zgod. P° Marijina otroka. Povest s
Marjetica. Idila .............
Maron,. krščanski deček......'
Materina žrtev............' ejt
Mati božja dobrega sveta^ P Mati božja na blejskem >tZ.0\\\r Matevž Klander—(Spintu5 , ris. Zgodovina motniškega
Gregelj Koščenina) ......
May, Eri. Povest ........I"... - j,
Mirko Poštenjakovič. P°veS "J
Mlada mornarja. Povest .....
Mladi samotar. Povest •
Mladim srcem ............... :uii»'[
Mlinarjev Janez. Slovenj ' ..!
ali uplemenitba Teharcano	,
i™ _ bukova g°sW J

^hika05'"1
,1
Medvedji lov. — čukovi Močni baron Ravbar.
Mož Simone.........
Mrtvi gostač ........
Na Jutrovem ........
Na preriji. Povest •• Na divjem zapadu
kri*1

Najboljša dedščina.—P1''
Narodne pripovedke v so.......,,
ninah ................
Naseljenci. Povest ■■■■ 'iVjtinj4' Naselnikova hči, cvetlica v.....
Naš Doni ........: " " in P01"''*
Nedolžnost, preganjana .......„.
čana. Povest .......... ....
Nikolaj Zrinski
Nekaj iz ruske zgodovine-•
Nesrečnica. Povest
Nezgoda na Palavanu. r	,
Od Leona do Pija ''''ro'ti 5v. ^
Odgovori na ugovore ^ p0
Pavliha v slov. obleK«. s......,...
Pavlina ............... .....
Pesmarica - Slovenska-. .; Pesmi-Ianko -Pirhil _ Ivan, tursk. suze......
ščanska obitelj.......
Pisana mati ... ■•	, ..•''
Pisanice, pesmi	.......■
Ponižani in	V ^
Poduk	rojakov	aH	Ka	£
Poslednji Mohikanec. r...... ...
Postojnska jama ...............'fjj
pot°p —v;,;;;,;::::"---: i
ki««'
Potovanje v Liliput Povodenj ........;'n zakons^
Pauk zaročencem m ........
Praški Judek ...................
Pred nevihto.nJoveUfnisijon.rJe
Preganjanje
Pregovori, prilik®	.......
Prešeren in aiov». >..■■■ ' Prešernove P°ezl}'ogi Povj«1" ,
Pri Vrbovčevern Gro*	M,h<
Pridni Janezek m huao Prihajač. Povest
in
reki-
ne
Ako bi slučajno tn^ gJ
druge izmed omenf«	^
naročitelj. P^' P poš^ | knjige dospejo, J'n » ;
<	V trgovski *vc. i0f00^
komur.
vsemi knjigotrzci
vsa
to lahko izpolnimo najkrajšem ca«u.
v *ar,kr>c'
"'.i
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIK DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111
ODBOR:
Predsednik........-......George Stomoh, 813 N.ChicagoSt.
Podpredsednik............Stephen Kukur, 1210 N. Broadway
Tajnik.......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 X. Chicago St.
Zapisnikar
Blagajnik...........
Reditelj...'..........
ti
j
i1
John Petric, 309 Indiana St. .........Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Sra j, Jr...............................1109 N. Broadway
Nicholas J. Vmnichar........................1215Summit St.
Jos. M.Grill................................120« N. Broadway
Glasilo: Amerikanski Slovenec.
Geslp: "Vse za vero, dom in narod."
Ta organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-Poro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. saka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati.
Vs
i dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika.
NAZNANILO.
Društvo sv. Družine št. 1, ki je še zdaj glavna Podružnica te organizacije. je na svoji zadnji redni seji sklenilo, da se naj vrši PRVI GL. ZBOR odbora in zastopnikov Podružnic začetkom meseca aprila, ali prihodnjega meseca.
Pred kratkim se je naročilo Podružnicam, da si izvolijo zastopnika za to prvo 'n velepomembno zborovanje te organizacije. Nekatera društva so že Poročala in naznanila imena zastopnika.
^<a tem gl. zboru se bode sestavila konstitucija ali ustava in pravila za to organizacijo, katera se bodo predložila v državi zav. department s prošnjo za Carter. Izvolil se bo tudi stalni gl. odbor.
JOS. KLEPEC, tajnik D. S. D.
lz .SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
°vence. Mislim, da čisti Slovenec ne bo dal prevariti in glavo vtakniti
V rusko zanko.
kat U?te1^' našega slavnega lista A. S., lis"' ^'ovenec se drzne izustiti, da ni ra	Pravoslavno-ruskt? To mo-
x=aki Slovenec pripoznati, po kate-
»ar* P°tU VOzi ta list' da on vam je ^ravnost pokazal, da ga ni za katoli-
m katoliško vero. Dragi Slovenci,
j. «e videli, kako sliko je prinesel
mi ' k1-' Prinesel je sliko bivšega
tiaj U-ra avstrijskega s podpisom, da
v Sl mi Slovenci denemo to sliko
Sl0"laS"° knj'žico- Sramota! Dragi
d enci- to nam je zahvala, ki smo
kotUj P°dP'rali ta nesramni list, to je
za prezent slovenskemu katoliške-
■ l »ior n?rodu- Hvala vam! Sram ga
ca, t . vsakega katoliškega Sloven-
iiesr ateii bo zanaprej podpiral ta
W""1 rU.ski Pravoslavni list G. N.
n0m)ni®ka četa pod slovenskim ime-
jc • al> je vas za slovenski narod? Ali
sVet Za katoliško vero? Ne. Jaz
sPravfm uredniku G- N- da si nai on 'Wei ' t0 s'*ko bivšega ministra, da bo Vojjj Za. sPomin, kedaj je napovedal
v.° "J^ovim bratom Srbom. >ohti Ceta^'* " J« bilo vam vro^e za »las;. V ^vstr'i'> bomo se mi Slovenci Vi^al>.za vas nad Avstrijo? Ne, avstri^L* " vi ne smete korakniti na *t®«ce r bomo se mi Slovenci "'kakor ' ** V3S nad Aystrijo? Ne, ^v«-- ,nc' Nam so odprta vrata v , lr'Jo!	\
Vi p
I.ig4 cjUso-srpci, ali se ta Slovenska r°du> na korist slovenskemu na-&rps(j- e' nikakor ne, ampak ruso-šk0(io c a Slovencem na velikansko dajt ' s'ovenci v Ameriki, pazite, ne
Dra ® Varati! A. S"s; Slovenci v Ameriki, čitatelji

kada
ali e "ar vam P'ide zastopnik G. vtnei nit A V nase'b'no, vi Slo-Potirjj ' 1 ('a ste. blizu njega, nego ga jalca SC ?J sebe' kot se potira izda-« V4m ne ,0JeKa Praga, svoje hiše, da '&'°v«nsk ° JJ'Uska' svoje laži v poštena nieru(ja U . To J'c predhodna opo-S'r°vaše 1 eC1UO v bodoče teh politiških »>u CV razkrinkati in pokazati, da riki iSraP^esetiti v tej zemlji, v Ame-^vati ' Se revolucijonarja ih ne podati s, 2akonom te zemlje, in če ^kaj v ,t,0vati neutralnost, katere se "»eriki ! ,'.držali '»ora. Tukaj v A-fi itiiaj a Poštenih delavcev, kate-
kori S,UŽiti svoj kruh in de,ati 8rPsk0 , ' lc zemlje a ne za veliko-
^edafr°Paganiio-
kateri i.'°<i|edamo na delovanje teh, v°djc j,,0015/0' da se predstavljajo kot Vtrii^j ')1Vak> slovenskega naroda v ^nio . ' "e moremo, da jih ne nazo-
ci. ma '0VCe' mazače' Da- l>l,st°-"'Sa je(|U';iC1 "arodne politike, narod-.'"stva, narodnega ponosa, na-Vtl>ske h ' Pustolovci, mazači slo-to bit; ni°vine. A kaJ h0iicj0 dru-* 'kak eg° Pustolovci in mazači? Ve So'idn žvrstc baze, brez ikako-v« PodiaC Prcmese) brez ikakove zdra-Poinia j brez ikakovega jasnega rHi0 i, atl se narodno politiko, na-^ajo ,et- "ost, kakor se to zdaj
do vod" 2muženci' kateri hočejo, da J^da v »JC 1 1'rvaki slovenskega nasi ° Prvaki1"^'' a "is0 ni 2m0Žni' da
s	A ' v kakovi soseski z župan-
kaJ se drugo veli nego pu-
v i8rajo llT'^' igrali se tako- kakor
KCnske8a U ietaši o bodočnosti slo-d0čeea a z vsako mogočnostjo živ|aPrcdka in razvijanja, bo-v°cati, Se ,'Va zjedinjenja; pripo-
slovenskega naroda, kot to velijo leti četaši, kateri hočejo voditi Slovence v Ameriki. Kaj so to Rusi nam Slovencem obečali! In čemu se Rusi obvezujejo, odgovarjajo z obečanjem diplomacije o idejalih, za katere se ta vojna vodi, dokler je naše bodoče pod-jarmljenje pod Rusijo, da premaga. Čisto in jasno kot solnce pod jasnim nebom, da pustolovci, mazači so le-ti četaši, kateri so se izprčili kot jezen puran, razkričali, češ prvaki slovenskega naroda v Ameriki! A drugo niso nego orodje, s katerim pustolovci in mazači grabijo in otimljejo lete jad-ne nepoštene novine G. N. in C. A., s katerimi ti vodje slovenskega naroda v Ameriki hočejo, da izvršijo svoje pustolovstvo, svoje mazanje na pre-šlosti, današnjosti, bodočnosti slovenskega .naroda, niso drugo nego njihovo pustolovsko mazanje orodje te njihove mazačke novine, s katerimi oni skušajo, da kot pustolovci in mazači izpeljajo atentat na slovensko ime, na slovensko poštenje, na slovenski ponos, na slovensko domovino. Je-li se kedaj dalo v historiji novinarstva, da so novine onega naroda, katerega hočejo da zastopajo, premolčale in zatajile ona vprašanja, katera se tičejo direktno cele bodočnosti, razvitka in života tega naroda? Jeli se kedaj dalo v historiji novinarstva, da so novine jednega naroda, čijega obstanek je v veliki trzavnici in čije jc zlo sojeno, da se zmeraj mora boriti, iznašle v šu-pli hvališčini, da je jeditli idejal, jedini cilj tega nesrečnega naroda, prodavati se, nahitevati se, slikati se v naročaj drugega naroda, kateri molči a nič ne obeča, nič ne daje in naročaja ne odpira, nego samo iztezuje svojo grabežljivo pest, da pograbi, da odtrga, da povleče k sebi in spet k sebi. Jeli se kedaj dalo v historiji novinarstva, da so novine G. N. in C. A., katete hočejo, da zastopajo jeden narod, na život-na prašanja postavljena od tega naroda ne iskale razjasnjenja, ne izprašale resnico? Ne, ni se do zdaj v historiji novinarstva jednega naroda to dogodilo, nego samo slovenski narod mora to sramoto, to pustolovstvo, to mazanje da doživi. Pri nas Slovencih morejo da živijo in se ustijo, češ prvaki — kateri niso še prosti analfabeti, ljudje, katerim bi vse drugo "šikalo" samo pero ne, ljudje, kateri niso nič drugo nego pustolovci in mazači narodnega poštenja, narodne bodočnosti, narodnega ponosa, mazači in pustolovci svoje domovine.
Pozdrav zavednim Slovencem, a tebi, A. S., mnogo novih naročnikov. Kmalu spet kaj več.
John Kočevar.
res veliki učenjaki so, podobni lepi ju-ternji zarji in prelepi zvezdi Danici.
Da bi se pa kakemu učenjaku preveč ne zameril, hočem iz mojega življenja malo kratkočasnico in resnično zgodbico zabilježiti.
Menim, da bo v kratkem preteklo okoli 30 let, ko sva se vozila z očetom od moje žene čez Gorjance v Metliko. Bilo je okoli 2. po polnoči. Videla sva svetle zmotnjavske luči, ki so v temi švigale po šumi. Očeta je bilo najbrž groza. Šele ko se je zdanilo, sem vprašal: "Oče, kaj pravite, kaj so bile one luči?" Oče odgovore: "Vejš ti Janiz, ti neč ne verjameš! Zdaj si se pa sam lahku prepriču, al so cu-pernice al nejso? Jest lab taku rečem; nam so star ledje raki, de tist člouk, kdur v cupernce ne verje, je močnu neumn." Postaranega možička sem poučeval, da take svetle luči se v močvirju iz okuženega zraka skupaj zberejo in se vzdignejo in zopet po zraku v drugo močvirje letijo; tako smo se otroci v šoli učili. Toda mož se ni dal poučiti. Zdaj je revež že skoraj 87 let star; ali še svojo trdi, ali ne več, to mi ni znano, ker naju morje loči.
Ali to kratkočasnico nisem brez namena zapisal. Glejte, vsi brezverski učenjaki so podobni copernicam, ali pravzaprav zmotnjavskim vešatn. Kdor hodi za tako lučjo, zagazi v močvirje. Kdor brezverca posluša, zagazi v časno in večno nesrečo. Kolikor je meni znano, avstrijski cesar je blag človek, 'on je v svojem življenju veliko dobrega storil; lahko pa tudi, da se je pregrešil, saj je človek, kakor smo mi. Če se je pri Ligi govorilo, da bi se taki ljudje pomorili, kakšna učenost je to? Saj niso Slovenci razbojniki. Mi smo podučeni v sveti, v edino pravi in v edino zveličavni katoliški veri. Sveta katoliška vera je pa podobna kot kristal čisti vodi, a visoka učenost brezyerskih učenjakov je podobna črni ih smrdeči gnojnici, in le premislimo, ako taka strupena voda priteče na vrt, kjer žlahtne rožice cve-tejo, kolika škoda! Pa premislimo.— Taka škoda se vsikdar ponavlja, dokler bojo brezverski učenjaki Ligo it-stanavljali. Naši učeniki naj bojo verni. Potem Vam, učenjaki, se spodobi vsa čast in slava. Živeli Slovefici!
J. Culjan.
»i
iS
KAKO SE IMAJO NAŠI FANTJE NA BOJIŠČIH.
(Iz "Slovenca".)
mi
iS

M> Se 1)r {..... -tjcunijciija, pupu-
"aročii. , av'ati, riniti se drugemu
tAA.. kadar ,.. ......	: .,.
k u°Cai Vzc, ar ta dr»«i n« misli v to ^ ']'. nt'8o s pestjo pograbiti,
dr' . H
*ia' k»ter'a ^'^vali izjave in osvoje
i„ Se $ S' misl'jo z nami napraviti
. . 'tla^ai	veli n c u n nnslnlnvpt
tera
eli nego pustolovec
Sc direktno tičejo obstanka
Utica, 1111., 15. marca. — V bližnjem La Salle smo včeraj 14. t. m. spremili v slov. cerkev in potem na pokopališče Antona Dežman. Siromaka je vlak povozil. Bog mu daj večni mir! Z mojo ženo sta bila oba iz jedne vasi doma, iz Strelaca, župnije Šmarješke na Dolenjskem. Pokojnik je pristopil pred dvema mesecema v novo društvo sv. Družine št. 3, pa že je moral umreti. Omenjeni zgled kliče in opominja vse rojake: pristopite v društvo! Tudi rojakinje opominja. — Ne zamudite zlatega časa in pristopite!
Pokojnik sc je 7. marca t. 1. prijazno z nami pomenkoval pri zborovanju o napredku novega društva sv. Družine št. 3. To je bilo njegovo zadnje zborovanje, povsem mirno in prijateljsko.
Toda ravno oni dan v nasprotni sobi je imelo društvo od S. N. P. J. jako viharno sejo. Če se ne motim, se niso mogli napredni bratje zjediniti zastran Lige. Jedna stranka bi rada vodstvo izročila Glasu Naroda. Pa tudi svobodnjaška stranka se sklicuje na visoko učenost, ki jo posedajo največji učenjaki pri tej stranki. Vsaka stranka hoče čast in slavo imeti. Ja, za-
Svojo slovensko kri hočem prelitj za cesarja in domovino.
Ciril Poklenik, doma od Št. Lovrenca nad Mariborom, sedaj prideljen avstrijski trdnjavski artiljeriji, oddalek baterije možnarjev št. 7 pred francosko trdnjavo Calais, piše svojim sta-rišem: — Naznanjam Vam, da sem še zdrav, blato pa je tako, da do kolena gazimo, kot po močvirju. Skoro vsak že ima zmrznjene noge. Mrličev je toliko, da že 4 tedne ležijo nekateri nepokopani. Primanjkuje že prostora, kamor bi jih zagrebli. Če mi ljubi Bog in Devica Marija dasta pomoč, da se še kdaj vidimo, tedaj Vam bom natanko potožil svoje sedanje težave. Če pa me Bog k sebi pokliče, tedaj pa Vas. tudi lahko veseli, da sem se za svojo domovino bojeval. Ponosni smete biti, če bo Vaš Ciril za desarja in domovino svojo slovensko kri prelil. Pozdrave!
Na jugu zorijo oranže in citrone.
Nadtopničar Valentin Kaučič, doma od Sv. Antona v Slov. goricah, nam pošilja z neke jadranske trdnjavice pozdrave od tamošnjih slovenskih topni-čarjev. Kaučič piše: "Ta kraj, kjer smo mi, je izredno lep. V umetnih vrtovih je sedaj trgatev oranž in citron. Imamo zelo milo podnebje. Snega pa še sploh nismo videli. Med skalovjem in na tratah cvetejo različne cvetlice. Anglež in Francoz si ne upata pred naš otok. Pozdrave!"
Slovenski topničarji v boju z Rusi.
Pisal je neki naš fant s Karpatov to-le: Tu v Karpatih smo dannadan v boju. Naj vam nekoliko natančneje opišem boj, ki smo ga imeli dne 17. decembra. Bili smo na planinah, ko smo dobili povelje, da moramo biti pripravljeni. Topničarji z dvema topovoma in nekoliko pehote smo dobili nalogo, da naj gremo na neko višino nekoliko podražit sovražnika. Odšli smo ob petih zjutraj na planine in smo se vedno tako skrivali, da nas sovražnik ni mogel zapaziti. Posrečilo se nam je, da smo prišli popolnoma neo-paženi na vrh, pod katerim je ležalo mestece, koder so taborili sovražniki. Imeli smo na sovražnika krasen pogled. Opazili smo štiri njegove topove, dvanajst voz provijanta in druge stvari. Rusi, ki niso nič hudega slutili, so bili ravno pri kosilu. Kar poči naš prvi top. To vam je bila zmešnjava v vrstah sovražnikov, vse je bežalo naskriž! Eni so hitel^ vprezat vozove za živež, drugi topove, a niso jih mogli odpeljati, ker smo preveč pridno streljali. Razbili smo jim skoraj vse vozove in pobili veliko konj. Pri tem pa nismo gledali, če smo sami dobro zavarovani. Kar poči salva na naši levi strani, potem druga, tretja. Aha, to so bonboni! Bili so nam
Rusi že tako blizu, da smo morali začeti streljati s kartečami. Pa vse ni nič pomagalo. Pustiti smo morali topova in prijeti za karabinerje ter streljati in sekati. A premoč je premoč. Morali smo se umakniti. Kaj pa to-poVa? Bili so pri njih že Rusi. "Nič ne de," je rekel naš nadporočnik, "topova moramo dobiti nazaj, naj velja, kar hoče." In res smo se vrgli z vso silo na sovražnika ter ga pognali po strmem hribu navzdol. Tako smo dobili topova nazaj. Imeli smo topničarji tri ranjence, pehota pa pet mrtvih in petnajst do dvajset ranjencev. Pri pehoti je bila ogrska in rusinska deželna bramba, ki pa ni taka, kakor smo Kranjci. Vjeli smo nekaj Rusov, ter jih seveda odpeljali s seboj. Drugi dan smo se vrnili zopet na planino Naredili smo potem še več takih izletov in vznemirjali sovražnika, kjer smo se vrnili zopet na planino. Naredili smo potem še več takih izletov in vznemirjali sovražnika, kjer smo lc mogli, posebno z našimi gorskimi topovi.
Vse uničeno.
Pijonir Slovenec M. V. piše: Bog nam daj enkrat grozote te vojske prestati". Mislim, da bo ta izkušnja marsikaterega izmed nas spametovala in pripravila do spoznanja, da je Bog nad nami. Kdor moliti ne zna, naj se ra vojsko poda! Tudi jaz nisem bil eden izmed pobožnih, ali tukaj sprevi-dim, da nam je božja pomoč najbolj potrebna. Vojska je grozota za vse ljudi. Žalostno je gledati lačne poljske otročiče, ki si pridejo prosit malo juhe k vojaškim kuhinjem. Uničeno je vse, polja, vasi, ceste, železnice, z eno besedo: vse, posebno tukajšnja proga Krakov—Varšava je čisto raz-streljena in postaje požgane. Kar pa niso mogli uničiti, so pa pokopali, da iščemo, kakor na Hajdini pri Ptuju starine. Včasih, pa redko, imamo veselje tukaj, ko namreč obhajamo jubilej, da se preoblečemo in pošljemo naše tren-kolone iz srajc proti Rusom. Izgledamo kakor gališki ljudje, obraze imamo bolj zamorske, kožo pa bi tudi -.melj, dati za usnje.
Slika iz gališke ceste.
Slovenec računski podčastnik, doma i/. Novega mesta, piše: %
Z ene strani priženo tropo sestradanih in razcapanih ujetih Rusov, kateri v enomer prosijo za kruh, rekoč: "Imaš hleba," ko zagledajo kakega našega vojaka. Od daleč se pa čuje gro-menje topov, pokanje pušk in strojnih pušk. Tu pa tam čuješ nad seboj ro-potalije. Vse se ozira proti nebu, nekateri z daljnogledi; aeroplan ropota.
Po cestah se premikajo dolge kolone po nepopisnem blatu. Ena kolona, obstoječa iz 80 vozov, vozi kruh v bojno črto, druga konzerve in razen pro-vijant, za njo pelje nekaj vojakov trope/ goveje živine, za njo kolona 2 mu-nicijo, potem zopet vojaštvo, ki gre v boj. Ob drugi strani ceste vozi prazna kolona, ki je vozila do bližnje železniške štacije ranjence, za njo par sto ujetih Rusov, za njimi vozovi z orožjem, katero se pobere od padlih vojakov.
Molitev lajša trpljenje.
Topničar P. Kobal z Ježice piše iz Galicije dne 12. januarja 1915:
Z velikim veseljem sem prejel že dolgo pričakovani dar, za katerega se najV'rčneje zahvaljujem. Prejel sem vse v najlepšem redu. Najbolj sem vesel svetinje Matere božje, ki se zlasti v vojni lepo poda na vojakovih prsih". Vesel sem bil pa tudi cigaret, katerih že nisem kadil, odkar sem odšel od doma. Tu nam res nimogoče ničesar kupiti in je treba pač marsikaj potrpeti. Ker imam ravno nekoliko časa, hočem malo opisati, kakor smo se imeli na Božič.
Na dan sv. večera smo cel dan mar-širali; zvečer ob šestih smo prišli v neko vas, ki so jo bile granete in šrap neli vso porušili in zažgali. Našli smo v njej polno mrtvih in ranjenih, večinoma Rusov. Ondi smo se ustavili, da praznujemo sveti večer. Napravili smo, kakor je sedaj že povsod navada, bo žično drpvesce. Ko se je naredila noč, smo si po vojaško zakurili ogenj in posedli krog njega. Vsi smo bili močno utrujeni. Bilo nas je deset — vsi sami Slovenci. Tam smo zmolili vse tri dele sv. rožnega venca, seveda bolj na kratko. Predno smo končali, se je zbralo krog nas polno častnikov, ki so nam pomagali moliti. Seveda smo bili nad tem prizorom globoko ginjeni in skoraj vsak je imel solze v očeh. Potem smo zapeli še par božičnih pesmi.
Nismo še prav končali, ko je prišlo povelje, da moramo naprej. Bilo je pozno ponoči in žalostni smo odrinili naprej. Dež in sneg je padal neprenehoma celo noč. Na sv. dan zjutraj ob sedmih pridemo zopet v neko po-žgano vas; ondi smo se zopet ustavili za par ur. Nato smo šli zopet naprej — celi dan in celo noč. Na sv. Štefana dan smo prišli blizo mesta ... kjer smo še sedaj. In tu smo se prvič, odkar traja vojna, nastanili pod streho! Slabo je za nas in za konje, toda kljub temu smo še skoraj vsi zdravi in se dobro počutimo; smo se pač utrdili -in vsega navadili. Sedaj pa končam, ker me že v roko zebe. Srčen pozdrav vsem skupaj in na svidenje, če Bog da!
Padel ko je pisal svojim staršem pismo.
Iz Šentvida na Dolenjskem nam pišejo: Padel je na severnem bojišču Pepe Grabnar iz Pljuske. Služil je kot rezervist pri 20. lovskem bataljonu. Ravno je hotel pisati svojim staršem in že je napisal naslov in v pismu: Dragi mi vsi skupaj!, ko mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja. Pismo so dobili starši z uradnim obvestilom, da je Pepe Grabnar padel junaške smrti ravno, ko je pisal pismo. Bil je zgled mladeniča in gospodarja. Naj v miru počiva!
Vera daje vojakom pogum.
Vojak A. Marin, doma iz Bosnice v ptujskem okraju, piše pred odhodom na bojišče svojim staršem: Z veseljem in navdušenjem grem na vojsko. Vera v Boga me krepča, da se prav nič ne bojim smrtonosnih krogel. Dragi starši, bodite ponosni in ne žalujte, če boste slišali, da je Vaš sin dal kri za cesarja in domovino. Z Bogom, dragi moji starši, z Bogom, vsi sorodniki, znanci in prijatelji, z Bogom, draga mladina, ki si doma rajala v moji družbi, z Bogom, ti moj dragi in ^mili roj-s'tni dom. Molite za me, da me bo sreča spremljala na bojišču.
Dolgo trpljenje.
Mr. Jos. Kocsis iz Westvilla, 111., je boloval na svojem želodcu trinajst let, predno je našel olajšbo. O tem pripoveduje takole: "Strašno sem trpel na svojem želodcu trinajst let, predno sem našel olajšbo v Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu. Užival sem ga nekaj časa, ker sem se počutil mnogo bolje, ko sem ga zaužil. Lepa hvala. Jos. Kocsis, P. O. Box 2, Westville, 111." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino odločno vpliva na bolan, slab želodec in nede-lavno drobje. Izčisti vam čreva, tako da izgine vzrok bolezni ali slabosti. Tudi okrepi prebavila, osveži slast, o-lajša zapeko in njene zapletljaje. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-
1339 S. Ashland ave., Chicago. * * *
Kadarkoli začutite bolečino v kakem delu svojega telesa, poskusite Triner's Liniment. Nadrgnite ga dobro v kožo in olajšba pride kmalu. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA
padlih, ranjenih in vjetih naših voja* kov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dnu gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je dozdaj navedenih nad S000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterita vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New Yerk.
Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.	lmo—ev. ia.
W. H. KEEGAN
POGREBNI K.
Slovenci v La Salle in okolici: Bk-dar potrebujete pogrebnika m obraMt na to tvrdko ia prepričani bodita, A boste najbolje poitreieni, ker ta aavoi je najboljH ter mnogo 1 eenejV kot dragi
V slučaja potrebe reiilaega voza (ambulance) pokličite na* po l«l*lb nu, ker imo vedno pripravljeni — pr dnevi in ponoči
Ve* delo iamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CJU.
W. H. KEEOAN, Telefona it 100 — viak čas. C or. ta* and Joliet St, La Salta,
Cfci tel 3399.
N. W. taL MBS
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in vreme.
Louis Wise
2M Jackson 8t JOLIBT, XXX.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMOBKI.
Sobe v najem in Lanck Room
Geo. Svetlecich
s PRVI SALUN m S ONKRAJ MOSTA »
»»SSWWS
Chicago Telephone 3861
107 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
DOBRODOŠLI!
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, III.

JPiite "Elk: Brand" pivo
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.



Pisanice in piruhe za Velikonoč
pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim ▼ staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebo-vali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR.
To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrii naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka	__
Amerikanski ^ Slovenec
JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Reference:
Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet Rational Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, IH., Joliet Trust & Savings Bank.

Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)	|ali Koptih, plačujejo jo z zlatom na
Nelka je pa govorila dalje z zaspa- vago. Mogoče je bilo torej upati, da nim, komaj razumljivim glasom: j bodo tudi Arabci z nad Oceana goto-
"Papa pride in tudi ti prideš nekoč ( vo imeli pri sebi to zdravilo. ... kaj ne?"	| "Pojdem," rekel je Stanko, "pojdein
Pri teh mislih je nasmeh razjasnil za Nelko."
njen shujšani obrazček, čez trenotek je pa spet spregovorila, še tišje: "Toda meni je tako hudo..." To rekši je oprla svojo glavico ob ujegovo ramo in pričela plakati, on je pa premagal lastno bolest, pritisnil jo na prsi in odvrnil živahno:
"Nelka, jaz se brez tebe ne vrnem in... in nikakor ne vem, kaj bi brez tebe počel na svetu."
Nastalo je molčanje, med katerim je Nelka spet zaspala. Stanko jo ie nesel k drevesu, toda komaj je stopil v votlino, ko je pritekel Kali s skalne višine in mahaje z rokama začel klicati z razburjenim in prestrašenim o-brazom:
"Veliki gospod, veliki gospod!" r
"Kaj hočeš?", vprašal je Stanko.
Zamorec je pa iztegnil roko, pokazal proti jugu in rekel:
"Dim!"
Stanko je prislonil dlan k očem, in pogledal napeto v pokazani smeri, ter res zagledal v rudečkastem blesku že nizko stoječega solnca steber dima, ki se je dvigal v daljavi med džunglo, med vrhovi še daljših, že precej visokih dveh pogorij.
Kali se je stresel na celem telesu kajti dobro je še pomnil strašno suž-nost pri derviših in bil je' prepričan, da je to njihov taboh. Stanku se je tudi zdelo, da to ne more biti nikdo drug kot Smain in v prvem trenutku se je tudi strašno prestrašil. Še tega je manjkalo! Poleg smrtne bolezni ko pogodbo
Ko je vedno bolj temeljito preudar-jeval cel položaj, je prišel slednjič do zaključka, da bi bilo treba iti tudi, ako bi bil to Smainov oddelek. Spomnil se je, da Smain riajbrže nič ne ve, da so ju pograbili iz Fayuma, ker je zveza med Egiptom in Sudanom popolnoma pretrgana. Fatma se ni mogla ž njim sporazumevati, torej je bilo to ugrab-Ijenje samo njen osebni načrt, katerega je izvršila s pomočjo Hamisa, Ha-digijevega sina, ter Idrisa, Gebhra in obeh Beduincev. Ti ljudje niso nič brigali Smaina že iz tega enostavnega vzroka, ker je med njimi edino poznal le Hamisa, o onih drugih pa ni slišal nikdar v življenju. Njega so zanimali samo lastni otroci in Fatma. Morda je že zahrepenel za njimi in bi se rad k njim vrnil, zlasti ako se je že naveličal Mahdijeve službe. Pri Mahdiju očividno ni naredil dobre kupčije, ako mora, na mesto da bi bil poveljnik velikim vojskam ali načelnik obširne dežele, loviti jetnike Bog ve kje za Fašodo. — "Porečem mu tako-le": — mislil je Stanko — "Ako naju. spraviš v kakšno luko nad Indijskim oceanom in se vrneš z nama v Sgipt, ti bo vlada odpustila vse prestopke, spet se boš združil s Fatmo in z otroci, poleg tega te bo gospod Rawlison naredil bogatina; ako pa ne, ne boš otrok in Fatme videl nikdar več v življenju."
I-n bil je prepričan, da se bo Smain dobro premislil, preden bo odklonil ta-
Nelkine — derviši! in spet sužnost in spet vrnitev v Fašodo ali v Hartum v Mahdijevo pest ali pod Abdullahijev bat. Ako jih vjamejo, umre Nelka prvega dne ,on ostane pa suženj celo življenje. Ako bi pa tudi kdaj zbežal, čemu mu življenje in čemu mu svoboda brez Nelke? Kako bi pogledal v oči očetu ali gospodu Rawlisonu, ako bi jo derviši vrgli po smrti hijenam, on bi pa niti ne mogel povedati, kje je njen grob.
Take misli so mu švigale po glavi kot bliski. Naenkrat je začutil neodo-ljivo željo pogledati Nelko in obrnil se je k drevesu. Med potjo je zapovedal Kaliju, naj ugasne ogenj in nikar ne kuri ponoči, potem je pa šel v votlino.
Nelka ni spala in se je čutila bolje. To je tudi takoj povedala Stanku. ,Sa-ba je ležal pri nji in jo ogreval s svojim velikim .telesom, ona ga je pa lahno gladila po glavi in se nasmehnila
Seveda ni bilo to vse brez nevarnosti, zamoglo bi celo biti pogubno, za-moglo bi pa tudi biti rešilna deska iz te afrikanske povodnji. Stanko se je začel slednjič čuditi, zakaj se je začetkoma tako prestrašil pri misli, da bi se zamogel srečati s Smainom — in, ker se je šlo za naglo pomoč za Nelko, sklenil je odriniti še v tej noči.
Toda bilo je lažje skleniti, kakor pa izvršiti. Nekaj drugega je sedeti ponoči v džungli pri dobrem ognju za trnjevo zeribo, nekaj drugega pa, hoditi v temi med visoko travo, kjer hodi o tem času na lov lev, panter in leopard, ne govoreč o hijenah in šakalih. Toda deček se je spomnil besed mladega zamorca, ko je šel ponoči iskat Sabo in je vrnivši se povedal: "Kali se bati, toda iti." In ponovil je tO sam sebi: "Bom se bal, toda pojdem".
Počakal je samo, da je izšel mesec, kajti noč je bila izvanredno temna in
kadar je hlastnil z gobcem po drobne šele ko je džungla porrebrela od me-praške trhlja-di, ki so se zibali v svetli sečnega bleska, je poklical Kalija in drži. katero sp tvorili v drevesu zadnji rekel:
žarki zahajajočega solnca. Bila je o- "Kali. vzemi Sabo v drevo, zapri čividno boljše volje, k;'jti za trenotek vhod s trnjem in' skrbitJ oba z Meo sc je obrnila s precej veselim obrazom za deklico, kot za oko v glavi, jaz poj-k Stanku:	| dem pa pogledat, kakšni ljudje so tam
"Morebiti pa ne umrjem?"	v onem taborišču."
"Gotovo ne umrješ," odvrnil je Stan ' "Veliki gospod vzeti s seboj Kalija ko. "Ako se po drugem napadu po- in puško ki ubija hude zverine. Kali čutiš močnejša, tretji nikakor ne pri- ne ostati!"
de ■•	| "Ostaneš!" rekel je Stanko odločno.
Ona je pa začela grbančiti obrvi, "in jaz ti prepovem, da bi šel z mano." kakor da bi nekaj premišljevala, ter jc 1 Potem je trenotek obmolknil, nato nikla:	I pa spregovoril z nekoliko trepetajočim
"Ako bi imela oni grenki prašek, ki glasom: mi je tako dobro storil- po ti-ti noči z "Kali, ti si zvest in razumem, torej \ levi, — veš? — bi mi niti na misel ne upam. da boš izpolnil, kar ti povem:] prišlo umreti, niti toliko!"	ko bi se jaz ne vrnil, a deklica bi umr-
In-pokazala jc na prstu, kako malo la, pusti jo v drevesu, okrog drevesa 1>: v tem slučaju mislila na smrt.	pa postavi visoko zeribo, a v skorjo
"Ah!" odvrnil je Stanko, "ne vem, drevesa vreži takšenle velik znak." kaj bi da! za prašek kinine."	i In vzel je dva bambusa, ter ju po-
ln mislil je, kako bi, ako bi je imel loži) navskriž. dovolj, pogostil Nelko, če tudi z dve- Nato jc govoril dalje: ma praškoma naenkrat, potem bi jo pa "Ako pa bibi ne umrje, jaz se pa ne zavil x plet, posadil pred sabo na ko- povrnem, v tem slučaju pazi nanjo in nja in odrinil takoj proti nasprotni služi ji zvesto, potem jo pa pelji k svo-strani, kot se je nahajalo taborišče jemu ljudstvu in povej vojevnikom dervišev.	j Vahima, naj gredo z njo -vedno proti
.Medtem je zašlo solnce in džungla vzhodu do velikega morja. Tam bote, se je naenkrat potopila v temo.	j dobili bele ljudi, ki vam bodo dali mno !
Deklica je govorila še kake pol. tire, go pušk, smodnika, nakitja, drota in Stanko je pa premišljeval dalje o der- j toliko platna, kolikor boste zamogli j viših in o kiuini. Izmučena, toda iz-1 nesti. Si razumel?" vanredma iznajdljiva njegova glava jej Mladi zamorec se je pa vrgel pred začeta delovati in tvoriti načrte, enega njim na kolena, objel njegove noge •drzne j šega in pogumnejšega od dru- in ponavljal žalostno: gega. Najprej je začel premišljevati, "O bvana kubva! vrniti, vrniti, vrče ta dim na južni strani prihaja v res- niti!"
niči iz Smainovega tabora. Mogoče Stanka je ganila ta zvestoba zada bi to bili derviši, zamogli bi pa tudi morskega dečka, približal se mu je, biti Arabci z nad bregov Oceana, kij položil mu roko na glavo in rekel:
-,o prirejali velike pohode v globino celine po slonovo kost in po sužnje Ti niso imeli nič skupnega z derviši, ki so jim kvarili trgovino. Mogoče tudi, da bi bil to tabor Abesincev, ali pa kakšna pogorska zamorska vasica, ka kamor še niso prišli roparji ljudij. Ali bi ne kazalo, da -e o tem prepričam?
Arabci iz Zanzibara, iz okolice Ba-gaiuoio, iz Vitu in iz Bonibazi, in sploh s pobrežja Oceana so bili ljudje, ki so se neprenehoma 'sreča vali z Evropejci, torej kdo ve, če bi ju za veliko nagrado ne hoteli peljati h kateri izmed najbližjih morskih luk. Stanko je dobro vedel, da zamore obljubiti tako nagrado in da bodo verjeli njegovi obljubi. Prišla mu je še tudi druga misel, ki ga je živo pretresla. Vedel je, da v Kartuniu, zlasti pa v Nubiji trpe tiuli derviši skoraj istotako kot Evropejci na mrzli in tudi ti se zdravijo s kinino, katero jemljejo Evropejcem, ali pa, če jo dobe pri renegatih Grkih
Bog naj
' "Pojdi v drevo, Kali in te blagoslovi!"
Ko je ostal sam, je še nekoliko pomislil, če bi ne bilo dobro vzeti s sabo osla. Bilo bi varnejše, kajti levi v Afriki, kakor tudi tigri v Indiji, ako srečajo človeka jahajočega konja ali osla, vržejo se vedno na žival a ne na člbveka. Toda stavil si je vprašanje, kdo bi v tem slučaju nosil Nelkin šotor in kako bi ona sama potovala? Nato je takoj opustil misel, da bi vzel s sabo osla, ter se je peš spustil v džun-glo.
Mesec je priplaval že visoko na nebo in radi tega je postalo veliko bolj jasno. Vendar so se pričele težave takoj, ko se je deček spustil v travo, ki je zrastla že tako visoko, da bi se človek na konju zamogel v nji skriti. Celo podnevi ni bilo v nji korak pred sabo ničesar videti, kaj pa šele ponoči, ko je razsvetljeval mesec samo površino, spodaj je bilo pa vse pogreznje-
no v globoko senco. Pri takih razmerah je lahko zgrešiti pot in vrteti se v krogu, namesto da bi šel naprej. Stanko si je pa dajal poguma z mislijo, prvič, da je taborišče, h kateremu je šel, bilo oddaljeno od skale, največ tri ali štiri angleške milje, drugič pa, da se je dim prikazal med vrhunci dveh precej visokih gričev. — Torej ni bilo lahko zgrešiti pota, da je le gledal vedno na ona dva griča. Toda trava, mimoze in akacije so mu vse zaslanja-!e. K sreči je zadel od časa do časa na kopico termidov, visoko vča.sih dvajset črevljev in čez. Stanko je pod vsako kopico previdno nastavil puško, potem splezal na vrhunec — in, ko je pogledal ona dva grička, ki sta se za-risavala črno na ozadju neba, splezal je spet doli in šel dalje.
Strah ga je samo bilo pri mislih, kaj bo, ako oblaki zagrnejo mesec in nebo, kajti v tem slučaju bi bil kakor pod zemljo. Toda to ni bila edina nevarnost. Džungla je ponoči, ko se v tišini sliši vsak odmev, vsak korak in skoraj vsak šum, katerega povzroča golazen, plazeča se med travo, naravnost strašna. Nad njo se dviga strah in groza. Stanko je moral paziti na vse, poslušati in čuvati, gledati na vse strani, kakor da bi imel glavo na peresu, puško pa v vsaki sekundi pripravljeno za strel. Vsak trenotek se mu je zdelo, da se nekaj bliža, plazi k njemu, preži potuhnjeno. Včasih je zaslišal šumečo travo in naglo teptanje bežečih živali. Prišlo mu je na misel, da je preplašil antilope, ki, dasiravno postavijo straže, vendar spe jako čuj-no, ker vedo, da marsikak rumen lovec lovi ob tej uri v temi. Tu se pa dviga velika črna senca pod mrežasto akacijo. Morda je to skala, morda pa tiidi nosorožec ali bivol, ki zamore vsak čas zavohati človeka, se vzdra-miti iz svojega spanja in se takoj spustiti proti njemu. Tam zopet pod črnim grmom vidi dve bliščeči točki. Hej! puško k obrazu! To ni lev! Ne!
Prazen strah! To so svetlikajoče se žuželke, kajti eno svetilo se dviga kvišku in leti nad travo, kot poševno padajoča zvezda.
Stanko je splezal na termite včasih tudi zato, da bi si otrl s čela mrzli pot. se oddahnil, in počakal, dokler se mu nq pomiri nemirno bijoče srce. Pri tem je bil že tako utrujen, da je komaj stal na nogah.
Toda- šel je naprej, ker ga je gnala misel, da mora rešiti Nelko. Čez dve uri je prišel na svet, ki je bil gosto obsejan s kamenjem, trava je bila niž-jain bilo je dosti bolj vidno. Oba griča sta se zarisavala v enaki daljavi, kot poprej; zato se je pa bližje vlekel skalni rob, za katerim se je dvigal drugi še višji, oba sta pa'očividno oklepala neko dolino ali sotesko, podobno oni, kjer je bil zaprt King.
Naenkrat je kašnih tristo ali štiristo korakov na desno zagledal na skalni steni rožni odsev plamena.
Nato je obstal. Srce mu je tako tolklo, da malo da ga ni sam slišal v nočni tišini. Koga bo zagledal tam doli? Arabce iz vzhodnih pobrežij? Smainove derviše ali divje zamorce, ki so zapustili rodne vasice in se skrivajo pred derviši v nepristopnih gorskih kotlinah? Ali bo našel smrt, ali sužnost, ali rešitev za Nelko?
Treba se je bilo prepričati. Umakniti se ni več riiogel in ni hotel. Čez nekaj trenotkov je začel tiho lezti v smeri proti ognju šel je kolikor .mogoče tiho in zacjrževal sapo v prsih. Ko je prešel kakšnih sto korakov je nepričakovano zaslišal od strani džungle prskanje konj — ter se je zopet ustavil. Pri mesečni svetlobi jih je naštel pet. Za derviše je bilo to premalo, toda sumil je, da so drugi morda skriti v visoki travi. Čudil se je samo, da ni pri njih nobene straže in da te straže ne kurijo- ognja na višini,, da bi strašili divje zveri. Toda zahvalil je Boga, da je bilo tako, ker je lahko ne-opažen lezel dalje.
Blesk na skalah je postajal vedno izrazitejši, preden je preteklo četrt ure, je stal Stanko na prostoru, kj.-r je bila nasproti stoječa skala liajsilneje razsvetljena, kar je bilo dokaz, da mora pod njo goreti ogenj.
Plazeč se , počasi naprej, je dospel na rob skale in pogledal doli.
Prvo, kar 11111 jc padlo v oči, je bil velik šotor; pod šotorom je stala platnena vojaška postelja, ha nji je pa ležal človek, oblečen v belo evropejsko obleko.	r
Majhen, morda dvanajstleten zamorec je nalagal suho gorivo na ogenj, ki je osvetljeval skalno steno in gručo zamorcev, spečih pod njo po obeh stra neh šotora.
Stanko se je spustil j takoj doli po strmini 11a dno soteske.
XXX.
Nekaj časa ni mogel od izmučenja in vznemirjenja izpregovoriti niti besedice in težko sopeč je stal pred človekom, ki-je ležal na postelji in molče gledal 11a prišleca, poln začudenja in skoraj izven sebe.
Slednjič je zaklical:
"Nasibu, si ti?"
"Jaz sem, gospod" — odvrnil je mali zamorec.
"Ali vidiš koga in ali stoji kdo pred mano?"
Preden je pa deček mogel odgovoriti, je Stanko prišel k sebi:
"Gospod," — je rekel, — "imenujem se Stanislav Tarkowski. Zbežala sva z malo Miss Rawlison iz sužnosti pri derviših in skrivava se v džungli. Toda Nelka je težko bolna, torej te prosim, da ji poinoreš."
Neznanec jc še nekaj časa gledal in (Nadaljevanje 11a 7. strani.)
The Will County National Sank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne olor ter pošilja denar na vse dele svet«
Kapital in preostanek $300,00u.0>"-
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedbul HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 809.
mihael kochevap
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, F*
Frank Lopartz
40» Ohio Street JOLIET

Zavarovanje
proti požaru, mala in re-lika posoj'ila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
JOHN
N. W. Phon* 348
Stefanich
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
»15 N. Scott St., Joliet, III.
i Oscar J. Stephen 1
Če boš kupoval od nas, ti bomo v*1 lej postregli z najnižjimi tržnimi w* nami. Mi imamo v zalogi vsakovr^*
nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mtUc trdi les, lath, cederne stebra, d«»k * | šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplai»t» blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, ogtali » pri nas in oglej si našo zalogo! M** bomo zadovoljili in ti prihranili
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard M DES PLAINES IN CLINTON STl
Sobe 801 in 892 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVIM NOTAB
S

STAHA
GOSTILNA
-^—_
NAJBOLJŠA # POSTREŽBA.
Kupuje in prodaja zemljišča
W. J BRADY
ADVOKAT.
Pogojuje denar m prodaja
Orpheum Theatre Building. JOLIET. ILL.
gl v mestu in na deželi, ijj Zavaruje hiše in pohištva pro- iu| jgj ti ognju, nevihti ali drugi po- £ S škodbi.	m
Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. ŠR
___________..;__m
Govori nemško in angleško. M
TROST &KRET7
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno sc prodajajo povsod, na debelo pa na
101 Jefferaou Street
Joliet. R1
\mmmmmm
Chicago Phoiu 8S66
JOS. KUHAR
MESNICAiti GROCERIJA
SE PRIPOROČAM. 120 Moen Are. Rockdale, Illinois
Garmey, Wood & Leuno»
ADVOKATI. Joliet National Bank BMfr Oba tel. 891.	JOLIET, U*

—————1 ' ■■"'--
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson St*-
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZi
au muh a wx&u tafeN to mvCT*
revmatemu	slabostih » ^^^^.ct!«
hrc5jcct	h.jučnd-1 in pwhh
bolesti » kolku mrazenju . životu
bolestih » Členkih vnetju oprsNB m®® nevralgiji protinu prehlajenju
otrplosti hs1c	bolestih . ledjih
slabotnem križu bolestih t ksjžu hudem ka&ju
mm
;vc\V,V;

Varčevanje.
■siki. s
»lii SIS
TRINER'5
elixir
BITTER-W1HE
<m
J/A
TRINEROVO
HO|KEJV1NO
"""•T^tvrtd fe/J0$EPH TRINER SAsWawd Ave.
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-j Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi, in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa. Varčujte is svojim zdravjem bolj kot^s denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine < in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV
ŽELODČNEGA KATARA,
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da se gaj oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo brczj motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluje- ■
V VSEH LEKARNAH
CENA $1-00.
. Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za ma| jšice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. Cetl 125c in SOe, po pošti 35 in 60c.
i
»»»»»»»SKifiKiliifiSifiifiSiiliSSSilISSSSI
JOSEPH TRINER,
^ ^^IZDELOVATELJ.^__
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, IL1'
*JKWW »Sfi Si » SR IffS Sffi SffS SVi SK SK £ii !ffi SffS Bi » « « M« « «
R ■
■
m
R R R
R
R
S R R R R R R R R R
R
R
R
R R
R
Učite svojo deco slovensko
1 »
moliti in citati
»z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
■SIR—
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
* **»»!« K S Kffi Sfi iS S	S
5
m s
ss
s
*
s
6
s
s
K
S
S W Si
s
K S
55;
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
w. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
S
DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rodeče vino:
6 gal............$ 5.50
10 gal............ 8.00
^od> 25 gal........... i6.5o
6od. 50 gal...........30.00
t -Delaware belo vino, sod, 10 galonor, $13.00. Sod 25 galonov, «6.00. sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Po'noma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal.......,......$7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod, 25 gal............24.00
Sod, 50 gal...........42.50
M.
°ney Order.


Ljudska banka
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
"a 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'»mmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmBmmmmmBmmmmmmmmmmrnmmmmmmmgmmšm^
*>*• '-smsssmssmakwisnwofs
SLWNOZNAWI
^lOVhNSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Clm več ga piješ tembolj so li priljubi.
h\t
£ tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^hlopiyo
T° so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
^ Scntf	i.iioi 1
»13
^lef,
Joliet, 111
°ni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, \V. 344
trepapl z očmi, potem si je pa z roko otrl čelo:
"Slišim, ne samo vidim," —- rekel je sam sebi. — "Ali so to sanje!... Kaj? Pomoč? Jaz sam potrebujem pomoči. Jaz sem ranjen."
Naenkrat je pa, kakor da bi otresel prikazni sanj ali omamljenja, pogledal bolj zavestno in z bleskom radosti v očeh, je odvrnil:
"Beli deček!.. . še vidim belega človeka!... Pozdravljen, kdorkoli si. Govoril si o neki bolnici? Kaj želiš od mene?"
Stanko je ponovil, da je ta bolnica Nelka, hčerka gosp. Ravvlisona, enega izmed ravnateljev Sueškega prekopa, da jo je že dvakrat napadla mrzlica, in morala bo umreti, ako ne dobi kinina, da jo zavaruje pred tretjim napadom.
"Dva napada — to je slabo!" — odvrnil je neznanec. "Toda kinina ti za-morem dati, kolikor hočeš. Imam je še nekaj zavitkov, ki so meni že popolnoma nepotrebni,"
S temi besedami je rekel malemu Nasibu, naj mu da veliko medeno škat-Ijo, ki je bila očividno popotna apoteka, vzel je iz nje dva velika zavitka, napolnjena z belimi praški in jo izročil Stanku.
"To je polovica tega, kar imam. Zadostovati mora za celo leto..."
Stanko bi najraje zakričal od veselja ter se mu je pričel zahvaljevati s takim navdušenjem, kakor da bi mu šlo za lastno življenje.
Neznanec je pa parkrat pokimal z glavo in rekel i
"Dobro, dobro. Imenujem se Linde in sem Švicar iz Curiha... Pred dvema dnevoma sem imel nesrečo; ranil me je težko divji mrjasec mdiri." Nato se je obrnil k črnemu dečku: "Nasibu, nabaši mi fajfo." Potem pa k Stanku: "Ponoči imam vedno silnej.šo vročico in nekoliko se mi blede v glavi. Toda fajfa razjasni moje misli. Govoril si torej, da ste zbežali iz vjetništva pri derviših in da se skrivate v džungli. Tako?"
"Da, gospod, tako sem rekel." "Kaj pa nameravate?" "Zbežati v Abesinijo." "Padli boste v roke Mahdijcev, katerih oddelki se potikajo po celem obmejnem prostoru."
"Toda ne moremo storiti nič drugega."
"Ah! Pred mesecem bi vam še mogel pomagati. Zdaj sem pa sam odvisen samo od milosti božje in od tega črnega dečka."
Stanko je pogledal nanj začudeno:
"Kaj pa ta tabor?"
"To je tabor smrti."
"Kaj pa ti zamorci?"
"Ti zamorci spe in se ne bodo zbudili nikdar več."
"Ne razumem..."
"Ti so bolni na spalni bolezni. To so ljudje z nad Velikih jezerov, kjer ta bolezen neprenehoma razsaja, in zboleli so na nji vsi, kar jih ni že poprej pomrlo za kozami. Ostal mi je samo ta deček..."
Stanko se je šele sedaj začudil, da se takrat, ko je priplezal v sotesko, noben zamorec ni zbudil, da, niti zganil, in da so med tem pogovorom vsi spali: eni z glavami naslonjenimi na skale, drugi povešenimi na prsi.
"Spe in se ne bodo več zbudili?" — vprašal je, kakor da bi še ne razumel, kar je slišal.
Linde je pa rekel:
"Ah, ta Afrika je mrtvašnica!..."
Nadaljnje besede je pa pretrgalo pe-ketanje konj, ki so se nečesa prestrašili v džungli in pritekli z zvezanimi nogami na rob doline, da bi bili bližje ljudem in ognju.
"To ni nič, to so konji!" — izpre-govoril je zopet Švicar. — "Vzel sem jih Mahdijcem ,katere sem potolkel pred nekaj tedni. Bilo jih je kakšnih tristo ali še več. Imeli so večinoma sulice, moji ljudje pa remingtonc, ki stoje zdaj tam pod steno brez vsake koristi. Ako potrebuješ orožja ali nabojev, vzemi kolikor hočeš... Vzemi tudi konja; ž njim se boš hitreje vrnil k svoji bolnici... Koliko ima let?"
"Osem" — odvrnil je Stanko.
"To je še otrok..., naj ti da Nasibu zanjo čaja, riža, kave in vina..), vzemi kar hočeš iz zaloge, jutri pa pridi po druge reči."
"Vrnem se gotovo, da bi se Vam še enkrat zahvalil iz celega srca in Vahi kaj pomogel, ako je mogoče."
Linde je pa rekel:
"Prijetno je vsaj pogledati na evro-pejski obraz. Ako prideš bolj zgodaj, bom bolj pri zavesti. Zdaj me je zopet prijela vročica, kajti vidim te podvojenega. Ali stojita dva pri meni? Ne!... Vem, da si sam in da je to samo vročica... Ah, ta Afrika!..."
In zaprl je oči.
Četrt ure pozneje je odrinil Stanko nazaj iz tega čudnega tabora spanja in smrti, toda zdaj je bil na konju. Noč je bila še globoka, toda on se ni več brigal za nobeno nevarnost, na katero bi zamogel zadeti v visoki travi. Držal sc jc pa bližje reke, ker je menil, da sc morata obe soteski nahajati nad njo. Vračati se je bilo znatno lažje, ker je v nočni tišini že oddalee slišal bobnenje vodopada, poleg tega so sc pa tudi oblaki razpršili na zahodni strani neba in poleg meseca so močno svetile tudi južne zvezde. Deček je zbadal konja s konjcPširokil^ arabskih stremen in letel kot veter, misleč sam pri sebi: "Kaj mi mar levi in pantri! — saj imam kinino za Nelkol" in neprenehoma se je dotikal z roko zavit-
kov, kakor da bi se hotel prepričati, če jo ima zares in če ni bilo vse to samo sanje. Različne misli in slike so mu šle po glavi. Videl je ranjenega Švi-carjja, do katerega je občutil veliko hvaležnost in ki se mu je smilil toliko bolj od srca, ker ga je med razgovorom začetkoma smatral za norca; videl je majhnega Nasibu z glavo okroglo, kot krogla in vrste spečih "pa-gazih", in cevi ob skale oprtih reming-tonov, ki so se bliščale pri ognju. Bil je prepričan, da se je bitva, katero je omenil Linde, vršila s Smainovim oddelkom — in čuden občutek je imel pri misli, da je morda Smain bil ubit v boju."
Te slike so se mu mešale z neprestano' mislijo na Nelko. Predstavljal si je, kako se bo začudila, ko bo zagledala zjutraj cel zavitek kinine in smatrala ga bo morda za čudodelca. "Ah," rekel je — "ako bi se bil zbal in bi ne bil šel prepričat se odkod prihaja ta dim, ne mogel bi si tega odpustiti celo življenje,"
Po preteku slabe ure je bobnenje vodopada postalo popolnoma izrazito, iz regljanja žab je pa sklepal Stanki, da je že blizu razliva, kjer je 'Streljal poprej vodne ptiče.
Pri mesečnem svitu je spoznal celo od daleč nad njim stoječe drevje. Zdaj je moral biti bolj previden, kajti k o-nemu razlivu so prihajale pit vsakovrstne živali iz okolice in on je moral na vsak način mimo, ker so drugje bregi reke bili strmi in težko pristopni. Toda bilo je že pozno in roparji so se po nočnem lovu brez dvoma že umaknili v skalne jame. Konj je nekoliko hropel, ko je zagledal sveže sledove levov in pantrov, toda Stanko je prešel srečno in trenotek pozneje je zagledal na skalni višini črno, veliko postavo "Krakov". Prvič v Afriki je imel tako čustvo, kakor da bi bil prišel domov.
Mislil je, da bado vsi spali, toda ni mislil na Sabo, ki je pričel tako lajati, da bi zbudil celo mrliča. Kali je bil tudi v trenotku pred drevesom in je zaklicak
"Bvanu kubva, bvanu kubva, na < konju!"
V njegovem glasu je bilo več radosti, kakor začudenja, kajti verjel je tako v Stankovo moč, da bi se ne bil ze-
svoje suhe roke okrog njegovega vratu in ga je presrčno poljubila: "Stanko, ti si zame jako dober." On ji je pa odvrnil:i "Za koga pa naj bom dober? To Je lepo! Vzemi to zdravilo!"
Vendar je bil silno vesel, da so se mu oči bliščale zadovoljnosti in nato je spet z veliko radostjo in ponosom zaklical obrnivši se k odprtini: "Meal sedaj pa daj čaj!"
(Dalje prih.)
Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast molkih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega kf jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
lo začudil, tudi ako bi Stanko konja konja ustvaril.
Ker pa zamorci izražajo radost smehom, začel sc je z dlanmi tolči po bedrih in smejati se, kot bi znorel.
"Zveži tega konja," rekel je Stanko, "vzemi z njega reči, zakuri ogenj in segrej vodo."
"Potem je šel v drevo. Tudi Nelka se je prebudila in ga je pričela klicati: Stanko je odgrnil platneno steno in zagledal pri luči svetilke njen bledi obraz in bele suhe ročice, ki so ležale na pledu, s katerim je bila pokrita.
"Kako se imaš?", vprašal jo je ve selo.
"Dobro," in spala sem močno, do kler me ni zbudil Saba. Zakaj pa ti ne spiš?"	, J
"Ker sem odšel."
"Kam?"
"Po zdravila."
"Po zdravila?"
"Da. Po kinino."
Deklici res niso močno ugajali ki-ninini praški, katere je poprej zauži vala, toda ker je to smatrala za zanesljivo lesarstvo zoper vse . bolezni na svetu, je vzdihnila in rekla:
"Jaz; vem, da nimaš več kinine."
Stanko je pa dvignil k svetilki en zavojček in vprašal s ponosom in z radostjo:
"Kaj pa to?"
Nelka ni hotela verjeti svojim očem, on je pa govoril naglo, ves razžarjen:
"Zdaj boš zdrava! Takoj bom zavil precejšnjo množino v kožo sveže fige in morala .boš pogoltniti, kaj boš pa na to izpila, boš še videla. Zakaj gledaš name, kot na zelenega mačka?... Da! imam še drugi zavoj. Dobil seiji oba od Evropejca, čegar tabor se na haja štiri milje od tukaj. Vračam se od njega. Imenuje se Linde in je ra njen; vendar mi je dal mnogo dobrih reči. Vrnil sem se na konju, k njemu sem pa šel peš. Misliš, da je prijetno ponoči iti čez džunglo? Brrrl Drugič bi ne šel za nič na svetu, Izvzemši, da bi bilo treba po kinino!"
Pri teh besedah je, zapustil začudeno deklico, sam je pa šel "v moški oddelek", izbral je iz zaloge fig najmanjšo jo izdolbil in nasul v sredino kinine, ter gledal, da bi množina ne bila večja od onih praškov, katere je dobil v Har tumu. Potem je šel iz drevesa, nasul je čaja v posodo z vročo vodo in se vrnil z lekarstvom k Nelki.
Ona je pa premišljevala med tem, kaj se je zgodilo. Silno je bila radovedna, kakšen Evropejec bi-to bil! Od kod je Stanko o njem zvedel? Ali pride k nji in ali bodo potovali skupaj? Sedaj ni dvomila, da bo ozdravila, ker je Stanko dobil kinine. Toda ta Stanko... Šel je ponoči čez džunglo, kakor da bi ne bilo niči Vkljub vsemu občudovanju, ki ga je imela Nelka do Stanka, je smatrala vendar doslej, ne da bi o tem kaj več premišljevala, da se samo po sebi razume vse, kar on zanjo stori, ker je čisto, naravno, da starejši deček skrbi za mlajšo deklico. Sedaj ji je pa prišlo v glavo, da bi bila brez njega že davno umrla, da on neizrečeno zanjo skrbi, da ji ustreza in jo brani tako, kot bi nobeden drug deček v njegovih letih ne hotel in ne znal — torej se je velika hvaležnost razvila v njenem majhnem srcu.
Ko je torej Stanko spet prišel in se je nadnjo nagnil z lekarstvom, je ovila
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boste najbolje postee&erni. Fino pivo, najboljša, vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
1
Chicago Phone 788 N. W. Pkoae 287
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.

FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicagi Street
- v novi hiši Joliet National Baak&.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodc na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik' Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250.000. Nasvete in navodila poiljemo zastonj
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, naipreti Coca* House, Joliet, 111.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4tb fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Jolitt„
Ko imate kaj opraviti s sodnijc oslasite se pri meni
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"hotel flajnik"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-
VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, R Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPfcKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada y gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom «vojf>
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
fiiiiiiii!!iiiiiiiiiniiiiiiniiiiiinin:iiiiii!iiimniiiiiiiii!iiiniiiinii
| Chi. Phone: Office 65«. Res. 3704
Uradne ure: g 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. sn. 1 Ob nedeljah od 10. d« 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premea
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway1 JOLIET. ILL
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Joliet National Bank Building 4th Fleer, Room 465.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
fmmfmmsfsvsnim
»♦♦♦GERMAN**** 5 f Loan & Savings Battk|
MARTIN WESTPHAL • «12 N. Bluff Street	JOLIET. I Št. J
mtmmmmimmi


V So. Chicago,. Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
»MICHAEL CONWAY*
106 Loughran Bldg. J
Cass and Chicago Sts. JO LI El1 J
Pcsojnje tor na zemljišča.
Insurance vaeh Trat
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 900.
Urada telefon Chicago 100 "i Stanovanja telefon Chicago 3247
I
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAE § 1000 N. Chicago St.	JOLIET, ILL. ž
Joliet Silen Dye House
'jVfcseiotttl Cleaners and Dyen
STRAKA * CO. Office and Work*, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 488.
N. W. Phone 420.
MARTIN ZAGAR
Gostilna
Moen Ave. Rockdale, IIL
Vljudno vabi vse rojake, Slovence it Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrst* tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijBko tiskarno v Ameriki:
#
Amerikanski
JOLIET, ::
Slovenec
TLLINOIS,
DELO JAMČIMO.
EMfti!
"Danes ne hodi nikamor! Po hiši in okrog oglov pospravi, da bo vse čedno in v redu, pa nekoliko preobleči se, no, popoldan namreč pridejo — snubači."
Tako je govoril kmet Košir svoji hčeri Franici.
Toda dekletu se je na obrazu pognalo, da je ta očetova vest ni prav uič razveselila. Nemo je šla iz sobe.
V kuhinji ji stopi njena mati nasproti.
"Joj, Franica, ali ti je oče že kaj povedal? — Snubače bomo imeli danes, to se pravi, ti jih bodeš imela. Oj, pa tako bogate! Mihovčev Janez iz Kleč se ženi pri tebi. Premisli vendar!"
"Mati," zavzdihne Franica z užaljenim glasom. "Kdaj bo že vendar enkrat te neumnosti konec?"
"Oj, ti seme, ti, kako me pa vpraša! Neumnost! Poklekni raje, poklekni, in Boga zahvali, da ti je pripeljal tako bogatega ženina! Mar meniš, da bo ženin iz samega zlata prišel po tebe?'
"Ne, ne, mati," je ugovarjala Fra niča, "motite se. Saj mi je vse eno, bogat ali reven, zlat ali srebrn, jaz ne vprašam za nobenega. Srečna bi itak z nobenim ne bila, to dobro vem Čemu me potem vedno nadlegujete i snubači, ko veste, da ne maram nobe nega. Namenila sem se že davno, da ostanem — sama."
"Oj, ti neumni otrok!" je viknila mati. "Kaj ne veš, da ostane sama le tista, ki nikogar po njo ni? To pa je tudi največja sramota za dekleta, ako je že v letih, ženina pa odkoder ni. O, dekle moje, pazi, da te Bog ne kaznuje za tvojo prevzetnost! Seveda, sedaj ti je dobra, ko midva z očetom tako lepo skrbiva za-te. Stara sva oba, danes ali jutri lahko umreva, brat tvoj se oženi na dom, joj, kam se boš deja Ja? Ali boš služila tuji ženski pod domačo streho? Ne, stran boš morala!" je tarnala mati.
■"Da, mati, stran poj dem. Pa to me ne skrbi. Mislim namreč, da ženska ki je vajena skozi vse svoje življenje delati in trpeti, prav lahko toliko za služi, da se preživi."
"Ne rečem, ljuba Franica, da ni res, kar praviš. Za sproti bi že zaslužila, to vem. Ali pomisli le vendar, da ne boš vodno mlada, pa tudi morda ne vedno zdrava. Kaj bo pa takrat? Re-vica boš, da se Bogu smili. In poleg tega ne boš imela človeka na s\<etu, da bi te tolažil, da bi ti pomagal in ti kratek čas delal. Poglej svojo sestro. Modrejša je bila od tebe. Res, da je bila takrat komaj 20 let stara, ko jo je vprašal. Pa ga je vzela brez pomisleka. Ne bo ji nikdar žal za to. Ne manjka ji ravno ne, otroci so zdravi, meni se pa tudi dobro zdi, ko vidim, da je preskrbljena."
"Mati, če je sestra preskrbljena, s tem še ni vse opravljeno. Kaj pa nje-«ih sedem otrok? Preskrbljen še ni nobeden. Koliko težkoč, koliko gmotnih sredstev ji bo še treba, preden bo zamogla vsakemu posebej zagotoviti *se, kar mu je potreba za njegovo življenje."
Mati je pri teh hčerkinili besedah nekoliko osupnila, a takoj nato nadaljevala :
"Franica, osem vas je bilo, pa ste lahko dorasli vsi. Vedi, če Bog ustvari ptiča, mu pošlje tudi črviča, da lakote ne pogine. Tudi sestrini otroci se bo-,«io vsi preživeli."
"Toda, mati, kdo vam bo delal, ko tmtnt več ne bo? In pa bolni ste skoraj vedno, kdo vam bo stregel po dne-
"Brez skrbi bodi, Franica. Deklo dobim, da, dobro deklo, ki bo vse o-pravila na mesto tebe."
Franica je vedela, da se materi ne fco zmanjkalo besedi.
Molče je odšla v hlev, pogledat k »vini.
Starka pa jc zrla za njo. Bridko ji je postajalo pri srcu, kajti dobro jc vedela, da hčerkine ljubezni in požrtvovalnosti ne najde nifi v najboljši dekli, ne najde nikjer več na svetu.
Pa — omožila bi jo vendar rada.
• * ♦ *
Še istega popoldneva se je prišel ženit h Koširju Mihovčev Janez s ta-kozvanim "ženitbenim mešetarjem", sosedom Klemenom.
Oče in mati sta ju z veseljem sprejela. Gospodar jima je brž odkazal sedeže gori za mizo, mati pa jc hitela pogriujat mizo in nositi vina gori.
Ženin Janez je bil čeden človek, a zelo boječ. Govoril je zelo malo. Toliko bolj gostobeseden pa je bil Klemen. Hvalil je vino, kruh, rože na oknih, in sploh vse, karkoli je ugledal. Starima pa je to prijalo in kmalu mo bili v najboljšem pomenku.
Ko je Franica pogledala po hlevu, kar čuje trkanje na oknu in za tem o-cetov glas;
"Franica, pojdi notri I"
Njen že itak resni obraz jc postal Šc bolj otožen.
A šla je takoj v sobo.
"O, Franica, Bog te živi!" je zakli-cal Klemen, ko je bil aše med vrati. "Pridi no, pridi, pa en kozarec ga hitro jevrni! Pa tu-le k mizi sedi, saj si domača."
To rekši, jo porine za mizo ter ji siatoči kozarec do vrha.
"Pij, Vranica!"
Franica je prijela za kozarec ter komaj ustni omočila. Nato je sedla ter zrla večji del skozi okno, tja v daljavo.
"Vidiš, Franica," je začel Klemen, "ta Janez tukaj je pošten človek. Ti
ii tudi poštena. No, pa kaj bi po o-v-inkih govoril, ko vem, da ti je že znano, čemu sva prišla. Franica, poglej Janeza! To jc fant, da ni takih. Priden je, da malokdo tako. Neumnosti še ni nobene naredil v vsem življenju. Slabega ne ve od njega nihče ničesar. Očitati mu ne more nikdo nič."
"Pa kako ti zna biti varčen! Vsak novčič ti ume dobro obrniti. Z eno besedo: Janez bo najboljši gospodar. Oh, pa tako lepo posestvo! Pa njegova živina! Tisoče je vredna. No, pa saj to je tvojemu očetu dobro znano, da je Janez bogat človek. Le še ene stvari mu je manjkalo. Gospodinje namreč! Dobil bi seveda, katero bi le hotel! Dvajset na en sam prst, če bi bilo treba. Toda Janez noče vsake, če je tudi bogata. — Oh, Franica, tebe hoče, ravno tebe in nobene druge. Janez ve, da si pridno dekle in da boš dobra gospodinja. Pa kaj bi drugega, to se pravi: všeč si mu, všeč! pa lahko takoj naredimo. Očetu in materi je vse po volji. Kaj boš pa ti rekla, Franica, a?"
Franica je molčala in še-le sedaj sta se pogledala z ženinom iz oči v oči.
"No, no," je odgovoril oče namesto nje ves v zadregi, "dekleta je sram. Mesto nje kar lahko jaz povem. Saj moja volja je tudi Franičina. Naredili pa bomo, pa je!"
"Tako se govori!" je hitel zadovoljen Klemen. "Sedaj se pa še pomenimo zaradi dote. Oče, koliko jej boste odšteli?"
Oče je nekoliko pomislil.
"I no, tri tisoč bom dal in za dva voza bale."
"Očka, ne skoparite preveč. Dovolj je trpela, dovolj vam delala, dovolj pridobila. Dajte ji štiri tisoč in tri vozove bale!"
"Niti novčiča več! Obljubil sem dovolj. Kaj misliš, da denar na cesti pobiram?"
"Oče, saj imate 'pa tudi dati na kaj. Posestvo, kakor je Janezovo, se tudi ne pobira kar tako na cesti."
"No, oče ,le dajte ji, le, čim več bo imela, a tem lažje bova gospodarila,'' se je oglasil vendar že enkrat ženin Janez ter v zadregi mencal s prsti namizni prt.
"No, ker sta že tako sitna, pa dam tri tisoč in tri sto. To pa je moja zadnja beseda. Obljubil sem že tako preveč,"
'Oče, dajte tri tisoč in sedem sto, pa kakor je rečeno: bale za tri voze. Primaknite še toliko! Saj ste mož, ki ima nekaj pod palcem!" je vpil Kle men, že nekoliko vinjen.
"Prav nič ne primaknem, — pa vidva malo odjenjajta!"
"Oče, ravno tako, kakor danes, me-šetarila sta pred tednom z mesarjem v hlevu, ko ste mu prodajali kravo li sko," je viknila Franica z neizmerno zaničljivim in bolestnim glasom ter hitro vstala in zbežala iz sobe.
Vsa družba je umoknila in pogledo-ali so tiho drug drugega. Bili so ne kako neprijetno iznenadeni.
Kmalu pa se je oglasila mati, ki je do sedaj molčala:
"Franica je že ves dan precej činer-na. Pa zato, ker mislim, da ni prav zdrava. Jutri bo že boljše volje. Nič si ne storite od tega!"
"No, da bo že enkrat konec in pa da ne bosta mislila, da nimam, odštel bom Franici tri—tisoč in pa pet sto, in bale, kolikor se le more spraviti na dva velika voza. Sicer pa to še ni moja zadnja beseda. Ako mi bosta po volji gospodarila, primaknem tudi še pozneje lahko."
Klemen je pomežiknil Janezu, potem pa je dejal dostojanstveno:
"No, dobro, to je že tudi res lep denar. Bale se pa tudi precej spravi na dva voza, ako se na široko vklada. No, pa udarimo!"
Segli so si v roke. Bilo jc sklenjeno.
• "Čakajte, grem po Franico! Kaj bi uganjala neumnoti in kuhala trmo," jc dejal nato oče in 'odšel za hčerjo.
Franica pa je slonela v svoji čum-nati ter zrla solznih oči pred-se. Zdrznila se je, ko je stopil oče pred njo.
"Glej jo, trmo, kdo te je tako učil?" je jezno zakričal ter jo surovo stresel za ramo. "Ti si upaš uiti iz sobe. To jc sramota! Mar misliš, da so ljudje, in to se reče bogati ljudje, osli, ali kaj? Zadnjič ti rečem: Pojdi notri in udaj se! To hočem jaz, to hoče.tvoja mati. Ako ne, gorje tebi! Izdedinil te bom, čuješ, in vrgel te kot psa na cesto!"
To rekši, jo jc nerahlo prijel ter rinil pred seboj.
Oče, pustite me vendar, saj grem," je prosila hči ter šla z očetom v hišo.
Ker je očetu in materi tako prav, naj bo tudi meni. Naredite, kedar in kakor hočete! Jaz sem že pripravljena," je rekla vsa zlomljena.
Da, da, tako jc prav!" je kričal Klemen. "A saj sem vedel, da jc Franica dobro dekle in rada uboga svoje stariše, ko ve, da ji le dobro hočejo. No, pa sedaj enkrat trčimo skupaj na zdravje mladega para!" Kozarc iso zažvenketali. Ko so še vse potrebno dogovorili zaradi svatovščine, sta snubača odšla.
Se tisti večer jc počila po vasi: Lo-širjeva Franica se jc udala! Ta novica jim je dala povod govorjenju za ves teden.
Dekleta so se čudila ter si šepetala: "Lejte si, lejte, tako trdovratno je trdila ta ošabnica, da kar ostane 'tako'. Tolikim je že dosedaj odrekla."
"Eh, taka je kot vsaka druga, pravi je prišel in vzela ga bo."
"Jeje, jej, kdo bi si to mislili" Tri tedne pozneje zadostila je Frani- 1M1 M,
35 vrea"rhto>h ZASTONJ S? 14k	$5.25
WARMNTE 20 YEARS,
rnfn r^fi rlor^fw^S« l" ga nam pOŠIje s svo->'im "ulovom in 2Sc (v znamkah ali srebru) mu pošljemo takoj EIM GANTNO 14K GOLD FILLED URO, JAMČENO ZA 20 LET, s trojni,p pokrovom, mala moška aH mala ženska ura, s znanim kolesovjem i« po eg ure pošljemo 35 vrednostmi dani ZASTONJ, ki so sledeča: elegantna verižica z priveskom, pištola, penknife, scarf pin, cuff buttons coll* buttons zenska waist pin, brooch cup,d pin, engagement ring with Mexican Brilliants, 2 wedding rings, moški prstan, scarf pin z Mexican Brilliants, uhane, lad.es necklace of gold corals, watch pendant with pin for ladies, mesh bag, locket with chain, bracelet, križec in fino match box
Kadar to vse prejmete in boste: zadovoljni, da je URA RES 14K GOLD FILLED IN JAMČENA ZA 20 LET in 35 daril najboljše kakovostf boste plačah se $5 ZA LEPO URO m nekaj cent, za ekspres daril, ki jih damo ZASTONJ, drugače lahko vse vrnete in vrnemo 25c Kanade je pndejat, popolno plačilo. Omenimo, da naša družba ni v zvezi z onimi tvrdkami, ki ponarejajo naše oglase od nas, da dobite to kar ponujamo. Ne pozabite omeniti ali želite moško ali žensko uro. Naslov:
Naročilom 1 Kupite torej uro naravno
U
American Jewelry Co, IDept. SIO, St. HL.o-u.is, IMIo.|
ca usodi kmečkega dekleta, se je z Janezom.
Po poroki je pa bila na ženinovem domu svatovščina ves dan in še pozno v noč. Godci so igrali skoraj neprestano, svatje se pa v parih vrtili in poskakovali, da jim je lil pot s čela.
Proti večeru poročnega dne se je pripeljal še tudi oče Košir s svojo ženo.
Svatje so ji veselo sprejeli in starešina ju je posadil nasproti ženinu in nevesti. Kmalu sta bila vred dobre volje.
Poročila! DOKTOR PRAVI:
"NI UPANJA."
Vse bolezni so začete z malimi neredi. Pazite na prve posledice.
Kar naenkrat pa dregne Koširka moža pod rebra:
"Ti, stari, poglej, vse je veselo z ženinom vred. Le Franica je tako bleda in otožna. Pa tako obupana se mi zdi, meni se smili!"
"Beži, beži," je odvrnil mož fer se obrisal z višnjevo ruto okrog ust. "To ! so le njene muhe, ki pa kmalu minejo. Franica ima pa le zalega moža, ima lepo domovanje in — eh, kaj br on-gavil, Franica je za vse življenje preskrbljena." ---
Ne trpite bolečin. Ozdravite jih ob začetku. Dajte naravi priložnost — to vse kar treba. Ohranite drobje od-drugimi1 Prto> tudi želo !cc in obisti, da vam ne bo treba piisllt: na zdravnika.
Rojakom priporočamo sledeče blago«
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ....................$10i
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............IS.1*1
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.f
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0«
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......I...................$9$
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californij sko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7J"
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......'................Jfi.®1
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................7*
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove*
skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois*
Velika tatvina. Gostilničarju g. De Schiava v Kolodvorski ulici je bilo
Ako bi se bil zavedal
Hollister Rocky Mountain Tea je
14. febr. zjutraj ukradenih okolu 60,000 zdravstvene priprava, ki vsebuje zdravilne moči. Delana iz zelišč, korenin, semen, skorje in trave. Deluje že nad
K. Prijet je bil neki vojak 27. peš polka, a baje ni dovolj dokazil, kakor poročajo iz Ljubljane.
—Zaupanje v Boga. Na pritožbo o skrajno zanemarjenih ljubljanskih cestah je odgovorih g. župan glede snega: "Bog ga je dal, Bog ga bo vzel."
f *
— Slanina se prodaja na ljubljanskem trgu že po 3 K 90 vin.
— Za najnižje dnevne cene denarjs in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte oglas "A. S." na 1. strani.
VELIKA PONUDBA J
IzreSte to U	«c
T* *?rcd- »fl
.. ., >
rti ol zavoj« y %
NEBO cigaret »t-lj.tts prat toliko
to W> X, £
BO Impon. V (o.ini darilih.^ Itdeči	v-J*
hot r"! cgfctg N'l
(TW. M* ernittt
0«c. 31, HIS),
New York City vuwn
POZORI
POZORI
spomladne in letne obleke.
25 let. Tisoči ljudi se zaveda, da jih je ohranilo to zdravilo.
Vaš lekar jih ima. Cena 35c.
POZOR. ROJAKINJBI
\li veste, kje je dobiti n^jboljfte me so po najnižji ceai? Gotovo I V
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveie ia jene klobase ia naj okusne jie muc Vse po najnižji ceai. Pridite torej is poskusite aaše meso.
Nielce naie geslo.
ceae ia defera postredba
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici ia groceriji na lu Broadway aad Graaite Streets,
Chk. Pfcoae 27« N. W. Phone 1113
trd da, brc Pri:
get %
leg.
bol Po B
Ura
»zgi
•no,
E Dri
'zda
Joliet, iu_
PIVO V STEKLENICAH.
, ILLfl^i
C or. Scott and Ctar
Both Tel epkeaes X. JOLIET,
"V;
Union Coal & Transfer C
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano aiid Furniture Movin^-
Chieago teL 4313.	Nortfcweatora *st
m
bo
hih
c m
v«rne v*V
Podpirajte trgovce, kateri imajo v Amer. Slovencu.
čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri na*, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih kloba-kov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpeinik čevljev visokih in nizkih za molke, iea-ske in mladino.
Mi imamo najlepie srajce, kravate, kolare itd. Vie naše blago jamtime ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
št JOUST, IL"
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EjUlGLE export
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing
Ota telefon 405
S. Bluff St.9 Joliet HI*