k. Hofbibliothek
"Wien
V Gorici, 9. oktobra 1885.
Tedaj XV.
„So8a" izbaja v;	*ak petek	in  vel,i»
dopostigrejemann	.!iv Hori.:	na lorn
posHi«na.r		
		lAl)
Poller     •   -		¦¦ ->u
Otvrt Iota		1 I"
Pri ozintnilih i-	:¦:..;  tudi	: „!-'¦
shtnicah" se plaeu.jf	/.;i iiavadn.	,   .:¦¦¦,!„.,-
no vr*t«T:		
8 kr. ee s«« 7    »   ,.    •-6   „   ,.   ..	tuljii   !   !<i-i	
	.,   '.i   ,.	
Za ve«<* Srko	po pr«!*ini	I'll
Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobaknriiicah. v gosposk) ulici lili/u ..noli krim", na starerc trgu us v nu>;Mci ulici for v Trstu, via Ca-wi-io, :.
Urt. . i uaj m> blagovoljno poiiljajo 'ip'ii"iK:.:i ..Pnc'i'" v finricl na Travniku 1(5, I., iii'.r'ji'.iiinii pa opr.tvniStvu „So(V* Vih della Croce St. 4. II.
Rokopisi sc n« vrafiajo; dopisi naj se hlugovoljiui frankujojo. — De.Ialcom in Urngini noptrnioPinini se uaroftuiua miifca, aki>tu» oplnso jiri opravwifctvu.
Kaj novega najugu?
To je pralanje, katero eujeS desetkrafc na dan, od kar so Bolgari v vznodnji Euraeliji prijoli guver-ufirja Krestovida tor ga odpeljali v zapor in ob jed- i nem razglasili zjedinjenje Bolgarov e kuezom Alek-sandrom na Sola. Vso velevlasti so bile iznenadjene s tem predrznim korakom bolgarskim, tako so zatr-jevali uradni liati vsehdrlav ter pripovedujejo le dan-danes cole povesti, kako je nameravala Eusija So le drugo leto ta nafirt izvesti na korist druogorskoga kneza, da bi lehkoverneniu — Turku vcepili prepri-danje o uedolznosti in neveduosti vseh velesil glede* tega praianja. Naj pa bode tomu, kakor node, stalno je, da niti Turkora najprijaznejsi listi no mislijo ved na to, da bi se to zjedinjenje zopet dalo uniciti; vai raduoojo s tem in vsi so uverjeni, da ostanoti Bol-garija in vzhodnja Rumelija zjedinjeoi. Bolgari v oboh dezelab pripravljeni so, prej pioliti zadujo kapljo krvi nego odstopiti od svojih tirjatev; sklicali so vse mqL-ke med IS in 40 letora pod orozje ter zbrali vojsko nad 80.000 moz, katera bi se protivila vsaki sili, na-sprotujodi zjediujenju. Naravuo, da bi jim bilo ljub-fie, ako bi ostali de&eli zjedinjeni brez prelivauja krvi; zaradi tega poslali so deputaeijo do  mogodnega ru-
pripravljena za vsak Bludaj, ter »e pripoveduje, da ne |          Po kondani cerkveni  slavnosti napotili so ho
imuti mobilizirati dve vojni krdoli.   Iz druzega vira i praznovalei z zastavama  in z godbo v,prokraBni vrt se pa poro^a, da je odpotoval ru.-ki miniBtcr zunanjih    gosp, grofa Strassolda, kjer so je imola voselioa vrfii-
"-------.   i     ... i.  -lis-............:: i.....   I lu jja to ku0 j0 uo^oijko odmoiu,  da so povci,  ki
so bili do&H iz raznih ob^in, poskusili v programu na-vedene peami radi takta. Mod tem so goatjo io vedno dohajali, drugi pe§, drug! na vozoh, tako da je wtovilo obSinstva, ki se je slavnosti udolo^ilo, jak~ namno^ilo. nEdinoat" ceni vsega Ijudsla, ki jo v Hei
I zadev v Petrograd, kamor jc eklicaiia po carji kon-ferenca ruskih nplivnih moz, med katerimi je iz zad-nje tutsko-ruske vojske ztiani general Iguntijev in katere m udele^i tudi kucz Nikolaj, glavni poveljnik v zadnji tur§ko«ruski vojski.
Vse kaze ton>j, da bo bliza ura kone5ni obrav-navi a TurCijo v Evropi. —
Cesarjev imendan v Readah.
Slovenee veselo praznujo godove svojih vladar-jev, ker je cesaiju in dr&vi od nekdaj zvesto udan. To so pokazale tudi lotos ob6ino na (lovinkom, po-sebno EetiRka ebdina, kateri se je bilo pridruzllo fl81oveneko bralno in podporno druStvo v Gorici.ft Slavnost, ki so je vrSila pretoklo nedeljo popoludne v Hen6ah, bila je krasita in oitane 'deMeneom vedno v upominu. Ta slavnost jasno spriouje, da je zastonj vse javno in skrito rogoviljenje pioti Blovenoem, da Slovene! se ne dajo omajati niti motiti, ampak da
».-.. „w „^r-----v„   _.....„      w            OBtanejo vedno zvosti svojim dol^nostim do naroda in
ikega carja a profiujo, naj on bram bolgarski iiarod : do 008arjft, slce vsakega rodoljuba moralo je voselja p»-ed uapadi Turdije, ki bi vsekako pouzro6da voliko po8kakovati, ko je videl toliko ljudstva zbranega, ki nesreco narodu, ki je ie pred 8 leti neizmeruo ttpel je ^ifa\0 |avno prod svetom, da so zaveda, da ve, iu krvavil, da se je rs&il turikega nasilstva in vsaj , ^aj m g0di na svetu, d*-f o«na svojj nalogo in da dcloma oslobodil. ? »oboto sprejol je car depulacijo ; ^q 8VOji nal0gi zvesto bstati. ? Fredensborgu  pri  Kodaoji  tor ji je obljubil za to ,          Qb dveh tirah  popoludno  pripeljali so se udje
skrbetr, da se to praiauje po zmoznosti na lep ua6in    ^\QVt bralnega in podp. dru§tvatt iz Gorice na treh re^»                                                                       i velikih (zardinerah) in vefi zaaebnih vozovih v Volejo
Zdi se, da bi se sploh temu ne ustavljala no- Drftg0i kjer so jih prigakovali tovariSi in prijatelji iz bena veievlast, tudi Xurfiija. ne, da niso v zvezi s tem geia Dornberga, Prvacine, St. Petra in drugia bliz-praionjeni Se druga. Poslaniki razlicnih veleail, ki so , ^ krajev.    TizaSko del. podp. druStvo  zastopal je
[ako
danes zbrani v Carigraiu v posebii konferenei z na-menom, da bi razmere na balkanskem polotoku po-ravnali, imeli bi potem lebko delo, iskah bi le sred-ptva, v katero bi zavili te grenke zdravniake kroglice, da bi jih Turcija l&ie poirla*  A zadeva ima §e dru«
prodsednik  g. V. Dolenec.   Kmalu  se  odpravijo in peljejo do Eenskoga mosta.
Tu stopijo z vozov in se uredijo v slavnost. i sprevod coz most, kjer so jib pricakovali Een5ani z drugimi Bosedi v nebrojnem Stevilu.   GoriSkemu dru-
go lice. Zjedittjeni Bolpri nocejo ua uobeu na6in od- : gtvu  na 6eju  ^ihi. je zastava in odbor a za njim je
stopiti od ie dovrSenega dejanja  in Eus» jih stalno    stopalo blizu 200   drustveuikov in prijateljev draStva.
podpiraio t tem, naj dasniki govore intrdijo, kar ho-    Ren«am  so Sakali z one sUani z zastavo  in godbo.
eejo; Srbi pa in Grki pravijo, da oni ho6ejo odakod-    Ko pride gorifika zaatava «ez most in se ustavi, pride
uino, to je poteklanje svojega dosedanjega posestva    jej Kengka od 8iavoloka nasproti in zastavi se polju-
iftwtdi ravnotezja, ako.ostaneti imeuov&m dezeli zjedi-    vlti jfa to prietopijo z EeuSke strani zupan, visoko-
njeni.   tSrbija bote imeti ao Stero Srbijo in del Ma-    ro(jni g08pod j^tm grof strassoldo, z obfiinakimlsta-
ctdooije, Grki pa otok Kreto, Rodus in deloma tudi    reSinstvom,  doma6a duhovScina in u6iteljsko  osobje
Macedonijo.   Da ne bodo tudi Crnogorei mirovali, je    z druStvenim poverjenikom za Ren6e.  Med tem bilo
ob sebi nmevno,  tudi oui bodo stalno kaj zahtevali.   je YBe tiho^na obeh straneh; bili so slovesni trenotki.
Pobofioik Crnogorskega kneza, Mala Vrbica,  odpoto-    L„pan grot' Strassoldo pozdravi s prijaznimi in lepimi
val je tudi ie v izrednej misiji na Bunaj in v Petro-    besedami gori§ko druStvo tar izreSe svojo zahvalo, da
grad, btezdtojbeno z namenom,  da bi nazuanil fceljo    8i je dru&tvo izbralo Eeoce za tako avefianost. Pred-
draogorskih aokolov. Eumunski miuisterski piedsodnik    sedoik podpornega drustva, dr. Gregor6i6, odzdravi s
Bratiano prisel je na Duuaj,  sel v Berolin in v Ko-    krepkim giasom,  se zabvaU  na prijaznem  sprejemu
.- i„.i.:_              ter nazdravi EenSki obfiini.  Trikratni zivio   vskliknil
danj k ruskemu carju, stalno tudi z jeduakim namenom. Pri vsem tem pa se iiri ae Albanska ustaja prav moSno in je resaejsa nego se je s prva mislilo; iz Tseh krajev Albanije prihajajo porofiila, da ljudstvo prijema za orozje proti Turciji ter da se hoce otresti turikega gospodarstva.
In <it se Srbija ne Sa!i, kaze to, da je sklicala nad 40.000 mot vojske ter odposlala jo na turSko mejo proti Kiiu. Kraij hklical je v to im-sto skupSCi-no, kateri je v prestolnera govoru razjasnil sedanji poloiaj ter rekel, da niorajo ostati razmere na bal-kanikem polotoku tak§ne» kakorSne so bile prej, inace zahtevajo interest kraljestm srbskega, da dobi Srbija kompenzacljo (od§kodnino) zaradi r&Tuotezja. Skup-SCina je privolila jednoglasno vsp» kar je  vlada zah-
ter nazdravi ^.wuun.. «^----   ______
se je od obeh stranij, da se je zemlja tresla; godba zasvira, zastavi se za6neti pomikati in velikanski sprevod napoti se skoz krasen slavolok, ki je nosil uapis: Dobro dosli! po vasi do domace zupnijske cerkve. Hise bile so z zastavami okra&eno v drzavuih, de2el-nih in narodnih barvah; z zvonika vibrala je mogoena trobojnica, ki je naznanjala dalec" na okolo veselo praznovanjo; zvonovi so ubrano peli in vmes se je razlegal mogocen strel iz moiaaijov, ki se je odmeval od kraskih gor.
Pred cerkvijo se godba ustavi; a druStveniki in obLani z drugimi delezaiki aveSanosti gredo v cer-kev, ki je bila kmalu natlaeeno polna. Pred altarjem bili so stoli pregroeni, z ene strani za odbor podpor-
tevala, pripoznala vazuost in istiuitobt kr&ljcvih besed ;  nega druStva, z drugo za stareainstvo Eenako. Popo-
ter izjavila, da Srbi zaupajo v tem polozaji popolno- i  ludanska sluzba bozja  vrsila se je slovesno,  najprej
ma prvemu srbskerau kralju Milanu. Tudi Grki so ze j  sv. ro2ni venec pred izpostavljeuira sv. R. T, potem
mobtiizirali mornarko ter vzeli   10  milijonov na po- •  litanije M. B., katere je  pelo vse ljudstvo, navadne
sodo za vojskine namene.                                               '"          ^-------u""u"-----*"""   t«**-« 5ft anHttimiir
cab praznovalo cesarjev god, na 1500 oaeb. Caetno bilaje zastopanad, dubovldina, prav tako uditeljatvo, kakor sploh slovensko razumniStvo iz meata in is do-zole. Bil je narodni praznik, kakerSen so nahaja In med Slovene!, kjer no poznamo razliko stanu, ko gro za naroduo in drzavno idejo, ko elavimo proivitlega svojega vladarja.
Okolo 4. uro za^ol se je vraiti program na pio-stornom vrtu grofa Strassolda. Prod gradom na vzvi-fienem mestu sestavljon jo bil proti vrtu in na vzgor odprt iator, na fiogar stent ob hitinem zidu eti visoU podobi Njpgovih Velicanstov prosvitlega coBarja in cesarioe. Sator f© bil vos v zelonji tor okraftoa s oo-Hurtikimi in narodnimi zaetavami. Na torn raostu, ki jo imelo IcHona tla, nastopili so godoi iu povci, ki so svojo nalogo izvrstuo izvrSevali. PrvaSka veteranska godba je uSe znana; vodil jo je uditelj g. Orel, l'ovei so Htoli nod 50 glav iz Gorice, Prvaclno, Dornberga, St. Petra, Rend", Mirna in drugih krajov. "Vse to6ko 61 o so jim tako tofino, da ploskanju ui bilo konoa in da so niorali nekatoro ponoviti, Vmos so sd razlegali topi8i, ki so naznanjali oliSnjiim in daljnim, da v Eon-dan se vrfii nenavadna svecanost. Z veliko pazljivost-jo poslugali so mnogostevilni deleiitelji in delozite-ljice Blavnostni pozdrav, ki ga je imel druStveni pred-sednik dr. Gregorfiifi, Pojasnil je namen sveSanosti ter stavil navzolim pred oLi nekoliko potez iz Sivlje-nja cesarjevega, katere naj bi navzoee izpodbudile k delavnosti, zmernosti, k izpolnovanju verskih dol^nostij , in zaupanju v Boga po vzgledu oesarjevem. Govof I jo bil navduieno sprejet in zlvioklici na oesarja so .dmevali, kakor da bi bila zbrana velika vojska. Godci so zaigrali eosarsko himno, katoro so vsi stojo poslueali; na to so pevci zapeli Hribarjevo kantato, ki konSuje s cesareko pesmijo. Med veselioo doSel je telegram iz Trsta od naslednjih sokolov: Nabergoj, Drusilovid, Mikatovid, Radimsky, Krmpotid. Podpomo drustvo in ^upaustvo v RenCah poalala sta naslednji telegram presvitlemu oesarju: Njegovemu Velifianstvu Francu Joiefu I. Dunaj. Slovensko bralno in podporno drustvo v Gorici in obLina Renfie, skupno praznujoda najvisji imendan VaSega Vo!i6anstva v Reu6ah, spo-rofiata o tej priliki prespoStljivo svoja najsrinejia vo-s5ila in zatrjujeta svojo neomajeno zvostobo.
0 mraku bila jo veselioa v vrtu kondaua in druitveniki podpornega druStva preselilt so se v dvo-rano g. grofa Strassolda, kjer se je nadaljevala do-maca zabava, ki ni bila niL manj pryetna od prave veselice. Prvaski in Dornberski pevoi so krasno pre-pevali; vmes sliSale so so napitnice, ki so navduse-vale in ob enem srea z radostjo napolnovale. Napi-valo ae jo Renski obiini, slaviteljici cesarjevega imendana, in grofu Strassoldu, ki je k slavnosti mno-go pripomogel, <5c. duhov86ini in ob6. staraSinstyu, delavskemu podpornemu druStvu trzaikemu iu tr2a-skemu narodnemu novinarstvu, ki jo bilo zastopano. G. Viktor Dolenec, predsednik delalskega trSaSkega drustva napil je vzajemnosti goriSkib in triaskih narodnih druStev in Slovencev sploh. Pesnik S. Gregor-B6 napil je podpornemu drustvu v verzih, predsednik pa pevcem. Ali le kmalu zgiail je cas in goriSki dru-stveniki morali so misliti na pot, ker zmenili so se bili, da hocejo za casa priti v mesto, ka^ so tudi storili.______
molitve,  potem zahvalna peaem,   kateto je duhovnik
zafiel,  a pevci in ljudstvo so jo nadaljevali, na to
iv» jb yn-    zahvalna molitev in molitev za cesarja,  slednjifi wVsi
ie je dala ' poniLnou z molitvijo in blagoslov z HajsvetejSim. Pred-
_____,t___    ..___r.   ^                                            laBila aPe-      -*J-iV- -~J~——»  ^«.,S«.wn hi\* eta nn. attt i%i dnma&i,
mt Lloyd" pov^jje, naj bode nais inoriiaricA ? Pulji
To zamotano 4treno morala bi kouferenca zbra- !  zafiel,  a pevci in ljudstvo so jo nadaljevali.
nih poslanikov v Carigradu razmotati, a jedva je pri- !  zahvalna molitev in molitev za cesarja,  slednjw „Vsi
iela svoje delo, to je progl? ponedeljek, in #.e je dala '  poniLnou z molitvijo in blagoslov z HajsvetejSim. Pred-
avetrijbka   .ada po poroftlu madjarskega glaBila nPe-    scdniku podpornega druitva bila sta na stu mdom&ta
*'                         "             '   *      *            "                         ''—   -   r»««iS        XX    .„«    XnnnSIr  Jn   Iranian.
M, gg. iupnik in kaplao.
Korist in vainost obiskovanja ^metijske Sole.
konceu tekoLega meseca konfia dvoletni tedaj na dezclni kmetiJBki Soli slovenskega oddelka ter zadne nov dvoletni tedaj zopet 3. novembra.
Vaakeoitt f» toko mtew in tadi maSkmam
posestoiku je predobro zuano, da se mora vsak ro~ kodelec avojega rokodelatva popred uciti, predno mu je mogoce, da avojemu poklicu kolickaj zadoati; zraven tega vzdrzuje se drzava ali pa dezela na svoje stroake Ted strokovnih §olt v icaterih se ml ide-nici Se v drugih predmetih poducujejo, kateri so pri Djihovom rokodelatvu potrebni. Toliko ved mora kme-tovalec umnega kmetijatva ucili se, ker od njega se gotovo trikrat vec zaoteva nego od proatega rokodelca, tako daima kmetovalec dandanes stinkrat toliko stroSkov, kakor pred 20 leti. Tedaj ae mora v umnem kmetovanji tako izuriti, da bo mogel vsem raznim bremenom zadoatovati.
1'rav zato je goriSki dezelni zbor, ce tudi jo naia dezela ubozoa, pred dcugimi dczelami v Avatriji ustauovil kmetljako solo z jako suatuimi atroaki, in sicer a popoluim prepriosnjem, da bode ta ulozori kapital gotovo deieli dobre obreati douaaal.
Kratko reoeno, kmetijaka Sola jo adaj z vaera tak6 preskrbljena, da lehko svojo vazao in koriatno, pa tezko aalogo vseatronako dobro izvrauje.
Predmeu, ki ae na Soli poducujejo, so aledeci; 1. ziviusratvo, 2. trtoreja, 3. kletarstvo, 4. kmetijatvu Skodljive in kcristne zivali, 5. tlomanatvo, 6. gnoje* zuauatvo, 7. strojesnanatvo, 8. anatomija zivali, 9. vi-larstvo, 10. cebeiaratvo, 11. travnikoslovjo, 12. goz-daratvo, 13. vrtnaratvo, 14. raatlinatvo ali poljedelatvo, 15. nsijologija ah zivotoalovje rastlinatva, 16. aadjav-Btvo, 17. kuteujako kujigovodatvo, 13. kmetijako ra-cuaatvo, 19. javna in privatua piama, 20. geometrija, 21. fisika, 22. kenrija, 23. meteorologija ab vromouo-alovje, 24. prakticno merfctvo.
lz tega izkaza so vaak labko preprtca, da ae aauao taki preduieti poducujejo, kateri ao v danaSajih razmerah vaakemu kmetovalcu neobhodno potrebni.
Vai ti predmeti ae pa ne poducujejo po „s t r o-gi teorijv kakor nekateri novoaegui kmetovalci delajo, ampak najvec prakticno in aicer tako, da kac ae v Soli teoreticno poducuje, morajo potem uceuci dejanaki prakticuo izvraevati, ker teoreucai poduk je v Soli vaak dan 3—4 ure, potem pa pvaktidni poduk na polji, v nogradu, v dreveaaiean icd. po 4—". ur na dan.
Nadalje je Sola oakrbljonja zlcpimi apaloleami za 24 ueeneev in kar je ie uajglaTuejie, je Solako poelopje tako zdravo, da ga ni gotovo v vaej Gorici idravejaega* Dafje dobivujo dijaki vao hrauo za 10 tor. t aavodu, katera je v vaakem oziru ukusna in do-bra. — Uceuci, kateri nunajo itipeudija, dobijo pu svojein delu tudi malo veejo tedenako odSkodniuo nego atipendiati.              k
Za iz tega je lehko razviditi, da iolaoje na dezelni kmetijaki Soli kuetovaica najmanje ataue in da za svoj poklic gotovo ae vee nanci, kakor na vaakem drugem zavodu.
Da to dopia ne bode preobaireu Sociniin cita-teljem, aklenem ga z gorkim priporooilom, da bi nasi ptidni kmetovaici v obiinem atevilu avoje ainove v ta kmetijski zavod powljali, in jib ob jednem zagutav-ljam, da jim ne bode gotovo nikdar zal, ne njun ne njihovim ainovom za airoake, ki ao jib imeli pri tern aolanji.
Voditeljatvo alovenakega oddelka dezelue kme-tijske Sole.
Zacaani YoditeJj:    FR. ZEFIC.
Dopisi.
IZ Toimina, 30. septembra. — Sprejmi, draga ,Soca," inoj dopia in vmi ga na avojib valovih ua taka useaa in area, ki ae bodo poganjala za to, kar tii zahtevamo.
Koliko ai ie pisala o Soli, koliko o potrebi u-citeljev I PiSi tudi moje vrstice, ktet-u ue podirajo tvojln prvih dopisov, ampak jim Ie pouiagaju.
\ nasem Tobninu imamo cveteroiazreduico. Y to morajo atariSi, ki pod njo apadaju, pod kazuijo avoje otroke redno po8iljati skozi 6 let in 2 leti v napredovaini tecaj, in vender siiais vedno pritozbe stanaev, da njih utroci t S letib sole tako malo pii-dobijo. Eaj je temu uzrok? Td bucemu javno podu-cili, kaj naj Btarisi pri avojib obilniti zrtvah od avo-jega oktajnega solakega aveta zabtevajo, da pri avojib otrocib dosezejo avoj namen.
Duvoljeno j«, ako ae krajnemu Sobkemn avetu dobro zdi, da ae zahteva koaecieina javna skaanja od nciteljev. In vam, atauSi, pred vaem avetnjem, da to tirjajte. V naSem Tolminu m maujka solskib prija-teljev, ki ae k skuaoji potrudijo, da ae preprioajo, kaj so vaai otxoci pridobib zaporedoma v avojib Bolakib letib. Pred ocmi je okrajno gbvaisivo; tudi v tega podroeje Bpada Sola.
Ueitelji ae bodo veliko ve6 piizadevali, da ne bodo pred javno komiaijo oaramoceni. Otroci bodo tudi imeli veliko vec veBelja do uauka, ker 2e od zacetka bodo ae veaciili, vede, da ae kooec leta njsh pridnoac ocitno pobvali.
Sola je rea v akrb izrocena okiajoemu Solskemu svetu, pa to je lahko tudi nevarna «a za vaie otroke. Ako je iiadzoibik po eni ali drugi zvijael tiati tsm>tek jud^je% f* j* i»k& foteo spmmia, mj 1
otroci kaj znajo ali pa ne. (Meoimo, da to se ne more zgoditi. Ur.) Tsa dragace pa je pri javaib skna-njah, tarn mora biti vae dobro poprej pripravljeuo. Ako bi bill otroci v mojem ciaa imeli toliko sole in tako redno obiakovane, bili bi zdaj sami doktorji, ker Se -vender nekaj znamo, c«j tudi amo le par let in le kterikrat v Solo pokokali. Sicer pa dajete potubo a* diteljem in otrokom.
Dalje, jaz gem po roda in po duhu Slovenec, in Ijubim svoj materoi jezik in njegove pravice, a in moiam vender svetovaa, da zabtevate, naj se uemaki jezik iz naae aoie popolaoma odprari, ali pa naj se tako uci, tia ne bo 6,i3 in trod znvrzen. (Prijateij, prevcc zahtevate! Poducevanje mjega jozika ˇ ljnd-*ki aoli je bilo in bo potrata in zguba caaa, ker zn par tajin beaed, katere se otrok tain navadi, za-mudi ttutzmerno veiiko v avojam izobraieuji, ceaar ne more mkoli vec popiMvni. Ur.) Oemu zaceti otroka muciti z nemiko abecedo v tretjcni razreduF Ako bocea pitem poakti svojega sina po dobro dokonda-nem cetitem roztedu v tl«mco, neinsaiua ti ga auue v tretji raired. Na fiveteronxrednid bi se moral i otroci ze toliko izuciti, ako bi bik od vseb strani prava akrb, da bi nam po druzib aolaii cc pthali o-trok uazaj. Ako je za nalo solo tako malo akrbi, naj se Se to malo nemieiae odpravi, naj se uciju dru-gi predmeti bolj pridnoj kdor bo imel svojega otroka naprej namenjenega, ga tudi Mere naprej po4lje, do-kier nam ne posije zarja boljse pnhodaoati, da bodo mogh naSi otroci iz vsake redne Ijudske Sole preato-piti v srednje Sule, kakor m godi po vsem omikanem avetu, kjer ao Sole zavoljo ljudacva in ae Jjudstvo za-voljo Sol. (Ta je prava miaei. Srednje Sole ae morajo lavnati po ijudskib in ne naaps-otoo. Zdravu pedagogika vaeb naiodav to zahteva; a nasi p o 1 i-ti k a r j t delajo >z p o i i t i c u i ii razlogov temu na-sproti. Ur.)
Svetujem vam tudi to, v zafietkn Sobkega Itta nej ysak ucitelj svoje otroke sprejine in naj jift peljo skod vae 4 razredej a tern veliko doaezete. Ucitelj in otrok ae eden druzega v prvem letu najbolje apo-znata, mogoce, da tudi ljubezen eden do uruzega do-bita; tako se otcoka nauk lahko prejema, kur ume svojega uoitelja, in po dokoncaoih 4 letib bo vaak u^enec vedel avojemu uditelju bvalo, nasproti pa vsak ucitelj ao bo prizadeval, ker zuauo mu bo, da tarn ae bo oeicno videlo njegovo dolovanje. Yedua meuja-va uuiteijev po laztediu napeavi to, da siaboati edeu drugemu ua rame obeia, in da vam starisem pu tu-liko letib ojtauejo otrooi nevedni.
ZahceTajte tudi to, da ae ne bodo pri puduku v zenskib rocuih deiib ob aobkib ur.ib jeraalu vines deklice, ki v solo ne bodijo. Tu gre za priratui za-aluzek, iijuK in vaa akrb ae obra? na tiate doklice j vaSe hcerke pa po dokoodanik aolab ae nogovic ne umejo prav pieati.
Bolje je, ujhtelja dobro pla^ati, pa tudi gledati, zakaj 8e plaea. Sola ae mora giedati zuotraj, ne kak-ane so zunauje atone.
Ni tieba po krcinah udrihati, tieba je pogiedati t koteniao, ker vae ni zlato, kar ae avetu, pa tudi biaer je vcasih y blatu zakrit. Zahtevajte atauovicno, kar morate gotovo piacati. jjfe zaaasajte se v vaem Ie na akrb druzih, da ne bote guljuiani. Frihodujic pa Se k»j na reaeto, pa ne apioauoi ker pri nas imamo tudi dobro, ne le alabo, kakor bi kdo miaiii. ^^^^^^^^^^^^           I'olminec:
Politicni pregled.
Dogodki na jngn, o katerih govorimo na prYein mestn, so zinanjgali zanimanje za nas dr-iavni zbor. Sicer pa ni pridio v njem do zani-nnvih obravnav j zbornica se se Ie pripravlja za resuo delo, voliia je doticne odseke, predsednika in podpredsednika ter odobrila volitve onih po-slancev, proti katerim ni bilo nobenega protesta. Predsednik je dr. Snioika, prvi podpredsednik R. Clam-Mail iuec, drugi pa vitez Cblumecky. Osnoval se je Trentinski ktub, v katereni je se-dem poslancev, Coroninijev klnb, pa z drugtm iinenom, steje 12 glav. Grot' Hobenwart predla-gal je, naj se na prestolni govor odgovori z a-dreso. Odsek v to voijen izvolil je poslanca dr. Zeithammerja za poroCevalca v tej zadevi. Pro-ra6un za leto 1886 prediozi se se v tew tednu. Ce povemo se, da so se staviie tudi uekatere interpelacije do ininisterstva, med ujimi ona o razmerah na Ce§kem, in drugi manj vazni pred-logi, povedali smo vazneje reel o zboro\rem de-lovanji do sedaj.
Ha Ogerskein odgovoril je ministerski predsednik Tisza na interpeiacijo o bolgarskem pra-sanji. Povedal je, da niri na shoda v Skjeraje-vicat niti na onem v Kromerizi se ni pogajalo in govoriio o zjedinjenji Bolgarske in Bnmelije. iidiel je <m^ danobeiia mh m teem Turctji,
ako bofie varovati svoje pravice v Rumeliji, in da Avstrija si stalno ne prisvoji Bosne in Her-cegovine. A nazadnje je dodal, da ogerska vlada bo varovala pravice Ogerske, ko bi nepreracun-ljivi slufiaji na jugu nastali. Gospod minister je govorii mnogo in odloSno prav kakor Madjar, a zalostno je, da vemo po njegovent odgovora toliko o razmerah na jugu, kakor brez njega.
Sicer pa delajo Madjarom slovanski narodi mnogo preglavice.    Srbski kongres   noce   in ne bode tako plesal, kakor Tisza zeli;   odlocno se postavlja na noge proti madjarsikemu patrijarhu Aagyeli6tt  in   niadjarski vludi.   A homatije na balkanskem polotuku ne dopu^cajo,  da bi vlada tako ostro postopala z njim,   kakor   bi   morda liotela.   Poleg tega so  pa  nastale  razmere na Hrvaskem take,   da ni spreviditi,   kaj [tam na-stane.   HrvaSki sabor je v prvi seji obravnaval predlog,   naj se stavi ban Khueu-Hedervary za-radi znunib kameralnih aktov   na zatozno klop. Zgodovinopisec Smi6iklas   dokazaval je   vazuost teb aktov in pravico do njih. Ban je na to odgovoril,   da je sicer vsem zuano,   da so bili ti akti 35 let v posesti  Hrvaske,   a da ta posest ni biia postena. Pri teb besedah nastal je stra-sanski vihar v zbornici. Dr. David Stareevifc je klical:    „Upornik; sram vas bodi tacega bana. To je razzaljenje; mi da smo neposteni? Vi ste roparji. Bana izkljucite! veiiziijim!^ Ko je hotel ban zopet govoriti,   nastal je tak hrup,   da ni mogel nadaljevati.   In ko je M   iz dvorane, skodiii so poslanci za njim ,in so ga z baticami ven pehali. Nekateri poslanci so ga branili. Drugi dan oglasii se je pri fiitanji zapisnika one burne seje poslanee Kodo§evic rekofij „Bil sem vceraj tii, a nisem opuzil, da bi se bila seja prctrgala. Predsednik je le svoj sedez ostavil.  Dalje ni v zapisuiku, da je narod hrvaski grofa Khuena, ki je ruzzuhi uarodovo cast,   po zasiugi kaznoval, iztiravM ga z brcami iz dvorane. Prosim, da se vse to v zapisnik sprejme". Potem je bila zopet viharua seja,   ker je hotel   Starcevio o vedenji banovem govoriti, predsednik mu je odtegnil be-sedo,   a poslanee Foinegovid  je stavil predlog, naj se po deputaciji obrue dezelni zbor do kralja, da se ban takoj   odstraui.    Bazburjenost v Zagreb u in na Hrvaskem je velika. A tudi Nemci ua Sedtnograskein in Itumuui  so siti madjarske viade, slednji so ze izdaii poziv, naj se z dina-initom dela zoper Madjare. Da jim niso tudi za-vedni Slovaki nakloojeni,   je ob   sebi   umevno. Vse to je jako Zalostno.
0 zuuanji politiki govorimo deloma na prvem mestu, tu nam je se dodafci sledece; Na Francoskem so nove volitve. Ljudovladua strau-ka biia je z iziJom presenetena, monarbisti pri-dobiii so nmogo sedezev. Dosedaj se racuni, da bode od 586 poslancev vsaj 200 monarhistov, ostali so sicer republikanci in miaju se vedno vrciuo, a punioiiti je, da slednji niso jedini, de-liju se v mirne in skrajue. Due 18. t. m. bo do ozje volitve; pri tell se uadejajo ijudo-vladniki vecino sedezev za se pridobiti. Takih voiitev bo 180, a ni ueiiiugoee, da si pridobijo monarbisti tudi tedaj se marsikak§en sedez.
V Italiji pricakujejo dan na dan imenova-nje novega ministra zuuanjih zadev, iiobilant-a, kateri je bil na Dunaji do sedaj puslamk. Ita-lijani pricakujejo si od njega fiudezev.
Spanjsko-uemska zadeva o Karolinskih o-tokih izrociia se je papi'zu v razsodbo, kjer vso zadevo marljivo studirajo.
Domade in razne vesti,
Volilcem iz veHkega posestva, ki bodo vo-iiii v subato 17. t. iu. eucga pualuuca V deielui zbor goii&kt uamestu odstopivsega g. Fr. P o v s e t a, pri-porocaruo, naj izpoluijo vestuo tu uataufiuo svojo ua-iogo. Potocila, ki nam dohajajo z de^ele, se sieer ujemajo v teui, da nasi veieposesur.ki t>o le enc mi-sli glede kaudidata, kateretuu boccjo dati svoje gla-sove; ali to uu zadoaiuje. Vzajemnost jo lepa rte; pa ne s>me ostali ie v srei, ampak se mora tudi v dejanji pokazafa. To siozuott, katero gojijo nasi vele-poaestniki v svojuu ntisijenji, morajo s ttiii potrditi, <bt piideju v iwiia yoiii. in tin o&mu#o il'u ims*
pri sedanjem sklepu. Ako bl se zanasali na slolno mi-gljeeje in bi menili, da za srefino volitev zadostuje le nekoliko glasov, bi se varali, kajti na§ poHUCni nasprotnik, ki nikoli ne miruje in ne spi, opazuje vse na§e korake io tmSe gtbanje in se zdaj navtoSe' mir-nega kaze, da bi nas zazibal v sladko spanje navi-dezne gotovosti srefinega izida pri bodoei volitvi, da bi potem zadoji treuotek planil na nas in nas poda-vilt ako bi videl, da se le malo volilcev pripravlja k volitvi. Ako bocejo na§i veleposestniki zagotoviti si tako volitev, kaker^no 2elijo, ne ostane jim drugo, negoda vztrajajo trdni v svoj^ra prepricaiiji do kon-ca, da Se ne dajo omajati ali pregovoriti po nikaki poti in da se ne ustraSijo truda, ki jim ga prizadene pot na voliSce. Vsi veleposestniki brez izjeme morajo se udele&ti vaznega dela. Kdor koli more, naj se o-sebno udelezl volitve; komur pa je to nemogoSe, naj poSlje svoje pooblastilo druStvu „Sloga*; to je njeim-mti podpredsedniku dr. Aleksiju Rojcu v Goriei, ulica Contavalle, b. St. 5, po navodu, kateri je prijel. P oob-lastilu naj se priloLi izkaznica. Oni gospedje, ki so poobiastila uze poslali, naj dopoSljcjo § e i z k a z n i c e, ko jih dobijo. Na dan volitve naj se zberejo voltlci eno uro p'red "volitvijo v pisarni dr. Jos. viteza Tonklija, kjer jih bodo pricakovali odbor-niki „Sloge", da se konefino o vsera dogovorijo in da se razdelijo poobiastila med navzofie volilce. Ve-leposestiki! ne dajte se pregovoriti niti po visocih iinenih niti po geleznicah in enakih stvareh, katere bi Vam kdo obefieval, atnpak ostauite zvesti svojemu dosedanjemu preprieanju in izrazite to prepricanje eoglasno pri volitvi 17. t m.
Najvi§ji imendan presvitlega ceaarja obhajal se je v Goriei in na dezeli, kakor navadno, z voliko slovesuostjo. V prvostolni cerkvi imel jo raiiostljivi gospod knezonadSkof ob 10. uri peto raaSo z zahvalno pesmijo, katere so se udele&li dostojanetvoniki, urad-uiki, vojaStvo in maogo obcinstva. Na javnih poslopjib plapolale so eel dan zastave. (Glej tudi slavnost v Reneab.)
Njeno VeiiSaastvo presvitla cesariea pnpo-Ijala se je v ponedeljek ob 9V3 zajutra iz Godiilli) v Miramare, kjer se je ukreala na parobrod, ki jo po-pelje na Karf (Koriu), v Pirenoj, v Atene, v Beyrut, na otok Bodus In v noke druge kraje, kjer se bo mudiU po 1 ali po 2 dni, tako da 25. ali 26. t. m. pride spot v Miraraare.
Duhovske preniembe. Prefi. g. Toma& 6 e-r i n, prvostolni vikar v Goriei, imenovan jo profeaor pastii'stvu (pastorale) v knezonadskonjskem osrednjem aemeniSdi v Goriei. — 6. g. Janez Grusovin, du-hovni pomocnik v Romansu, delal je 6., 7. in 8. t. m. skuSnjo za vsposobljenje v.dosego samostalmh sluzeb v duSnem pastirstvu. — C. g. Jozof G o 1 o b, vikar v Stanjelu, pojde kot tak v Podgoro. — Na njegovo mesto pride kot, zacasni vikar 6. g. Jozef |* e r-g o 1 e t, biv§i vikar v St. Martinu na Krasu. — 6. g. Bla;S B a n d e 1, vikar na Trnovem pri Koboridu, pride kot tak v Vipoize — Na njegovo mesto je imenovan c\ g. Jurij Kokelj, vikar v Log6b. — C. g. Janez Murotec, kaplan v Koboridu, pojde kot vikar v Loge\ — Njegovo mesto dobi 5. g. Anton Pip an, novomainik. — Naslednji 6c. gg. novomaSniki imeno-vani so duhovni pomocniki: Alojzij 13 r a t i n a pod Brdom, Jolef P a b i j a n v KoSinji, Stefan K o d e r-m a c v Kanalu, JoM P a v 1 i e a v 8. Eoku.
KatoliSko dniStvo (Circolo cattolico) v Goriei bo imelo prihudnji cetrtek 15. t. m. ob 101/, uri predpoludne v pritlifini dvorani grofice Matilde Goro-ninijeve v RabatiiSi h. it. 16 izvenredni ob6ni zbor, pri katerem se bo volil druitvu predseduik namesto odstopivSega dr. K. viteza Doliaca ter se bodo obravnavali predlogi, ki se morila naznanijo. Gospodje dmStveniki se s tem vabijo, naj bi se obilno udele-fcili obdnega zbora, ki je po svojem duevnem redu velike vafcnosti. ker od dobrega vodstva odvisen je razvoj in uspeb druStva.
Radodarni doneski. Za otroski vrt v Goriei so darovali: & g. Filip Kramar 2 gld.; Iv. Kurincic 2 gl.; Fr. Kranjec 1 gl.; Fr. Pipan I gl.; u5- Bogataj 1 gl.; Avg. Jakopi5 2 gl.: Martiuov Janez 1 gl.; Popotni Lef 1 gl. j Avgultin 1 gl.; Nei-menovani 2 gl. j Nevem 5 gl.; Kovk 50 kr. j Buko-vec 2 gl. 50 kr. — Za d e k 1 i a k o § o 1 o so dali: e\ g. Filip Kramar 2 gl.; Martiuov Janez 1 gl.; Popotni LeL 1 gl.; Avgustin 1 gl; Nevein 5 gl.; Kovk 50 kr.; Bttkovec 2 gl. 50 kr. Hvala vsem dloveko-Ijabim dobrotnikom, katerim naj slu2i v tolafcbo za-gotovilo, da se njih darovi veatuo io v najboiji na-men obraeajo, kajti toliko za otroski vet kolikor za deklisko §oio skusal je odbor take mo§i pridobiti, ki dajejo poroatvo dobrega uspeha, kolikor se more doseLi v danasnjih okoliscinah.
Slovenska dekli^ka Sola v Gorisi dovoljena je z odlokom veleslavnega c. k. de^elnega solskega eve'a % due 24. septembra t. 1. It. 903. Ker so bile v opravi dekliske Sole potrebne nekatore poprave, zakasnil se je zacetek za par dnij, zato je onim ro-diteljem, ki morda ielijo dati svoje otroke v to solo, U f cdno jn^o^a, da jib upisejo, ali poiuriti m mo-
—
rajo, ker ko za6ne redno podu^evanje, ne bo to ve6 mogo^e. nSIoga» je z velikimi Lrtvami Solo ustano-vila, zato naj se je rojaki poslu&ujejo, da jim bo I donaSala obilnega sadu. Pretekli ponedeljek bila je zafotna sv. maSa, katere so se udeleftii otroci iz Sole in iz vrta.                                                              I
Anton vitez Klodid, de^elni Solski nadzornik I ljudskih Sol na Primorskem,   bo nadzoroval  namesto dr. G n a d a poduk v slovenScmi v arednjih solah na Primorskem. Dosedanji nadzornik ni umel dezelnega I jezika.                                 __            ____          I
Knjige dru^be sv. Mohora so &e dogle v Gonco in se dobivajo pri poverjeniku, 6. g. Fr. Go-ljev§geku, kaplanu na Plaouti tik cerkve v 2. nad- I stropii. Vsak ud dobi 6 bukev in mora piaSati vo2ne stroSke poverjeniku. Najbolje bi bilo, da bi vsakdo 0 ,teJ Pri'iki, Ic0 Pll(ie po knjige, plaSal letnino za pnbodnje leto, da bo potem brez skibi in da se poverjeniku trud prihrani,
Tramvaj na Tmovo nameravajo poakuSati v soboto in v ponedeljek, slovesno odprtje bo pa So le pozneje. Stroj je velik in piha, da je strah; 6m dim vali se iz njegovega dimniko in zver leze po cesti I s tako mofijo, da kamnje hrelfii. Voli se je do zdaj so I niso bali; en konj ni mogel umeti, kaj'je to, ter je silil nekoliko v stran, kakor se nam poroda, vender se je dal pomiriti ter je obSudoval veliko poSast.
Nesrede. Kakor v soboto 29. avgusta, tako je I bil v petek 2. oktobra po mnogih krajib vibaren dan, ki jo napravil mnogo fikodo in prouzrocll raznih ne-sre6, 2e tudi jo bil manjSi in libkejgi od prvega.   V Mar iji Celji nad Kanalom, bil je veter tako mo- j Can, da je obalil zvonik na cerkveno streho, ki so je udila ter v cerkov zgufiala.   ^koda je velika in za-1 diega radi jesenskega 6asa in de^evnega vreraena Se vecja.   Pri Modersolih blizu Levpe  na Kanal-skem udarila je strela v neko hiSo ter jo je vnela; I s to biSe priSel je ogenj Se do druge in obo sti po-goreli. V oni hifii je bila strela tudi eno geno omrfc-vi&la, ki so je potem zopet zavedla in je zdrava.   V 0 r e h k u  na Uerkljanskem je strela udarila v zvo- I nik; strelovod, ki jo na cerkvi, jo je odvedol, da ni naredila orevelike Skode, a vender je rid nekoliko o-1 drsala. v Bavni med Orehkom in Cerknom poSko-1 dovala je strela zvonik tor naredila Skodo za  kakih I 200—300 gold.   V Solkanu pogorela je tisti dan I una biSa in sosednja je bila precej poSkodovana.  0* I genj so je vnol  na nekem vozu sena,  ki je stal v j bilui voii; kako, nam ni znano.                               I
AjSevske otroke ima vse rado. Mestno sta- i rc§instvo ho5e, naj bi se udili italijansko besedo; de-1 2elui Solski svet dela, da bi se u6ili nemSki jezik; | mi pa ^elimo, da bi se udili otroci najprej misliti, a \ potem Se le tujib jezikov, Otrok, ki se naufii na pa- J met par tujib besed, ne da bi znal pravilno misliti, j je stroj, pomilovanja vreden, ker jo sposoben za kaj boljega.
DruStvo v podporo bolnih duhovnov, nPriesterkLankenunterstiitzung3verein,tt sklide na dan I 27. t. m. ob Stirib popoldne v „Rudolfisco obcai zbor I se slededim duevnim redom:                                   I
1. poro&lo o stanji druStvenega premozenja in I o delovanji druStvenem v zadnjih treh letih; 2. po- J rocilo o zidanji druStvene biSe v Meranu ; 3 predlogi I posamnib druStveaikov, ktoii se pa imajo osem dni I pred naznaniti prudsedniStvu; 4. nova volitev odbora I in pregledovaleevrevizorjev. PredsedniStvo.                 I
Odpoved monsignora Valussija je §e vedno j tarn, kjer je bila pred 8 dnevi: v 2upanovem zepu. I Izmed staragin se do zdaj Se nikdo ni dizuil praSati I zupana v javui seji po oueui pismu, ker 2npan se je I baje izrazil, da odstopi, ako ga bo kdo nadlcgoval s I to refijo. Tega se pa mnogi bojijo, ker brez sedanj'iga j iupana bi imeli nasproti ob&nstvu iu v drugein oziru I teiko stanje. Od tod ono mnlfianje, katero hafie nek- I do v „Corrieru" s tem opravifiiti da  pismo je bilo I pisano na iupana in ne na stareSinstvo I   Kod v6 ta I moi, na koga je bilo pisano, ko nikdo ni zahteval, da I bi se prebralo ? Ta moi ni5 oe v6, zato naj aolci iu J naj ne  sutnnicl   ValuSsija,  ker nima k tvmu nikake I praviee. Liberalci piahjo  od jeze, ker se jim ci aSe- I Ija izpoltiila, da bi Valussi nupoluoma odstopil; -zato I ga je zacel „Cotriereu napadati in mu naSteva razne I grebe.   Med drugim  Steje mu tudi to v greh, da je I bil ene misli z mestnim  tajnikoin, z mestnim 2upa- I nom, s fiuandniin iu kgainim odsekotn ter z drugimi staraSiaami gteM Proglerjeve ponudbe. Zakaj ne Steje BCorr.K tega tudi drug i m v greh? zakaj le Vaius-siju? Valussi se nikoli ni pulil za mestne sluzbe in | mestne nagrade, nikoli ni prevzemal mestnib podjetij, J nskoli ni imel dobiCka pri mestuih stavbah, pac pa se je ustavljal stolici italijaaskcga  jezika v Goriei,   ker je sprevidel, da je nacrt ncizpeljiv, kakor je skuSnja pokazala. Valussi je bil ves cas p r o § t e n  in p r a-vi & en in si ni nikoli omuzul rok z mestnim pre-mo2enjem. Slava takeniu btaraSinil
Saljivci Zadnjih smo poroCtdi, kako laskavo se J jc wmio ItalijaBeko p>\Wtm &u&w v Jbtri o »lo-1
venskih poslancih v dr^avnem zboru dunajskem. Danes moramo dodati, da pri onera zboru, ki je sprejel omnnjeno spomenico do visokega c. k. ministerstva, so bili navzocl, kakor pripoveduje „NaSa Sloga" v Trstu, 4; reci: Stirje druStveniki. In ti gospodje se drznejo govoriti v imenu istrskih Italijanov, v imenu Istre sploU! Saljivci.
StudentOYSka kuhinja. Druga konferenca dru^be sv. Vincencija nazuanja, da se prihodnji ponedeljek (12. oktobra) zopet odpre Studentovska ku-hinja z enakirai pogojir kakor pfeteklo Solsko leto, Piimerno stanovanje v ta namen se je najelo v Nun-skib ulieah (Via delle Monache) St. 8, prvo nadstrop-je. StarSi, kteri 2elijo svoje otroke v doticno kubinjo poSiljati, naj se oglasijo med tednom pri gimn, uii-telji gosp. Koznhu ali pa ob nedeljab od 10. do 12. ure v kubiujskih prostorib.                        Odbor,
Bedko slovesnost praznovali smo v ^taujelu dne 4. okt. C. g. Janez Fabiani, vikar iz Branice, pel je tukaj zlato maSo in sicer ravno v isti dan, v isto nedeljo, v isti eerkvi, kjer je daroval pred 50 leti prvikrat sv. opravilo. Slavnosti primeren govor je govoril g. dr. Mahnia. Ljudstva pobo^nega in rado-vednega vdele2ilo m je veliko; duhovScmc smo pa pridakovali veC; zadrleval jo je praznik iu cesarjov god. Dobrobotnemu starfiku pa, ki je v osiveli sta-rosti §e zmtrom krepak, — audili smo se zlasti mofi-nemu ojegovemu glasu — ^elitno vse dobro.
Oznanilo. Razpisujejo se s tem 4 de^olni 51 i p o u d ij i po 200 gld. za dijake z Goriskega, kateri so dovrsili srednje in stopili v visoke Sole. Pri no-delitvi se bo gledalo na to, da dobita t3 Stipeudijo dvii dijaka slovenske in dva italijansko nurodnosti. Ce bi manjkalo dijakov izmed ene refienib narodnosti, sine se nakazati stipendij dijakom druge narodnosti, Stipendiji se bodo izplacevali v Sfinli c\>trtlutnih od-p!a6ilili na proSnjo dele^eoca, ki mora izkazati.da je vpisan v vseu&liScno matrikulo in pozneje, da obiskujo rnWMn. Doti^ne proSiijo se imnjo podati de^oluenm odboru v Goriei pistneito do 20. oktobra t, I, in naj se jim pt'ilo2ijo spricovala zreiesti, vbofitva in vpisa v eno izmed visokih sol, Deielni odbor; za deiuluega glavarja. Br, Abram,
„Slov3acev potovanj© v Prago" morali smo odloziti radi obiluosti gradiva za prDiodnjo Ste-vilko; tako tudidopisiz Kozane in neko druge so-stavke. Gg. sodelovalei in naroeniki naj blagovoljtio potrp6.
bt. X. tega leposlovnega lista prinaSa naslednje spise: 1. Svojmir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 2. Dr. Fr. Delela: Veiikigrof. Zgodovinski roman. (Konee.) — 3. Tinea: Podoba tvoja Pesein. — 4. J. T r d i n a: Bajke in povesti o Gorjancih. 23. Gospod Vedel ~5. J. Kriisnik: Glad. Pesem. 1, 2, 3.
—  6. Ivan Vrbovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar. — 7. A. Fekonja: Slovenci v knji-2evui vzajemnosti s Hrvati. — 8. J. Cimperman: Osehlo cvetje. Soneti. — 9. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). — 10. J. Kostanjevec: Tvoj nasm6h. Pesera. — 11. Knji^evna poro-Cila: IV. L. &vab: Curiosita Triestino — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13. — Blag rojak. — 14. I. Franke: (Jmetniske starine po Gorenjskem. — 15. L.: Slovenski dasopisi leta 1885.
—  16. Sloveuski g las nik: Nove knjige slo-venske. —Letna porofiila na§ih srednjih Sol,-—Wo 1-fov slovar. — Jurija Subica slike za novi muzej. — „Verein der Slavistep." — Kratke opazke. — 15.. Janko Kalan: Sab. — BLjubljanski Zvonu iz-baja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole velike osmerke obse2uih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr.
St. 1247.
Bap iijsl slil.
V tern okraji je razpisana sluzba ufiitelja er.orazredaice na BanjSicah.
Dohodki so poleg dczetoe §. postaye JCh marca 1870 in 4. marca 1879 — III. pladilne vrste.
ProSnje s postavnimi spriCcvali sposobnosti, kakor tudi se spridevaloro c, k. okrajnega zdrav-nika je vloitfti ,,do 20. novembra t. 1. po pred-stavljenih oblastnijab.
C K. OKR. SOLSKI SVET V GORICI, due 1. oktobra 1885.
St. 545.
RAZGLAS.
Dne 12. okiobra t. 1.  se  pricn6  zopet v Sezani rcdni mesecni sejmi za zivino.
2UPANSTV0 V  S12ANI 5. oktobra 1885.
cut urn miui
po  dr. JMalici
•a je odlocno najbo1j5e zdravilo zoper protin ter I ravmatizem, trganje po udih, boleeine v krizi ter ziveih, oteklino, otrpnele nde in kite itd„ malo casa to se rabi, pa mine po polnem [ trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj g© 1 samo „cvet zoper trganje po dr. Maltti" z \ zrav«m stojeHm znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
_____   JHfc, Zahvala. '*&§ .
SfaMmtixft. Gospoda pi. Trnkdczy-jn, lokarju t ItfuMjani.
Moja luatt ao na protinskej bolezni na nogi silno trpell in r«**na domaca zdravila brezvspesno rabih. Ko je pa bolezen cedalje huj§a prihajala in uze vcc dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. Malicev protinaki cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In tes irael je eudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mnenih boleein. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. lUalidev protinski cvet kot izvrstno zdraTilo in ga vsa-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoeani, VaSej blago-rodnosti pa izrekam najprisrcnejSo zahvalo z vseia spogto-vanjem ndani      _                                        ,
Franc Jug, posestnik t Smarji pri Celji.
gflF" Plawinski zeii&ni simp kranjski, ~^6
izboren zoper kaselj, hripavost, vratobol, prsne in pljucno bole&ne; 1 steklenica 56 kr. Koristnejai nego vsi v trgovinih se nahajajo& soki in Biropi.
¦9" Kri eistilne krogliee, e. kr. priv., ~^S
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogresati in so se uze tisuckrat sijajno osvedodile pri zabasanji clovedkega teles a, glavobolu, otrpnenih udiL, skazenem zelodci, jctrnih in obistnfi boleznih, t akatuljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zavoia se s posto ne razposiU
Saroeila se izvrse: najhitreje s poStnini povzetjcm in Adresa je:
L«km TEW?-], u Mm trga 7
DINO
y najvecji kcojacnici za mozke
ItVUJJt STIIMt-Ji
V GOKICI
I nahajajo ae izgotovljtue v ueiznieruo izbero ,
ZA XIAJSXvI CAS
5povrhne suknje za mozke podobledene z vohio.....po gl. 10 do 40 popolna obloka za.mozite, H6no delo po gl. 10 do 30 jgh hlaLe za mozke, nor kroj . . po gl. 3 do 10 PI Mentschikoff za mozke . . . po gl. 14 do 26 fr halja Nordpol (severni tc5aj) neizmer-fa nega trpeza • . . po gl. 10 do 12 It Popolna oblcka za decke in otroke, za sobo, 1 SF plasci za deg nepremoCIjivi, fievlji za lov, vrhii tega '
O        BOGATA ZALOOA
A|   plaiiev watherproff;  doltnan,  sacco za gospo —__
U   to blago odprt se je v Tegjo sloznost gospodov
*T   odjemnikov poseben uddelek v posebnem,  lo-
|||   ceaem prostorn blizu prodajalnice.
||| wathsrjjroff ia p«ik ssteje sa oliake od 21st in m.
Blago vsaka vrste za delo po ineri, cone prar aizke, delo lifino, stvari, ki ne dopadajo, se zmonijo brez tezave.
Edina zato,-a srajc, jop, izvirnih s^itic z | Tolne iz imenitne tovarne r Stoekolmu pod odgovor- I nosijo prof. dr. Jagerja.                       *        '
EQUITABLE.
zavarovalna dru^ba za MvljeBje,
ustanoTljena leta 1S59.
Sknpna glarnic* kooec let* IBM          145,404.813 gld.
Razdelilo se zaTaroTancem let» 1®*       ^04lJf9   „
Stanje za?aroTanj kooee leta 1S84       ___JS^m palie.
Za znesek 773,522^928 glu.
--------V-poreStvo aT3trijskiHi-a:aTa«>TaneeiB pololenili je^pri
danajaTvi   banki „Unio»k  105000  gld, r awtrijakUi driaTBiF doUnih pismib z obresiwi 5%.
Yae poliea ,.l%«Itabfe'i-»>*e »• P» »««h letih nepreklic-IjiTt, tojet'kopreteietjiobtok, „Eqttitablr* p1a& zatarovano ˇsolo tndi tedai fe kdo wj© t dvobaji, pa aauomtHnt nli mleA postaTn* obswlbe ali fe kaferi podatki ˇ ogla»a se po-kaiejo Beiesailni. ..IqaitaMe1- ne zahteva ntkukift spriceTauj in plaia newttdoma ko je pMtrjasa a»rt. V*» dobWak pripada xavarofancem (leta i8M t»l« je r«zd«lj#aJh 8,041-979 gl4) i» m nafadae polie« pkft* m ^ gotoviai aie po dregem vplaiiln premiia (vsakoletntga doneaka na lafina zararojalaefji Iwla ali poliea) pri polieah, deinrtM rsiito all polovioue dos^riie rente (prihodko*) se pa aakapiii ia a* izplaia koaee zaTaro-Tano dobe.
Vssgled v pojatojenje na€rta polotifti® dosmrlne rente. Za zaforafnje po tej ieekviei * mmkn 2IMJQ0 gld.» skleajeno y 4'X letu, izaaia »a podlap pogojev, veljavnib pri »a6rta za poioviLno doswrtao rento, zn A&bo !5 let vsakotetnt pretnij (vplaPilo) »8» gld. m kr.; v 15 letfr icdaj 14.731 gtd.
Po raxnih rad»nit» iznaaala bi rsota zararorcnea pri lalflfa polovifcne dosmrtue rente po preteklib lb letih bliza 7.8J0 fW,, katero aavarowiec iabko obrne po cni aiirib potij, uavedenih v uvodu, nautrec:
1.  prod* s«ojo poiico % dobi&i in pravkami druzbi, in t tem slndajt bi dobil najbrle okolo 19.180 gld^ s katerimi se uniCijo negove pratice do draibe;
2.  ali pa dobi za?aro?anee aame*to atoje izrirne police drngo, ki je ze popolnoma vplaCana, ki zapade ob snirtt in ki dosega bli-m vsoto 34.000 gld.;
3.  ali pa so odpove svajim koristlm (dobi^kom), poliea zapade ob smni za 2U.0<K> $1^- ™ druzba mu pfacuje do smrt* rento v zneakji blizu 8l8 gld. n* leto;
4.  a)i pa zavarovanee dobi r goto«ni nak«pifier.i dobicck okolo ?.890 gld. in ze poiico se placa ob njegoti smrti 20.000 goldinarjev.
Nadaljnn pojasnila daje B. M; VERVE8A, monjaloc v ulici mesfnega ?rta (Via Giardino)r h. at, », ki je zastopnik za Qorico in de^elo.                                                                         '
St. 226/E
OZNANILO.
Naznanja se vsem, fla zacncjo letos vsako leto oavadue po^itnice dne 3. prfhodajega oktobra ter da nehajo dne 18. istega meseca. Omeojene dm je uatavljeno vsako razmotavanj© optavil t obeh od-delkib.
Ritraateljstvo zaatavljavnice in 2 njo zdruzeno hranilnice.
V Gorici, dne 21. scptembra 1885.
Ravnatelf
D. LOVI80NI.
PQTKIfiE !\ BMUO
_                      spravlja v
Ameriko ~m
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowrritringh. st. 9
(ISajstarejsa firma te vrste.)
W                               l
Mm
Katolican, 28 lefc u, AoSIer»eai zdravja, samskega stastar, trda nee, ima gotovih 900 gld. n i§6e blaganico (verbco) od 18 do 2T let 8taror v Gcrici ali vaaj blizu njet ali pa v Lakem
vecjeiu trgu ali vasi na Goriskem. — Kupcevalke in
pekovsjee hcere imajo prednoati.
Ce je mogo6e, naj se zraven vloii slika ali fa-
tografija.  Sama resna pisma m prejemajo do 15. ?i-
notoka t. I. pod stevilko  666 Poste restaote 7 Gori-
ci, na^Primorskem.
Ce kedo v kakinem kraji ve ino pove,  da bi
kaj bilot se mu za to nekoliko placa.
BSB Zclodcnc bolezni BS
bitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo XelodSno zdravilo.
Izbrati v razn'th zeloddnih boleztiih zdrarilo, katero bi v resniei odgovarjalo namenn, ni lahka at^ar dandanes, ko se prodajajo vaakoyrstna taka zdravila.
Vefji del onih kapljie, izl i5kov itd itd.f ki Be oznanjajo in priporoSajo obiinstta z visoko Iete5imi besedami, ni drnzega ko pre»ar»r pogosto §e Skudljira.
Samo jeruzalemski balzam, uze darao znan pc svoji priprosti sestavi in po ozivljajoci stoji mogi na zelodvne ^ivce, si je pridobil prednost pred Tsetni dru-gimi do zdaj znanirai pomofiki^ fear potrjaje njegova razprodaja, ki redno raste.
Ta baizam, bogat krepeajoce moci kineSkega ra-barbara, korcnike, ki je sploh snana po sTojem pre-bavn«in uspeliu, daje gotoTO sredstro proti zelodiniui slabostim, izvirajo^im iz ncrednega prebavljanja. Zato so priporoSa, ko jeati ne di§i, proti neprijetni sapi. gnjusu, rigaDJu, zabasanja, bemorojdalniin teiaTam: pomaga tudi proti ziatenici, glistatu in boleznim t drobc.
Steklenica s poilukom 30 kr. Glavna zalogay Ibkarni Q. B. Pontoni r Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovls, v KORMI2JU pri A. Franzoni, r TOLMINU pri C. Palisca.
Blagorodni gospod! I'olon livulczuosti naztia-njaro Vam predober uspeli V iega iiiuMiimcgft dr. Rosa Mtljenskega balzama. o luf trpiurila je mojo soprogo sttaina 2«>lnddna bolezen, lei »e jf v zad;,|ili :; I<>:ih taito pomno&ila, da jo je pogosto p-fji'inal liio, poKidxio to leto so s© ponavljali vsaklb. b —14 dnij in hu trpeli po 18—20 ur. Vsa zdravila in ve.< crmi bit ji- zavrien; najmanjlega uspeha nismo niogli do.soci, kur boic/.en so je vekfeala od tedim do tedna iu je u^ioeila ho drugih boleznij. narorefi zlatenico in krfi v nmteiniei, katerijoj je delal posebno ob ca>m 6is6onja netzrekljivo boleAinc, tako da je bila uze vockrat blizu HinvA, Vsi, ki so jo poznali, so se ii ctidili, kakor da bi bila priila h gro-ba, in res bila je bolj podobnu dubu ko zivomu bitju, dokler nisom kupil na priporocilo nekaterih prijateljov nekaj steklentc VaSega eudo uapolnegft dr. Rosa ziv* IjoAskega bnlzama v lokarni v M. SchSnbergu, kfttori j«j ni le tezav znianjsal, ampak tudi popolno zdravje podelsl, tako da evrsia in zdrava opravlja v«a Bvoja dela. Zaliv»lje?aje se Vam oba, jaz in soproga, za cud* ni uspeh Vuyegu izvrstnega dr. Rosa zivljeusko^a bal-zatna, Itejeva si v 5ost, priporofiati vsakteremu, ki trpi na takih bolocinah, naj dr. Rosa zirljenski balzam rabi pred vsakim zdravilom. Z vsem spoStovanjom znamujava se Vam prehvalezua
v Reitendorfu pri M. ScMnbergu^ 28. dec. 1880 Franc Mbnuich s soprogo.
Nagla in gotova pomo6 za 2elotl6ne bolezni in njih nastopke.
Ohranitev zdravlja
j« odrisna zgoli od oliranitve in pospeievanja dobrega prebavljanja, kcr ta jo glavnl pogoj zdravja in tclesnega in duinega dobrega fcutenja. Najbolj potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prebavljanje vruditi, doseui primerno mesanje krwi, odpravni pokvarjenc nezdrave krvne dele, to je uze vcc let sploh znanl in priljubljeni
} J
Kapravljvn iz najboljsili, jdravniiko najkrepkejilh zdravilskih 2ellS5, potrjen je posebno kakor gotoya po-inoc pri vseli slabostih prebavljanja, posubuo pri prese-danju, po kislem disecim riganju, napenianju, bluvanju, pri bole6inah v telesu in ieiodcu, ieJodbnem krou pre* nabaeanjH ialodoa z jedmi, zaslllenju, krvnem navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznih v drevlh, hipohon-driji in melanhoiijl (vsled siabega prebavljanja); ou o/iv-lj« vf-o dolavnoat prebavljanja, dela zdravo in 6Mo kH in bolno teio dobiva zopet poprejsno mob in zdravje. Vsled te izvrstne moCi je postal gotoro in potrjeno ljudsko domace zdravilo ter se splob razsiril.
I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl.
Ka tisotie pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Posilja se ua frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
WF SVARJENJEI -*g
Da se izognejo neljubim napakam, zato pro#im vae p. n. gg. narocnike, naj povsodi izre^no dr. ROZOT zivljenski balzam iz lekarno B. Fragnor-ja v Pragi zalstovajo, kajti opar.il sem, da so navocaiki ua vcc kra-jih dobiti aeuspesno zmes, ako so zahtovali samo zlvijen-ski baiaam, iu ne izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama.
I'M! LIT. H W
dobi se samo v glavui zalogi izdolovulca B. Eragntr* ja, t lekanii „k Crnomu orlu14 r Pragi, Eoko der Spor* uergasae Mr. 2U.V-J. — V GORICI: <i. Cristofoletti, lekatrnif-ar; U. il. Pontoni, k'kanncar; R. Kiirner, iekarnieur. A. d6 tiironcoU leltara. V OULEJI: Da-maso d'Blia. ~ V TRSTU: F. Prendiui, lekaraiearj lit. i'orabosebi, lekanucar, J. Serravallo; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant Suttina — V ZAGRE-BU: C Aruzini, lekarni6ar.
Vse lekame in. vedje trgovine z materi-jalaim blagom v Avstro-Ogers^ej imajo zalogo tega zivljenskega baizarna.
TAM «E TUOl DOBI:
Pm^ko domaee muzilo zoper bule, raue
iu viietje vsake vrste.
Ako se zeusm prsa rnaraejo, ali strdijo, pri btt-lab. vsako vrste, pri turili,gnojnih tokib, pri firvu v pratu in pri nohtanji, pri izlezab, oteklinah, pri zmaScenji, pri moraki [mrtvij kosti zopur revmaticue oteklino in putiko, zoper kronivno vnetje v koienih, rokab, v ledji ce si kdo nogo spabne, zoper kurja o&esa in potne no-gc, pri lazkop&.Mi rokah, zoper liiaje, zoper oteklino j»o piku xnrcesov, zoper tekoco rauo, odprte noge, zoper raka in vueto kozo ni boljsega zdravila, ko to inazilo,
Zaprte bule in otekliue se Intro ozdravijo; kjer pa ven tece, potcgne mazilo v kratkent v$o gno-jico na-se, iu rauo ozdravi. — To mazilo je zato tako dobru, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaculi, dokler ni vsa bolua gnojica ven pote-gnenu Tudi zabrani rast divjega laesa in obraruje ptcu Mietom (ui-itim prisadom)j tudi bolecine to Madil-uo ma>:ili> p.»:uai.~ Odprte in tekoce rane sermorajo z mlacno vodo umiti poiem so le se mazilo nanje prilepi.
Skatijice se dobodo po 25 in 35 kr. Baizam   z a   u Ii o.
Skuseno in po muogih poskusib kot najzanes^i-vejso sredstvo znano odstruni nagluhost, po njem se dobi tudi popolno uze zgubljcn slab. 1 Bklenica 1 gl. a. t.
*mp*% m Q*&*Qm mtaik; %L kUHm~- mm; 9Uii*nvw** mm** r iipr^