Positnlna plačana v gotovinl Izhaja ysak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODln Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. <¦%&*LL** ^^^^^^ ^^BVHP^P^ ^^H^^^^ ^^BB^^^^^^^^^ N^B^^^^^KI^^^^^ ^^^Hl^^^^ WB/Kb^^^^^ ^^^^^^^^^^** Cena 1.50 Dia Redakciju in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 40. Celje, petek 2. oktobra 1936. Leto XVIII. Razširjenje kluba narodnih poslancev JNS Jevticevci so vstopili v klub JNS V cetrteK sta se v tseograau lsto- časno, toda vsak v svojih klubskih prostorih sestala klub narodnih poslan- cev Jugoslovenske nacionalne stranke in Jugoslovenski poslanski klub, kate- rega predsednik je bil do tega dne g. Bogoljub Jevtič. Razpravo v poslan- skem klubu JNS je vodil klubov pred- sednik dr. Vasa Jovanovič, ki je poro- čal o pogajanjih, ki jih je imel skupno z drugimi člani klubovega vodstva z Bogoljubom Jevtičem kot predsedni- kom Jugoslovenskega poslanskega klu- ba. Pogajanja so dovedla do sporazu- ma, da se zaradi okrepitve nacionalne politike Jugoslovenski poslanski klub priključi poslanskemu klubu JNS. Predsedstvo pojačanega kluba JNS je prevzel narodni poslanec g. Jeremija Protič, po rodu iz predkumanovske Sr- bije, bivši veliki župan v Užicu in po- znejši pomočnik finančnega ministra. Novi klubski predsednik, ki uživa v vseh političnih krogih velik ugled, je , pripadal do 6. januarja 1929 radikalni ! stranki ter je bil dalje časa tudi pred- sednik Zveze srbskih zemljoradniških zadrug. V odboru kluba JNS, ki šteje | sedaj preko 60 poslancev, je izmed slo- i venskih poslancev kot podpredsednik narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Po seji tako razširjenega kluba JNS je bil izdan sledeč komunike: »Jugo- slovenski klub narodnih poslancev in klub poslancev JNS sta ugotovila, da temeljita oba kluba svoje politično de- lovanje na načela nacionalne in dr- 1 žavne politike, izražene v šestojanuar- skem manifestu. Ugotovila sta, da so v duhu te politike tudi sklepi drugega kongresa JNS, ki jih oba kluba v ce- loti odobravata. Oba kluba imata isto- vetni stališči glede na politiko in delo sedanje vlade.- Vse to jima nalaga ! dolžnost skupnega dela na načelu na- rodnega edinstva. Zato se oba kluba i združita v enoten klub, ki se bo ime- noval Klub narodnih poslancev JNS«. Politico! preglecl p Prve svobodne volitve. »Samoupra- va«, glasilo JRZ, označuje bližnje občinske volitve kot prve svobodne vo- litve, na katerih bo narod po daljši dobi let mogel svobodno in nemoteno izreči svojo voljo. Pri teh volitvah bo narodu dana možnost, da izreče zaupa- nje sedanji oladi, ki je, kakor pou- darja »Samouprava«, v vseh pravcih gospodarskega in javnega življenja storila zlasti mnogo za delavce in go- spodarstvenike, da se danes občuti sa- mo zboljšanje in napredek. p »Jugoslovenski glasnik«, glasilo Jugoslovenske nacionalne stranke. Pr- va številka je izšla v ponedeljek v Beo- gradu in je bila v celoti zaplenjena. p Pri občinskih volitvah v raorav- ski banovini je dobila JRZ, kakor je bilo pričakovati, v nedeljo večino ob- čin. Jugoslovenski nacionalni stranki so sicer prerokovali polom, dobila pa je za sedanje razmere .presenetljivo veliko glasov in prav lepo število ob- čin. Poleg nje so dosegli znatne uspehe borbaši. Manj sreče je imela združena opozicija, staroradikali Ace Stanojevi- ča pa so dobili le tri občine. p Razvrednotenje franka in dragih valut. Francija je razvrednotila svoj frank za 30 odstotkov. Franciji so sledile tudi Svica, Nizozemska, Grčija, Belgija in Rusija. Verjetno je, da bodo sledile temu zgledu tudi druge države. S tern se bo olajšala mednarodna iz- raenjava blaga in bodo odpadle razne omejitve, ki so ovirale mednarodno tr- govino. p V Spaniji so uporniške čete zav- zele Toledo in osvobodile junaške ka- dete, ki so dva meseca branili Alcazar proti vladnim četam. Uporniške čete prodirajo polagoraa v smeri proti Madridu in so dosegle uspehe tudi na ostalih frontah. Domače vesti Današnji štcvilki smo priložili poštne položnice za vse naročnike, ki prejemajo »Novo Dobo« po pošti. Cenj. naročnike prosimo, da | bi nam do 15. oktobra zanesljivo na- kazali zaostalo naročnino in tudi na- ročnino vsaj še za mesec oktober. Uprava »Nove Dobe«. d Uredbo o Iikvidaciji kmečkih dolgov, ki se nanaša na vse dolgove kmetov, nastale pred 20. aprilom 1932, je izdala jugoslovenska vlada. Znižanje dolgov se po tej uredbi ne nanaša tu- di na obrtnike in trgovce, kmečke dol- gove pa bo treba plačati v 12. letin. Predsednik vlade dr. Milan Stojadino- vič je izjavil, da je zadovoljen z ured- bo. d Uredba o zaščiti kmetov ne dopu- šča odpisov v breme vlagateljev. Ker se širijo o novi uredbi o kmečki zašči- ti neosnovane govorice, opozarja Zve- za jugoslovenskih hranilnic v Ljublja- ni na to, da ne grozi vlagateljem de- narnih zavodov niti najmanjša nevar- nost niti delnega odpisa vlog, ker bo- do vsi denarni zavodi, ki bodo odpi- sali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države od- | škodnino za vse odpise, za katere ne ¦i bi zadostovale njihove rezerve in pri • bankah še polovica delniške glavnice. | Zato nova uredba o kmečki zaščiti I sploh ne dopušča niti najmanjšega od- pisa v breme vlagateljev — Zveza ju- goslovenskih hranilnic. d Dinar notira v Curihu 10! Po raz- vrednotenju švicarskega franka je da- nes v Curihu prvič notirala deviza Beograd. Zabeležen je bil nov tečaj 10 švicarskih frankov za 100 Din, dočim je dinar prej notiral 7 švicarskih fran- | kov za 100 Din. « d Pri nakupu treba paziti na kako- vost! Ko nabavljate novo perilo, je Vaša največja skrb, da li bo trajno. Trajnost pa ni odvisna toliko od same- ga perila, kolikor od načina pranja. Perite zato samo z odličnim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo Jelen mi- lo, ker boste na ta način ohranili traj- nost Vašega perila in si prištedili no- ve izdatke. d Dunajska vremenska napoved za soboto 3. t. m.: Pojemanje oblačnosti, ponoči slana, kvečjemu še Iahen dež v Severnih Alpah, mrzlo, severni in se- verovzhodni vetrovi. Celje in okolica c Razveseljive in tolažilne ugotovit- ve. Na velikem nedeljskem zboru JRZ v Beogradu je g. ministrski predsed- nik dr. Stojadinovič izjavil, da je u- spelo sedanji vladi odstraniti ljudsko nezaposlenost v taki meri, da izkazu- jejo vse borze dela v celi državi samo še 14.000 nezaposlenih. Po zaslugi in prizadevanju sedanje vlade so bile v zadnjem času tudi vsepovsod zvišane delavske mezde. V zvezi z delavskimi štrajki, do katerih je tudi v naši državi došlo, poudarja predsednik kralj. vla- de, da so se organi državne oblasti pr- vič v zgodovini štrajkov napram de- lavstvu ponašali skrajno korektno. Po- licija ni zbirala in organizirala stav- kokazov, kakor se je to dogajalo nek- daj. Policijja ni! zapirala stavkujočih kot neprijateljev države, kakor se je to nekdaj prakticiralo. Mir in red ni bil nikjer moten. K dobrim vladinim gospodarskim ukrepom se je pridruži- la še izredno dobra in rodna letina. Da reši kmeta, je vlada definitivno rešila vprašanje kmečke razdolžitve, kar bo dvignilo v veliki meri tudi gospodar- sko stanje trgovca, obrtnika in indu- strijca, ki so vladi prav tako pri srcu, kakor kmetje. Po tej poti misli g. dr. Stojadinovič, da se bliža tudi že čas, ko se bo moglo ugoditi upravičenim željam državnih nameščencev. c Vprašanje nezaposlenosti v Celju. Ker je po izjavi g. dr. Stojadinovica v vsej Jugoslaviji izkazanih samo 14.000 nezaposlenih, bo letos na zimo pač mnogo lažje spraviti do dela in zaslu- žka nezaposlene v Sloveniji. To raz- veseljivo poročilo bo tudi v Celju ne- dvomno prijetno odjeknilo, saj je tako tudi gotovo za odgovorne činitelje v Celju in celjskem srezu vprašanje za- poslitve nezaposlenih in nedovoljno za preživljanje zaposlenih postalo mnogo lažji problem," kot je bilo to prejšnja leta. Upravičeno torej pričakujemo, da bodo delavoljni ljudje v našem območ- ju prišli do dela in poštenega zasluž- ka, da se bo že enkrat nehalo ono nad- ležno in ponižujoče beračenje zdravih in krepkih ljudi od hiše do hiše in od vrat do vrat, kakor se sedaj v Celju v vedno rastočem obsegu ponavlja. c Hmeljarsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Žalcu. Že svo- ječasno smo poročali, da je banska uprava s svojim odlokom z drie 20. marca 1936. razveljavila redni občni zbor Hmeljarskega društva, ki se je vr5i) dne 26. marca 1933. S tern je banska uprava po preteku skoro treh let razveljavila tudi na občnem zboru izvršene volitve in vse sklepe, ki so bili storjeni na takratnem in na poznej- ših občnih zborih in društvenjh sejah. Proti temu ukrepu banske uprave je bila vložena pritožba na notranje mi- nistrstvo, ki je pa z odiokom z dne 10. septembra 1936. pritožbo zavmilo in odločbo banske uprave v polnem obsegu potrdilo. Notranje ministrstvo v svoji odločbi poudarja, da je banska uprava izdala svojo rešitev z namenom, da upostavi zaupanje v upravna oblastva in s tern upostavljeno stanje pred 26. rnarcem 1933. Razveljavljena so tudi pravila Hmeljarskega društva za drav- sko banovino, ki je postalo zopet Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Posle sedanjega predsednika g. župana Ru~ j dolfa Lorberja, ki je po smrti g. Franja Robleka skozi dolga leta posvečal hmeljarstvu vso skrb in svoje bogate izkušnje, je prevzel te dni prejšnji društveni podpredsednik celjski župan g. Mihelčič. Proti odločbi notranjega ministrstva pa je vložena iz vrst hme- ljarjev Savinjske doline pritožba na državni svet v Beogradu, ki bo o teh ukrepih upravnih oblasti dokončno razsodil. c Sokolska komemoracija za blago- pokojnim kraljem. Celjski Sokol bo priredil v petek 9. t. m. ob 18.30 v ve- liki dvorani Narodnega doma komemo- racijo za blagopokojnim Viteškim kra- ljem Aleksandrom I. Zediniteljem. U- deležba v civilu z znakom obvezna. c Komasacija občin v ccljskcm sre- zu. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim se na osnovi čl. 6 zakona o občinah izloči iz občine Vojnik—okoli- ca cela bivša občina Smartno v Rožni dolini, iz občine Velika Pirešica kraji . Gorica hišne štev. 1 do 16, 48, 54 do 57 in 78, del kraja Sv. Jungert hišne štev 36 do 40, 45 do 49, 54 do 56, 74 in del kraja Zavrh hišne št. 27 do 37 ter se iz tega ozemlja osnüje nova ob- čina Smartno v Rožni dolini. Iz obči- ne Vojnik — okolica se nadalje izloči cela bivša občina Nova cerkev ter kraj Selce iz bivše občine Frankolovo ter se iz tega ozemlja osnuje nova občina Nova cerkev. Iz občine Dramlje se iz- ločijo kraji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik ter se priključijo občini Voj- nik — okolica. Občina Slivnica pri Celju se izloči iz šmarskeg^ sreza in I priključi celjskemu srezu. Tako smo I torej dobili v celjskem srezu zopet na novo dve občini ter je tako število občin naraslo za 4 nove (Kalobje, Go- j milsko, Smartno in Nova cerkev). j c Volitve v Zbornico za TOI. Volil- ; ni imeniki so razgrnjeni do torka 13. ! t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 16. I do 18. v spodnji dvorani Obrtnega do- | ma v Celju, Gledališka ulica 2. V tern | času sme vsak pripadnik zbornice pre- i gledati in prepisati razgrnjene volil- , ne imenike. Rok za reklamacije traja | do 13. t. m. Reklamacije se smejo na- ' našati na popravke obličnih in stvar- i nih pogrešk v volilnih imenikih zaradi ; naknadnega vpisa oseb, ki imajo ak- ' tivno volilno pravico, in izbrisa oseb, ki te pravice nimajo. Reklamacije se morajo vlagati pismeno. Vloži jih lah- ko vsak pripadnik zbornice, ki ima ak- tivno volilno pravico> Reklamacijam morajo biti priložene uradne listine, ki dokazujejo, da so izvajanja rekla- macije točna. Reklamacije proti volil- nim imenikom se izročajo po želji re- klamanta pri pristojnem krajevnem volilnem odboru v Celju ali pri glav- nem volilnem odboru v Ljubljani. Re- klamacije se morajo izročiti pri enem izmed navedenih odborov osebno ali po pošti najpozneje do 14. ostobra. c Krajevna volilna odbora za Zbor- nico za TOI v Celju in na Vranskem. Krajevni volilni odbor v Celju tvorijo gg.: predsednik sreski načelnik dr. Ivan Zobec, predstavnik trgovine An- ton Mislej, namestnik Valentin Hladin, predstavnik obrtnikov Vinko Kukovec, namestnik Karel Golob, predstavnik gostilničarjev Slavko Berglez, namest- nik Ferdo Berger, krajevni volilni od- bor na Vranskem pa gg. predsednik starešina sreskega sodišča Josip Zor- ko, predstavnik trgovine Josip Strah, namestnik Ivan Ručigaj, predstavnik obrtnikov čevljar Jakob Virjent, na- mestnik krojač Franc Smogavec, pred- stavnik gostilničarjev Albin Grčar, na- mestnik Josip Križnik. V celjskem sodnem okraju je vpisanih 1886 volil- cev in sicer v volilno telo trgovinske- ga odseka 565, gostinskega 293 in o- brtnega odseka 1028. c Volilni imeniki za volitve v Zbor- nico TOI v Ljubljiini so razgrnjeni za i članstvo Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Smarje pri Jel- šah v Celju v uradu združenja v Ce- lju, Samostanska ulica 8, od 29. sep- Stran 2.____________________^^__________________________________»NOVA DOBA«_____________________ gteV 40. tembra do 13. oktobra. Vsak clan ima pravico med uradnimi urami združe- nja volilne imenike vpogsedati in jih eventualno prepisati. Morebitne rekla- macije se morajo v gornjem roku vlo- žiti pismeno in sicer pri pristojnem krajevnem volilnem odboru zbornice za TOI. V področju združenja so kra- jevni volilni odbori: za sodni okraj Celje v Celju, za sodni okraj Vransko na Vranskem, za srez Gornji grad v Gornjem gradu in za srez Smarje pri Jelšah v Smarju. c Shod trgovcev, obrtnikov in gostil- ničarjcv bo priredil mestni akcijski odbor v Celju v nedeljo 4. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red je sledeč: Pozdrav in otvoritev shoda po predsed- niku akcijskega odbora veletrgovcu g. R. Stermeckem. Izvolitev predsednika shoda in določitev dveh overovateljev zapisnika. Referat trgovca g. A. Faza- rinca o gospodarskem položaju trgov- cev, obrtnikov in gostilničarjev. Reso- lucije. Zaradi važnosti shoda prosi ak- cijski odbor za točno in polnoštevilno udeležbo. c Zgradba meščanskc sole v Zalcu. Gradbena dela pri narodni šoli v Zalcu lepo napredujejo in se bližajo dovršit- vi. S prizidkom k dosedanjemu šolske- mu poslopju in nadzidkom še enega nadstropja je nastala v Zalcu impo- zantna in moderna šolska palača, ki bo v polni meri zadostovala vsem po- trebam osnovne in meščanske sole. Vsem odločujočim faktorjem v Zalcu, tako občini kakor tudi krajevnemu šol- skemu odboru, gre zahvala in prizna- nje za razumevanje, ki so ga pokazali za solo ter so tako s težkimi žrtvami popravili napako, ki je bila svojčas storjena in je povzročila izgubo me- ščanske sole. Nadaljnji nemoteni ob- stoj in razvoj meščanske sole v Zalcu je s tern zagotovljen, s čemer je izpol- njena dolgoletna iskrena želja Savinj- ske doline, kateri je meščanska sola v Zalcu namenjena. Tako se je tudi Za- lec, ki nosi za zgradbo te sole velike matcrialne žrtve, v polni meri oddolžil svoji kulturni in prosvetni misiji, ki jo ima za območje svoje občine in za široko zaledje Savinjske doline. Reklamna prodaja za jesensko sezijo! Sukno za obleke in površnike, volneno j za kostume in damske plašče, odejc in po- j steljnino, moSko in žensko zimsko perilo ; kupite po zelo nizkih ^eenah pri tvrdki i FRANC DOBOVICNIK, CELJE | - c Odpust iz državne službe. Učitelj g. Edvard Rössner v St. Juriju ob Ta- boru je bil te dni z odločbo ministra ] prosvete odpuščen iz državne službe. ! Bil je mlad, idealen učitelj, ki je dve leti vzorno deloval na narodni šoli v St. Juriju ob Taboru ter se je izven- šblsko požrtvovalno in z ljubeznijo po- svečal nacionalnemu in prosvetnemu j delu v mladinskih organizacijah. So- ! kolska družina izgubi v kraju njego- I vega dosedanjega udejstvovanja vne- tega delavca, ki ga bo težko nadome- stiti. c Akatlemija Rdečega križa. Sreski odbor Rdečcga križa v Celju je prire- dil v soboto zvečer v mali dvorani Ce- ljskega doma akademijo v proslavo 60-letnice RK. Ob otvoritvi akademije je godalni kvartet (gg. Zalokar, Zumer, , ravn. K. Sancin in Ferdič) zaigral dr- žavno himno. Nato je predsednik sres- kega odbora RK g. dr. Juro Hrašovec sporočil udeležencem pozdrave glavne- ga, banovinskega in sreskega odbora RK ter očrtal zgodovino, naloge in de- lo RK v razdobju 60 let. Devet pod- mladkaric mestne narodne sole je zelo ljubko deklamiralo »Kaj hočemo?«. Godalni kvartet je učinkovito izvajal Cajkovskega II. stavek iz kvarteta v d-duru, nato pa je podmladkarica de- kliške meščanske sole lepo deklamira- la Kunčičevo »Mi smo podmladkarji«. Sopranistka ga. Golobičeva je ob spremljevanju pianista g. Gorinška ob- čuteno zapela Hatzejevo »Majko« in Lajovčevo »Kaj bi le gledal«. Sesto- šolec Drago Loibner je posrečeno de- klamiral Stritarjevo »Mladini«, nato pa je ga. Golobičeva z dobro tehniko in čistimi koloraturami zapela arijo iz »Traviate«. Ob zaključku je godalni kvartet točno in skladno izvajal Schu- mannovo »Sanjarjenje« in Glazunova »Orientalski pies«. Akademija je bila dobro obiskana in je dosegla lep uspeh. Po akademiji se je razvila prijetna za- bava. i c Ljudsko vseučilišee v Celju je ime- lo v ponedeljek zvečer redni občni zbor | v risalnici meščanske sole. Zbor je o- j tvoril s pozdravnimi besedami zaslužni j predsednik vladni svetnik g. Lilek, ! nato pa je poročal podpredsednik g. ravnatelj Cilenšek, da se je začela se- zona predavanj na Ljudskem vseuči- ] lišču lani 11. novembra, ter se je zah- i valil ravnatelju deške meščanske šo- ¦ i le g. Cerneju za naklonjenost in mestni j j občini in banski upravi za podporo. | j Tajnica gdč. Debelakova je poročalje, J j da je bilo lani 21 predavanj. Povpre- | čen obisk je znašal lani 88 nasproti 73 i v predlanski sezoni. Eno predavanje je bilo z eksperimenti, 14 pa s skiop- tičnimi slikami. Najboljše obiskano je bilo predavanje g. Cveta Sviglja o na- ših Alpah poleti in pozimi, ki se ga je | udeležilo 409 oseb. Za predavanja je skrbel podpredsednik g. ravnatelj Ci- lenšek. Na ustanovnem občnem zboru ljudskih univerz kraljevine Jugoslavi- je, ki je bil lani 9. in 10. novembra v Beogradu, je zastopal Ljudsko vseuči- lišče v Celju g. Melihar. Lani ustanov- j ljeni rezervni fond za popravila ski- optikona in nove nabave se je v pre- teklem letu zvišal od 5000 na 7000 Din. ! j Ljudsko vseučilišče je priredilo pod j vodstvom prof. Meliharja poučen izlet na severni Jadran in v Liko. Poročilo blagajnika g. Zdravka Kovača izkazu- je 12.636 Din dohodkov in 10.180 Din izdatkov. Saldo znaša 6.882 Din. Knjiž- i ničar g. Javšovec je poročal, da ima | knjižnica 269 knjig, 11 več nego lani. Na predlog pregledovalca računov g. ravn. Turnška je prejel ves odbor raz- rešnico, blagajniku pa je bila izreče- j na zahvala. Za predsednika je bil spet j izvoljen vladni svetnik g. Lilek, v od- j bor pa gg. ravnatelj Cilenšek, ravna- telj Cernej, ravnatelj Marinček, De- belakova, prof. dr. Perparjeva, Zdrav- ko Kovač, Javšovec, prof, dr Zgeč, Godnik in prof. Melihar. Za pregledo- valca računov sta bila izvoljena gg. ravnatelj TurnSek in Ro6. Zastopnik delavstva g. Vodopivee je izjavil, da ; bo delavstvo, ki je dobilo svojega za- stopnika v odboru, po svojih močeh podpiralo Ljudsko vseučilišče. | c Gasilska inspekcija. Vrhovni in- I spektor gasilstva pri gasilskem save- j zu g. Ilija Pintar je prispel v nedeljo I zjutraj iz Beograda v Celje ter je in- j spiciral gasilske čete in gasilske domo- j ve v Celju in okolici. Pohvalno se je j izrazil zlasti o celjski gasilski četi. S ' popoldanskim brzim vlakom se je od- j peljal proti Beogradu. '________________________________ CENJENE DAME! Ako hočete res prvovrstno strokovno in higiensko postrežbo, vso udobnost in pra- vilno nego las, vedno najnovejše dnevne in večerne frizure tpr specialno barvanje \ las, posetite e>alon Frajte F.f Celje, j Kralja Petra c. 24. c Načrti za justično palačo v Celju. Danes dopoldne se je sestala na okrož- nem sodišču komisija zaradi izbire na- črtov za justično palačo na Glaziji. V komisiji, ki jo je vodil arhitekt g. Cer- nivc od banske uprave, so bili zastop- niki banske in justične uprave ter me- j j stne občine celjske. Izmed treh vari- j ant, ki jih je predložil gradbeni odde- | lek banske uprave, se je komisija od- ločila za tretjo varianto. Na podlagi te ! variante bo sedaj gradbeni oddelek J banske uprave izdelal detajlne načrte j v merilu 1:200 in jih predložil mestni občini v izjavo, nakar bodo poslani ; ministrstvu pravde v odobritev. i j c Mojstrski izpiti. Pred izpitno ko- misijo pri okrožnem odboru obrtni- ! ških združenj v Celju so napravili v septembru mojstrski izpit sledeči gg. in gdč.: krojači Ivan Baš iz Braslovč, j Ivan Jevše iz Celja in Alojz Kovše iz j Zreč pri Konjicah, mizarji Miloš Kort- j nik iz Soštanja, Viljem Majer iz Celja, | Jože Urisek iz Topolščice in Josip Zaj- i ber iz Kostajnika pri Brežicah, leso- j j strugar Vekoslav Horvat iz St. Jurija ob juž. žel., mesarja Franjo Trop iz Celja in Friderik Zorzini iz Slovenj- i gradca, krojačica Helena Selišnikova j iz Braslovč in zlatarka Marija Davi- | j dovčeva iz Celja. Nadalje je napravil ' krojaški mojster g. Franc Pešec v Ce- lju mojstrski izpit za damskega kro- I jača, stavbenik g. Karel Jezernik v ! Celju in kamnosek g. Ivan Kullich pa j sta napravila mojstrski izpit za cemen- ! tarja. Iskreno čestitamo! ! c Družabni večer Kluba koroških I Slovencev bo letos v soboto 10. ok- i tobra ob 20., na predvečer Klubove i skupščine v Celju, v gornjih prostorih ! Narodnega doma. Spored je izbran in i pester. Slavnostno besedo bo govoril I koroški rojak, Celjanom dobro znani i župnik dr. Janko Arnejc. Nastopil pa ; bo tudi oktet Ljubljanskega Zvona s i koroškimi narodnimi in umetnimi pe- smimi. »Kres«, koroška dramatska I slika, bo na tern večeru prvič uprizor- jena. Po oficielnem programu bo pro- sta zabava. Dosedanji družabni večeri Koroškega kluba so se od'.ikovali take po skrbno izbranih sporedih, kakor tudi po res lepi, domači zabavi in kar nič ne dvomimo, da .se bodo tudi le- tošnjega večera Korošcev udeležili pre- mnogi njihovi prijatelji, da prežive nekaj ur neskaljenega veselji v njiho- vi prijetni družbi. c Strokovna obrtna nadaljevalna so- la v Celju. Redni pouk v III. razredih strokovne obrtne nadaljevalne šole v Celju se bo pričel v ponedeljek 5. ok- tobra ob 13. c Občni zbor Glasbene Matice v Celju bo drevi ob osmih v učilnici Glasbene jMatice na Slomškovem trgu. Odbor vabi k obilni udeležbi. c Starešinska organizacija »Sloge« v Celju je sklenila podeliti revnejšim di- jakom denarne podpore ob priliki vpi- sovanja na univerzo. Tovariši, ki re- flektirajo na podporo, naj oddajo pis- mene prošnje do ponedeljka 5. t. m. tovarišu Milanu Videnšku na davka- riji. c Francoski krožek v Celju objavlja, da bodo v tekočem šolskem letu sle- deči tečaji iz francoščine: I. začetni, II. nadaljevalni, III. konverzacijski. Priglasitve se bodo sprejemale v pro- storih Francoskega krožka v Narod- nem domu v soboto 3. t. m. in pone- deljek 5. t. m. od 17. do 19. — Tajnik. c Tečaj francoskega jezika za mla- dino osnovnih in meščanskih šol je ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. v mestni dekliški narodni šoli. Prijave se sprejemajo vsakikrat pred poukom. c Francoski krožek prosi svoje Cla- ne, da bi prihajali po knjige vsako sredo od 18. do 19. c Člani Vodnikove družbe se poziva- jo, da poravnajo članarino do pone- deljka 5. t. m. pri celjskem poverjeni- štvu v upravi »Nove Dobe«. Do tega dne se sprejemajo tudi novi člani. Pri- stopajte k Vodnikovi družbi! c Pomlad v oktobru. Na vrtu g. An- tona Robeka, lastnika gostilne »Brani- bor« na Kralja Petra cesti, je sedaj bela snežnica v polnem cvetu. To je v oktobru gotovo redkost, saj cvete ta rastlina sicer samo spomladi. c Umrli v septembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v javni bolnici. c Tujski promet. V septembru je o- biskalo Celje 1459 tujcev (1006 Jugo- slovenov in 453 inozemcev, med njimi 373 letoviščarjev) naaproti 1782 v le- tošnjem avgustu in 1239 v lanskem septembru. Tujski promet v Celju je v zadnjih mesecih nasproli lanskemu letu razveseljivo narastel. c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 4. t. m. izjemno že ob 8., v ne- deljo 11. t. m. pa ob 7. zjutraj. c Razstava splitskih preprog poslo- valnice kr. banske uprave primorske banovine je prispela spet v Celje in je do vštete nedelje 4. t. m. odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 14. do 19. v dvorani Mestne hranilnice pri kolodvo- ru. Razstava je zelo bogata in pestra ter prikazuje mnogo novih, krasnih motivov. Vstop je brezplačen. Razsta- va splitskih preprog je v Celju že zna- na in priljubljena. c V nedeljo ne bo toka. Mestna e- lektrarna v Celju sporoča, da bo zara- di nujnih popravil in snaženja trans- ¦ formatorskih postaj v nedeljo 4. t. m. i odklopila omrežje od 7. do 14. Neka- teri deli pa bodo odklopljeni do 16. I c Izletniki! »Avtobus mesta Celja« I bo vozil v soboto 3. t. m. ob 19.30 iz- I pred kolodvora v Logarsko dolino. i Povratek iz Logarske doline v nedeljo i ob 18.30. Cena vožnji tja in nazaj 48 Din. Prijave sprejema pisarna podjet- ja do sobote opoldne. Poslednja prili- j ka v tern letu za cenen obisk Savinj- j skih planin. c Jadranska Straža v Celju odpove- duje za to nedeljo napovedano javno I tombolo in sicer iz sledeoih razlogov: I Nenadna izprememba vremena. ki je ) za tombolsko prireditev zelo neprimer- no. Poleg tega so nastopile še neka- tere tehnične zapreke, ki bi ovirale uspeh te prireditve, katere dobiček je namenjen naši šolski mladini. Tombo- j la bo v prvi polovici maja pvihodnjega I leta, kar naj blagovolijo upoštevati I tako ostala društva, kakor tudi lastni- ki tombolskih kart, katere seveda ob~- držijo do takrat svojo veljavo. Ob tej priliki izreka odbor vsem, ki so kakor- j koli podprli to nameravano prireditev, I svojo najtoplejšo zahvalo. I c Nove tiskovine! Prijava za dragi- ; njske doklar^, kandidatne liste in iz- I jave za kandidate so na zalogi pri tv. I Franc Leskovšek, knjigarna in papir- | nica, Celje, Glavni trg 16. c Zetev smrti. V Gaberju je umrla v nedeljo 70-letna zasebnica Ana See- bacherjeva, v Cretu je umrl v soboto 12-letni učenec Zvonimir Bianchi, v Li- scah pa je umrla v torek 64-letna vi- ničarka Marija Znidarjeva. V celjski bolnici so umrli: prejšnji petek 27-let- na posestnikova žena Matilda Fricova iz Dobovca pri Rogatcu, v soboto 43- letni posestnik Alojz Gračner iz Rif- nika pri St. Juriju ob juž. žel., v če- trtek pa 49-letna rudarjeva hči Aloj- zija Jenkova z Dola pri Hrastniku. N. p. v m.! c Zrtve nesreč. Ko je 30-letni brez- poselni električar Vinko Bučar iz Ce- lja v nedeljo okrog 13. nabiral na Sta- rem gradu bršljan, je padel 12 metrov globoko ter si pretresel možgane in se poškodoval po vsem telesu. Na Jelo- vem pri Radečah je padla 72-letna de- lavčeva mati Ursula Erazmova z lest- ve in si zlomila levo roko v nadlaktu. V sredo ob 9. dopoldne je padel 38- letni posestnik Alojz Rovšnik iz Pod- vrha pri Braslovčah z jablane in si zlomil obe roki. Istega dne je padel 14-letni posestnikov sin Anton Jager z Repnega pri St. Juriju ob juž. žci. s kolesa in si zlomil desno nogo. V to- j rek je priletel v 33-letnega delavca I Franca Tirška s Savine pri Ljubnem ! kos železa in ga močno poškodoval po j levi roki. V Skof ji vasi je neki kolesar j podrl 7-letno dninarjevo hčerko Ange- I lo Podlesnikovo na tla. Deklica si je pri padcu zlomila levo nogo. V Luko- vici je padel 10-letni kočarjev sin Jo- j že Dobovičnik s kozolca in si zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. j c Svileni in krep papir, umetno list- je in cvetje priporoča v veliki izbiri knjigarna in veletrgovina s papirjem K. GORIČAR vdv., Celje, Kr. Pe- tra cesta 7—9. c Pes je izginil. V torek zvečer je izginila pet mesecev stara psica špa- njolske pasme, last g. Rebernaka v Za- vodni 53. Kdor bi kaj vedel o tej psi- i ci, naj to sporoči upravi »Nove Dobe«. c Na Gl3sbenl Mattel v Celju bo- do letos orkestralne vaje po možnosti v širšem obsegu. Vabljeni in dobro- doSli vsi, ki br radi sodelovali. c Uradn? dan Zbornice *a TOI za Celj^ in okolico bo v torek 6. oktcbra od 8. do 12. v posvetovalnici Zdnr ! ženja trirovcev za mesto Celje v Raz- j lagovi ulici. t c RazpJsi mestne občlne. Mestna občina celjska razpisuje oddajo službe pogodbenega uradnika pri predstoj- niStvu mestne policije. ProSnje je treba vložiti do vštetega 15. t. m. pri pred- sedništvu mestnega poglavarstva. Mestna občina razpisuje oddajo kle- parskih del na poslopju pri »Kroni« na Krekovi cesti 10. Ponudbe je treba vložiti do ponedeljka 5. t. m. v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. j c NoČno lekarniSko službo ima od i 3. do 9. t. tn. lekarna «Pri križu». c Qasilska in reševalsia četa Celje. Od 4. do 10 t. m. ima službo IV. vod, ' inspekcijo predssdnik %. Dobovičnik. 1 c Kino Union. Petek 2., sobota 3. i t. m.: »Valček za Tebe«. Izvrstna o- | pereta. V glavnih vlogah tenorist Luis j Graveur, Camilla Horn, Heinz Ruhr ' mann, Adele Sandrock in Theo Lingen. Predigra: zvočni tednik. — V soboto 3. t. m. ob 18*30 in nedeljo 4. t m. Stev. 40.___________________________________________________»NOVA DOBA« Stran 3. Mamica, prinesla sem Ti milo, To mil° Pa ses nima Prav Kako naj perem l^fl^. Napafno je varčevati pri milu — na cenej2e,paravnotakovelikkos! nobenemoči,morampo5te- per.|a da Qstane ye_ JB^H ikodo perila. Manj vredna mila sko- J I nomenca^n udnhatil ] dno kot novo? i^-f dujejo tkaninam. Samo zares dobro "v • —~^^k^ 4/&PK) ure neprostovoljnega odmora. Pa sem vsaj videl motorni vlak, ki vozi vsak večer iz Gradca na Dunaj z br- zino 110 km. Vlak obstoji samo iz e- nega voza, ki je približno 20 m dolg in ima zelo udobne, numerirane sede- že. Za motorni vlak so na progi Lju- bljana-Beograd najugodnejše terensRe ! prilike. Ob 17.20 smo zapustili dunajski ju- žni kolodvor. Avtobus me je potegnil { za 35 grošev (3 Din) do »Stefla«. . Mrak je legel na morje his, ko sem se pozdravil z bratom-trgovcem. »Kazno- vana« salama je imela kar besedo, ki je za Dunajčane delikatesa in naj- boljša podlaga za bližnji »Griechen- pajzl«. 2. Na velesejmu Ta mednarodna institucija ima svo- je prostore v sejmski palači v novem dvoru, v rotundi v Pratru in na ob- širnem ozemlju pred to palaco. V sejm- ski palači so bili razstavljeni luksuzni predmeti, pohištvo, umetnost in roko- delstvo, elektrika v hišnem gospodar- stvu s predavanji in praktičnimi po- skusi, plin in domačija in obrtna ko- lektivna razstava. V novem dvoru je bila tekstilna, oblačilna in pletilna in- dustrija, krzno, ročna dela kot umetna obrt itd. V rotundi je bil tehnični, ra- dijski in zimskosportni sejem, razsta- va pisarniških potrebščin, razstava zi- vil, stroji vseh vrst, elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, železno in ko- vinsko blago, kemični proizvodi pa tu- di posebna razstava Francije in Ita- lije. Posebno me je še zanimala tele- vizija — gledanje v daljavo. To apa- raturo je montirala tvrdka Siemens & Halske, ki je kazala slike neposredno iz svoje dunajske tovarne, kjer izde- hijejo radijske aparate Telefunken. Slike, ki imajo velikost 50X40 cm, so bile zelo eiste in so predočevale delo tovarniškega delavca, ki sestavlja apa- rate. Pred rotundo — na prostem — je bil tudi tehnični sejem, stavbni se- jem in sejem za cestne zgradbe, teh- nične novosti in iznajdbe, kakor tudi posebna razstava Madžarske in Velike Britanije v raznih paviljonih, poljedel- ski stroji in orodje, vrtna arhitektura, cvetlični paviljon in poseben oddelek za avstrijsko kmetijstvo. Obisk razstave je bil prav dober. Na Dunaj je prišlo 6. septembra 8 tisoč Cehov. Samo pri »Pošti« (hotel na Fleischmarktu) so odpravili ta vecer 1200 gostov in mi je plačilni dejal, da ne ve, kje mu glava stoji. Nemci iz Rajha so prišli po večini le v velikih avtobusih in Dunajčani so izobesili tu in tarn tudi zastavo s kljukastim kri- žem. Srečeval pa sem tudi Francoze in Angleže, za katere je bila velemestna institucija velesejma gotovo privlacna in poučna. 3. Zabava Za nabavo vstopnic za dunajska gle- dišča itd. je poskrbljeno na Grabnu, kjer sem dobil vstopnice za državno opero, Theater an der Wien in za Ro- nacherja. V razprodani operi so pred- vajali Straussovega »Netopirja«. Nl več nekdanje mogočne orkestralne za- sedbe z 8 kontrabasi, 4 harfami itd., vse je znižano od 120 na 75 mož. Pa nič zato, vžival sem vseeno, saj je bi- la uprizoritev prvovrstna. Theater an der Wien igra nov »šlager«: »Aksel pred nebeškimi vrati«, muzikalno ve~ seloigro z glasbo Benatzkega, polno vedre^a humorja in zelo zabavno. Ta komad polni gledališče od večera do večera. Ronacherjev variete je zopet i na višku. Vse zasedeno, celo oriental- skega kneza s smešno »ovijalnico« na glavi v zelenkasti svili smo imeli cast pozdravljati. Za prvovrstni spored vstopnina ni pretirana. V nepretrgani naglici se vrstijb artisti, sabljači, gimnasti, plesalci, vozači na visokih monociklih, dresirani šimpanzi iz Hol- lywooda in še marsikaj. Zopet vele- mesten spored, ki je trajal 2y> ure, a je le še prehitro minil. Na svoji poti proti stanovanju sem zapazil v Habsburggasse veliko mno- žico ljudi. Povedali so mi, da čakajo na angleškega kralja, ki večerja v re- stavrantu »Drei Husaren«. Ker je bi- lo še lepo in toplo, sem se tudi pridru- žil množici. Ko je preteklo tri četrt ure, je zapustil Edvard VTII. lokal in začuli so se vzkliki »Hoch!«. Kralja smo videli v zaprti lastni limuzini, ki je bila naročena iz Londona na Dunaj. Kralj je veselo mahal veliki množici. Dil je židane volje, pa tudi lepih žensk ni manjkalo v sprcmstvu poleg diplo- matskega sveta, ki se je vozil v dolgi vrsti prekrasnih avtomobilov. Rado- vednosti je bilo zadoščeno. Po priporočilu domačinov sem si o- gledal tudi zvočni kino, ki predvaja film »Opernring«. Dejanje je posneto j iz dunajakega življenja na cesti, v vi- j soki družbi, v družbi proletarcev in v državni operi. V tern filmu nastopa najlepša dunajska filmska igralka Loli Hohenberg in sloviti tenorist Jan Kie- pura. Ce pride film v Celje, bo mla- dino navdušil, starejše pa bo potegnil nazaj za 30 let. Vsega priporočila vreden je izlet na Golovec (Kahlenberg). To je nova du- najska atrakcija, kajti nanj je spelja- na krasna avtomobilska cesta. V Grin- zing te potegne tramvaj za 35 grošev in tarn te sprejme avtobus, ki te pelje za 1 šiling v 10 minutah iz Grinzinga na vrh. Cesta je kakih 15 metrov ši- roka, lepo asfaltirana in speljana po gričih Dunajskega gozda. Na cesti je silen promet. Na vrhu je avtomobil- ski park za 1000 avtomobilov. Na vr- hu je čedna cerkev ter velika restav- racija in kavarna z dolgo teraso in divnim razgledom na Dunaj, ki je po- sebno v večernih urah očarljiv. Po- setniki so po večini tujci. Slišal sem j jezike, ki jih nisem znal »razporedift«. j Dunaj je za Jugoslovene drago me- i sto. Treba je kar primerjati, pa se prepričaš, da se ti cena hrane dvigne včasih kar za 100%. Zato pa nikar ne zabavljajte! Kdor je pogledal malo preko meje, ve, kako poceni je življe- nje v naši lepi Jugoslaviji. K. ¦_____________ ^_______ i _ .^ Razglas Na javni sodni dražbi se bo prodalo pohlitvo, ženska in moctka oblefea po ponesrečenem kleparju Belcl Francu dne 5. oktobra 1936 od 8. naprej v CeljU| Kova&ka ul. 3. Celje, 28. septembra 1936. Dr. S t o j a n Ivan, notar kot sodni komisar Vagon prvovrstnega varosždanskefgat seelia bo na prodaj v soboto 3. oktobra ves dan v vsaki količini na kolodvoruv Celju. Trdka L e s j a k, Celje. Isčem Qhifambo za krompir in [zelenjavo, Naslov v upravi lista. Rudniško podjetje v bližini Celja sprejme takoj strojnika za lokomobilo 200 PS. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj«. Odda se v vili poleg gimnazije v I. nad- stropju lepa, vogelna meblovana soba za 1 ali 2 osebi. — Naslov v upravi lista. I L e p • posestvo ! 30 min. od Celja, hiša, gospodarska po- slopja, njive, travniki, sadovnjak, vinograd, gozd, se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Ivan Vede, Celje, Zagrad 20. Katwri obrtnik bi mi postavil hišo proti mesečnem odpla- čilu 1000 Din od dneva vselitve. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »1000«. V novi vili Oddam 2 lepi sobi s posebnim vhodom za dve gospodični. Naslov v upravi. Vivtotcac Marija Hočevar Celje, Razfl^igova ulica 8a se nadalje priporoča Kisiih jaboik za prešo prodam nekaj vagonov franko Celje. Intere- senti naj oddajo svoje naslove v upravi lista pod »Gotovina«. Lep® sfanovanje soba in kuhinja, shramba za jedila, se s 1. novembrom odda na hribu sv. Jožefa. Vprašati v trgovini I. Jellenz, Celje. Za svoje posestvo v izmeri ca. 70 ¦ ra- lov v okolici Celja iščemo zakupnika Pismene ponudbe na ravnateljstvo Celjske posojilnice, Celje. Mladi psi ovcarji stari 8 tednov, zelo lepi, se prodajo v po- slopju kurilnice pri železniški postaji v Celju. PUP1LARNO VAREN ZAVOD i HRAHILNICA DRAVSKE BflNOVINE j CELJE9 prej iužnoštajerska hranilnica : Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje ;: Za vloge jamči ;Dravska banovina; • z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo; ^^ —^ m ^^ —~ ppa za osnovne, meščanske in srednje ^9 O Li iS^ ML Ei Š0^Gj monoP°^ne zvezke, risalne in K ^^ pisalne potrebščinc k u p i t e zelo BI J I R wp ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK, celje, glavnitrgis ZVEZNA TiSKARNA V CEUÜ-Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah.__________________ Franio Dolžan - Celje ^.^.'."M kleparstvo, vodovodne instalacije__________________________________ StrClOVOdnG fiapraVG Prevzema w$a f zgoral navedene stroke jpadajoia dela In [ popravila — Cene zmerne — Pojtrežba totna h jolidna Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI H1Š1 NÄR0DNI DOM Slavnica in rezsrve nad Din 16,500 oocf— Rupuje In pro« !zdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nadi za nje popolno var» nost in u?odno obrestovanje Podružnici :- Maribor, Šoštani ^ISeJSr RaäT^cnSr - Odgovoren za konzorcij ,Nove Dobe« in Zvezno tiskarno MUan Cetina. - Oba v Celju.