naš tednik
LETO XXXVII. Številka 34 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 22. avgusta 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V noči od ponedeljka na torek so neznani storilci pomazali notranje poslopje Zadružne zveze v Beljaku (Bam-bergergasse 10). Pravzaprav se ni treba čuditi tem ponovnim protislovenskim maza-škim akcijam: zadnji podli napadi na Slovence in njih ustanove pač ustvarjajo primerno vzdušje.
M
#S88|lps*pp*$p:|Sii
lili
. ■ | «ee ■
KTZ o vodstvu Obirja:
«Jugo - Karantanen»
»Socialistična" Karntner Tageszei-tung nadaljuje s podlimi oz. nekvalificiranimi napadi na rebrško tovarno celuloze »Obir".
Neki anonimni pisec spet očita vodstvu podjetja, da ie-to baje nastavlja samo pripadnike slovenske narodne skupnosti.
»Socialistični" pisec zmerja vodstvo podjetja, ki daje številnim domačinom kruh, kot »Jugo-Karantanen im entle-genen Vellachtal".
(Več na strani 3)
Trzizem pri Vidmu: romanje treh dežel
Ob 1100-letnici Metodove smrti so se romarji iz Koroške, Slovenije in Furlanije srečali v Trzizmu in v znamenju resničnega bratstva med narodi sodarovaii sv. mašo v štirih jezikih. Na sliki: škof Kapellari in nadškofa Šuštar in Battisti.
(Glej stran 9)
	
	
	
	
	
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
„Pa ga je!“ „Ta pa zna!" „Je zvit kakor kozji rog!" „Še sam hudič mu ni kos!" „Naj jih le, če so pa tako neumni, da se dajo!" Vrsta takih priznanj bi se dala nadaljevati do kurje vode. Taka priznanja veljajo za denarne posle prav tako kakor za politične. Pogostokrat so si vsi ti posli v najtesnejši zvezi. Odtod tudi nič preveč laskavo priznanje, da je politika kurba.
Kadar se govori o korupciji, Avstrijci kaj radi kažejo z dolgimi prsti na Italijane
sredi vinskega škandala.
Med drugim se je zvedelo, da firma bratov Grillov menda zadnjih pet let ni spravila med ljudi niti litra nepopačenega vina. Zvedelo se je še, koliko je ta firma približno spravila na trg umetnega vina. Čudno je med drugim le, da je to podjetje dobilo leta 1981 državno odlikovanje. Tudi to je zanimivo, da je bil eden izmed obeh bratov Grillov od leta 1970 do aprila 1985 župan občine F el s pri Kremsu. Oba brata Gril-
Nalijmo si, čistega vina!
(mafija pa še kaj), dol proti evropskemu jugovzhodu (balkanstvo z vsemi svojimi primesmi), pa seveda na dežele na drugih celinah in še kje. Le pri nas v Avstriji je tako urejeno, da je vse v redu. Ob celi kozi se masti siti volk.
Še vedno radi stvari omalovažujemo in omilujemo. Govorimo o političnih in gospodarskih škandalih. Imamo škandal zaradi zidave dunajske splošne bolnišnice, imamo razne druge škandale v zvezi z raznimi podvigi in podjetji na Dunaju, stanovanjskega na Gradiščanskem, v vsaki deželi imamo še kakšnega celo že občinske, zdaj pa uživamo vsi ob vinskem škandalu.
Vendar, kaj je škandal? Sramota, pohujšanje, spotika. Sramota vse to za Avstrijo gotovo je. Pohujšljivo pa je predvsem, da se doslej še niso spotaknili predvsem tisti, ki za vse to kot osebe, z vsem svojim vplivom in vso svojo tehtnostjo odgovarjajo.
Upravičeno se nam smejijo, ko vidijo, kako okorno, počasno in nevoljno ukrepajo naše oblasti npr. zdaj
la sta med tistimi sedemin-štiridesetimi, ki so jih spravili v zvezi z vinskim škandalom v zapor.
Ko je zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager odpiral letošnji celovški sejem, je jasno in ostro obsodil škandalozni razvoj, ki spravlja Avstrijo v posmeh in sramoto. Tudi, ko je pred kratkim obhajal zadnji OVP-jevski kancler Josef Klaus 75-letnico, se je veliko govorilo o poštenosti in morali v javnem življenju.
Navadni državljan si sploh ne more predstavljati vsote, ki jo menda dolguje Bela Rabelbauer avstrijski davkariji. O 450 milijonih šilingov se govori. Tudi državnega tožilca je spretni trgovec podkupil, za milijone seveda.
Najbolj škandalozno spričo vsega tega je, da še vedno govorimo samo o škandalih. Nalijmo si čistega vina in imenujmo ta dejstva zločine, nastopajoče osebe pa zločince!
Nalijmo si čistega vina tudi v svojih „drobnih“, medsebojnih odnosih, znotraj svoje skupnosti! DA naj ostane DA, NE pa NE.
Politika
Statistične Iga: toliko ie res pripadnikov naadnih manjšin ?
Protest boroveljskih delavcev?
Ponoven udarec, ki je za večino SPČ sledil po občinskih volitvah v ogroženih Borovljah, z vso silo »zamolčujejo". Že dva meseca je od tega, odkar je v boroveljski VAWP SPČ pri volitvah za obratni svet le za las obdržala svojo večino. Dosedanja lista SPČ (FSG), ki jo nosi VValter Obiltschnig, je kar dva od petih mandatov izgubila na listo Franc Starava-schnig.
Sindikat je že našel salomonsko rešitev: Pristojni jeklarji v Celovcu obe listi vodijo pod oznako »Fraktion sozialistischer Gevverkschafter". Tako doslej lahko sramežljivo zamolčujejo tudi tihi protest delavcev, ki pa je izpadel veliko huje kot v Obirju, kjer sedaj zaradi izgube enega samega mandata živčno napadajo vodstvo obrata.
Dosedaj niti ni izšel statistični priročnik za lansko leto, čeprav se bo letošnje že kmalu nagibalo h koncu. Tem bolj smo lahko presenečeni nad pičlim podatkom v zadnji številki uradnega koroškega glasila »Karntner Landeszeitung". Uradno glasilo je zapisalo, da
Še vedno „popravljajo“ podatke!
naj bi bilo na Koroškem po zadnjem štetju 14.200 „Sloven-cev, sklicuje pa se na Tiroler Tageszeitung. Ta je tudi zapisala, da je „Hrvatov" okoli 19.000, „Madžarov" pa 12.000.
Do drugih podatkov prihaja glasilo Statističnega centralnega urada (ta je za ljudska
štetja pristojen) „Statistische Nachrichten":
V vsej Avstriji naj bi po teh podatkih navedlo kot občevalen jezik:
slovenščina: 18.516 (od tega 2589 inozemcev), hrvaščina: 26.835 (4464 inozemcev), mad-
Zakaj še vedno ni statističnega koledarja 85?
žarščina: 16.700 (4285 inozemcev), češko 7014 (1846 inozemcev).
Jezik, ki so si ga izmislili koroški nemškonacionalni politiki in pa Statistični centralni urad'„vindiš“ pa naj bi govorilo 2444 avstrijskih državljanov in 374 tujcev.
Statistični centralni urad prihaja sam do zaključka, da je torej v teku desetih let število pripadnikov narodnih skupin močno upadlo, v odstotkih so izračunali za Slovence: — 19%, Hrvate —20%, Madžare —16%, Čehe —35%. Glede naselitvenega prostora pa pri-
Kdaj se bodo združili na isti rezultat?
de Statistični centralni urad do zaključka, da živi 87% prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom na Koroškem, skoraj 12% Hrvatov prebiva na Dunaju, Madžarov pa naj bi bilo že več na Dunaju (45,1%) kot na Gradiščanskem (32,2%).
(Nadaljevanje s 1. strani) Tudi ta teden je anonimni pisec socialističnega dnevnika KTZ nadaljeval z napadi na re-brško tovarno celuloze „Obir“. Pisec ponovno očita vodstvu, da le-to baje nastavlja samo Slovence; nadalje zmerja KTŽ vodstvo »Obirja" z nazivi kot »Jugo-Karantanen im entlege-[ten Vellachtal" ter se norčuje ■z tistih, ki so mislili, da je ugodno, če obvladaš tudi jezik gospodarskega partnerja, kot je zapisal v prejšnji številki Naš tednik. Pisec v KTZ zaključuje svoj napad s tako utemeljitvijo: neko brnško podaje je začelo eksportirati izdelke na Kitajsko. Kljub temu J1® zahteva od svojih delavcev ■n nastavljencev, da se morajo učiti kitajščine.
Na ponovni napad je odgovorilo vodstvo tovarne „Obir“. v tiskovni izjavi pravi, da so v svstrijski javnosti, poslovni Partnerji, sodelavci in v ostalem avstrijskem tisku doslej Ugodno sprejeli delovanje
Neobjavljeni pa so doslej še vedno podatki razdelitve po okrajih in občinah. Neko vmesno poročilo po okrajih izkazuje naslednje podatke za občevalni jezik ..slovenščina":
Celovec (mesto):
1067 (1,2%) 1971: 1274 (1,5%) Celovec (dežela);
3634(7,3%) 1971: 4575 (9,9%) Beljak (mesto):
118(0,4%) 1971: 211(0,4%) Beljak (dežela):
2075(3,4%)	1971:2895 (4,8%)
Šmohor:
52(0,3%) 1971:	88(0,4%)
Št. Vid:
42(0,1%) 1971:	75(0,1%)
Spittal
137(0,2%) 1971: 152(0,2%) Velikovec:
7512(17,4%) 1971: 8525 (20%) VVolfsberg:
31(0,1%) 1971: 102(0,2%)
vodstva »Obirja". Očitki KTZ in Karntner Nachrichten so neutemljeni in tudi KTZ mora vzeti na znanje, da tak način pisanja ne škoduje samo gospodarskemu renomeju podjetja, ampak v prvi vrsti sodelavcem.
Ker je menda slovenski tisk bil dodatni povod za napad v KTZ, lahko tudi tokrat Naš
Trg:
25(0,1%) 1971:	37(0,1%)
Okrajni podatki naj bi torej podali 14.676 Korošcev s slovenskim občevalnim jezikom. Toliko igra številk. Koliko bodo tokrat res našteli Sloven-
tednik pripomore k nadaljevanju kuriozne koroške jezikovne debate. Koroška deželna vlada ima urad za turizem. Ta je do 20. avgusta razpisal med turističnimi podjetji veliko anketo. Deželni turistični urad zanima, koliko podjetij lahko postreže s francoščino. Tako sprašujejo: kdo zna francosko na telefonu, kdo ima v
cev in drugih pripadnikov narodnih manjšin, tudi po štirih letih ni možno reči. Očitno imajo zadnjo besedo tudi politiki, ki jih tokrat le peče slaba vest, saj je padec manjšin preočiten, ob tej »vzgledni" avstrijski manjšinski politiki!
francoščini informacije, kdo ima francoski jedilni list ter kdo zna perfektno francosko telefonirati?
Zakaj vse to? Morda pač nekdo v deželni vladi »zmotno" misli, da bodo prišli na Koroško turisti, če jih bodo sprejeli v njihovem jeziku? Kot smo se »motili" pri Tedniku, ko smo zapisali, da je ugodno, če obvladaš jezik največjega poslovnega partnerja. Na uredništvu Našega tednika se je zglasil turistični podjetnik, ki nam je pokazal, kaj zahteva deželni turistični urad, torej institucija deželne vlade — namreč:	»Franzosisch spre-
chende Mitarbeiter am Telefon". »Ali sem jaz tudi za apartheid, če bom nastavljal ljudi, ki znajo francosko?" nas je vprašal.
Vprašanje vljudno posredujemo dalje piscu v KTZ, ki tako pozorno prebira Naš tednik in ki o najosnovnejših gospodarskih principih nima blagega pojma...
Solidarnost štajerskih otrok s slovenskimi sovrstniki
Te dni se je v Hodišah mudila skupina štajerske otroške organizacije SPČ »Rote Falken". V nedeljo, 18. avgusta, so skupno z žvabeško otroško skupino priredili praznično srečanje.
Na tem srečanju so štajerski otroci hoteli predvsem spoznati težave mladih koroških Slovenk in Slovencev. V posebni izjavi za tisk so izjavili svoje »ogorčenje nad poizkusi ločevanja šolskih otrok po jezikovnih kriterijih". Štajerska skupina nadalje poudarja: »Taki ukrepi bi na odnose med obema narodnima skupnostima na Koroškem na vsak način negativno vplivali in bi slovensko narodno skupnost, ki je že itak zelo majhna, še bolj diskriminirali."
Napadi KTZ najbolj škodujejo delavcem „Obirja“.
Skoraj štiri leta so menda potrebovali pri Statističnem centralnem uradu za izračunanje številčnosti avstrijskih narodnih manjšin. A si še vedno niso na jasnem. Znano je, da so leta 1981 povpraševali pri ljudskem štetju po »občevalnem jeziku“ (Umgangsspra-che), iz podatkov pa sklepajo na številčnost narodnih skupin v Avstriji. Ta metoda je tudi med Strokovnjaki dovolj osporavana, da ne govorimo o nekorektnosti, če ne uporabljamo hujšega izraza, do katerih vedno spet pride pri zbiranju podatkov. Ljudska štetja so tako postala kvečjemu nek indikator za nazadovanje narodnih skupin. Očitno pa je tokrat nazadovanje tako sramotno, da še vedno »popravljajo" gotove podatke.
..Socialistična” KTZ nadaliuie z napadi na tovarno ..Obir”
Gospodarstvo
»Nobeno mešano podjetje ne plava
Blagovna izmenjava med Avstrijo in Jugoslavijo oz. med Koroško in Slovenijo se vse bolj izenačuje. To potrjujejo številke, ki jih je v sredo, 14. avgusta, predstavil na tradicionalnem jugoslovanskem sejemskem dnevu predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije na Koroškem, Slavko Beznik. Dejal je, da je v primerjavi z lanskim polletjem letos že za 20% več blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo in sicer 15% eksperta iz Jugoslavije v Avstrijo in 6,1 odstotkov importa iz Avstrije v Jugoslavijo.
Beznik je spregovoril tudi o višji obliki sodelovanja, to je sodelovanja v obmejnem prostoru in je poudaril pomen mešanih podjetij. Informacije o tem sodelovanju so še posebej zanimive v trenutku, ko določeni krogi na Koroškem nekvalificirano napadajo tovarno „Obir“ in s tem v to važno podjetje vnašajo nacionalni prepir.
Beznik je dejal, da mešana podjetja na dvojezičnem ozemlju Koroške zaposljujejo okoli 700 delojemalcev, da vsa podjetja dobro gospodarijo in
nobeno od njih ne plava v rdečih številkah. Vsa podjetja so usmerjena v eksport in s tem seveda dvigujejo trgovsko bilanco dežele.
Na najnovejše napade je predstavnik Jugoslovanske gospodarske zbornice odgovoril, da so v ostali Evropi preko-mejni gospodarski stiki nekaj popolnoma normalnega in da bojo taki stiki samo možni, če bosta obe strani zanje zavzeti. Beznik je tudi dejal, da je v Jugoslaviji v pripravi zakon, ki bo tujim investitorjem omogočal neomejeno udeležbo pri
v rdečih številkah"
Slavko Beznik (drugi z desne) je ostro zavrnil napade na mešana podjetja.
podjetju in da določene koroške firme že kažejo veliko zanimanje.
O letošnji turistični sezoni je spregovoril direktor Mastnak iz Portoroža. Sklepajoč po številkah, ki jih je navedel — pri tujih gostih je celo 20% prirastka —, bo Jugoslavija letos imela oz. doživela eno najboljših sezon.
Tiskovne konference se je udeležil tudi Vojko Kučina, vodja jugoslovanskega paviljona na celovškem sejmu. Zvečer je v prostorih koroške trgovske zbornice bil tradicionalni jugoslovanski sprejem, ki so se ga udeležili najvidnejši zastopniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja tako koroških Slovencev kot tudi ostale Koroške.
Zveza slovenskih zadrug na Gorenjskem sejmu
Vsakoletni Gorenjski sejem je ogledalo zmogljivosti slovenskega gospodarstva ter obenem dokaz, kako se je ta sejem v več kot tridesetih letih svojega obstoja razvil v mednarodno priznan sejem. Tradicija Gorenjskega sejma je tudi, da na njem razstavljajo podjetja iz Koroške, med njimi Zveza slovenskih zadrug in še vrsta drugih firm.
V petek, 16. avgusta, je Zveza slovenskih zadrug v Celovcu (ZSZ) na sejmu predstavila svoje ponudbe in sebe kot pomemben gospodarski dejavnik na Koroškem. Direktor dipl. trg. Andrej Millonig je navzočim novinarjem govoril o delovanju Zveze, Marjan Jernej je predstavil blagovni oddelk Zveze. Miha Zablatnik pa je spregovoril o turistični agenciji CARTRANS.
Iz poročil oz. informacij zastopnikov Zveze je bilo zvedeti, da je optimizem upravičen, da pa se sodelavci Zveze nočejo spočiti na lovirikah.
Posebno od leta 1982, ko je pri Zvezi prišlo do bistvenih sprememb, je napredovanje dobesedno otipljivo. Zveza je
svoje mesto utrdila na bančnem, blagovnem in, kar je še posebej razveseljivo, tudi na turističnem sektorju. Kajti CARTRANS-u je uspelo, da se je v pičlih treh letih uveljavil kot turistična agencija in Specialist za Jugoslavijo.
Predsedik Gorenjskega sejma, Franc Ekar, je dejal, da so s potekom letošnjega sejma zelo veseli. Ne samo to, da so prekoračili število 100.000 obiskovalcev, ampak prirastek v prmerjavi z lanskim letom znaša kar 40%, kar ni od muh.
Gorenjski sejem, izključno poslovno-ekonomski, je še posebej zanimiv za agrarni, in Pretekli petek je Zveza slovenskih zadrug na tradicionalnem gorenjskem pohištveni sektor ter za belo sejmu predstavila svoje ponudbe in sebe kot gospodarski dejavnik na Ko- tehniko.
roškem. Od desne: Miha Zablatnik, dir. Andrej Millonig in Marjan Jernej.	Wafra
Stanko Wru!ich vodi ra-dlške In kotmlrške cerkvene ter prosvetne pevce. Z njim se Je pogovarjal Janko Kulmesch
..Pevski talent imamo pač po očetu“
Naš tednik: Vodiš kar pet zborov, med drugim celo takega, ki letos praznuje stoletnico svojega obstoja — namreč kotmirškega. Lahko bi tudi rekli, da imaš skoraj vsak dan pevske vaje. Kje pravzaprav črpaš to veliko veselje do petja?
Stanko VVrulich: Mislim, da ni treba podrobneje predstavljati VVrulichove družine kot družino, v kateri se je petje že vedno pisalo z velikimi črkami. Moj oče Šimej, ki sedaj šteje 76 let, je s sedmimi leti začel Peti v cerkvenem zboru in je več kot 35 let oz. do svojega sedemdesetega leta vodil radirko cerkveno in prosvetno petje. Mi sinovi smo pač pevski talent podedovali po očetu in 9a skušamo naprej posredovati našim otrokom: tako se že ^noja mlajša dva otroka Olga 'n Silvo udejstvujeta v radijem otroškem zboru, ki ga vodi Neži Povše.
Naš tednik: Koliko jih je Vas, VVrulichovih bratov?
Stanko VVrulich: Pet, od teh Pa smo trije pevovodje: Ši-htan, ki vodi moški zbor škoci-ianskega SPD „Vinko Polja-nec“, Joško kapelško „Zarjo“ ter lovski zbor in moja malenkost.
Naš tednik: Kako dolgo se že udejstvuješ kot pevc in organist?
Stanko VVrulich: Pojem že 32 let, orglam pa 31 let. Že kot otrok, ko sem še krave pasel, sem rad prepeval. Posebno dobro se tudi spominjam tudi nekega vednega češčenja v mojih otroških letih, ki ga je imel rajni prof. Silvo Mihelič: moral sem goniti meh — takrat pač še nismo imeli električnih orgel — in sem pri tem občudoval prof. Miheliča, kako je obvladal igranje na orgle. Takrat se mi je porodila želja, da bi postal tako dober kot profesor.
Naš tednik: No, profesorskega naslova sicer nimaš, a si kljub temu obiskoval orglarsko šolo.
Stanko VVrulich: Moja prva učitelja sta bila bivši radiški učitelj Franc Majrič ter Alojzij Taler, pd. Tonče oče. Nato sem obiskoval orglarsko šolo na Kamnu in sicer štiri leta po pet mesecev. Tam sta bila moja učitelja prof. Cigan in prof. Mihelič, pri katerih sem se res veliko naučil. Obisk šole pa mi je omogočil naš radiški župnik Ludvik Jank, ker moj
Letos praznuje MePZ SPD „Gorjanci “ iz Kotmare vasi stoletnico svojega obstoja. Da je v zadnjih letih doživel ta zbor spet večjo poživitev, je med drugim zasluga Stanka Wrulicha, sina znane Culehnerjeve družine z Radiš. Stanko VVrulich pa vodi tudi mešani in moški zbor na Radišah ter dva radiška cerkvena zbora. Na Radišah imajo namreč mdr. moški cerkveni zbor, ki prepeva vsako prvo nedeljo v mesecu, na tako imenovani moški nedelji. Pa tudi njegova žena Marija, roj. Župane z Obirskega, s katero je poročen že celih 22 let, je marljiva pevka — poje tako pri Kotmir-čanih kot Radišanih.
oče ni imel dovolj finančnih sredstev. Dobro se še spominjam, kako sem že v prvem letu šole (le-ta se je začela vedno septembra) igral na sveti večer božično mašo. Imel sem tako „tremo“, da sprva niti nisem opazil, da je župnik že stal pred oltarjem. Ko pa je bila maša mimo, sem se počutil kot sam Jezušček v jaslicah. Podobno se mi je godilo, ko sem stal prvikrat pred radi-škim zborom.
Naš tednik: Kot dolgoletni in izkušeni pevovodja si gotovo doživel vrsto zanimivih in prijetnih dogodkov. Na katere se posebno rad spominjaš?
Stanko VVrulich: Zelo rad se spominjam na gostovanje kotmirškega zbora na Laškem, ki je bilo pred tremi leti in kjer so nas sprejeli in pozdravili z vsemi častmi. Posebno prijetna so tudi naša srečanja s pevci iz Krope, s katerimi smo pobrateni. Moram pa reči, da smo se včasih obnašali ob raznih prilikah bolj sproščeno, bili smo precej nagajivi, medtem ko je danes vse bolj civilizirano oz. resno.
Naš tednik: Ko smo že pri starih časih oz. običajih: Kot je znano, ste na Radišah še vedno ohranili »Novoletno pet-
je“ ■ • ■
Stanko VVrulich: ... pri katerem sodeluje ves moški zbor, ki šteje 22 članov (mešani zbor: 38 članov). Ob treh večerih obiščemo v naših krajih vse
družine, ki to želijo. Med njimi tudi take, ki so se k nam priselile in ki ne znajo slovensko, pa so nad našim Novoletnim petjem zelo navdušeni. Imamo pa tudi domačine, ki nas ne spustijo v hišo in očitno nočejo, da bi jim zaželeli srečno novo leto. Vsekakor pa obiščemo ob teh treh večerih približno 120 družin.
Naš tednik: Mirne vesti lahko rečemo, da igraš v radi-škem prosvetnem življenju merodajno vlogo. Radiše so tudi kraj, kjer se je slovenski živelj sorazmerno dobro ohranil. Kako gledaš kot eden izmed osrednjih domačih prosveta-šev na narodnostno bodočnost Radiš?
Stanko VVrulich: Ne morem točneje oceniti bodočnosti našega kraja. Nisem pa pesimist: v mojih zborih sodeluje več kot polovica mladine. Poleg tega imamo še zbor »Radiški fantje" (vodi Nužej Lam-pichler) ter zelo aktivno igralsko skupino (vodi Nužej Wie-ser). In kot je znano: tisti, ki ima mladino, ima tudi bodočnost. Rad pa bi v tej zvezi še poudaril, da moramo vsi Slovenci pustiti razne medsebojne prepire ob strani ter se davno bolj zavedati svoje moči. Najbolj važna pa je zdrava samozavest. Ne imejmo hlapčevskega mišljenja in zavedajmo se: to kar si sami ustvarimo, tega nam nihče ni more vzeti.
Rož, Podjuna, Žila
Zanimivo gasilsko tekmovanje v Voarčah
Vogrče so doživele v nedeljo, 18. 8. 1985, svoj veliki dan. Pri 15. okrajnem tekmovanju gasilskih skupin je namreč tekmovalo kar petnajst ekip iz okraja Velikovec in dve skupini gostov iz Mežice v Sloveniji. Toda Vogrška skupina ni smela tekmovati, ker je bila prireditelj.
Vogrče so postale mravljišče in so bile kar premajhne za tako veliko prireditev, ker je bilo poleg toliko gostov tudi veliko radovednežev, ki so pozorno zasledovali spretnost in gibčnost tekmovalcev. Vsaka skupina je morala prikazati gašenje po natančno določenih pravilih. Pri ocenjevanju se upoštevajo tudi napake.
Po zelo napetem in težkem tekmovanju je dosegel prvo mesto Šmihel nad Pliberkom (skupina 2), drugo mesto Šte-ben, tretje mesto Šmihel nad Pliberkom (skupina 4), četrto mesto Dob pri Pliberku in peto me&to gostje iz Mežice.
Posebno zanimanje je zbujala ženska ekipa iz Mežice, ki je prikazala gašenje po mednarodnih pravilih.
Počastitev zmagovalcev je bila v šotoru domačega ga-
silskega društva. Med častnimi gosti je načelnik Anton Vi-sotschnig posebej pozdravil župana mestne občine Pliberk Franca Mikuscha, podžupana dir. Friedricha Oschmautza, mestna svetnika Frica Kumra in Janka Pajanka ter okrajnega poveljnika Simona Hribernika. Goste iz Mežice je pozdravil v slovenščini in jim čestital k uspehu.
Načelnik gasilcev iz Mežice Peter Štirn, se je zahvalil za povabilo in je v svojem nagovoru dejal, da je namen gasilcev povsod enak — pomagati bližnjemu — in ta ideal naj ne bi poznal meja. Po prireditvi se je veselo razpoloženje pokazalo pri petju domačih pesmi.
Da je vodstvo našega gasilskega durštva res vzorno (Nadaljevanje na strani 11)
ŠPORTNO DRUŠTVO PLIBERK/BLEIBRUG IN SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA vabita na
KOLESARJENJE PO SOSEDNJIH OBMEJNIH OBČINAH Pliberk - Suha - Labod -Dravograd — Ravne
KI BO V NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 1985, ob 15. uri
START: na 53 km dolgo progo je ob 10. uri pred Posojilnico v Pliberku.
POKROVITELJSTVO:	Franc Mikusch (župan mesta
Pliberk), Maks Večko (predsednik skupščine Ravne), mestni svetnik Fric Kumer, mestni svetnik Jože Partl in športni referent občine Pliberk podžupan mag. Raimund Grilc, POSOJILNICA PLIBERK in ZADRUGRA-MARKET PLIBERK.
POGOJI ZA UDELEŽENCE: pri kolesarjenju lahko sodelujejo vsi, otroci do 12 let samo v spremstu staršev. Do cilja v Pliberku je treba dospeti najkasneje do 14. ure, (do cilja na Ravnah pa do 13. ure).
Na mejnih prehodih odpadejo formalnosti, vendar potrebujejo udeleženci veljavno osebno izkaznico ali potni list. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
PRIJAVE: Prijave sprejemamo na da prireditve med 9. in 10. ure. Startnine ni. Društva prejmejo na startu kontrolni kartonček, ki ga s kontrolnimi žigi (v Pliberku, Labodu in na Ravnah) predložijo v cilju. Tam dobijo značko.
ZLATA ZNAČKA: Kdor se petkrat udeleži Kolesarjenja, prejme posebno zlato značko.
V slučaju slabega vremena bo Kolesarjenje preloženo na nedeljo, 22. septembra 1985.
Mladina iz Ledine na morju
Konec julija so člani mladinske skupine iz Ledine bili za teden dni na morju v Ankaranu. Mladinci, ki jih vodi Anica Ressmann, so se naužili novih moči za bodoče delo, seveda pa so se odpočili tudi od pretekle, zelo delavne sezone. Nasmejani in pregreti od sonca ter morja so se vrnili domov — v upanju, da se bojo tudi drugo leto mogli odpočiti na Jadranskem morju.
ČESTITAMO
Šimej Ressmann, pd. Pečnik na Pečnici, je te dni obhajal svoj 80. rojstni dan. Želimo mu še obilo zdravja, božjega blagoslova ter da bi še dolgo bival v krogu svojih domačih.
Marija Srienc, pd. Citrov-nikova mama iz Podjune je praznovala svoj 79. rojstni dan. Iskreno čestitamo.
Mariji Bernadet Perda-cher iz Holbič ter Fraciju Schellanderju iz Moščenice pri Bilčovsu vse najboljše na njuni skupni življenski poti.
Marko Sommeregger in Brigita Miiller sta na Kamnu stopila pred poročni oltar. Želimo jima obilo sreče, in zadovoljstva na skupni življenski poti.
Herbertu in Nadi VVagner-Inzko na Gradiščanskem se je pred kratkim rodila hčerka Lena. Čestitamo!
V Podjuni pri Globasnici je obhajala svojo 60-letnico Ivana Kordež. Iskreno čestitamo!
Bled: najdba z velikim pomenom za slovensko zgodovino
Blizu Bleda je pred kratkim našel Tone Jarkovič iz Sedenja pri Zasipu blizu Bleda kovinske predmete naših prednikov iz 9. stoletja. Zgodovinarji že govorijo o „Zasip-skem zakladu" ter da bo treba slovensko zgodovino obdelati na novo.
Tone Jarkovič je našel zaklad v ledeniški groblji, kamor ga je zakopal Gorenjec iz prejšnjega tisočletja. Arheološka najdba je kajpada senzacionalna, ker kaže naše prednike v luči, ki nam ni bila znana. Arheologi se že ukvarjajo z ročaji za lesene vedrice, lemeži, stremeni in konjskimi uzdi ali živali in drugimi za slovensko zgodovino dragocenimi najdbami.
Slovenski tisk je o najdbi stoletja široko poročal, kar je vsekakor dokaz za pomembnost „Zasipskega zaklada".
Tamburašlti ansambel iz Loč v Frankfurtu
Pretekli teden je gostoval tamburaški ansambel Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero" v Konigsteinu blizu Frankfurta na 35. kongresu: „Cerkev v vzhodni Evropi". Blizu 24 različnih narodnosti se je zbralo na tem zasedanju. Tamburaši iz Loč so petkrat nastopili: v cerkvi pri mašah, na otvoritvi kongresa in na raznih družabnih srečanjih mladine, ki se je zbrala na kongresu. Med drugim je bila na kongresu tudi instrumentalno-vokal-na skupina z Nizozemske in pa mladi kristjani, pre-
gnani iz Turčije, po narodnosti Kaldejci, ki so peli Oče naš še v govorici Jezusa, v aramejščini.
Tamburaški ansambel iz Loč je imel v Konigsteinu odlične nastope, dobil je nadaljna vabila na koncerte v Bruslju in na Dunaju. Mednarodna publika ni mogla razumeti, da tak ansambel v domači občini ni zaželjen na tako imenovanih ..domovinskih večerih". Polni lepih vtisov so se mladi Ločani preko Munch-na, kjer so si ogledali staro mesto, vrnili zopet v domovino.
Štefan Ogris: 80. rojstni dan
V torek, 20. avgusta, je obhajal svoj 80. rojstni dan Štefan Ogris z Žihpolj. To se pravi, da je ta dan stopil v 80. leto. Rodil se je namreč leta 1906.
Zibelka mu je stekla pri Odlnu na Humperku. Že iz mladega je sodeloval skupno s svojimi brati kot pevec in igralec pri kotmirškem prosvetnem društvu „Gor-janci".
Prišla so mračna leta hit-lerjanskih strahot. Štefan Ogris je moral celih pet let nositi sivo uniformo nemške vojske. Čez dve leti je bil na ruski fronti, kjer je doživel stalingrajsko gostoljubje. Toda rešil se je iz ledenega objema Stalingrada. Moral je na zahodno fronto. Tam so ga ujeli Angleži. Leta 1946 je spet videl domovino.
Po vrnitvi je postal organist in mežnar na Žihpo-
Ijah. Še danes opravlja to delo Bogu v čast.
Na Veliko gospojnico se je zbrala pri Odlnu vrsta prijateljev, da so počastili Štefeja. Prišel je žihpoljski župnik Dušan Česen, prišel je obirski župnik Tomaž Holmar, prišli so tudi pevski prijatelji iz Kotmare vasi. V imenu SPD ..Gorjanci" je izročil slvaljencu darilce podpredsednik Stanko Ad-laBnig. Bil je prijeten popoldan, bilo je prisrčno srečanje, ob katerem sta se še posebno razživela slavljenčev brat Odlnov Francej, s 87 leti najstarejši moški v kotmirški občini, in njegova žena Barbi. Za okusne sladice pa je poskrbela farov-ška Zofi z Zihpolj.
Štefanu Ogrisu želimo, da bo čez leto dni obhajal prav tako čil in zdrav 81. rojstni dan in s tem svojo 80-letnico.
• Posojilnica — Bank Hodiše
išče za takojšnjo nastavitev poslovodjo/poslovodkinjo. Predpogoj za nastavitev: strokovno šolanje I na Dunaju z dovršenim izpitom. Dopise pošljite na Posojilnico — Bank Hodiše, Plešišče/Plaschischen 40, 9074 Hodiše/Keutschach ali po tel.: 0 42 73/23 70.
• Kulturna tabema „Pri Joklnu"
išče natakarico ali natakarja z znanjem obeh deželnih jezikov. Plača in delovni čas po dogovoru. Javite se po telefonu 0 42 22/51 45 61 ali osebno „Pri Joklnu", 10.Oktober-StraBe 21.
Rož, Podjuna, Žila
Loče: živahna društvena dejavnost v poletnih dneh
Dve tretjini avgusta sta mimo in zadnjemu deževju so sledile občutne ohladitve, ki bolj in bolj naznanjajo konec poletne sezone. Gospodarsko gledano je bila le-ta po previdni oceni še kar uspešna, posebno, če upoštevamo nekam nezadovoljive, bolj skromne začetke. Tudi pred hudimi neurji, ki so drugod povzročali velikansko škodo, smo bili obvarovani, tako, da se nimamo kaj pritoževati.
Društvena dejavnost tudi v vročih, poletnih dneh ni počivala. Poleg gostovanja posameznih skupin, smo v glavnem doma prirejali folklorne večere, predvsem za tujce, ki so bili 8. in 22. julija ter 5. avgusta pri Pušniku. Sodelovale so domače skupine:	tamburaši,
kvintet Jepa, mladinska skupina iz Ledine, družina Mo-schitz, plesalci iz Sel ter Tončkov trio iz Radovljice. Vreme je bilo z majhno izjemo naklonjeno in tako je na vseh prireditvah bila Pučnikova terasa nabito polna.
14. avgusta pa je bila glavna prireditev v kulturni dvorani v Ločah. Poleg tamburašev, kvinteta in mladinske skupine so oblikovali folklorni večer še: moški pevski zbor društva,
otroški zbor in folklorna skupina Trta iz Žitare vasi. Povezovala pa je na vseh prireditvah Irena Černut. Udeležba bi bila lahko boljša, toda izkušnje zadnjih let kažejo, da je v vročih, poletnih večerih le težko napolniti dvorano.
Šicer pa je v tukajšnjem kraju prireditveni koledar tako natrpan, da je gost postavljen pred nič koliko alternativ in ostane raje na prostem.
Temu še najbolj odgovarja arena pri Starem gradu (prizorišče na prostem s 700 sedeži), ki se razvija v pravo kulturno središče našega območja. Lepo preurejen grad v gostišče in čudovita, razgledna točka v množicah privabita ne le letoviščarje iz tukajšnje okolice, temveč tudi iz oddaljenih krajev.	p $
Abujeva družina v DBF (FS 2)
V nedeljo, 25. avgusta, ob 17.00 uri bo v 2. sporedu avstrijske televizije spet oddaja „Ljudska glasba iz Avstrije — Koroške". Tokrat bodo nastopile tudi instrumentalne in vokalne skupine iz Ziljske doline. Posebno nas veseli, da bomo lahko videli in slišali, mdr. družino Zvvitter, pd. Abuje-ve z Zahomca (slika).
Reportaža
Uspela prireditev v žitrajski ljudski šoli
Zelo dobro obiskano prireditev „ Večer slovenske pesmi in folklore“ v žitrajski ljudski šoli, ki je bila preteklo nedeljo, so oblikovali dekliški zbor iz Želinj, otroški zbor iz Št. Lipša, ansambel „Energija", otroška folklorna skupina S PD „Trta“, moški pevski zbor SP D „Trta“ in pevski kvintet iz Št. Lipša (slika). Prireditve se je udeležilo tudi nekaj turistov, posamezne skupine je predstavila Irena Brežjak. Posebno posrečen nastop so imeli člani otroške folklorne skupine in šentlipškega otroškega zbora (skupini vodita Irena Brežjak in Pepca Weiss).
Peter Kersche:
Nova številka mladja
mladje 58 je bilo sicer dotiskano julija 1985, v roke sem jo dobil pa šele pred kratkim. Glavna urednica številke je bila tokrat Maja Haderlap, ki je njeno nalogo dobro opravila.
Razmeroma obsežna je dokumentacija o ..Srečanju pisateljev" v Celovcu (14. in 15. junija), katerega so se udeležili le malokateri od koroških avtorjev, kot izvemo iz Haderla-povega kratkega poročila. V slovenščini so objavljeni nekateri referati tega srečanja in sicer referat pisateljice Kerschbaumer iz Dunaja, Maje Haderlapove in Janija Osvval-da. S knjižnimi prispevki se javijo od koroških Slovencev Maja Haderlap in Fabijan Hafner, ta v nemškem in slovenskem jeziku, slovenski avtor TV in radijskih iger Tone Peršak (roj. 2. 1. 1947) in kot „gost v mladju" lužiški Srb Benedikt Dyrlich (roj. 1950) s pesmimi v prevodu Maje Haderlapove. Zraven tega je predstavljen še
znani slikar Jože Boschitz (roj. 1951 v Železni Kapli) z 10 telesnimi simetrijami in s političnim prispevkom Lisbeth N. Trallori o „Vlogi avstrijskih žensk v antifašističnem uporu 1938—1945."
Haderlapove pesmi so v tem mladju pravzaprav pisane v prozi. Prozo lomi v verze, tako nastaja neka zvrst enjam-bementa. Ta tehnika pisanja lirike je bila v nemškem jezikovnem prostoru precej razširjena v šestdesetih letih. Stavki sami spominjajo često na časopisna poročila. Nekatere teh pesmi lahko imenujemo kolaže, če niso celo dobesedni citati iz kakšnega koroškega glasila. Sprememba je ta, da stavki, ki so bili napisani brez humorja, postanjejo
ČETRTEK, o ČETRTEK,
8
22. avgusta 1985
(bodočih) aiitektov
Naš tednik se je pogovarjal s študentoma arhitekture, Miho Obiltschnigom in Tonetom Reichmannom, o delovanju skupine, namenu raziskave in tudi o težavah, ki otežkočajo delo skupine.
Naloga, ki so se je lotili, ni enostavna. Raziskali naj bi tipe hiš, ki jih najdemo na južnem Koroškem in obenem dognali razne stilne, etnološke in pokrajinske vplive na gradnjo poslopij. Če govorimo o hišah, to ne pomeni, da se osredotočajo samo na hiše, ampak bojo seveda zajeli celotno arhitekturo, to so hiše, kašče, hlevi in skednji ter kozolci.
Obiltschnig in Reichmann sta s svojim delom začela v Bilčovsu. Od tu sta razpredla niti domala po celem Rožu. Do sedaj sta premerila, izmerila in natanko popisala 12 objektov, v celem pa jih bosta okoli 20. Kjer je možno, zajemata celotno kmetijo, v mnogih primerih pa na žalost stoji samo še ali hiša oz. hlev. Po terezijanskem katastru skušata dognati prvotno obliko kmetije. Tudi pri popisu posameznih objektov se posvečata tako celoti kot detajlom, ki jih skušata ohraniti vsaj na filmu oz. na fotografiji.
Nekatere sta, kot sta sama povedala, dejansko popisala v zadnjem trenutku, nekateri objekti pa bojo v kratkem podrti.
smešni, ker so postali verzi. Naiviteta nekaterih izjav nastaja iz dejstva, da se izreče, kar se ne bi izreklo, ker je jasno, kaj se bo reklo. Najbolj tehtni se mi zdijo prispevki Fabijana Hafnerja (nemške pesmi sicer manj, ki so nekam hermetične zaradi hitre menjave izpovedi). = (Aussage). V pesmi „ein zvveites" citira Gennricha, Janija Kovačiča in Petra Handkeja. Zelo prepričljiv je ..samogovor poslušalcem", v katerem Hafner tudi premišlja o originaliteti in ponavljanju že znanega „govo-rim, čeprav jim pravim, kar so mi govorili oni." Kljub tej sa-moizjavi pa je Hafner našel „ svoj o govorico". Vtis celotne številke je dober in menim, da
Ohranjevanje naše kfe dediščine za nas ne bi smelo biti deveta brig Našem tedniku smo že večkrat in — veseli s^a smemo reči — uspešno načeli problem in vanje ohranjevanja našega življenjskega okolja, je razveseljivo, da je Krščanska kulturna zvsprožila znanstveno raziskavo domače arhitekt na južnem Koroškem in da je mentorstvo prevzhkovnjak univ. prof. dr. Peter Fister iz Ljubljani skupini, ki se je posvetila tej raziskavi, soddo Veronika Grilc, Gitka Zdovc ter Miha Obiltsd in Tone Reichmann. Torej sami mladi in zavz^itekti oz. bodoči arhitekti, ki prispevajo vse, (i čim prej izšla primerna knjiga.
Kajti vzdrževanje starih hiš, hlevov in kašč je izredno dra' ga zadeva. Obiltschnig I'1 Reichmann sta dejala, da 0 lastniki te objekte radi ohrani' li in revitalizirali, a bi to preše' glo njihove finančne zmoglji’ vosti. Je pač že tako, da z0 gradnjo nove hiše vsak dot1 podporo iz stanovanjskega sklada, za revitaliziranje ir ohranjevanje starih in pomen1' bnih stavb pa ni denarja. DrU'
je ubrana pot tudi edino prava. Predvsem so „mladi“ „mladjevci“ končno spoznali, da je šansa njihovega razvoja revija in medsebojna kritika in da je prostor v časopisu njihov.
$	Zgoraj: mlada (bodo-
(lo arh,tekta Tone Reichmann 0 *°) in Miha Obiltschnig. Spo-af; stara In dragocena hiša To-a*a Egartnerja, pd. Mihornika -____z Male gore pri Rožeku.
9ače je to v mestih, kjer podpirajo revitaliziranje in vzdrže-Vanje starih zgradb.
Namen raziskave ni samo, Popisati trenutni obraz poslopja, ampak razvozlati in pojasni njegov razvoj, nakazati spreminjanje notranjščine in 2unanjosti ter funkcionalnosti Posameznih prostorov.
Važno in pomembno pa je, Jako sta dejala oba, da bo končno ovržena nemškonacio-
nalna teorija — ki je na Koroškem že postala dogma, da je tipična slovenska hiča bila siromašna in beraška. Že same doslejšnje raziskave so to trditev docela razbile.
Seveda pa se je ta trditev v teku let med ljudmi hudo zakoreninila.
Mnogi menijo, da je stare zgradbe treba podreti, ker so izraz in dokaz revščine. In tako ni čudno, da se nekateri čudijo, čemu to revščino, ki jo je itak treba podreti, še merita in popisujeta.
Eno od najbolj bridkih spoznanj pa je to, da sta za vrsto let prišla prepozno. V tem času, posebno v 70-letih, je mnogo zanimivih in dragocenih prič naše kulturne dediščine šlo v izgubo. Takrat so na debelo podirali stare hiše in postavljali nove, ki v mnogih primerih zdaleč niso dosegle bivanjske kakovosti podrtih poslopij. Vrhu tega se nove hiše in tudi hlevi ne skladajo z na-
ravo, ša manj pa s prvotno domačo arhitekturo.
Domačo arhitekturo je deloma izrinila potrošniška arhitektura — hiše tega tipa lahko najdemo tako v Hamburgu kot nekje pri Dunaju, deloma pa so se vrinili neokusni in kičasti tirolizmi, ki sedaj pačijo našo arhitekturno pokrajino.
Mlada arhitekta, ki se v celoti zavedata pomena in potrebe ohranjevanja domače arhitekture, sta pripravljena, da vsakomur, ki hoče sodelovati pri tem odgovornem in pomembnem načrtu in želi staro hišo, hlev ali kaščo oz. kozolec ohraniti, svetujeta in g rest a_ v vsakem oziru na roko.
Če želite nasvet ali pa veste za zanimive priče naše kulturne in arhitekturne dediščine, se, prosim, obrnite na Krščansko kulturno zvezo, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, telefon 0 42 22 / 51 25 28 oz. na uredništvo Našega tednika (isti naslov).
Franc VVakounig
Če se peljete v Italijo, obiščite gostišče
NONSTOP NA VRATIH
Družina Stanko Zvvitter se veseli Vašega obiska.
Reportaža
Bilo je res Evropa v malem, zadnje romanje treh dežel. Tri-cesimo (tako po italijansko, Furlani pravijo Tresesin, Slovenci Trzizem) pri Vidmu (tako po slovensko, Furlani pravijo Udin, Italijani Udine, Nemci so pa svoj VVeiden že pozabili) je vabil. Vabila je Marija misijonska (Maria Mlssionaria), vabil je spomin 1100-letnice Metodove smrti.
Videmski nadškof Alfredo Battisti je kot gostitelj pozdravil romarje iz svoje škofije, iz Slovenije in iz Koroške v italijanščini, slovenščini in nemščini. Pozdrave romarjev iz Slovenije je prinesel^ ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, pozdrave koroških romarjev pa celovški škof Egon Kapellari. Vsi trije škofi so poudarili veli-
Romanje
treh
dežel
ki pomen tega romanja za evropsko enotnost, za resnično bratstvo, za mir in enakopravnost med narodi. To evropsko enotnost sta soustvarjala slovanska apostola Ciril in Metod. Skozi te kraje sta potovala v Rim, skozi te kraje se je Metod vračal na moravsko misijonsko polje. Ti kraji, v katerih se srečavajo trije veliki evropski svetovi, slovanski, romanski, germanski, naj bi v resnici postali kraji sloge in miru. Videmski nadškof je v svojem nagovoru še prav posebno obsodil oboroževalno blaznost na vzhodu in na zahodu. Po končani maši pa je povedal,v veliko navdušenje številnih navzočih še nekaj besed v furlanščini.
Župan iz Trzizma je tudi pozdravil romarje. Najprej v svojem furlanskem jeziku, nato v sjovenskem, nemškem in italijanskem. Štirijezična je bila maša. Evangelij — Kristusovo oznanilo torej — je bil furlanski. Petje, molitev v teh štirih jezikih — ponekod jim je pa že drugi, tisti, ki je bil nekoč prvi, v pohujšanje.
Sveti Metod je oznanjal ljubezen in spoštovanje, sovraštvo in prezir sta ga spravila v ječo in trpljenje. Romarji, zbrani zadnjo soboto v Trzizmu, so prosili njega, njegovega brata svetega Cirila in svetega Benedikta kot zavetnike Evrope in Marijo kot mater Cerkve, naj prosijo za nas vse pri Bogu.
Kultura/oglasi
Kultura/oglasi
Posebna ponudba za konec tedna z letalom na OHRIDSKO JEZERO
Ohridsko jezero, ki leži sredi visokih gora, očara s svojo lepoto. Prvič je ime OHRID omenjeno leta 879 v protokolih carigrajskega koncila in je verjetno nastalo iz slovanskih besed „vo hrid“ — na skali. Res stoji del mesta na skali. Mesto slovi po svetnikih Klimentu in Nav-mu, najbolj znanih učencih slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. Poleg samostanske cerkvice sv. Pantelejmona sta leta 839, torej dve stoletji pred ustanovitvijo bolonjske univerze, ustanovila prvo slovansko univerzo, iz katere je prišlo več kot 3500 učencev. Ti so slovansko kulturo, cerkveno petje in slovstvo razširili vse do Kieva.
Termini in hoteli:
6.- 8. 9.	Hotel SLAVIJA
13.-15. 9.	Hotel SLAVIJA
20.—22. 9.	Hotel SLAVIJA
27.-29. 9.	Hotel PALAČE
11.-13. 10.	Hotel DESERET
18.-20. 10.	Hotel SLAVIJA
25.-27. 10.	Hotel PALAČE
Podrobnejše informacije dobite v turistični agenciji CARTRANS, Pavličeva 5-7, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 / 51 26 80*
-NAŠI JUBILEJI
Sto let turizma v Portorožu
Kdo bi vedel, v kolikšni meri je turizem oblikoval kraje in ljudi ob slovenskem morju. Prav gotovo pa je obogatil njihovo podobo, jim odprl „okno v svet“ ter pospešil njihov življenjski utrip. To toliko bolj, ker so blago podnebje, zdravilna slanica in lepota obmorskih krajev že zgodaj vzbudila med ljudmi željo po počitnikovanju. Zgodovinski viri pričajo, da je bil prav zavetni zaliv Svetega Lovrenca (to je tudi prvotno ime Portoroža) tisti, ki je privabljal pomorščake z vseh strani sveta, bežečih pred neurji, pa naj je bila to flota beneškega doža Dondola (leta 1202) ali ladjevje admirala Zena (1380). Kot zdraviliški kraji, predhodniki današnjega portoroškega turizma, se pred stoletji pojavljajo predvsem Milj-ski polotok, Strunjan in Portorož, kije bil znan že v 13. stoletju. Že tedaj so benediktinci iz samostana Svetega Lovrenca zdravili nekatere bolezni z morsko vodo in verjetno tudi z blatom iz bližnjih solih. V 17. stoletju je škof Tomasini pisal: „... .mazali bolne dele telesa z blatom, se sončili in nato kopali v solinski vodi
Toda pustimo ob strani zanimive drobce iz preteklosti, saj mineva letos sto let, odkar so na pobudo piranskega zdravnika Giovannija Lugniani-ja preuredili del kemične tovarne (tam, kjer zdaj stoji hotel Palače) v poskusno zdravilišče z desetimi kadmi za zdravljenje s slanico in tangom ter odprli za goste prvih deset turističnih sob. O tem, da se je v Portorožu razcvetel turizem še preden so kraj začeli imenovati dolina vrtnic, pozneje pa pristanišče vrtnic, bržčas ne kaže izgubljati besed. Ognjemet vsakoletne portoroške noči zagotovo ni iznajdba sodobne turistične ponudbe, kajti ohranjene zgodovinske listine dokazujejo, da so že leta 1689 v portoroškem zalivu slavili podoben praznik z veslaškim in jadralnim tekmovanjem, višek prireditve pa je bil umetni ogenj.
In kako je bilo na prelomu dveh stoletij? Leta 1891 so
imeli v Portorožu 335 gostov, ki so ustvarili sedem tisoč nočitev. Kar 293 gostov se je povsem ali delno otreslo nadležnih bolezni, zaradi katerih so prišli v pristanišče vrtnic. Zanimivo je, da so morali že tedaj poleti odklanjati goste zaradi premajhnih bivalnih zmogljivosti, kar se sredi glavne turistične sezone dogaja še danes. V Portorož pa so začeli prihajati tudi pravi, zdravi turisti. Zanje sta bili posebej privlačni morski kopališči, kjer so si lahko privoščili plavanje, veslanje in izlete z jadrnicami. Tako se je začelo obdobje turističnega vzpona, ob letošnji stoletnici organiziranega turizma v Portorožu pa želijo domači turistični delavci opozoriti svet, da gre za bogato tradicijo in za kraj, ki mu je življenje s turisti tako rekoč že v krvi.
Vrtnica v simbolu Portoroža je z leti prerasla v trdne poslovno-turistične vezi, ki danes združujejo domala vse naravne in kulturne znamenitosti ter vso hotelsko in počitniško dejavnost od Dragonje do Lipice, zelene kraške oaze s svetovno znanimi belimi lipicanci. Gre torej za bogato in pestro turistično ponudbo, ki na razdalji nekaj deset kilometrov združenje skorajda vse, kar je domačim in tujim turistom potrebno za preživljanje njihovega počitka.
Portorož 1985 -novo slovensko naravno zdravilišče
Portorož je postal letošnjo pomlad novo slovensko naravno zdravilišče. Bržčas ne po naključju, kajti vsi, ki poznajo turistično središče ob slovenski obali zatrjujejo, da ima „pri-stanišče rož“ tri naravne prednosti, ki so menda edinstvene na vsej evropski celini. Po strokovni oceni dr. Lojzeta Medveda, vodje portoroških term, prvič zato, ker je ozračje v Portorožu po mednarodni razvrstitvi ocenjeno kot čisto, drugič zaradi izredno ugodne klimatske lege in tretjič spričo zelenja, ki uspeva na tem ob-
JL
močju. Portoroška klima je, kar je tudi strokovno dokazano, eno od treh zdravilnih sredstev novega zdravilišča. Druga dva sta morska proizvoda (talasoterapija ali zdravljenje s pomočjo morskih produktov): slanica (aqua madre) in solinsko blato (fango).
Kopanje v slanici (voda, ki ostane, ko solinarji poberejo iz nje kuhinjsko sol, vsebuje pa predvsem' jod, magnezij, brom in žveplo) preobraža in osvežuje opešane funcije človekovega organizma, obenem pa spodbuje telo k tvorbi obrambnih mehanizmov. Slanico uporabljajo tudi za inhalacije in aerosolne terapije. Solinsko blato ali fango, ki nastaja v solinskih bazenih ob zorenju soli pa mehča obolele sklepe. Po daljši terapiji postanejo namreč prožnejši, mehkejši in manj boleči.
Glavne indikacije zdravljenja v novih portoroških termah so: vnetja in degenerativne bolezni, razne oblike revmatizma, hormonalne nepravilnosti, kronična vnetja pri ginekoloških boleznih in rehabilitacija rev-matoloških bolezni. Uspešno okrevajo tudi bolniki po raznih internističnih boleznih.
25. obletnici
Antona Lajovica
smrti skladatelja
so bila tehnično popolna; poglabljali so se tudi v značilnosti naše ljudske glasbe in postali nosilci naprednih slovenskih glasbenih ustvarjanj.
Skladatelj Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878 na Vačah pri Litiji, je bil po poklicu pravnik. Leta 1907 je nastopil službo sodnega pripravnika v Litiji, štiri leta pozneje pa je postal sodnik na Brdu pri Lukovici. Po prvi svetovni vojni je bil premeščen v Ljubljano, kjer je postal sodnik apelacij-skega sodišča. Leta 1935 je bil imenovan za sodnika kasacijskega sodišča v Zagrebu. Umrl je v Ljubljani 1960 v visoki starosti 82 let.
Skomponiral je 75 glasbenih del, v glavnem vokalnih; največ je samospevov s klavirjem in štiriglasnih a cappella zborovskih pesmi. K temu moramo prišteti še dve kantati, pet samostojnih simfoničnih del in eno skladbo za klavir. Lajovic je tudi avtor 38 samospevov, ki predstavljajo mejnik v slovenski in celo svetovni glasbeni praksi. Zanimal se je za prvine naše ljudske pesmi, prisluhnil je intonaciji slovenske govorice in jo prilagodil svojemu vokalnemu okusu. Zbirka dvanajstih pesmi pomeni spričo svoje izvirne in-vencije, dovršene kompozicijske tehnike in svojevrstne fakture, vrhunec Lajovčevega in tudj slovenskega zborovskega ustvarjanja.
Anton Lajovic je bil — z Ri-stom Savinom (pravo ime Friderik Širca), Gojmirom Krekom in Emilom Adamičem eden glavnih predstavnikov prve generacije slovenske moderne — skladatelj novoromantične in impresionistično obarvane smeri. V razvojnem in umetniškem pogledu zavzema pomembno mesto v zgodovini slovenske glasbe. Za Lajovica poznavalci njegovega življenja in dela pravijo, da je bil lirik, pravi glasbeni poet.
Lajovčevo skladateljsko ustvarjanje se je pričelo v začetku tega stoletja, v času, ko so naši skladatelji prizadevno gradili temelje slovenske glasbene kulture. Z njim in s skladateljskim delom Josipa Pavčiča, Emila Adamiča in Gojmi-ra Kreka, je dobila slovenska glasba nov izraz. Njihova dela
Vogrče . . .
(nadaljevanje s 6. strani)
delavno in priznano, so dokazale volitve dne 23. junija 1985, kjer je bil skoro soglasno potrjen za načelnika Anton Visotschnig in za podnačelni-ka Franz Konetschnik.
Gasilskemu društvu želimo še naprej veliko uspeha in vzajemnega sodelovanja za korist vseh občanov.
Janko Ferk v koroškem radiu
V	petek, 23. avgusta, ob 19.05 uri bo koroški radio predstavil v oddaji „Schop-ferisches Karnten“ (OR) Janka Ferka.
V	oddaji boste slišali pogovor s pisateljem in novelo.
Rubriko pripravlja in ureja Ivan Virnik • ^ko pripravlja in ureja Ivan Vimik • Rub-
Dopust Našega tednika bo letos od
27. sept. do 4. okt. 85
v hotelu BELLEVUE v Ulcinju/Črna gora
Prevoz iz Celovca. Polet Ljubljana — Dubrovnik in nazaj.
Transfer do hotela.
Polni penzion.
Kdor želi ostati v Ulcinju še en teden, doplača samo 1700,—
Prijave sprejema turistična agencija
CARTRANS
Pavličeva 7, 9020 Celovec, Tel. 0 42 22 / 51 26 80
Za podrobnejše informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28-21.
Radio/televizija
STRAN -iq ČETRTEK, ________IO 22. avgusta 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 23. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Sapica riviere — 12.00 Guatemala — 12.15 Vrt družine Rothschild — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick
—	15.30 Počitniški koledar — 16.05 Družina Feuerstein —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao —
17.30	Ana, Ciro in Co — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno — 21.20 Gustl Bayrhammer: Belo-modre zgodbe — 22.05 Šport
Sobota, 24. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina
—	10.05 Latinščina — 10.35 Tako potujemo in ljubimo se — 12.10 Nočni studio — 13.25 Poročila — 14.10 Komedijanti —
16.00	Nogavička Pipi — 16.30 VVickie in močni možje — 16.55
Mini-ZiB — 17.05 Sport-ABC — 17.30 Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Cirkus — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Šport — 20.15 Ciganski baron — 22.00 Šah
Nedelja, 25. avgusta:
14.50 Cesar — 16.20 Jakob in Elizabeta — 16.25 Pustolovščine Cappuccetta — 16.50 Krelling
—	17.35 Čeladec — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Polnočnico zvoniti — 22.15 Komisijoner — 23.15 Časovne priče
Ponedeljek, 26. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Pogled v lonček —
10.00	Angleščina — 10.30 Hec-tor, vitez brez strahu in hibe —
12.00	Wayana — 13.00 Poročila
—	14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Char-lie Brovvn — 16.30 Am, dam, des j
—	16.55 Mini-ZiB —	17.05
VVickie in močni možje — 17.30
Minkinsovi — 17.55 Za lahko noč —■ 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Alpbach
—	kulturni pogovor — 23.35 Šport — 0.05 Poročila
Torek, 27. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Angleščina — 10.00 Latinščina — 10.30 Komedijanti
—	12.20 Ponedeljkov šport —
13.15	Poročila — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Ana in siamski kralj
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Medvedki —
17.30	Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Inozemski report — 21.15 Cena oblasti — 22.05 Nogomet
—	22.35 Ko so prišli beli duhovi
—	23.20 Šport — 23.50 Poročila
Sreda, 28. avgusta:
9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Angleščina — 10.00
2. SPORED
Petek, 23. avgusta:
16.25 Monako France — 17.15 Prvi ljudje — dokumentacija — 18.00 Pan-Optikum — 18.30 UFO
—	19.15 Tedaj — 19.30 Gustav Mahler — 2. sinfonija — 21.15 čas v sliki — 22.05 Colossus —
23.40	The Munsters — 0.05 Poročila
Sobota, 24. avgusta:
15.45	Tedaj — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Rešitev Lipicancev
—	17.15 Igra z besedami —
18.00	Pregled tedna — 18.15 Nogomet — 19.00 Palača sanj — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Aktualna znanost — 20.15 Srčni kralj
—	21.55 Poročila — 22.00 Vprašanje kristjana — 22.05 Šort —
22.40	Diamantna Lady — 0.05 Poročila
Nedelja, 25. avgusta:
9.00	Ludvvig van Beethoven — 9.10 Tedaj — 9.15 Glasbene dragocenosti —- 10.35 Cash on Deli-very — 11.55 Sto mojstrovin —
14.15	Športni popoldne — 17.00 Narodna glasba iz Avstrije —
17.45	Clip — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Zakaldnica Avstrija —
20.15	Hector, vitez brez strahu in hibe — 21.45 Poročila — 21.50 Klic Islama — 21.55 Chicago 1930 — 22.45 7 dni šport
— 23.05 Sena Jurinac — 0.05 Poročila
Ponedeljek, 26. avgusta:
17.15. Največja mesta sveta — 18.00 Čudežni svet indijskih živali — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hotel — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Poznate mojo ženo? — 23.45 Poročila
Torek, 27. avgusta:
17.30 Orientacije — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Avstrijski kviz rekordov
—	21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 28. avgusta:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Rožnati panter — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rdeče in črno — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žur-nal — 22.30 Nepremagljivi — 23.55 Poročila
Četrtek, 29. avgusta:
17.15 Mangrovijska močvirja — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 UFO — 19.15 Tedaj — 19.30 čas v sliki — 20.15 Zvezna vojska — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Svet matere Tereze — 22.35 Ingrid — 23.45 Poročila
Latinščina — 10.30 Zadnji Indijanec — 12.00 Woody VVood-pecker — 12.05 Inozemski report — 13.00 Poročila — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Hidroplan 121 SP — 16.30 Lisičina —
16.55	Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao
—	17.30 Zaklad v puščavi —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 The Inn of the sixth Happiness — 22.45 Slike v ogledalu — 23.00 Šport
Četrtek, 29. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Angleščina — 10.30 V cirkusu — 12.10 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 14.40 Bret Maverick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Ana in siamski kralj
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Medvedki —
17.30	Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas sliki — 20.15 ARD-koncert po željah — 22.20 Club 2 — nato poročila
1. SPORED
Nedelja, 25. avgusta:
8.50	Poročila — 8.55 Živ Žav —
9.50	Obiskovalci — 10.20 Der-rick — 11.20 Čez tri gore —
11.45	625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 15.35 Zgodbe iz delavnice — 16.20 Poročila 16.25 Majski poker — 17.20 Šampanjec za Cezarja — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Slana na Mande-Ijevem cvetu — 21.20 Beseda da besedo_ — 21.50 Kratki film — 22.10 Športni pregled — 22.55 Poročila
Ponedeljek, 26. avgusta:
17.50	Poročila — 17.55 Poletav-ček — 18.25 Kako pravljica oživi
—	18.45 Rock oko — 19.30 TVD
—	20.05 Železna cesta — 21.10 In še sedem dni — 22.00 TVD II
Torek, 27. avgusta:
17.45	Poročila — 17.50 Naša pesem Maribor ’85 — 18.20 Miti in legende — 18.40 Od Ohrida do
DSG Vogrče vabi na
VOGRŠKO ŠPORTNO PRIREDITEV IN FARNO ŽEGNANJE,
ki bo v soboto, 24. in nedeljo, 25. avgusta.
Program:
Sobota: 12.30 začetek nogometnega turnirja Nedelja: 8.30 Pranganje in sv. maša nato budnica in finalne tekme — program za otroke
Glasbena šola na Koroškem sporoča:
V jeseni se bo v oddelku Celovec pričel pouk orgel, prav tako bo zborovodska šola znova Pričela s tečajem za začetnike. Interesenti naj se javijo pismeno pri Društvu ..Glasbena šola", Mikschallee 4, 9020 Celovec ali tel. 0 42 22 / 35 9 85.
| RAPIČELOVEC
SLOVE^ ODDAJF
Petek, 23. 8.
Čas, ki živi.
Sobota, 24. 8.
Duhovni nagovor (mag. Mirk0 Isop, župnik v Škocijanu). Voščila (Danica Urschitz).
Nedelja, 25. 8.
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 26. 8.
Kontakt.
Torek, 27. 8.
Partner.
Sreda, 28. 8.
Alpe-Jadran.
Četrtek, 29. 8.
Rož-Podjuna-Zilja.
Petek, 30. 8.
čas, ki živi.
Herakleje — 19.30 TVD — 20.05 Zid - drama — 20.55 Omizje — 23.00 Poročila
Sreda, 28. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Obuti maček — 18.10 Beli ciganček —
18.45	Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD — 20.05 Svet na zaslonu: Mar me hočejo ubiti? — 20.55 Film tedna: Tudi rablji umirajo — 22.35 TVD II
Četrtek, 29. avgusta:
17.45	Poročila — 17.50 Moj mili ariel — 18.15 Pivsko posodje od Barjanca do nas — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.30 TVD
j — 20.05 Tednik — 21.10 Pankrt — 22.00 TVD II
Petek, 30. avgusta:
17.50 Poročila — 17.55 Nepomembno in pomembno — 18.10 Obiskovalci — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD I — 20.05 Živi planet — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Gangsterska kronika — 22.05 TVD II — 22.15 Lena Rais
Sobota, 31. avgusta:
:	14.00 Poročila — 14.05 Obuti
maček — 14.20 Beli ciganček — 14.50 Nepomembno in pomembno — 15.05 Miti in Legende — 15.20 Poletavček — 15.55 Od Ohrida do Herakleje — 16.20 Živi planet — 17.15 Eskadron letečih huzarjev — 18.40 Boj za obstanek — 19.30 TVD — 20.00 Zvezda je rojena — 22.30 Zrcalo tedna — 22.55 Formula — 23.45 Poročila
• Lepena
TOVARIŠKO SREČANJE IN 40-LETNICA ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Prireditelj: Zveza koroških partizanov
Čas: nedelja, 25. avgusta 1985, ob 14. uri
Kraj: pri Peršmanu v Podpeci Poleg govorov in kulturnega prispevka, bo pel MePZ „ZAR-JA“ iz Železne Kaple in igrala bo tudi godba na pihala iz Šmihela
PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA
Jugoslovanska TV I, torek, 27. avgusta 1985, ob 20.55 uri
Omizje: Atomske centrale — da ali ne?
Energetski načrtovalci v Jugoslaviji dokazujejo, da brez večje udeležbe jedrskih elektrarn naša država že po letu 2.000 ne bo krila vseh potreb po energiji, za-
central in to že v naslednjih dveh desetletjih. Nasprotniki jedrskega programa vidijo energetsko prihodnost Jugoslavije v učinkovitejšem Izkoriščanju vodnih sil in premogovih nahajališč, oziroma v učinkovitejšem Izkoriščanju obstoječe energije.
Jugoslovanska TV I, sreda, 28. avgusta 1985, ob 20.55 uri
Tudi rablji umirajo
Druga svetovna vojna ni samo zračna bitka za London, Stalin-grad, Mldway, Normandijo, Dresden, Hlrošlmo, ampak je prav tako še mnogo krajev In mest, pokrajin In dežel, kjer so se skupnosti in posamezniki, vsak na svojem področju, o lastnih zmožnostih, borili zoper nacizem.
2. SPORED
Nedelja, 25. avgusta:
14.45 Avtomobilske dirke formule 1 — 17.20 Osumljeni — 19.30 TVD — 20.00 Temna stran sveta — 20.50 Poročila — 20.55 Mali koncert — 21.15 TV kinoteka: Grad na Švedskem
Ponedeljek, 26. avgusta:
17.30	Beograjski TV program —
19.00	Indirekt — 19.30 TVD —
20.00	Znanost — 20.50 Poročila
—	20.55 Glasbena oddaja — 21.25 Dinastija — 22.20 Hit meseca
Torek, 27. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.45 Rock koncert sredozemskih dežel — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota
—	20.55 Poročila — 21.00 Štrajk
—	21.35 Življenje knjige — 22.05 Svet in mi
Sreda, 28. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Otroška serija — 18.45 Kabaret, Kabaret —
19.30	TVD — 20.00 Koncert nagrajencev na dnevih zmage v Budvi — 20.45 Poročila — 20.50 K X Andromeda — 21.55 Estrad-ina sreda: Festival dalmatniskih klapomiš’85
• Tinje
FRANCOŠČINA V IGRI
Čas: od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri V obliki igre bomo posredovali jezikovna sredstva, s katerimi se boste znašli v francosko govorečem okolju v vsakdanjih situacijah.
Vodita: Cecile Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija; mag., Andreja Zikulnig, Celovec osnovno slovnično znanje, jezikovna sredstva, besedni zaklad, pismene vaje
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Vi kt ring er Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Četrtek, 29. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Beli ciganček — 18.45 Ljudje, čas glasbe
—	19.30 TVD — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje — 20.55 Poročila
—	21.00 Umetniški večer: Kam ploveč Histriona
Petek, 30. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Vsak petek nov začetek — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD
—	20.00 Piranski glasbeni večeri
Sobota, 31. avgusta:
15.00 Moški — 16.30 Šibenik ’85: Plesi iz Gane —■ 17.30 Črni tulipan — 19.00 Domači Ansambel
—	19.30 TVD — 20.00 Galerija opernih značajev — 20.40 Feljton — 21.25 Poročila — 21.35 Športna sobota — 22.00 Johann Sebastian Bach — 23.30 Poezija
• Bllčovs
RAZSTAVA Ernsta Arbeltstel-
na bo odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bllčovs.
Za vsako sliko dobite 20% popusta!
Posojilnica-Bank
PLIBERK
vredna Vašega zaupanja!
Prireditve
PRIREDITVE
•	Rožek
Razstava „ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA“
Prireditelj:	Kulturno društvo
„P. Markovič"
Čas: Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času banke vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 — 12.00 ure in od 14.00—17.00 ure.
Kraj: „Raiffeisenbank" v Rože-ku
•	Obirsko
TEKMA KOSCEV
Prireditelj: Alpski klub OBIR na
Obirskem
Čas: nedelja, 25. avgusta 1985, ob 14. uri -
Kraj: pri Jerebu na Obirskem Tekmovalo se bo v petih skupinah.
Zabavali vas bodo obirski vi-žarji in Trio Pavelič. V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo 8. septembra 1985 ob istem času!
ANDORRA
Dramo je napisal švicarski pisatelj MAX FRISCH Andora ni določen kraj, ne določena dežala, Andora je vsepovsod.
Andora ni zgodovinska drama, temveč- prikazuje, kar se lahko dogodi vsakčas in vsepovsod. Andora je zgodba, ki razkrinka mehanizme, nesmisel in zablode predsodkov ob primeru judovskega fanta Andri-ja. Nastopa: „theatre ensemble 365“
Prireditelj: Katoliška prosveta Kraj: ŠT. JAKOB, farna dvorana
Čas: ponedeljek, 26. avgusta 1985, ob 20. uri
Kraj: BOROVLJE — mestna dvorana/Rathausaal Čas: sobota, 24. avgusta 1985, ob 20. uri
• Sveče
5. SLIKARSKI TEDEN Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah
Čas: od 1. do 7. septembra 1985 Kraj: pri Adamu v Svečah Udeleženci: Jože Peternelj, Žiri; Saša Kump, Kranj;_ Emanuela Marassi, Trst; Edi Žerjal, Trst; Franz Petschounig-Moro, Celovec; Hans Staudacher, Dunaj-Mlinare
SPORED:
Nedelja, 1. sept., ob 19. uri:
Odprtje slikarskega tedna, pozdrav umetnikov in gostov pri Adamu
Otvoritveni koncert: instrumentalna skupina Gallus Consort iz Trsta
Sreda, 4. septembra, ob 20. uri:
Domači večer z moškim pev-
skim zborom „Kočna" pri Adamu
Sobota, 7. septembra, ob 19. uri:
prezentacija del in sklepna družabnost pri Adamu
Od ponedeljka do petka bo Saša Kump mladim in starim ljubiteljem od 14. do 16. ure na razpolago za uvajanje v tehniko slikanja na les. Po vzoru panjskih končnic (čelnic) naj bi nastale satirične slike s sodobno tematiko.
Potrebni material prispeva prireditelj.
• Št. Jakob
VAŠKA VESELICA Prireditelj: SPD „Rož“ in SOCIALNO GOSPODARSKA SKUPNOST
Čas: nedelja, 25. 8. 1985, od 14,—24.00 ure
Kraj: gostilna GABRIEL v Le-šah
Za zabavo igrata ansambla „DOBRAŠKI KVINTET" in „PEACE“
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22/ 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — Četudi le v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
• Dom v Tinjah
„MALI PRINC" (predstava)
Čas: petek, 23. 8., ob 20, uri Nastopa: Ensemble 365 z Dunaja
od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE Vodi: Miha VRBINC s skupino profesorjev, učiteljev in študentov
od ponedeljka, 2. 9., do torka, 10. 9.
ROMARSKO POTOVANJE V MARIA EINSIEDELN, LURD IN LA SALETTE
Vodi: g. p. Anton Cvetko, Med-gorje
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
od torka, 3. 9., do torka, 10. 9.,
POTOVANJE SADJARJEV, KMETOV IN VSEH DRUGIH INTERESENTOV PO JUGOSLAVIJI IN GRČIJI
Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, kmetijski zavod Maribor Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
ESPERANTO
Čas: od srede, 4. 9., ob 18. uri, do nedelje, 8. 9., ob 13. uri
INTENZIVNI SEMINAR MEDNARODNEGA JEZIKA ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Vodita:	Martin STUPPNIG,
Podklošter, Vinko OŠLAK, Celovec
GALERIJA TINJE
Razstava del BRAN KOTA ČUŠINA „AKVARELI IN RISBE"
ŠE SO MOŽNE PRIJAVE!
STROKOVNA, KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU — VELIKOVEC, sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1985/86 v
STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih.
VZGOJNI CILJ — pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
OBVEZNI PREDMETI:
verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (POLITEHNIČNI LETNIK). Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Prijave so možne: po telefonu 0 42 32/38 96 pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2.
POLETNA VESELICA
Prireditelj: Enotna lista Bilčovs Čas: sobota, 24. avgusta 1985, ob 20. uri Kraj: gostilna KOREN — Kajzaze pri Bilčovsu
Za ples igra ansambel IVANA RUPARJA
Žrebanje vstopnic za potovanje v Ohrid!
Šport
Dobrla vas v derbiju zopet premagala Smihelčane 2:1
Dobrla vas — ASKO Šmihel 2:1 (1:0)
Dobrla vas: S. Lesjak 4, Golaut-schnig 3, A. Sadjak 5, VVernitznig 3, K. Koleritsch 5, W. Koleritsch 3, M. Sadjak 3, Prosen 2, (64. Sirnik 0), Roscher 2 (68. Tschekalovv 0), Pernek 2, Mischitz 2;
ASKO Šmihel: Mochar 3, VVriesnig 3, Šuler 3, Lopinsky 4, Motschnig 2, H. Berchtold 2 (P. Verhnjak 3), Krausler 4, Hutter 3, Andrej 2 (46. W. Berchtold 2), Blažej 4, Buch-wald 2;
Dobrla vas, 150 gledalcev Sodnik: Kuri (poprečen)
Strelci: Prosen (38.), M. Sadjak (87.) oz. St. Blažej (58.)
Na derbi je prišlo le 150 gledalcev, temu primerno slaba je bila tudi tekma. Nobeno moštvo ni igralo dobro, na obeh straneh so se vrstile napake. Pri Šmihelčanih so bile opaziti zopet stare slabosti v obrambi, napad pa kljub Buchvvaldu ni bil znatno boljši. Srečnejše moštvo so bili domačini, ki so šli v 38. minuti v vodstvo in so tri minute pred koncem tekme po solo-akciji Marjana Sadja-ka dali celo odločilni zmagoviti
V podjunskem derbiju sta se v soboto v Dobrli vasi pomerili moštvi domačinov in Šmihela, obe sta v prvem kolu ostali brez točk. Po tekmi so bili le več Šmihelčani brez točk, Dobrolčani so namreč srečno z 2:1 odnesli zmago. Medtem ko očividno moštvo trenerja Lesjaka počasi pride v formo, se Šmihel bliža krizi. V nedeljo doma proti Št. Andražu je zmaga na vsak način dolžnost.
Dietmar Buchvvald (desno) je igral po dolgem zopet za svoje moštvo. Čeprav se je zelo trudil, tudi on ni mogel dati novih impulzov igri. Po dveh porazih Šmihelčani že nestrpno čakajo na napadalca Krištofa.
gol. Tekma pa je pokazala, da se znatno poboljšati, če bosta hoteli bosta morali letos obe moštvi še igrati za prva mesta.
Tekme Selanov
V nedeljo, 25. avgusta ob 17.45
DSG Sele I - KAC I ob 16. uri
DSG Sele 23 - KAC 23 na štadionu pod Košuto!
Podliga		
1.	VVeitensfeld	22 0 0 8:0 4
2.	ATSV VVolfsberg 2 1 1 0 5:1 3	
3.	St. Leonhard	2 1 1 0 5:2 3
4.	ATUS Borovlje	2 1 1 0 4:1 3
5.	Št. Andraž	2 1 1 0 3:2 3
6.	Treibach	2 1 0 1 3:1 2
7.	Velikovec	2 1 0 1 4:3 2
8.	KAC	20202:22
9.	ASV	20 2 0 2:2 2
10.	Dobrla vas	2 1 0 1 2:4 2
11.	Vrba	2 0 1 1 4:6 1
12.	VVutte Ruda	2 0 1 1 2:9 1
13.	ASKO Šmihel	20 0 2 1:60
14.	Obir DSG Sele	2 0 0 2 0:6 0
Kolesarji pozor!
SAK (Slovenski atletski klub) namerava ustanoviti kolesarsko sekcijo. Interesenti se naj javijo na športnem uredništvu NT, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 / 51 25 28/25
Kapetan Nanti Olip:
„V nedeljo bomo slavili prvo zmago “
Tudi v drugi tekmi v novi sezoni so ostali Selani brez točk in brez zadetka. Po porazu v Borovljah (0:3) je sledil v St. Leonhar-du, kjer so se maščevali za poraze v pretekli sezoni, kjer so jim Selani odnesli kar vse štiri točke. Čeprav je rezultat precej jasen, je bil poraz popolnoma nepotreben. Vsi trije goli so padli Po grozovitih napakah selske obrambe. Šele Oto Ogris je mogel v drugem polčasu ukrotiti strelca vseh treh golov Pfennicha.
Po letih se je vrnil na igrišče: Karli Pristovnik
Hobel pa sta bila od domačinov odlično zastražena. Po porazih v prvih dveh kolih so Selani sicer na zadnjem mestu na lestvici, toda že po tekmi doma proti KAC se naj bi barometer točk v Selah znatno dvignil.
St. Leonhard — DSG Sele-Obir 3:0 (2:0)
Postava: Užnik 4, Jakopič 4, K. Hribernik 3, Dovjak 1 (46. Siegfried Užnik 3), J. Čertov 2, K. Pristovnik 2, Travnik 2, Hobel 2, Olip 3. Oraže 2, Ogris 3;
St. Leonhard, 150 gledalcev hodnik: Hauk (poprečen)
Strelci: Pfennich (8., 36. in 82.)
Pri Selanih je po letih zopet igral v prvem moštvu Karli Pristov-nik, ki je moral zaradi mladega Aleksandra Čertova prevzeti mesto v sredini. Čeprav je moštvo bi-i° dobro pripravljeno, so se že ob začetku tekme opazile velike pomanjkljivosti v obrambi. Po dveh velikih napakah Andija Dovjaka je Pfennichu uspelo dvakrat prelesi-siti selskega vratarja Užnika. V drugem polčasu je kril Pfennicha Oto Ogris „Krankl“ in kot se je izkazalo, z večjim uspehom. Edina dva selska napadalca Travnik in
Hans Standmann dobil 1. mednarodni kros-tek na Stari grad
Športna sekcija SRD „Jepa — Baško jezero" je priredila preteklo soboto 1. mednarodni kros-tek na Stari grad. Teka se je udeležilo nad 100 tekmovalcev iz petih držav. Proga je bila dolga 4 km in je bila dokaj selektivna in hkrati tudi naporna. Za brezhiben potek mednarodnega teka sta skrbela Joško VVrolich in Mirko Singer. 1. mednarodni kros-tek pa je dobil Hans Stand-man iz Podrožce.
Rezultati:
Otroci I (moški)
1.	Michael Jamnig
2.	Fritzi Pinter
3.	Kristijan VVrolich
šolarji I
1.	Peter VVrolich
2.	Markuš Abuja
3.	Max Kattnig
Junijorji
1.	Grossegger Michi
2.	Andreas Bohner
3.	Franc Urschitz
Splošna skupina
1.	in zmagovalec 1. mednarodnega kros-teka na Stari grad Hans Standmann
2.	H. Barenthaler
3.	Mihi Standmann
4.	Mihi Grossegger
Šport
Po odlični predstavi SAK: naval navijačev na sezonske vstopnice
Poroča
Silvo
Kumer
SAK je v prvi prvenstveni tekmi letos v koroški ligi zaigral doma pred 500 gledalci odlično, gledalci so bili navdušeni, toda kljub temu je ostala slovenskemu moštvu le ena točka. Nesrečen avtogol začetka igre in slabi sodnik Glanz, ki ni priznal jasnega gola Pichornerja, so v prvi tekmi onemogočili zmago. Toda navijači so bili zelo zadovoljni in so 90 minut krepko podpirali moštvo. Po dobri predstavi Jagodičevega moštva so bile prve sezonske vstopnice takoj razprodane.
SAK — Mostič (Brucki) 1:1 (1:1) SAK: Rauscher 4, Velik 5, Štern 3, Sadjak 4, Lampichler 3 (64. Lu-schnig 3), Jovičevič 4, Prešeren 5, Ratajec 4, Ramšak 4, Polanšek 0, Pichorner 4;
Igrišče ASV, 550 gledalcev Sodnik: Glanz (slab, brez pregleda, ukradel SAK gol)
Strelci: Lampichler (2. avtogol) in Pichorner (23.)
Rdeči karton: Polanšek, Tellian (25. pretep) in F. Gruze (80. foul) Rumeni karton: Sadjak (foul)
Proti drugemu lanskega leta je pričel SAK brez strahu in je začel z izrednim elanom. Igra SAK je bila zelo hitra, Mosti-čani so deloma le več stali in gledali, ker enostavno niso mogli slediti SAK-u. Kot pa je nesreča hotela, si je SAK sam
dal prvi gol. Lampichler je prišel v kazenskem prostoru z glavo popolnoma sam na žogo in v začudenje vseh jo je poslal čudovito v lastni gol. Naposled je SAK še bolj pritisnil in v 23. minuti je novinec Pichorner z glavo krasno izenačil. Po golu je sledil negativni višek igre, Tellian in Polanšek sta se stepla in oba dobila rdeči karton. Do polčasa je igral le več SAK, zadetek je že prav visel v zraku, toda SAK je bil brez sreče. Ko pa je nekaj
minut pred polčasom vratar Kovvatsch ujel žogo za črto, ki jo je zopet poslal Pichorner v gol in sodnik ni priznal zadetka, so bili navijači in igralci do zadnjega ogorčeni. V drugem polčasu je SAK z desetimi igralci nekoliko pešal, toda je do konca tekme skušal dati odločilni gol, ki tokrat enostavno ni hotel uspeti.
SAK „23“ — Mostič „23“ 1:1 Gol za SAK je dal Martin Rutar
500 gledalcev je prišlo na 1. tekmo SAK v koroški ligi. Na sliki se bori strelec zlatega gola Mario Pichorner (levo) z nasprotnikom, kapetan Franc Sadjak (štev. 10), in legionar Zlatko Ratajec z zanimanjem zasledujeta
akcijo. (Foto: Fera)
Koroška liga		Izidi 1. kola:	
1. Breže (Friesach)	1 1 00 3:0 2	SAK - Mostič (Brucki)	1:1 (1:1)
2. SVG Pliberk	1 1 003:1 2	SVG Pliberk — WAC/	
3. Trg (Feldkirchen) 1 1 0 0 3:1 2		Hypo /	3:1 (2:1)
4. Šmohor	1 1 0 0 2:0 2	Rapid Lienz — Trg	
5. Obervellach	1 1 002:1 2	(Feldkirchen)	1:3 (1:1)
6. SAK	1 0 1 0 1:1 1	Breže (Friesach) —	
7. Mostič (Brucki)	1010 1:1 1	Magdalen	3:0 (1:0)
8. Irschen	1 0 1 0 0:0 1	SCA Št. Vid — Šmohor	0:2 (0:0)
9. PSV/ASK	1 0 1 0 0:0 1	PSV/ASK - Irschen	0:0
10. TSU Matrei	1 00 1 1:20	Obervellach —	
11. WAC/Hypo	1 00 1 1:30	TSU Matrei	2:1 (1:0)
12. Rapid Lienz	1 00 1 1:30		
13. SCA Št. Vid	1 0 0 1 0:2 0		
14. SK Magdalen	1 0 0 1 0:3 0		
Tekme SAK
V soboto, 24. avgusta ob 18. uri
Šmohor I - SAK I
ob 16.15 uri
Šmohor 23 — SAK 23 v Šmohorju!
Odhod z avtobusom: 13.30 „Pri Jokinu"
12.45 Sienčnik — Dobrla vas
Novinec Mario Pichorner v akciji.
Mnenja po tekmi:
Dr. Roland Grilc: SAK je igral dinamičen, hiter in borben nogomet, podobno kot Austria proti Rapidu. Gledalci so bili navdušeni, škoda je, da sodnik ni priznal SAK-u drugega gola. SAK bi si zmago več kot zaslužil.
Janez Zdovc, Rinkole: Bil
sem presenečen od novega moštva, ki je res odlično igralo. Zelo sta mi ugajala Ramšak in Prešeren. Po tej odlični igri bom takoj kupil sezonsko vstopnico, ki je SAK letos prvič prodaja.
Helmut Kreuzer, trener Mostiča: SAK je odlično moštvo, ki igra tipičen jugoslovanski nogomet, tehnično izvrsten, toda pred golom je konec. V moštvu je nekaj odličnih igralcev, če pomislim na Ramšaka in oba legionarja. SAK je v nedeljo pričel zelo dobro in je igral mogoče celo nekoliko prehitro in je zaradi tega v drugem polčasu nekoliko popustil. S tem moštvom bi moral SAK igrati pravzaprav za prva mesta.
Pliberk premagal WAC
SVG Pliberk — WAC/Hypo 3:1 (2:1)
Pliberk: Ebervvein 3, Pavvluch 3, Djurovič 3, Vugrinec 3, Slanič 4, Liesing 4, F. Golaut-schnig 4, Riedl 4, Schatz 4 (53. Hober 2), G. Golautschnig 5, Skoff 3 (75. Matschek 0);
Pliberk, 400 gledalcev Sodnik: Alfred VVieser (odličen)
Strelci: G. Golautschnig (22. in 32.), Vugrinec (77. prosti strel) oz. Schlatte (30.)
Gunter Golautschnig je bil v nedeljo v odlični formi in je sam odločil tekmo za Pliberk.