ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint jeden Sarastog — Verlag und Schnitt»««091 Marburg iDraui, dodgosse 6 — toi 25-67 — RnniflipfiM. h 'der Ostmark, nini UlirtliiHi ii MM 1 Ji einschl. 9 Rpf PostgebMw, Im Altreich: RM 1.20 einscW. 9 RpTPostgeböhf, zuzOgUctt MS Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wie» Nr. 55091 Nr. 6 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 12. Februar 1944 Einzalprais 10 Rpf Ing. SIEGFRIED TREML: Sleparsko podjetje OF Komunistična tajna povelja odkrivajo vso lažnjivost takozvan« „O svobodilne fron te" — Sovražnikom kulture in civilizacije velja boj, kajti zmagala bo Nemčijal Scherl-Bilderdienst (Kabierowski)-M. Reichsminisiei Speer bei den. Soldaten und Frontarbeitern im hohen Norden. Der Reichsnunister führte Besprechungen mit dem Oberbefehlshaber der Heeresgruppe Laipp-land, Generaloberst Dietl, und dem Reichskom-missar für Norwegen, Gauleiter Terboven. — Auf einem Feldflughafen am Polarkreis. Reichs-minister Speer im Gespräch mit Generaloberst Dietl. Marburg, v februarju. Že od nekdaj je bilo tipično boljševiško bojno sredstvo: prave namene židovskih pod-pihovalcev po možnosti prikriti, prebivalstvu, ki ga je treba zapeljati, pa čim največ obljubiti. Pri tem niso nikdar mislili na izpolnitev svojih obljub. Koprene so bile namenjene samo neumnežem, katere v so mislili napreči za dosego dejanskih ciljev, da bi jih po tem, ko jih niso več rabili, brezobzirno likvidirali. Razvoj v Sovjetski Uniji in v vseh tistih področjih, kjer je bil boljševizem mimogrede na oblasti, kakor na primer v baltskih deželah Estoniji, Letoniji in Litvanski, nam nudi za to na stotine dokazov. Isto igro tega boljševiškega sleparstva pa zamoremo z vso jasnostjo ugotoviti tudi pri dogodkih, ki se odigravajo v zadnjem času ▼ posameznih delih jugovzhodnega prostora. Po razpadu Jugoslavije v aprilu 1941 so skušale boljševiške sile na povelje Moskve kmalu ustvariti ilegalno organizacijo. Ker je bilo dobro znano, da se niti v Srbiji ali Hrvatski in tudi ne v pokrajini Ljubljani jedva kdo navdušuje za komunizem, so segli po stari praksi in poskusili s prikrito organizacijo, takozvano »osvobodilno fronto« ali OF. V Srbiji je dobila srbsko, na Hrvatskem hr- PK Krieosber Peter (Sch). Deutsche U-Jäger in der Ägäis. Schon viele feindliche U-Boote haben den Angriffsgeist und die Schlagkraft dieser kleinen Fahrzeuge zu spüren bekommen vatako in na Kranjskem slovensko obeležje, medtem pa so se komunistični podpihovala spočetka kolikor mogoče skrivali v ozadju. Da bi OF čim širšim krogom prebivalstva bolj teknila, so jo prikazali kot združitev različnih skupin. Vse politične in druge skupin« naj hi bile v OF »enakopravno« zastopane: bivši krščanski socialri prav tako kakor Sokoli in vsi drugi. Da bi pomirila zlasti kmete in druge posedujoče sloje in da bi jim odstranila bojazen pred boljševiško kolektivizacijo, sta bfla Tito in Ribar prisiljena, v nekem letaku hlinjena izjaviti, »da ostane privatna lastnina nedotaknjena«. Da bi prav tako »pomirili« katoliško prebivalstvo, so na pr. v nekem na Kranjskem razširjenem »Informacijskem listu Osvobodilne fronte« št. 7 z dne 14. febrmfrja 1942 i»-javili: »Osvobodilna fronta se obvezuje pravno in moralno, da bo vedno in povsod priznavala versko svobodo katoličanov in da garantira za praktično izvedbo cerkvenega življenja ia cerkvenih dolžnosti kakor tudi svobodno i»-biro vere.« V neki drugi številki tega Informacijskega lista z dne 6. januarja 1942 je najti to-le hlinjeno ugotovitev: »V okviru OF so skupinske razlike skoraj povsem izginile in so se vse skupine, ki sodelujejo v OF, obvezale b medsebojni lojaj-nosti.« S takimi in mnogimi drugimi sleparijami sa vedno znova poskusili prikriti čisto boljšo-viške cilje OF in njenih podpihovalcev. Toda brutalna in brezobzirna stvarnost boljševikar prihaja kljub vsemu prikrivanju vedno znova na svetlo. Cela vrsta »tajnih« okrožnic in navodil, ki so bila pravzaprav namenjena le najožjim komunističnim pristašem, je prišla pri odkritja komunističnih celic v Srbiji in na Kranjskem tudi v naše roke. Ti dokumenti omogočaja globok vpogled za kulise boljševiške lažV-sleparske taktike. Tako čitamo v tajni okrožnici št. 6 »Komunistične stranke Srbije« med drugim sledeče» »Kmete je treba podučiti tako, da sme ustvarili kolhoze samo v Rusiji, ker je bila tamkaj zemlja v posesti plemenitašev, da pa tega ne nameravamo storiti v deželah, v katerih prevladuje mala posest. V Srbiji na pr. j« obljubiti razdelitev samostanskih gozdov ia njihovega premoženja. Iz meščanske vojne ▼ Rusiji od 1917 do 1920 imamo izkušnje, da je kmeta s takimi obljubami lahko zadovoljiti, zaradi česar se lahko te metode tudi sedaj uporablja. Naše proletarske mase pa morajo vedeti resnico, da je namreč tvo?W famhun pa talna teza v revo: našnjega reda.« Vse besedičenje t> »osvoboditvi kmeta«, • »spoštovanju pri vatne lastnineč niso nič drugega kot laž in Resnica, da M kmeta v slučaju komun* tične zmage spodili s njegove hiše in posestva ter ga spreiali ▼ boljševiško kolhozn« gospodarstvo, je zaenkrat še »tajna« in je znana samo komunističnim funkcionarjem. Še jasnejši je boljševiški namea aničeva-■ja in iztrebljenja v nekem »strogo nrapner-i« oklicu Centralnega odbora komunistične stranke Jugoslavije z dne 10. oktobra 1943 ter v neki istočasni deklaraciji »Centralnega odbora komunistične stranke Slovenije«, ki jo je podpisal neki Boris Kidrič. Samo ob sebi »e razume, da so tudi ti dokumenti, ki se ßb Je našlo v Ljubljani, »tajni« in da so bili namenjeni le komunističnim funkcionarjem. Tu čitamo med drugim: »Centralni odbor se zaveda, da zija med komunistično stranko in liberalci ter kričanski-mi socialci kakor tudi med ostalimi politično Izravnanimi elementi OF globok prepad. Centralni odbor se nadalje zaveda, d& mora sler herna skupnost z meščanskimi elementi OF prenehati, ker so le-ti izključno protirevolu-eijonarji in taki elementi, ki so prodali svoje prepričanje iz koristoljubja.« V svrho uresničenja teh misli v slučaju komunistične zmage so odrejeni med drugim sledeči ukrepi: »Vse voditelje OF, ki pripadajo kaki meščanski smeri, je likvidirati! Vse posestnike zemljišč, kapitaliste, btdu-strijce in kulake (kmete) je likvidirati! Sleherne voditelje in funkcionarje meščanskih strank, ki niso za OF ali NOV In niso bili tam likvidirani, je likvidirati! Vse intelektualce, dijake in kavarniške politike je likvidirati! Vse duhovnike, ki so sovražni napram delavskemu ljudstvu, je likvidirati! Vse bivše jugoslovanske oficirje — tudi tiste, ki so pri NOV — je likvidirati! Vse duhovnike je pozapreti. Cerkve ostanejo zaprte!« Torej: dobesedno vse, kar je OF nekoč samamila in z obljubami zvabila na iimanice, je za slučaj komunistične zmage na likvidacijskem seznamu. V tem tajnem navodilu ni več govora o »enakopravnosti ali lojalnem sodelovanju vseh politično orientiranih skupin v OF.« Zlorabljene »meščanske in ostale politično izravnane elemente« psujejo tu kot kontrarevolu-eijonarje, zabeležene za likvidacijo. Tu tudi ni več govora o »privatni lastnini«, temveč o kmetih in industrijalcih. Veleposestniki in »kapitalisti« so predvideni za likvidacijo. Tu tudi ni več govora o hlinjeni obljubi ali »pravnem in moralnem priznanju verske svobode katoličanov« ter o »garanciji praktične fervedbe cerkve in cerkvenih dolžnosti«. Po mnogo izvedeni boljševiški praksi «e tu du-kovnike pozapre in postreli, cerkve pa zapre. Bivšega oficirja jugoslovanske vojske ne reži tudi njegovo sodelovanje pri NOV (to so banditske skupine OF) pred aretacijo v slučaju komunistične zmage, kajti cm je intelektualec in ga je treba pravzaprav likvidirati. Takšna je torej gola resnica. Samo v M-dovsko-boljševiških možganih se iahko fecimi krvi žejna misel na pripravo takega množin-»kega klanja. Kdor se z boljševizmom zveže, se sam zapiše poginu. Da je »osvobodilna fronta« samo sleparsko podjetje za prikrivanje pravih bolj-ieviških namenov, o tem pač že po teh »tajnih poveljih« menda nikdo ne bo več dvomil. Proti temu sovražniku sleherne kulture, civilizacije in celo vsake zdrave življenjske ^ Stališče Španije je pojasnjeno Španija je nevtralna in ostane anfikomunisčičra Dober odgovor na anglo~amer!Ska prizadevanja poročajo: V potestafiri ipanakega mnenja z anglo-ame,iiškim potttskosn se J« lactetlk) pojasnjenje, ki ga jo ora*tr»ti kot odsev najširših mas španskega Ifadstva. Mednarodne stališče Španije je sedaf take Jasno, da glede aadržanja španske vlade ne mora biti ni-kakaga dvoma. Kakor znano, angleAki ln ameriški tKk v zadnjem (asu ni napadal same telangistič-sega reiima generala Franca, teravef tndi proti-kosranistično stališče španskega naroda. Anglo-araerUkl tisk je v svojih polemikah brez ovinkov izrazil željo po obnovi boljševizaci)« Španije. Ko J« španski tisk v odgovoru na anglo- ameriška natolcevanja pojasnil zunanjepolitično situacijo Španije, je preostalo še nekaj nejasnega glede notranjepolitične situacije. To pojasnile je dal sedaj španski list »Arriba« v članku pod naslo-VOSE »Španska nevtralnost in komunizem«. T članka beremo med drugim: »Afco narodi ne bi imeli toliko da bt se zamogh v tvoji notranjosti odločno ■ nnmist!č*d ideologiji, potem bi vsokako praktična motnost za vzdrževanj« nevtralnosti v tej vojni. Nacionalni obstoj Španije je Ml te enkrat ogrožen, in sicer tedaj, ko je kooonMK-na ideologija na španskih tleh zavzela nnA Današnja španska država obstoja samo redi očita» volje španskega naroda, boriti se proti komunizmu. Kar se tiče Španije same, ni nikdar mislila na to, da M izvažala svoje politične Ide)«, isto-tako pa tndi ne mara uvažati tujih ideologij. S tem sinil Španija ne «amo Evropi, temveč todl drugim narodom, ki «o vzniki! iz španskega ury Smith, ki razpolaga vedno z zanesljivimi informacijami Is zunanjega urada Zedinjenih držav — možakar J« tudi že obelodanil Rooseveltove povojne načrta glede Nemčije in Italije — poroča sedaj o »kropili, ki jih nameravajo Amerikanci v stečaju svoje »zmage« izvesti kot nekako vkamovanj»« japonskega naroda. Kinijeburf Smith pravi, da bodo Amerikanci v«« japonska mesta brezobzirno izravnali z zemljo. Japonski hočejo odvzeti vse kolonije vključim mandatskih' otokov, nadalje Mandžurijo, KoreJ« in Forinozo. Japonski imperij bi v tem slučaja prenehal obstojati. Po popolni razorožitvi do »ad-nje policijske pištole, bi Japonsko- upravljal aek ameriški odbor, ki bi ga' podpirala močna okupacijska vojska. Japonskemu narodu Amerikanci nikdar več ne bi dali samouprave, ker gr« aa »poldivjo raso«, ki še ni zrela za moderno državno vodstvo. Japonska industrija bi se omejila tako, da bi še ravno odgovarjala potreb« dežele. Namesto tega pa bi bilo Japoncem dovoljeno, da ribarijo in da izdelujejo tipične Japonsko blago. Komentar k temu Izbruha ameriške fantazije «ovraštva je res odveč. podlage sploh je treba nastopati s vso ostrino. Tudi na Spodnjem štajerskem so elementi, ki mislijo na skrivaj, da morajo podpirati OF in bandite. Vsi ti naj w dobro ogledajo točke »tajnih povelj«, ki odrejajo njih brez-dvomno usodo v obliki boIjševHSkega strela v tilnik. Tej svetovni kugi velja naša brezobzirna borba, vseeno, ali v najtrših zinrtftkih bitkah aa vzhodu ali zavratnim boljševištdm bandi-tom v gozdovih naše domovine. Da je pri tem dokončna zmaga na strani, s tem sploh ni nikakega dvoma. PoginOo bo židovstvo v vsaki obliki, v obliki boljševizma ali plntokraelje. Zmagala bo Nemčija! D r « c k wf*H Aar Lieferung des Blatte« bei ¡>M»n> Grate oder BetrlebseWimg gibt keinen Anspruch mal *4efcxaMaf des Bezngsgeldss. Poslovno poročilo Reichsbank-e za L194» Poslovno porodilo nemške Reichsbank-e ae poslovno leto 1943 poroča med dragim, da )e po zaslugi državnega dirigiranja in strnjenega obtoke denarja ter po posredovanju Reichsbank-e aepeie prepustiti Reichu prihranke gospodarstva ter i* ga razpoložljiva denarna sredstva za kritje naraščajočih javnih potreb. Napetosti, ki jih povzročajo vojne razmere med denarnim In blagovnim prometom, so bile v glavnem izravnane. V zasedenem ozemlju na vzhodu je bilo naie delovanje tudi usmerjeno v smotreno denarno politike. Kar se tiče zunanje trgovine, je ista narasla. Na področju zaščite denarja, ki ji Reichsbank-e tudi odslej posveča vso pozornost, niso bih potrebni kaki temelje spreminjajoči ukrepi. Z učinkovitim nadzorstvom cen in plač se cene življen-skih potrebščin in cene v trgovini na veliko sploh niso kdo ve kako spremenile. Merodajna mesta so si neprestano uspešno prizadevala, da so prav posebno pri javnih naročilih dosegla znižanje cen ter stem preprečila nastanke izrednih dobičkov. Načelo stabilnih cen je prodrlo tudi na tržišču vrednostnih papirjev, kar je preprečevalo težnje po dviganju tečajev. Stalen dvig hranilnih in bančnih vlog ter naraščajoče davčno okrevanje ni povzročalo financiranju vojne nikakšnih težav. Plačilni promet z inozemstvom se je kakor prej razvijal tudi lani v glavnem potom že uveljavljenega kliringa preko nemške zaračunalne blagajne. Z ozirom na preložitev naročil in posluževanje tujih pomoči, deloma pa tudi radi naraščajoče razlike med nemškimi in inozemskimi izvoznimi cenami, se je nemška klirinška zadolžitev pri nekaterih državah, ki so naši klirinški partnerji, povečala. Inozemskim eksporterjem na ta način povzročene pogojne čakalne dobe glede dotoka plačil so se v mnogih slučajih potom bančnih in fl-nančno-političnih sredstev skrajšale. Za po letalskih napadih poškodovane je Reichs-bank-a na področju preskrbe gotovine med drugim skrbela, da so taki imejiteljl žiro- in lombard-nih računov pod gotovimi pogoji s svojimi računi razpolagali lahko pri drugih denarnih zavodih na mesto v zavodih Reichsbank-e. Celoten promet Reichsbank-e v letu 1943 je dosegel 4884 6 (3611.0) milijard RM. Na menicah in čekih za notranjost Reicha (zaključno zakladnih menic, ki jih je dal Reich) se je v posesti Reichsbank-e nahajalo na dan 31. decembra 1943 41 337 (29 278) milijonov RM. v lombardnih poslih se je izdalo 44.517 strankam 3501 (2075) milijonov RM posojila, medtem ki se je izvršilo 41 878 povratnih plačil v iznosu 349Q RM (2082) Heldentod von Generalmajor Adalbert Schuir An der Spitae seiner Division fand der erst kürzlich vom Führer mit der höchsten Tapferkeitsauszeichnung beliehene Kommandeur einer Panzerdivision, Generalmajor Adalbert Schutz, den Heldentod. —Uwier Bild zeigt eine der letzten Aufnahmen des heldenmütigen Panzerführers. PK.-Kriegsber. Scheffler (Sch). 1 Wßr | . jSgBH' é 8S PK.-Kriegsber. Steinmetz-PBZ fSch). Der Schwimmwagen, ein praktische^ Helfer. Eine als Seeflugzeug gebaute Ju 52 ist auf einem Binnensee niedergegangen, um einige in der Nähe, eingesetzte Soldaten an Bord zu nehmen. Da das Wasser des Sees an der Landestelle der Maschine für ein Boot zu flach war, erwies «ich der Schwimmwagen in dieser Station als die einfachste Lösung. — Unser Bild zeigt, wie der Schwimmwagen am Flugzeug festgemacht und die Fluggäste an Bord gehen Zu Generalobersten ernannt Der Führer hat am 30. Januar den Chef de« Generalstabes des Heeres, General der Infanterie Zeitzier (link«), und den Oberbefehlshaber einer Armee, General der Infanterie Weiß (rechts), zu Generalobersten ernannt. PK.-Kriegsber. Neubauer u. Gerlach (SchJ. Bančna obrestna mera je ostala tudi v letu 1943 nespremenjena. Skupni dohodki banke so dosegli 665,2 (493-5) milijonov RM, izdatki pa 285,7 (211,0) milijonov RM. Cisti dobiček znaša 379,542.812 (282,548.293) RM. Od tega dobička se izplača 5*/» dividende lastnikom deležev, 372,042.812 RM pa državi. Bilanca izkazuje med drugim v milijonih RM sledeče- Stanje blagajne 12.318,24, dobroimetje pri poštno-čekovnem zavodu 243,93, v zlatih zalogah 70,77, dobroimetje v inozemskih valutah 15,45, domače menice in čeki ter zakladni čeki države 41,336,70 lombardne terjatve 27,36, drugi vrednostni papirji 64,76, obratni krediti pri državi, pošti in železnici 629,50, zemljišča in poslopja 30,00, razne terjatve 487,68. Na drugi strani znašajo vrnjene vsote 690,31, vrnjene postavke 269.95, v obratu se nahajajoči bankovci 45,472,53, dnevno zapadljive obveznosti 8.186.41, razni dolgovi pa 157,48. HRABRI SPODNJEŠTAJERC1 * Število odlikovancev H Marburg-a Je v porastu. Obergefreiter August Fleißinger iz Marburg-a, Valentin-Schäffer-Gasee 21, je dobil Eisernes Kreuz, ker ee je odlikoval in hrabro zadržal v bojih na fronti. * Hraber Sawensteiner. Eisenes Kreuz II. Klasse je dobil Gefreiter Siegfried Kadunz iz Ortsgruppe Sawenstein, Kreis Rann, bivši Gottschee-jer. * Pettau ima zopet aove odiikovance. Soldat Franz Greifoner iz Unter-Rann-a pri Pettau-u. Ortegruppe Pettau, je dobil Eisernes Kreuz II. KL za hrabro zadržanje pred sovražnikom na fronti. * Junak iz Polstrau-a. Eisernes Kreuz II. Kl. za hrabro obnašanje na bojišču je dobil Soldat Frans Zimmermann iz Draurain-a, Ortsgruppe Potetrao, Krei« Pettau. * Odlikovan P eilen stelner. Soldat Alois Lesnika iz Ortsgruppe Peilensteln, Kreis Rann, je dobil odlikovanje Eiserne« Kreuz II. Kl. za hrabrost. * Odlikovan Lichten egger. Eisernes Kreuz 0. Kl. za hrabro obnašanje na fronti je dobil Soldat Andreas Horwath iz Ortsgruppe Lichtenegg, Kreis Pettau. * Junak iz Stoppendorf-a. Gefreiter Jose! Koti ritsch iz Stoppendorf-e, Ortsgruppe Maxau (Kreis Pettau) je dobil Eisernes Kreuz II. Kl. * Mörtendorf Je lahko ponosen na svojega rojaka. Gefreiter Joeef Belechak Iz Steindorf-a v Ortsgruppi Mörtendorf (Kreis Pettau) se je odlikoval v bojih na fronti in dobil za to viden znak 6vojega junaštva. Eisernes Kreuz II. Kl. * Se en Pettauer Je dobil Eisernes Krevz IL KL. ker so je junaško zadržal v bojih na fronti. Mišljen je Soldat Joeef Koß iz Unter-Rann-a, Ortsgruppe Pettan (Kreis Pettau). * Führer je dne 6. t. m. sporočil cesarju Mand-žukua o prilikr njegovega rojstnega dne evoje prisrčne brzojavne čestitke. * Ortsgruppa Saurltsch ima tri nove odiikovance. Eisernes Kreuz II Kl. za hrabro obnašanje pred sovražnikom so dobili iz Ortsgruppe Sau-ritsch (Kreis Pettau) trije vojaki, in sicer Gefreiter Franz Kokol iz Welschaberg-a, Soldat Anton Wnuk iz Laurenzen-a m Grenadier Stefan Talaa iz Laurenzen-a * Dva uova junaka iz Ortsgruppe Stauden (Kreis Pettaul sta Soldat Anton Km-.tetz in Gefreiter Franz Trtschko Oba sta dobila za hrabro obnašanje pred sovražnikom na fronti Biserne« Kreuz II Klasse Pomembni obrambni uspehi na vzliodu Nemške čete so v težkih obrambnih bojih z vzorno bojevitostio preprečile ▼se sovražne poskusa prodora nemške fronte Krvave izgube sovjetov 3. februarja je sporočilo nemško -vrhovno poveljstvo, da so se nemške čete jugozapadno od Dnjepropetrovska borile v težkih obrambnih bojih s prodirajočimi oklopnimi odredi sovjetov. Medtem so na nikopolskem mostišču odbile lokalne napade sovjetskih odredov. Med Kirowo-gradom in Bela jo Cerkvo je zadela neka nemška napadalna skupina na močne sovražne protinapade. Tu so se razvili trdi boji. Južno od Pripjetskih močvirij so se zrušili opetovani sovjetski napadi v smeri na Seipetovko. Bolj severozapadno so nemške čete prepustile mesti Rovno in Luck. Med Pripjetom in Berezmo ter severozapadno od Vi-tebska so izvojevale nemške čete dne 2. t. m. v menjajočih se bojih obrambni uspeh. Med je-aerom Ilmen in med Finskim zalivom se ie razvijala za nemške divizije težka obrambna borba. Zlasti zapadno od Novgoroda in vzhodno od Nar-ve je sovražnik nadaljeval svoje napade z močnimi silami. Po poročilu, izdanem 4. t. m., so se pričeli v nikopolskem mostišču težki boji. Južno od mesta ao 66 izjalovili vsi sovjetski napadi. Severozapadno od Nikopola 60 prizadejali Nemci sovražniku • protinapadi težke izgube. V bojno področje med Kirovogradom in Belajo Cerkvo je vrgel sovražnik nova ojačenja in je neprestano nadaljeval svoje napade. Južno od pripjetskih močvirij so bili odbiti številni lokalni napadi sovjetov v trdih bojih. Sovražnik je skušal med Pripjetom in Bere-lino s pomočjo letalstva prodreti nemško fronto, vendar so bili ti poskusi odbiti v težkih, menjajočih se bojih. Pri Vitebsku je medtem vzplamtela druga obrambna bitka v vsej Jakosti. Sovražne divizije, podprte z letalci in tanki, so beležile krvave in težke izgube. Severno od Nevela, zapadno od Novgoroda in v področju Narve so imele nera-ffke divizije tako v napadu kakor tudi v obrambi lokalne uspehe. 5. lebruar: Na nikopolskem bojišču so ojačili koljševiki svoj pritisk na južni fronti mostišča in v vdornem prostoru severozapadno od mesta. Odbiti in zapahnjeni so bili pri tem močni sovražni napadi. Med Kirovogradom in Belajo Cerkvo so ee medtem nadaljevali 'težki boji z ojačenim na-aprotnikom. V uspešnem protinapadu 6o nemške iete kljub trdovratnemu sovražnemu odporu prodrle v enem odseku močno , izgrajene postojanke sovjetov in jim prizadejale težke in krvave Izgube. Južno od Pripjetskih močvirij so se razvilali menjajoči se boji « sovražnimi pehotnimi ln konjeniškimi odredi. Južno od Berezine in pri Vitebsku so nemške čete tudi v petek obdržale glavno frontno črto proti vsem sovražnim posku-eom prodora. V frontnem odseku med Nevelom in med Finskim zalivom je v petek nekoliko popustil močan sovražni pritisk. Odbitih Je bilo več lokalnih napadov boljševikov. 6. februar: V nikopolskem področju so se borile nemške divizije v težkih obrambnih bojih s proti Jugu prodirajočimi boljševiki. Med Kirovogradom ki Belajo Cerkvo so sunile naše čete na raznih edsekih sovražnika dalje proti vzhodu. Na drugih mestih Je sovražnik zaman ponavljal svoje lokalne napade. V področju Pripjetskih močviril so se v eoboto odigravali menjajoči' se boii s prodirajo-tttmi sovražnimi napadalnimi konicami. Nemci so kneli pri teh napadih dobre uspehe. Južno od Berezine in pri Vitebsku so se izjalovili opetovani ■ovjetski poskusi prodora nemške fronte ob žilavem odporu naših čet in ob velikih izgubah v sovražnem taboru. Obrambna bitkj se v tem področju še nadaljuje. Severno od Nevela, južno od Staraje Ruse in v področju med jezerom Ilmen In železnico Leningrad—Pleskov so bili (jdbiti opetovani sovjetski napadi deloma v protisunkih in arditih bojih od moža do moža ob velikih izgubah ■s sovražnika 7. februar: V nikopolskem področju so bili odbiti vsi sovražni napadi, obenem pa so bili zavrnjeni Številni sovjetski odredi v učinkovitih nemških protisunkih Brez uspeha Je sovražnik napadal tudi med Kirovogradom in med Belajo Cerkvo. Zapadno od Polonaja «o se izjalovili sov-sežni napadi. Pri tem sta bila uničena dva »ov-Jeteka bataljona. Juino od Pripjetskih močvirij so se razvili boji med Nemci in sovjetsko konjenico. Pri Vitebsku in južno od Berezine so nadaljevali boljševiki svoje poskuse prodora s premočjo. Po srditih bojih so izvoievale naše divizije velik obrambni uspeh. 8. februar: Vzhodna fronta je bila tudi 7r februarja vzhodno od Saškova, južno od Berezine in pri Vitebsku v znamenju težkih obrambnih bojev. V teh bojih so 6e izjalovili V6i sovietski poskusi prodora ob odločnem odporu naših čet. V področju Saškova se Se nadaljujejo trdi boji. Nemške čete so tudi zapadno od Jezera Ilmen in severno od Ltige odbile boljševiške napade v protisunkih in v žilavih, srditih bojih od moža do moža. 9. februaT: Prožeti vzglednega bojnega duha, so nemški vojaki v težkih bojih pri Nikopoln, zapadno od Cerkasiia, vzhodno od Saškova, južno od Berezine, ob jezeru Ilmen m v področju Luge odbile močne boljševiške napade in poskuse prodora. Pri te mso bili zapahnjeni in očiščeni lokalni vdori. Mostišče Nikopol je bilo po skrbnem uničenju vseh vojaških in industrijskih naprav na povelje izpraznjeno. V času od 1 do 7 februarja ie bilo na vzhodni fronti uničenih 192 sovražnih letal ob izgubi 17 lastnih letal V prostoru Vi-tebska so se boljševiki po hudih iznubah prejšnjih dni omejili na slabotnejše in posamične napade. ki so se razbili v našem koncentričnem ognju. Potek operacij na južnoitalijanski fronti Severno od Aprilie očiščen kotel — Srdiri boji za gorsiu masiv pri Cassmu Težki udarci za izkrcaneča sovražnika 3. februarja: V nettunskem mostišču )e sovražnik dne 2. t m. Izvedel par brezuspešnih lokalnih napadov proti severni fronti. Nemške čete so s koncentričnimi protinapadi izbrisale par začetnih uspehov sovražnika. Na južni fronti so se medtem nadaljevali boji za gorski masiv pri Cassinu. Prevladujoče višine so ostale v naših rokah. Na ostali fronti je bilo mirno. Nekaj sovražnih letal je vrglo v noči na 3. februar bombe na zapadno in severozapadno Nemčijo. 4. februar: Nemškim četam je uspelo v nettunskem mostišču potom koncentričnih napadov obkoliti močnejše sovražne sile. Pri tem so bili zavrnjeni razbremenilni napadi. Na južni fronti je sovražnik nadaljeval svoje poskuse prodora pri Cassinu. Borbe so se vodile menjajoče in na obeh straneh z zagrizenostjo. — 3. februarja opoldan so ameriški bombniški odredi izvedli teroristične napade na nekatera mesta severonemške obale. Zadeti so bili zlasti stanovanjski deli mesta Wilhelmshaven. Sovražnik je izgubil po nepopolnih vesteh pet bombnikov in številne lovce. — V pretekli noči je nemško letalstvo z močnimi silami bombardiralo London. Opažali so velike požare. 5. februar: Težki boji za gorski masiv pri Cassinu. Sovražnik je drugič vdrl v severovzhodni del mesta in so ga Nemci vrgli v protisunku zopet iz Cassina. Med Cassinom in Belmonte je sovražniku uspelo po močnem obstreljevanju z arti-ierijo, ki Je trajalo ves dan, izvojevati par sto metrov terena. Nad Toulonom je bilo pri obrambi sovražnega letalskega napada zbitih devet štiri-motornih bombnikov. — V opoldanskih urah 4. februarja so ameriški bombniki bombardirali severozapadno Nemčijo. Skoda je nastala zlasti v stanovanjskih delih mesta Frankfurt a. Main. Sovražnik Je pri tem Izgubil 24 štirimotomih bombnikov. 6. februar: Pri čiščenju kotla severno od mesta Aprilia so nemške čete uničile nek s tanki ojačen pehotni polk. Med 900 ujetniki se je nahajalo tudi 19 oficirjev. Na južni fronti je sovražnik z močno podporo svoje artilerije skušal prodreti nemške postojanke pri Cassinu. Znova je vdrl v severni del mesta in zopet je bil v takojšnjem protisunku naših hrabrih vojakov vržen na svoje izhodišče. Nemško letalstvo je medtem z uspehom razbijalo izkrcavanje v nettunski luki. Poleg požarov je eksplodirala municija, naložena na kejih. Nad zapadnim zasedenim ozemljem je bilo zbitih enajst sovražnih letal. Posamezna sovražna letala so metala bombe na ruhrsko področje in na Berlin. Nemška letala so v zadnji noči bombardirala cilje v jugovzhodni Angliji. 7. februar: Nemška artilerija je z dobrim uspehom obstreljevala sovražno zbiranje ladij v nettunski luki. Severozapadno od Cassina so nadaljevali Amerikanci svoje z artilerijo podprte celodnevne napade V srditih bojih so se Izjalovili vsi ti napadi ob velikih izgubah za sovražnika. — Nad zapadnim zasedenim ozemljem je bilo 8. februarja zbitih 12 sovražnih letal. 8. februar: Ob nettunskem mostišču Je bfl raz-Mt napad nakana ameriškega bataljone. Pri tem so bili uničeni trije sovražni tanki. V področju mesta Aprilia so nemške čete kliub žilavemu sovražnemu odporu izboljšale svoje pozicije. Nemška težka artilerija je z uspehom razbijala sovražno zbiranje ladij in izkrcavanje v Ne-.turm. Na južni fronti je sovražnik še nadalje pritiskal na Cassino. Sovražna letala so z bombam- zažgala v luki Kios se nahajajočo ladjo »Wiri« švedskega Rdečega križa. V pretekli so vrgla sovražna letala bombe na naselbine v zapadni in jugozapadni Nemčiji. 9. februar: Kljub žilavemu angieskemu odporu so nemške čete v nettunskem mostišču za pa- kilometrov izboljšale svoje pozicije in pri tem uiele 700 mož. Obenem so bih odbiti močni, s tanl ;n ladijsko artilerijo podprti napadi. Noše leta-stvo je uničilo sovražne baterije pri Apriliji, razrušilo pa je še razna skladišča in uničilo šes; sovražnin letal. Na južni fronti so oživeli boji v odseku Cassino-Terelle. — Ameriški bombniki so 8. februarja opoldan napadli zapadno Nemčijo, zlasti oa stanovanjske dele mesta Frankfurt am Main. Prebivalstvo je imelo izgube. Zbitih je bilo 31 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Srbsko uvidevame Iz Belgrada poročajo: Srbski prosvetni minister Velibor Jonič je imel v okviru neke belgrajske časnikarske prireditve govor, v katerem se ie dotaknil situacije srbskega naroda in Srbije v današnji veliki evropski borbi. Jonič je ugotovil na višku svojih pomembnih izvajanj, ca je bil srbski narod vsled intrig gotovih mednarodnih krogov pahnjen v vojno proti Nemčiji, čeprav srbski narod te vojne ni hotel Polom Jugoslavije 6o medtem boljševiki Izrabili v to svrho, da bi zanetili upor v Srbiji in da bi pozneje ta upor razširili po vsem Balkanu. Srbski narod — tako ie dalje izjavil minister Jonič — vodi tudi danes na vsem svojem življenjskem prostoru odločen boj proti komunizmu, zavedajoč se pri tem, da danes ne gre samo za njegove kulturne dobrine in tradicije, temveč za njegov celokupni obstoj. S svojo borbo je stopil srbski narod ob stran tistih evropskih narodov, ki se borijo skupno z Nemčiio proti rdeči nevarnosti. Zmaga pravičnost Iz Sofije poročajo: Bolgarski notranji minister Kristov je imel v industrijskem mestu Gabrovo pred velikim krogom delavcev m kmetov govor ln Je pri tej priliki apeliral na prebivalstvo, naj veruje v pravično stvar Bolgariie. Bolgarija — tako Je dejal minister Kristov — bo ostala tudi v naprej zvesta svoji politiki zavezništva z Nemčijo. Vsa Bolgarija mora napreči vse svoie «ile, dokler ne bodo zmagale tiste «ile, ki se borijo za stvar pravičnosti. K tem se priiteva tudi Bolgarija. Gorje tistemu, ki bi se drznil napasti Bol-garfjol Na koncu svojih btvajanj se Je minister zahvalO delavcem in kmetom za vzorno izpolnjevanje svojih doiinosU. O nastanku nacionalsocialističnega gibanja Iz življenja in politic, udejstvovanja Adolf Hitlerja v L 1918—1924 Razpad druga nemike države lata 1918. i« Adolf Hitler-j a našel kot oslepelega vojaka v bolnišnici, kjer je sklenil postati politik, ako se mu povrne vid. Ko ga )e zdravniška veda ozdravila, se je takratni tridesetletni mladenič vrnil t München, kjer je ostal še nekaj časa pri vojakih. Leta 1919., ko so v München-u imeli za kratko dobo krvavo sovjetsko republiko, so postali nekateri krogi pozorni nanj kot silno nacionalno usmerjenega človeka. Bilo je dne 27. aprila 1919, ko so štirje težko oboroženi rdeči gardisti vdrli v njegovo stanovanje, hoteč ga aretirati. Mlad mož in v vojni večkrat odlikovan vojak se je pa tudi tokrat pokazal pogumnega. Akoravno so bili štirje, se jim je zoperstavil hladnokrvno z orožjem v rokah in jih odločno in energično pregnal. Po osvoboditvi mesta München izpod sovjetske uprave, so tamkajšnje vojaške oblasti odredile Hitler-ja v vojaško komisijo, ki je preiskovala potek revolucije. To mu je hilo udejstvovanje, ki mu je omogočalo, dajati izraza svojemu nacionalnemu prepričanju. Kmalu potem so ga imenovali za izobraževalnega oficirja nekega polka v Mf>nchen-u V tem položaju je nekega dne dobil službeno povelje za obisk nemške delavske stranke. Tam ie našel zbranih 25 oseb, ki so poslušali predavanje nekega profesorja o potrebi odcepitve dežele Preußen od ostalega dela Nemčije. HitleT mu je seveda takoj padel v besedo in zborovalcem srdito in prepričevalno obiasnil svoje stališče da je v interesu nemškega naroda, da se morajo združiti vsi Nemci v veliko državo, ne pa razcepiti v več malih držav. Par fini po tem nastopu ir> obračunu s profesorjem ie Hitler našel v svojem stanovanju pismeno sporočilo, da je sp*r et v nemško delavsko stranko in vabilo za seio njenega odbora. To ga ni kdo vč kako razveselilo. šel je pa kljub temu tja. Stranka je štela takrat šest članov, i^dolf Hitler je bil spre-iet kot sedmi Jedrni član imenovane stranke si je pa seveda takoi prvi dan svojega članstva zarisal svoj cilj: »Iz male strančice ustvariti gibanje, ki naj za-if>me ves nemški narod«. In res, prebujajoča propaganda ter globoko zamišljena in najbolje preudarna organizacijska zmožnost je tej mali stranki v žilavih bojih omogočila dvig in razvoj. 2e oktobra 1919 ip fcilo 130 obiskovalcev debatnih večerov; to f*rvilo je kmalu naraslo na 170, 220, 270 in končno na 400: Število vpisanih članov 6e ie do konca leta 1919. dvignilo od 7 na 64 Leta 1920. je Adolf Hitler, ki je takoj pri vstopu v stranko p'evzel propagando v svoje roke, začel prirejati velika zborovanja. Prvo velezborovanje se je vršilo dne 24. februarja 1920 v slavnostni dvorani Hofbräuhaus v München-u, katerega se je udeležilo nad 2000 oseb Med temi je bilo več kakor polovico marksistov, ki so prišli, da bi razbili Hitler-jev shod. So se pa močno vrezali. Hitler je namreč takrat zborovalcem prečital po njem izdelan program stranke, ki so ga poslušalci z velikim navdušenjem pozdravili, tako da ni nik-do mogol in tudi nikdo ni hotel motiti ali ovirati lepo uspele prireditve — rojstnega dneva strankinega vzpona m razvoja. Sledili so vele-shodi 2e dne 21. aprila 1920, ko je mesto München že bilo v največji meri za stranko obdelano, je nacionalsocialistična nemška delavska stranka — to ime ji je dal Adolf Hitler — v Ro-senhehn-u ustanovila svojo prvo Ortsgruppo izven Munchen-a. Par mesecev nato je Hitler dal svoiemn gibanju zastavo, strankin znak in prevezo preko rokava, vse tri simbole s kljukast'm križem Leta 1920 je stranki preskrbel časopis »Völkischer Beobachter«. Leto 1920. je stranki prineslo prvi vzlet število vpisanega članstva je doseglo 3000 Leta 1921 je gibanje tako napredovalo, da je državna oblast postala pozorna na to mlado, aotilno stranko in njeno delovanje vedno boli krifčno ^as'edovala Možnbst zatiranja ie bila na vidiVu To nevarnost sta pa manjšala in zavirala dva visoka policijska uradnika v München-u, in sicei Dt Wilhelm Frick in Emst Böhner, ki sta po poglobitvi v njen program postala takoj pristaša in ji kot organa vladnega režima s svoiimi visokimi no'niaii storila vel'ke usluge Dne 29 julija 1921 je glavna skupščina članstva stranke izvolila Adolf Hitler-ja svojim prvim predsednikom Do tokrat je stranka svoje delovanje -sklepala 2 glasovanjem s parlamentarno ve- čino, poslej je pa Adolf Hitler njeno delovanje spremenil v voditeljski 6istem, da je vsaka odločitev bila t rokah samega voditelj* stranke. Max Amann, ki je bil v svetovni vojni Regimentsfeldwebel Adolf Hitler-ja, je postal vodja strankine poslovalnice in strankinega tiska. Dne 11. oktobra 1921 so ustanovili prvo Ortsgruppo izven dežele Bayern, in sicer v Zwickae-n. Ob zaključku leta 1921. je stranka štela 6000 članov. Sedaj je marksizem začel vedno bolj uvidevati, da mu postaja nacionalsocializem nevaren tekmec, ki ga bo izpodrinil. Rdeči politiki so pošiljali na nacionalsocialistične prireditve «voje pristaše, da so tam delali zgago in motili zborovanja. V zaščito pred takim terorjem je Adolf Hitler ie leta 1920. iz svojih vrst ustanovil reditelje, ki so po prireditvenih dvoranah skrbeli za red in mir. Te reditelje je izpopolnil in jim dal naziv Turn-und Sportabteilungen (telovadni In športni oddelki). Dne 4. novembra 1921 so pa ti reditelji doživeli 6voj ognjeni krst, ko so marksisti hoteli razbiti neko Hitler-jevo zborovanje. Takrat so se ti reditelji dobro postavili in izrinili iz dvorane v6e kalilce miru. Führei jih je radi tega preimenoval v Sturmabteilungen ali S-A Leto 1923. je bilo leto nesreč. 2e leta 1922. je Julius Streicher dovedel pristaše svoje nemške socialistične stranke v nacionalsodalistično gibanje. To je ugled Hitler-jeve stranke dvignilo daleč preko dežele Bayern. Takratni režim Nemčije se je tega zbal in stranko orepovedal ter razpustil v deželah Preußen, Sachsen, Thüringen. Baden. Hessen in Braunschweig. Strašna stvarnost francoske zasedbe Poruhr-ja je Hitler-ja odvrnila od njegove dotakratne politične taktike, da bi sčasoma združil v svoje gibanje ves nemški narod. V to svrho se je dogovoril z duhovno sorodnim gibanjem, nemško ljudsko stranko svobode in ji prepustil Severno Nemčijo, medtem ko je sam hotel obdelovati Južno Nemčijo. Medtem je pa dne 26 maja 1923 prišlo med nacionalnimi aktivisti do aktivnega upora zoper francoske tlačitelje v Poruhr-ja Izdajalci so za-sedbenim oblastim izročili nacionalsocialieta Leo Schlageter-ja, ki so ga po kratkem sodnem postopanju ustrelili Zvezi »Oberland« in »Reichsflagge« sta se spremenili v nemško bojno zvezo. Tej zvezi je pripadal tudi Luden do rff. Berlinska vlada pa ni ničesar podvzela zoper francosko zasedbo. Prebivalstvo Nemčije ae je začelo drami ti ter zahtevati pohod na Berlin, da M zrušili in odstavili vlado. Pisali so 8. novembra 1923, ke je med govorom bavarskega Generalstaat6komraissar-ja Dr. von Kahr-a v Bürgerbräukeller-ju v München-u — pri govorniški mizi sta se nahajala tudi General von Lossov in šef bavarske policije, Obeiet SeieeT — Adolf Hitler na čelu naskočne patrole oboroženih S-A. naskočil zborovalno dvorano, si izsilil besedo ter Kahr-u, Lossov-u in Seiser-J» ter v dvorano poklicanemu Ludendorff-u objasnil svrho svojega početja. Razgovor je rodil sledeč eklep, ki so ga takoj razglasili: »Državni predsednik Ebert in državna vlada se odstavita. Sestavila se je pa takoj začasna nacionalna vlada iz sledečih mož: Adolf Hitler, šef vlade, Ludendorff, vodja oborožene sile, Kahr, državni upravitelj dežele Bayern itd.«. In kakor so Kahr, Lossov in Seiser radevolje prevzeli svoje vloge, tako so te isto noč postali izdajalci Ti možje so na lastno pest podvzeli korake, da bi potlačili po Hitler-ju in-sceniran nacionalni upor in državni udar zoper nezmožen režim Odredili so aretacijo Frick-a in Böhner-ja. Hitler je poskusil še enkrat, da bi preprečil najhujše. Organiziral je navdušen pohod nacionalsocialistov po ulicah mesta München. Ko je pa navdušena povorka prišla pred palačo Feld-herrenhalle, je policija začela streljati. Šestnajst nacionalsocialistov je padlo HitleT in Göring sta bila raniena Dietrich Eckart je po šestih tednih v ječi umrl Dne 11 novembra 1923 so aretirali Hitler-ia in ga odvedli v trdnjavo Landsberg aAech Dne 23 novembra 1923 so širom Nemčije razpustili Hitler-jevo stranko, njega pa postavili pred ljudsko sodišče, ki ga je dne 1 januarja 1924 obsodilo na pet let trdnjavskega zapora, pod pogojem, da bo v šestih mesecih zopet na svobodi, če se bo dobro obnašal V čase, ko je Adoif Hitler sedel v preiskovalnem «aporn, je sklenil, «a be. te prida na sve- bodo, obnovil svojo stranko m jo vodil v mejah obstoječih zakonov ter skušal nacionalsocializma popolnoma legalnim potom izbojevati državne oblast. «■ Čas, ki ga je današnji Führer Velike Nemčije prebil v trdnjavskem zaporu, je v glavnem i»-koristil za pisanje svoje knjige »Mein Kampf«, ki predstavlja nekakšno nacionalsocialistično sveto pismo in ie, kakor znano, izšla menda v največjem številu izvodov, ki jih pozna zgodovina izdajanja in založništva knjig. Trideset vojnih členov za nemški narod ¿1. 6. Nemec dokazuje svoj smisel za skupnost v življenjskih pravicah, ki jih za svoj narod zahteva in v življenjskih dolžnostih, ki jih za svoj narod vestno izvršuje. 2e v mirnih in normalnih časih je vsak človek navezan na pomoč in trdnost svoje skupnosti in se mora radi tega udeležiti z vse svojo osebnostjo prenašanja njenih bremen in nalog. V vojnem času je pa vse to še v veliko večjem obsegu potrebno I * V šestem vojnem členu za nemški narod izre-žene misli Adolf Hitler-ja popolnoma pravilne povdarjajo, da ima nemški narod veliko smisla za ljudsko skupnost, kar je najbolj razvidno is zahtev po pravicah do življenjskega obstoja in v zvezi s tem v neoporečnem izvrševanju svojih dolžnosti napram lastnemu narodu. Najbolj vidno je to prišlo do izraza, odkar vlada v Nemčiji nacionalsocializem. Mimo se lahko reče, da je ves nemški narod strnjen in združen v enotni in složni ljudski skupnosti ter kakor en mož koraka za svojim Fuhrer-jem, ki — opirajoč se na svoja velike sposobnosti in energije — z vsemi razpoložljivimi možnostmi vodi boj za njegove življenjske pravice, za njegov obstoj in razvoj. Kakor vemo, je Ffthrer ta boj vodil prvotno z mirnimi sredstvi. Ker so ga pa naši nasprotniki napadli z orožjem, in je prišlo do sedanje vojne, je pa prisiljen, svoj boj nadaljevati na isti način. Pri tem pa doprina&ata vsak Nemec in vsaka Nemka s Spodnještajerci vred veliko večje deleže za uspešno zaključen je, kakor sta ga prinašala v boju z mirnimi sredstvi. O Mussolini čisti svojo diplomacijo. Italijanske zunanje ministrstvo je obelodanilo obsežni seznam veleposlanikov, poslanikov, legacijskih svetnikov itd., ki so bdll sedaj radi udeležbe pri Badoglije-vem izdajstvu odpuščeni iz državne službe bre« pravic do pokojnine. Med njimi se nahajajo veleposlaniki Alfierl, Grandi, Rocco, Guariglia De Vecchi, Paolucci, De Calboli in Bastianini; nadalje poslaniki TagHani, Petrucci, grof Magistrati. Bo-vascoppa, knez Colonna itd. Obenem je bilo per>-zioniranih več diplomatov, ki so po povratkm fašistično-republikanske vlade še ostali do nadaljnjega na svojih mestih. Med njimi se nahajaje poslaniki Grarzi, Starace, Gugliebnotti. Delia Porta in Delia Chiesa. D Wendell Willkte je radoveden... Znani republikanski vodja Wendell Willkie je izjavil te dni v Milwaukeeju, da bo kandidiral pri poskusnih prezidentskih volitvah 4 aprila v Wisconsinu, »da bi na ta način preizkusil občutke v vrstah republikancev«. □ »Raje razvaline kakor redi« Iz Pariza poročajo: Anglo-ameriški bombniki so v zadnjem času v Parizu in Toulonu pomnožili število človeških žrtev, obenem je par tisoč Francozov ob streho. V ietem času so vrgli nad Francijo letak, ki ga je sestavil De Troguer, židovski advokat Leona Bluma, ki je sedaj vojni komisar v alžirske mvladnem odboru. V omenjenem letaku utemeljuje ta židovski lopov bombardiranje francoskega civilnega prebivalstva. De Troguer pravij »Vsak udarec, ki zadene naša mesta, je sladek, ker vemo, da zadene nekoliko tudi našega osovraženega nasprotnika. Ljubše so nam razvaline kot pa fašistični red«. Tu se je torej pokazal ži-dovsko-komunistični duh v vsej nagoti. Na tisoče in tisoče francoskih civilistov so pomorili s svojimi bombami in ta židovski izmeček pravi, da je to nekaj »sladkega«, ker bi bombe morda utegnile zadeti tudi kakega nemškega vojaka »R.m-ratine so nam ljubše kot redi« V teb besedah je zapopedena ves pothrinjena podlost sovjetske» ga nU*vu|>. t--t Danes pride naš citeiz!" Obisk pri marburgerskili preseljencih „Marburgcanka", kot pomočnica ( )rtsgru p pen fiihrer ja (Aufnahme: Weißensteinerj J» ländlicher Geborgenheit Z Bedoglijevim izdajstvom povezani vojaški do-fodkj na jugu so tudi Spodnjo Štajersko spravili biiije vojnemu dogajanj®, Todi ta dežela, ki jo do takrat še ni zajelo vet%p dogajanje današnjega boja t tvojimi nevarnostmi in strahovi, je postala cilj anglo-ameriških letalcov in te je lahko prepričala, da so jim vsa sredstva dobra za razbijanje hi rušenje delavskih in stanovanjskih hiš, ubijanje lena in otrok, t čeasur poskušajo zlomiti moralo naše domovine. Dežola, ki je pred še ne tremi leti prišla zopet nazaj v naročje svoje velike domovine, je tudi tu pokazala tvojo strnjenost in »«pretresljivo močno volj«. Tisoče junaških vzgledov iz drugih Gau-ov pred očmi, je Spodnjo Štajersko obdržalo v njeni dritt ter ji predočilo samo «i cilj — dobojevati zmage. Organizacija Steiriacher Hotaaatbund In država ■ta tudi na tem področja pod» teli vse, kar jo bilo v človeških močeh, d« «ta predvsem poklicno nezaposlene žene in otrok« spravili iz nevarnih mest na podeželje,-Oklic, ki ga j« izdal Bundesfflhrer, je našel povsod dober odmov. Najprej se je javilo na stotine in poznej« na tisoče žena s tvojimi •troki pri uradih Voik«woWf ahrt za preselitev. Nalašč v to svrho ustanovljen urad je vodil skupno z mestno občino in Aibeitaamt-om posvetovanja ter skrbel za stanovanja. To delo že teče tedne t polno paro, prizadevajoč d, ugoditi željam vsakega posameznika, v kolikor j« to izvedljivo Tako hočejo na primer nekateri k svojim sorodnikom, drugi ne najdejo stanovanja itd. V vseh primerih pa najde urad Volk«woMfahrt nasvet in izhod, kar omogoča zadovoljivo izdajanje preselje-aiških potrdil, ki jim tledije priprave za odhod in preselitev. Marsikatera mati te j« teh tkrbi lotila z veliko tesnobo pri srcu, izkazalo te je pa v najkrajšem času, da se živi tudi na deželi lahko prav dobro, posebno, če podpira to podeželsko ljudstvo z ra-«umevanjem in sočutjem Tako je nastal most med atestom in podeželjem, ker pomaga prebroditi lo težavno dobo -Seveda mi vedno lahko pogrešati ta in ono od doma, domače ectračje lastnega sta-aovanje, strnjen krg družin«, vse malenkosti in ¿robne tkrbi. ki sestavljajo ta tvorijo takozvano »doma«. Ce misli marsikatera žena, da ne more meni nič tebi nič pustiti svojega moža samega v mestu, naj pri tem ne pozabi, koliko skrbi mu odvzame, če spravi sebe ta otroke na varno To pa brezdvomno želijo vse dobre žene?! Končno vemo, da bo vse to minulo .1 Obiskal sem nekatere preseljene družine iz Mar-burg-a t raznih podetekkih Ortsgrupp-ah, da bi videl, kako so 6e naše ton« lam s svojimi otroki vživele Ce kdo misli da tem lahko kar na cesti vidol kako in kaj, je v aaeti. Ortsgruppenfflhrer, mi je pokazal hiše, v katerih te nahajajo, nakar sem se podal proti istim. Na nekem travniku, ki ga je ravno obsevalo toplo sonce, sem videl kako se je podilo nekaj otrok. Z glasnim kričanjem so igrali žogo. To so, sem si mislil. V veseli gruči j« res bilo nekaj preseljenih otrok, večino je pa tvorila domača vaška deca. Na prvi pogled sploh ni vidna razlika. Prijateljstvo med mladino je veliko, njih srčen smeh je pa v mestu in na deželi enak. Na vprašanje, kje bi 6e našlo družino iz Mar-burg-a, me je vsa skupina spremljala v stanovanj«, kjer sem našel mater s štirimi otroki. Pri vstop« v dve čedno urejeni sobi je mati nemalo začudena pogledala moj fotografski aparat in svinčnik v rokah. Tesnoba ji je seveda takoj minila, ko tem tedel na ponujen mi stol, nakar smo začeli kramljati. Iz sob, ki niso parketirane in tudi ne po tleh pokrite s preprogami, sem dobil občutek domačnosti, ki je govorila o nežnih, pridnih in delavnih ženskih rokah. Videl 6em kako čedno se lahko uredi prostor golih osem sten, todi če ni zaves na razpolago, ki bi krasile okna. Cvetoče ciklame na stari mizici, ki se je doma v kleti bližala že svojim zadnjim dnem, so govorile, da bo kljub vsemc zopet enkrat prišla pomlad .. . Iz govora o tem in onem sem posnel, da pomaga gospa, ki ima štiri drobna dekletca, še Ort»-gruppenfuhrer-ju razdeljevati živilske karte ta pri drugih manjših delih. Ena deklica obiskuj« tudi tamkajšnjo šolo, kjer ima že celo vrste novih prijateljic. Mala Annemarie me je pa potegnila za suknjo ter mi na uho tiho povedala, da bi mi rada pokazala osebno preseljene punčke. Moral 6«m z njo v drugo sobo, kjer me le so-, znanila s svojo ljubljeno Trude. Pri tem eem hkrati izvedel, da je tudi njena sestrica Brigitta prinesla svojo Inge seboj. Nato sem moral te skupno občudovati najmanjšo sestrico, ki jo val skupaj negujejo z veliko medsebojno ljubosumnostjo. Posebno me je veselila ugotovitev, da uživajo načrtno in pripravno preseljeni največjo usVažnost od strani občine in domačega prebivalstva. Ce opazijo kmetje ali kmetice pri trgovcu kako osebo iz Marburg-a, to povprašujejo z največjo brigo po osebah, ki jih poznajo, razen tega m pokažejo uslužne z nasveti ta dejanji. Kjer koM je možno, pomagajo preseljencesa, da bi jim vsaj deloma nadomestili dom, ki «o ga morah «a nekaj časa zapustit! Ko sem se pred hišo poslovil, to začela dektaft* kričati in teči po cesti, nekemu kolesarju nasproti, ki se nam j« približeval >Ata, atal« sem lo slišal klicati, te te so «e oprijel« ljubega gosta, ki se je veselega sprejema kosnaf obranil. rek sreče sem opazil todi na obrasu matere, ko )» videl« svojega moža, V času, ko to te veseli otroci lotili nahrbtnika, da bi videli, kaj jim ta «tek od doma prinesel, sem nadaljeval svojo pot ta zapustil za seboj mirno bivališče, kjer •i« se za nekaj ur zopet naselila sreča in veselje. Podal eem se na obisk prihodnje preseljene dru- V tati «em našel ljudi, ki to dobili zavetišče s pomočjo znancev, in sicer pri ljudeh, ki jih j« goapa poznala že izza časa, ko je še poklicno ihrela v dotičnem kraja. Tudi ta mamica si je ovoji dve sobici udobno uredila in je »kopala« •voj« malčke. Tega seveda ni opravljala v ko-petai kadi, temveč v veliki vedri, ki je bila polaa vode lz dvoriščnega vodnjaka. Tudi te kopanj« je dobro. Otrokom je ta nov način k«pa-aja prav ugajal. Pri prihodnji hiši so nas pozdravljale na vrtu via«ča plenice, pri hišnem vhodu je pa stala žena s svojima dvema otrokoma. Pri meni se je takoj pojavil mali paglavec ter glasno razlagal: sDcnes pride atekl« Mati nas je vabila v hiša, kjor tem na prvi pogled ugotovil, da se si tudi tam tpretne in iznajdljive ženske roke lepo uredita svoj drugi dom. Na malem štedilniku se je pripravljala večerja, večja deklica je pa delala šolsko nalogo. Pri tem so njene otroške oči neprestano motrile cesto. Otrok je pričakoval »četa. V času, ko mi je mlada žena in mati pripovedovala o prvih težkih dnevih, ki jih je srečno prestala ta se čuti sedaj varno, se je v košarici prebudil sinček ter nas opazoval s tvojimi velikimi očmi. Pri tem sem opazil dobro viden nasmeh v ajegovem dobro rej enem in zdravem obrazu. Dojenček živi tam kakor doma Pri -njem je mamica, in to je glavno. Druga deklica je pripravljal« knjige s slikami, katere je naslednjega dne a««la v otroški vrtec, zraven pa pripovedovala, kako jih večkrat obišče bolniška sestra, ki se zanima za zdravje otrok. Mislila je sestro, ki vodi postajo za zdravniško pomoč, urejeno po Amt-u VoIkšwohlfahrt organizacije Steirischer Heimat-band, ki se seveda briga tudi za iz mest pre-aoijene otroke. Nadaljevala sva pogovor o marsičem, kar je ženo zanimalo, pri čemer sem meral mnogokaj objasniti, posebno o dogodkih v njenem domovinskem mestu Povedal sem jI tudi, da bo po desetem februarju možna preselitev iz mest na podeželje samo na podlagi potrdil Ortsgrup-penamtsieiter-jev uradov Volkswohlfahrt iz kraja mestnega stanovanja in iz kraja Ortsgruppe, ki preseljemce sprejme in da bo prihodnje dni preseljenih še veliko število družta iz Marburq-a. Rta je že pozno popoldansko sem zapustil družino. Zadnji sončni žarki so še ležali na golih vtaogTad'h, da bi kmalu nato izginili za gezdovi ta «o umaknili miru in tihotl, ki se je vlegla m Merilne žene ta njihove drage malčke. Norbert Jeglitsch. K A ZN E V E SIl D Povsod židjel Pred par dnevi so v Vichyju taatadili neke skupino teroristov, ki je hotela umoriti glavnega tajnika za vzdrževanje reda in mira, Joteph Darnand-a, ki je postal tlovit radi ttytšnega preganjanja partizanov in teroristov. Zarotniki «o že na varnem. Kakor poroča fran-ooskt uradna agencija Ofi, je vodja zarote nek t&d. Njegovi pajdaši so bivši oficirji, uradniki in konranlati. d Letoaska s« bori za svojo svobodo. Letenski dnavnik »Tevija« je objavil razgovor z generalnim direktorjem za notranje zadeve, generalom Dankertom. Sedanji položaj na mejah Letonske — tako j« izjavil general Danke rs — zahteva ojače-no zaščito deželnih meja. Generalni direktorji totoaske samouprave bodo radi tega vpoklicali h» par letnikov pod orožje. Trdno sem prepričan, d« bo nemška vojska skupno z letonskimi vejaki ta novimi obvezniki odstranila grozečo nevarnost ta tako dala našemu narodu možnost mirnega deta. Te bo mežno vsekakor le tedaj, ako ne bomo ModOl svojih «11, ko gre za to, da preprečimo povratek boljševizma«. General Dankers je »dal atwKE«sfi oklic na naslov ietonskega naroda, naj naamdoeaa zgrabi za orožje ali pa stopi na delovne stesto vpoklicanih obveznikov Letonska, tako tafovlj* Dankers, se svoječasno nikdar ni prostovoljne priključila Sovjetski Uniji Mi Letonske nikdar nismo priznali kot sestavni del Sovjetiie ta leg« tudi poslej ne želimo. Sedal gre ves totemski narod v tvojo veliko borbo, v borbo na Svitanj« ta mirt proti moskovski tiraniji«. IX Februar 1944. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Komunistična „svoboda" v dejanjih ljudje ne smejo ia vasi ▼ raa — Prepoved pridig ▼ cerkvah — Novi umori Ljubljansko »Jutro« piše: Komunisti in drugi pristati OP so t svojih besedah polni »svobode«. Kako je v resnici s tem, Je javnosti že dovolj znano. V ilustracijo komunistične »svobode« v praksi navajamo ie nekaj novih primerov iz zadnjega časa. Pri Sv. Križu na Mirni in pri St Hupe rtu, gotovo pa tudi po drugih krajih Dolenjske, katere lahko strahujejo, so komunisti sredi preteklega razglasili nekaj novih odredb. Predvsem proglasila strogo prepoved kretanja iz vasi v Kdor se oddalji več kakor pet kilometrov iz svoj« domače vasi brez posebnega dovoljenja, bo na mestu ustreljen. Prav tako razglasi pod strogo kaznijo prepovedujejo vsako prenašanje kakršne koli pošte, bodisi pismene ali ustmene. Prepovedujejo tudi vsako kritiko OF in njenih ukrepov. S posebno odredbo je duhovnikom prepovedano pridiganje v cerkvah Poučevanje verouka šolah, kjer te sploh so, jim je bilo zabranjeno že poprej. Ponekod so nato poskušali duhovniki hirati otroke v cerkvah in jih tam učiti, pa so jim tudi to prepovedali. Zdaj so izdali ie splošno prepoved pridiganja. Prepoved utemeljujejo komunisti s trditvijo, da 9e je pridiganje izkazalo kot »reakcionarno« in »nasprotno osvobodilnim težnjam«. Tudi maše vanje 60 omejili. Maševati sme v vsaki fari samo en duhovnik, in to ob uri, katero določi komunistični komandant v dotični župniji. Duhovniki iz 606ednih župnil se smejo med seboj obiskovati samo, če dobijo ia to potrebno dovoljenje. Splošna prepoved kretanja velja tudi za nje Po dolenjskih vaseh, v kolikor jih morejo stra-hovati, se komunisti zlasti znašajo nad družinami, od katerih je kak fant pri domobrancih, ali pa ee je kdo iz družine umaknil v Ljubljano ali Novo mesto Najmanj, kar taki družini store, je to, da domačijo popolnoma izropajo, vse člane družine z otroci in starci vred pa poženejo od do ma. Tudi v Črnomliu so reonali iz stanovanj vse take družine Usti so že poročali o umoru črnomelj&kega župana Pavla Klemenca in njegovega sina Dušana. Vest se na žalost potrjuje. Komunisti so ju umorili v decembru skupaj s kakimi dvajsetimi drugimi žrtvami iz Črnomlja in okolice. Med drugimi so bih umorjeni župnik Jože Pokoren iz Preioke ob Kolpi, kaplan Ivan Salmič iz Vinice in kletna Pepca Brala iz Črnomlja. Umore drugih žrtev, med njimi župana Klemenca, pa tajijo, ker je bil župan Klemene zelo priljubljen pri ljudeh. Ravno tako tudi umorov obeh duhovnikov ne priznavajo, toda ljudje vedo za njuna groba. Tz Skocijana pri Novem mestu poročajo, da so tam komunisti na praznik sv. Treh kraljev ■morili Jožeta Jermana. Umorila sta ga dva komunista v civilnih oblekah. Dva dni kasneje, 8. januarja, so komunisti priredili v Skocjanu »miting« v prostorih tamošnje gostilne. Na prireditev so ljudi naganjali s silo. Govoril jim je neki »tovarii Lovro«. Po njegovem govoru so se hoteli ljudje reziti, toda komunisti so jih prisilili, da so morali ostati še-na »veselici«, ki je trajala pozno v noč. Tudi žena in deklet niso pustih domov, temveč so morale plesati s komunisti. O uspehu komunistične »svobode« na Ik>vt gori, kjer je vsa vas do tal porušena ln požgana in je vseh 45 družin brez doma in se kot begunci potikajo po sosednjih vaseh- r>55p torkov »Slovenec«: »Velika Iiovu gora, mnna m lepa dolenjska vas, je živela svoje redno kmečko življenle — dokler" ni prišla komunistična »svoboda«. V torek po Vseh svetih, nekako ob treh ponoči, so prišle komunistične tolpe, tako imenovana Tom-ilčeva ln Ljubljanska »brigada«. Tomšičeva je odšla naprej v zasede, Ljubljanska pa je ostala na Hovi gori Ponoči ob treh so nagnali kmečke gospodinje, da so morale za razbojnike kuhati. Pri vsaki gospodinji je stal tolovaj s puško in paril, da bo vse v dobro. V tolpi je bilo tudi okrog dvajset žensk, povečini L|ubljančank ali iz Notranjske Vse so bile v moških oblekah, oborožene so hodile med moštvom ln x njimi tudi *>a!e po skednjih in šupah. Za štab so kuhali posebej v hiši nekega kmeta. Kuhala je neka 18-letna Ljubljančanka Neka Belokranjka je bila celo komandirka. Tri dni eo se tolovaji izprehajali po vasi, goltaM nakraden ln naropas živež in se bahaR, da se ni treba bati, češ, d« oni varujejo vas. — Nekega kmeta so izvoim za komisarja ■» vas. Ta jba je preskiboval živtle tn prenočišča. Uvedel )e prav čudno komunistično »enakost«. Rekel je, da mora za »narodne osvoboditelje« vsakdo in jim govoril, naj svobodno izvolijo kogar koli za poslanca. V dvorani pa je vladalo mrtvilo. Nikomur nd bilo za »poslanski« stolček, nikomnr za »svobodne« volitve. Postajalo je že nerodno. Tedaj so se iz zadrege rešili tako, da se brž predlagali za »poslanca« njegovega očeta. In pri tean je ostalo. Nihče ni glasoval, nihče ni nič pripomnil Ta svobodno »izvoljeni« poslanec je potem nekoč govoril na mitingu v šoli, da bo kot poslanec delal zastonj, naj se kar k njemu zatekajo. Njegov sin pa je bil sekretar v Račni, dokler niso prišle nemške čete. Tedaj pa je s svoje priležnico, 181etno dijakinjo, neko Milo iz Prodal, zbežal v hribe. V času »svobodne republike« so imeli na Veliki Ilovi gori tudi »vojnega referenta«. To čast eo poverili imenovanemu kmetu, ki je »službo« opravljal zelo vestno. Pridno je hodil na občino na Mlačvo, pridno raznašal pozive in skrbel, da nihče ne l^i ušel. Zaradi njegove skrbnosti za izpopolnjevanje komunističnih tolp, je marsikdo prišel ob življenje. Kot prisilni mobillziranec je moral v prve vrste v bojih m kot prisilni mobillziranec je tudi obležal na bojišču, medtem ko se partijci s svojim »štabom« že zdavnaj zbežali. — Tako jo v Levstikovi »brigadi« pri St. Jurju p»i Grosupljem padlo deset prisilnih mobilizirancev, med njimi tudi 181etni fant Tone z Velike Hov» gore, ki mu je kmet osebno prinesel poziv na dom. Fant je bil prej pri vaški straži, doživel Turjak, in je zdaj moral v komunistične tolpe. In ker mu puške niso zaupali, je bil dodeljen delavski četi. Sedaj jo vsa vas porušena. Le štiri oddaljene in osamljene hiše še-stoje. — Veter raznaša pepel z osamljenih pogorišč. Ena slovenska vas je za vedne „osvobojena"«. POULIČNI DROBIŽ □ Pomanjkanj« bencina ni omajalo Španski pisatelj Francisco C asa res piše v listu »Hoja dal Lones« sledeče: »Če bodo v tak dneh v Španiji vorfH le redki avtomobili in bo vsled redukcije transportnih možnosti manj prijetnosti v vsakdanjem življenju, je kljub temu večje veselje spričo dejstva, da smo v pravem trenutku pokazali dostojanstveno držo. Povsem tsoc«mi Je — tako nadaljuje Casares —, da bencinske črpalk* na cestah dajejo sedaj manj bencina, v srcu španskega naroda je sedaj naHtega toliko moralnega goriva, da vera v bodočnost Španije ne ba nikdar omagala. Ako je kdo mislil, da bo ipanskl narod lahko s pristrigavanjam življenjskega standarda ukrotil, se je silno zmotil Spanjoici se ie več stoletij navajeni na umetnost špartanskoga življenja. Zgodovina je pokazala, da razpolaga ipanskl narod z ogromnimi moralnimi rezervenrf ta da kapituliral ne bo pred stisko«. □ Am—liki protest v Toki ju. Švicarski poslanik v Todtiju j«» izročil v ponedeljek jc zunanjem« ministru ameriško protestno nota, nanašajočo ss na postopanje japonskih vojnih o sti z ameriškimi vojnima ujetniki. Amerik and trjujejo, da to postopanje ni bilo v skladu s tozadevnimi predpisi. □ Kapitalistični ustroj angleškega ttafca. Izvrševalec oporoke pokojnega časnikarskega magneta sir Charles Hyde-a je objavil te dni pogodbo, po kateri so prešli listi »Birmingham Post«, »Bbr-mongham Mail« in »Birmingham Weekly Post« v posest lorde IBffa, lastnika lista »Midlands Dally Telegraph«. Kupiva cena je znašala 45 miftjonoT RM. Omenjene birminghamske liste so postavili sedaj v okvir delniške družbe. Delnice se v rokah omenjenega lorda in njegove rodbine. Prodaja birminghamsldh hstov je nov dokaz, da Ja angleški tisk povsem odvisen od privatnih kapitalističnih skupin n GnezdiKe Badoglljevih zarotnikov v Uma odkrito. Italijanska republikanska polidja v tin» jo odkrila v kolegija Sv. Pavla gnezdišče zarotnikov Badoglljeve klike. Policija je obkolila najprej ves kolegij, nato pa so vdrli agenti v notranjost, kjer so zasačili hhršega italijanskega generala Montija, štiri druge visoke častnike, devet Židov, dva policijska ofldrja in večje število mladeničov. Policija ja mimo tega zaplenila štiri avtomobile, 30d avtomobilskih gum in 6000 litrov bendna. O »GHha vkup Slrlha!« Kakor poroča ivedskl komunistični list »Ny dag« iz Njujorka, zbirajo ameriške strokovne organizadje za Sovjetsko Unijo denarne prispevke D »Poglobitev« sovjetsko-egipčanskih odnošo-Jev. Egiptovska vlada je sklenila ustanovitev generalnega konzulata s sedežem v Moskvi za vsa področja Sovjetije. Sovjetska vlada namerava mimo tega ustanoviti v Kairu tudi posebni »tiskovni urad«, ki naj bi deloval v smeri poglobitve sovjetsko-egipčanskih odnošajev. V ta tio-kovni urad bodo baje sprejeli tudi egipčanska časnikarje. C Estonska izpolnjuje svojo dolžnost Prvi estonski deželni direktor dr. Mae je imel te dni pa radiu govor in je pri tej priliki povdaril resnost položaja na mejah Estonske. Apeliral je na vso sloje prebivalstva, naj izpolnijo svojo nacionalna dolžnost Takoj po objavi splošne mobilizacije na Estonskem, so se estonski delavci v ogromnem števHu Javili za fronto. Dr. Mae je povdaril, da ne srna ni kdo zapustiti svojega delovnega me-»*•. praden ne prejme vojaški vpoklic, ker dele v tovarnah ne sme trpeti. Zenstvo in mladina boste v Estonski nadomestila na tisoče mož, ki hHe ped zastave. Dr. Mae je apeliral tudi na estonske kmete, naj preko 6voje dolžnosti osigi»-rajo Uve&a za fronto in domovino. »Mi Estond — Js dejal dr. Mae — moramo sedaj kakor nekoč v težkih časih — pokazati dostojanstven ®ir. Vsak Estonec mora na svojem mestu izpolniti svoje dolžnost, potem nam bo uspelo skupna * nemško vojsko zmagati«. O Madžarske politične izjave. Pretekli petek ja govoril madžarski vojni ali honvedni minister Czetay v navzočnosti ministrskega predsednika Kallay-a In zunanjega ministra Ghyczyja pred zunanjim odborom madžarske poslanske zbornice e splošnem vojaškem položaju, nato pa je odgovM1-jal na različna stavljena mu vprašanja. Czatay je bavfl med drugim tudi s širjenjem govoric, s prišepetavanjem in z živčno vojno. Minister ja dejal, da je vse to posledica dolge vojne, rae na |ap->n"lc«>n> rod;lo leta 194? v°č kot 2.200 o00 otro* * Aretirani italijanski izdajalci. Oblasti v Italiji so aretirale b'via generala Dalmazza in Sonera ter admirala M^rtinnrcija radi izdajstva, izvršenega v okvim B*dog??'®v<» Vlite trH» bodo postavljeni pre-deljo so na^li na nar>kfn*kih cestah osem žrtev mraza. 28. Er musterte mich von oben bis unten. — Premeril me je od glave do nog. 29. Er wurde fristlos entlassen — Bil je takoj (brez roka) odpuščen. 30. Es gehörte eine große Frechheit dazu. — Za to je treba pač velike predrznosti 31. Wir sind zerstritten» — Skregani smol 32. Sagen Sie ihm in meinem Namen' — Povejte mu v mojem imenu' 33. Ich bin überzeugt, daß Sie zufrieden sein werden! — Prepričan sem. da boßte zadovoljni! 34. Ich habe Seitenstechen! — Bode me! 35. Er strotzt vor Gesundheit. — Samo zdravje ga je' 36. Sie sind überanstrengt! — Preveč ste z delom obremenjeni (preveč 6te se napenjali)! 37. Es ist halb so schlimm1 — To ai tako hudo, kot izgleda! 38. Es packte ihn die Wutl — Jeza ga je zgrabila! 39. Er verlor vor Schreck den Kopf. — Od strahu ni vedel, kai bi počel 40 Werde ich bald gesund? — Ali bom kmalu ozdravel (okreval)? 41 Ein hoffnungsloser Fall! — Obupen (brezupen) primer! 42 Für wie alt halten Sie mich? — Koliko mislite, da sem star? 43 Er ist noch minderjährig — On ie še nedole-ten 44 Sie ist schon großjährig — Ona je že polnoletna 43 Ich bin schon sehr müde — Sem te zelo truden 46, Teh leide aa Schlaflosigkeit — Muči me ae-specootl. Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) Was wir immer wieder hören? 5fl. Stunde. 1. Können Sie mir für ein paar Tage 50 RM leihen? — Ali mi lahko posodite za nekaj dni 50 RM? 2. Ich beglückwünsche Sie zu... — Čestitam vam na . 3. Kommen Sie noch rechtzeitig hin? — Ali boste še pravočasno prišli tja? 4. Ein unangenehmer Zwischenfall! — neprijeten dogodek (pripetljaj)! 5. Wie sollen wir jetzt die Zeit totschlagen? — Kako naj zdaj prebijemo čas? 6. Was ich nicht weiß, macht mich nichl heiß! — Kar ne vem, me ne vznemirja! (Kar te ne pece, ne gasi! i! pregovor). 7. Ab und zu muß man sich ein bißchen ausruhen. — Od časa do časa si moramo malo odpo-čiti! 8. Wie lange geht man zu Fuß bis — Kako dolgo se gre peš do . 9. Es wäre gut. wenn . . — Dobro bi bilo, če . . 10. Ich habe in der Zeitung gelesen. — Cital «em v časopisu. 11. Nun aber Schluß! — Zdaj pa konec! 12. Ich möchte vor Wut aus. der Haut fahren) — Od jeze bi skočil iz kotel 13. Si« sollen diese Dinge aiefet auf die leichte Schulter nehmen! — Ne jemljite teh reči vse prelahko (premalo resno)! 14. Er lobte ihn über den grünen Klee. — Hvalil ga je na vso moč. 15. Ich sehe schwarz! — Crnogledec (pesimist) sem! 16. Hier sind wir m guten Händen! — Tu smo v dobrih rokah! 17. Das ist eine heikle Angelegenheit! — To je kočljiva zadeva1 18 Das vergesse ich Ihnen niel — Tega vam nikoli ne jxizabim! 19. Ich kenne diese Stadt, wie meine Straße. — Poznam to mesto, kakor svojo ulico. 20. Seine Worte gingen uns zu Herzen. — Njegove besede so nam segale v stce 21 Ich habe es ihm ins Gesicht gesagt — Povedal sem mu v zobe 22. Er hat ein Ohrfeigenqesicht. — Ima obraz, da bi ga človek klofnil, 23 Vor allen Leuten . — Pred vsemi ljudmi... 24. Er stand mit offenem Munde da. — Stal ie ta z odprtimi usti 25. Sie hingen mit Interesse an «einen Lippen — Z zanimanjem so «lediü njegovim besedam. 26 Er hat gute Nerven — Ima dobre tivee. 27. Er riß die Augen sni. — Debele je pogledat * Smrtna kazen za zločin zoper nravnost Leta 1899. ▼ Solbad Hall-u rojen neoženjen Hans Wbrndle Je svojo službo izrabljal za zločinsko izkoriščanje njemu zaupanih mladih fantov. Svoje zločine je nadaljeval še pozneje, ko že ni imel več službe, počenjal jih je pa že od leta 1936. Izredno sodišče v Innsbruck-u qa je obsodilo na amrt, * Top je sprožil... V mali otoški vasi Grymes Hill, v državi New. York, so imeli te dni veliko senzacijo. Flakkanonir neke v njujorski luki za- , sidrane ladje je namreč pri odstranjevanju zaščit- : nega ovoja sprožil mehanizem avtomatskega topa, ki je začel.besno streljati Šele tedaj, ko je 56. granata zapustila cev, se je kanonir zavedel si- j tuacije, in je odstavil mehanizem za streljanje. Granate so napravile samo materijalno škodo. * Roosevelta so operirali. Te dni 6e je moral ameriški prezident Roosevelt podvreči operaciji. Prezident je imel na zadnjem delu glave, nad tilnikom, neko oteklino, ki so jo morali odstraniti. * Triletni otrok kot odličnjak v šolskem razredu. Dne 1. avgusta 1811 se je v Tyrnau-u na Madžarskem rodil otrok, ki se je duhovno tako hitro razvijal, da 60 ga že kot dveinpolletnega siprejeli v ljudsko šolo, in 6icer v drugi oddelek prvega razreda. Po enoletnem obisku šole v Tyrnau-u, je med 70 svojimi součenci po vseh predpisih položil izkušnjo z najboljšim uspehom in dobil prvo nagrado kot odličnjak svojega razreda. Dne 17. marca 1815 je bi! med 124 sošolci zopet odličnjak. Tudi v glasbenem pouku je kazal veliko nadarjenost. Komaj dveleten je igral gosli, in ko je polagal izkušnjo, je z dotično violino kot igralec javno nastopal. Taki talenti so nekaj izrednega. * Velikopotezno izboljšanje prometa na Japonskem. Japonci so izdelali načrte za gradnjo predora pod morjem med Simonosekijem in polotokom Koreja. Drug predor pod morjem bo vezal Daireo (Port Artur) s polotokom Šantung. Ta predor bo znatno izboljšal železniško zvezo med To-Irijem in Mandžukuom preko Transazijske železnice. Predor bo dolg okrog sto kilometrov. Njegovo gradnjo pospešujeta geološki profil zemlje pod morjem in tudi tok morja samega. S predpripravami za gradnjo obeh predorov se bavi Južnomandžurska železnica. Z delom bodo baje pričeli že v najkrajšem času * Cez deset milijard lir znaša škoda, ki so jo doslej s svojimi gangsterskimi napadi na cerkve in samostane v Italiji povzročili Anglo-Amerikan-cL Teko poročajo svetu vatikanske oblasti. * Lov za partizani v Franciji. Francoska milica je pri čiščenju Visokih Savojskih Alp blizu mesta Thpnes zajela 18 teroristov. Pri tem je zaplenila materijal, orožje in vozila. Eden iznled teroristov je bil v teku akcije ustreljen, drugi pa ranjen. * Čuvanje gonilnih jermenov je dangs važno. Potrebno je, da se vsak gonilni jermen vsaj enkrat letno v mlačni vodi očisti in nato s kakšno maščobo namaže. Zvit jermen nikdar ne sme ležati plitvo, temveč visoko obrobno, ker 6icer pade in ne teče več popolnoma mirno. Med pogonom naj bo jermen vedno zaprt. Čiščenje, smolenje in oljenje gonilnega jermena med pogonom naj se vrši 6amo na tistem delu, ki odteka, ker bi pri drugačnem postopanju nastala nevarnost za zdravje in življenje. □ Več kot 50.000 Črnogorcev umorjenih. Bel-'grajski list »Novo Vreme« je obelodanil senza-cijonalno poročilo 6vojega dopisnika, ki je v zadnjem času prepotoval črnogorsko-bosansko obmejno področje. V tem poročilu je izračunano, da so boljševiki v Črni gori umorili okrog 50 do 60 tisoč ljudi. Ker šteje vsa Črna gora komaj 400 tisoč prebivalcev, je potemtakem zapadlo okrog 12 do 15 odstotkov prebivalstva bestijalnemu terorju poživinjenih boljševikov. Pri tem so bile posamezne rodbine popolnoma uničene. Dopisnik navaja v svojem poročilu strašne posameznosti o umoru štirih črnogorskih oficirjev. Nekega majorja Mirka Duloviča so boljševiki na živinski način trpinčili. Najprej so mu ordli kožo z glave, nato so mu zbili zobovje, končno pa so mu še zlomili noge in roke, dokler ni podleqel strašnim poškodbam. * Nov časopis za Spodnj ešta jcrce. Ravnokar j* izšla prva številka lista »Steirerland«, Soldatenzeitung des Gaues Steiermark, Ausgabe für Untersteiermark, ki bo izhajal odslej po potrebi v Mar-burg-u. Gre, kakor se že iz podnaslova lista vidi, za posebno spodnještajersko izdajo, že od leta 1940. v Graz-u, za ostali del Reichsgau-a izhajajočega istoimenskega časopisa. Prva številka nosi na prvi strani uvodno besedo Gauleiter-ja dr. Ui-berreither-ja, ki pravi, da bo to glasilo nekakšen most med fronto in domovino, ker bo prinašalo kolikor največ mogoče gradiva iz domovine in te vesti prenašalo med naše Spodnještajer-ce na fronto. Uvodni članek je izpod peresa Bundesführer-ja Franz Steindl-a. Daljši sestavek o vojaškem duhu in hrabrosti Spodnještajercev je spisal Otto Koschitz, nakar sledijo ostala, poročila ta prispevki, med katerimi zavzemajo najbolj častno mesto o odlikovanju sedanjih Führer* jevih vojakov iz Spodnje Štajerske, ki so za svoja hrabra dela sprejeli vidne znake v obliki Eisernes Kreuz I. to II KI. »Steirerland« urejuje Norbert Jegütsch, tiska ga pa Marburger Ver-laas- tmd DTuckerei-Ges. m. b. H v Marburg-u. * Nove odredbe. Dne Z februarja 1944 je izšla 2. številka list# »Verordn - u. Amtsbl. des Chefs der Zivilverw in der Untersteierm.« ter vsebuje sledečih šest razglasov: 1 Okrožnico o objavljanju uradnih razglasov po letalskih napadih Z Razglas o povrnitvi stroškov za letalsko zaščito. 3. Razglas o najvišjih cenah za odvoz lesa v surovem stanju. 4 Določbo o dopustih v privatnem aospodarstvu za dopustno leto 1944 na Spodnjem Štajerskem. 5. Razglas, zadevajoč darovanje spominske knjige učencem, ki izstopajo iz ljudskih in glavnih šol. 6 Razglas o razveliavlieniu nekega uT»-rtaega potrdila. Uničevanje tolp v zahodnem delu Hrvatske. Čiščenje prostora v zahodnem delu Hrvatske beleži lepe uspehe. Pri treh raznih podjetjih so komunisti izgubili 246 mrtvih in še veliko več ranienih. Nedavno so nemške čete silno udarile zoper neko močno utrjeno gnezdišče tolp in vso ni-.-no posadko uničile. Komunisti so izgubili 156 mrtvih, veliko ujetih in znatne zatoge materijala, orožja, municije itd. Pri tem je šlo večinoma za ostanke nekdanjih Badoglijevih izdajalcev bivše italijanske armade, ki so jih izdajalski italijanski poveljniki krarkomalo izročili brlševiškim to'oair Orožje ni za mladoletne. 16-letni vajenec iz Ramplach-a, Kreis Neunkirchen, je prevzel od nekega kmeta flobeitovko v popravilo. Fant je vtaknil v puškino cev naboj, ki mu ga je neki prijatelj ponudil za preizkušanje puške in je pri tem tako nerodno rokoval s puško, da je počil 6trel v nezaželjenem trenutku in zadel v sobi se nahajajočo staro mater, ki se je 6mrtno zadeta, zrušila na tla. 47. Gihnen Sie nichtl — Ne zehajte! 48. teh brauche ein Paar Handschuhe! — Potrebn- em par rokavici 49. Schauen Sie herl — Poglejtel 50. Wozu raten Sie mir? — Kaj mi nasvetujete? 51. Sie haben Ihre Wohnung sehr nett eingerich-• et! — Zelo čedno ste opremili svoje stanovanje! 52. Wieviel Zimmer bewohnen Sie? — Koliko sob imate? 53. Wir wohnen im 3. Stock. — Stanujemo v tretjem nadstropju. 54. Der Preis für diese Wohnung ist zu hoch. — Stanarina (najemnina) za to stanovanje Je previsoka. <5. Die Zimmer sind sehr luftig und hell. — Sobe so zelo zračne in svetle. «6. Diese Türe führt in die Küche. — Ta vrata drže v kuhinjo. 67. Wer führt Umen die Hauswirtschaft? — Kdo Vam gospodinji? 58. Haben Sie Sicherheitsschlösser an dem Türen? — Ali imate na vratih varovalne ključavnice? 59. Dieses Haus hat zwei Eingänge (Ausgänge). — Ta hiša ima dv» vhoda (izhoda). JO. Im Vorraum tat ein Kleiderrechen, ein Schirmständer, ein Spiegel und ein Tischchen. — V predsobi je obešalnik, stojalo za dežnike, zrcalo in mizica. (1. hn Arbeitszimmer steht ein großer Schreibtisch. — V deloval sobi stoji velika miza. •2. Das Bild im Speisezimmer Ist vem einem berühmten Maler. — Slika v jedilnici je delo slovitega slikarja. A Diese hellen Tapeten sind sehr nettl — Te svetle tapeta (spone) so zelo čedne! 64. Die indirekte Beleuchtung macht sich sehr Sfut — Posredna razsvetljava zelo dobro učinkuje 65. Wir haben eine Zentralheizung. — Imamo centralno kurjavo. 06. Was ist das für ein Teppich? Ein echter Perser! — Kakšna preproga je to? Prava perzijska! St. Der Tisch im Speisezimmer kann ausgezogen werden, es ist ein Auszugstisch. — Miza v jedilnici se lahko raztegne, je raztezna miza. 8». Das Badezimmer ist mit Kacheln ausgelegt. — Kopalnica je obložena s pečnicami. 98. Die Böden müssen neu eingelassen werden. — Tla se morajo na novo vdevati (lužiti, stroji«). ?0l hn Wohnzimmer steht eine Nähmaschine. — V sobi stoji šivalni stroj. 71. Haben Sie einen Gasherd in der Küche? — Imate H v kuhinji plinsko peč? 71. Die Beetecke liegen in einer Schublade der Küchenkredenz. — Jedilno orodje leži v miz-nici kuhinjske kredence. yX In der Küche ist auch eine Abwasche. — V kuhinji je tudi-umivalnica za posodo. 74- In der Speise werden die Lebensmittelvorräte aufbewahrt. — V jedilni shrambi so shranjene zaloge üvil. M. MJlr sind seit sechs Jahren Mieter dieser Wohnung. — Ze šest let smo najemniki tega stanovanja. 7». Die Mieten im Zentrum der Stadt sind höher als in den Außenbezirken. — Najemnine v sre-dl*če mesta so višje, nego v zunanjih okrajih. T?. Unsere Wohnung ist halbjährlich kündbar. — Naše stanovanje je odpovedno vsakega pol leta. 78. Dieser Neubau wird Ende des Monats beziehbar. — V tej novi zgradbi se bo smelo stanovati koncem meseca. 79. Ich suche ein möbliertes Zimmer in guter Lage. — Iščem meblirano (s pohištvom opremljeno) sobo v prijetni okolici. 80. Dauermieter sucht Zimmer mit separiertem Eingang! — Trajen najemnik išče sobo s posebnim vhodom! / 81. Für die Bedienung ist ein Zuschlag zu zahlen! — Za postrežbo je treba doplačati! 82. Die Heizung ist im Mietpreise nicht inbegriffen! — Kurjava ni všteta v najemnini! 83. Die Zahlung des Wohnungszinses erfolgt im voraus. — Najemnina se plačuje naprej! 84. Jeder Mieter hat einen Hausschlüssel, einen Keller- und einen DachboderaschHissel. — Vsak najemnik ima vežni ključ, kletni ključ in ključ od podstrešja. 85. Das Haustor wird um 20 Uhr geschlossen. — Vežna vrata 6e zapirajo ob 20. uri. 86. Die Benützung des Fahrstuhles ist nur bis 22 Uhr gestattet. — Uporaba dvigala je dovoljena le do 22. ure. Bö se nemščine * * Mobilizacija žensk v Alžiru. Kakor poroča francoska agencija Ofi iz Alžira, je De Gaul!e-ov vladni odbor izdal preteklo nedeljo dekret, ki zaukazuje mobilizacijo vseh Francozinj od 18 do 45. leta. Dodelili jih bodo deloma vojski, mornarici in letalstvu REICHSSTATTHALTER, njegove dolžnosti in pravice Führer je dne 30. jan-uarja 1935 izdal Reichestatthaltergesetz, to je zakon, ki urejuje delovanje ter dolžnosti in pravice Reichsstatthalter- jev (državnih namestnikov). Reichsstatthalter je po tem zakonu stalen zastopnik državne vlade v svojem uradnem okraju. Podrejen je navodilom državne vlade in poedinim ministrom, v službenem nadzorstvu pa državnemu ministru za notranje zadeve. Naloga Reichsstatthalter-ja je, da nadzoruje v svojem uradnem okolišu izvajanje po Führer-ju postavljenih smernic. V to svrho je opravičen zahtevati, da ga morajo v njegovem okolišu informirati o vsem, kar koli 6matra za potrebno, in sicer vsi državni in deželni uradi in vse javne korporacije, izvzemši stranke NSDAP. On jim daje lahko tudi vzpodbude, jih opozarja na potrebne ukrepe itd., v slučaju nevarnosti, ki bi morebiti lahko postala zamudna, p"a sme izdajati začasne potrebne ukrepe. Reichsstatthalter je torej deželni upravi nadrejen in so mu podložni vsi njeni uradi v njegovem uradnem področju ali Gau-u. • Kakor se je doslej že večkrat zgodilo, lahko Führer poveri Reich6statthalter-ju vodstvo ali upravo deželne vlade. V takih primerih je Reichsstatthalter sploh edini vrh deželne uprave. Reichs-6tatthalter-ja postavlja in odstavlja Fiihrer. Takozvani Reichsgau je prvič postal stvarnost leta 1939., ker je to zadevo uredil zakon o ureditvi Donau- in Alpen-Gau-ov. Pri tem je novost, da je Reichsstatthalter hkrati Gauleiter. Iz devet bivših dežel, ki so jih za ča6a republike Avstrije nazivali Bundesländer ali zvezne dežele, se je z imenovanim zakonom ustanovilo 6edem Reichs-gau-ov, kakor n. pr.: Wien. Ober-Donau. Nieder-Donau, Steiermark itd. V Donau- in Alpen-Gau-ih je Reichsgau držav-noupravno področje in obenem samostojna kor-poracija. Reichsgau-u načeluje Reichsstatthalter, katerega urad se še nekoliko razlikuje od urada Reichsstatthalter-ja v starem delu Reich-a. Reichsstatthalter v Donau- in Alpen-Gau-ih ima v svojem delokrogu združene vse upravne pristojnosti srednjih inštanc oblasti, posebne državne uprave z izjemo državnega pravosodja, financ, železnic in poštne uprave On načeluje tudi tem obiastem. Tudi njemu priključene posebne uprave, oddelki organizacije obrtnega gospodarstva in prometne obrti, nadalje uradi Reichsnähr-stand-a, uradi Reichskulturkammer, to je kulturne zbornice in uradi vseh ostalih javnih korpo-racij v Gau-u 6o mu obvezni dajati željene informacije. Reichsstatthalter jih lahko opozarja na merodajna stališča in na potrebne ukrepe. V mejah zakona in navodil vrhovnih državnih oblasti jim lahko izdaja tudi navodila. Reichsstatthalter v Donau- in Alpen-Gau-ih ima pravico izdajati tudi odredbe, ki pa morajo imeti pristanek dr- PK -Kriegsber. Hirche (Atl — Sch) Festungswerk auf Helgoland. Blick auf den Eingang eines Festungswerke«. žavnega ministra notranjih zadev in na zadevi prizadetih oziroma udeleženih in pristojnih državnih ministrov. Iz povedanega se vidi, da se je — akoravno ni v zakonu o ureditvi Donau- in Alpen-Gau-ov izrecno naglašano — po smislu in tendencah istega vse Gaue v bivši Avstriji' prikrojilo tako, da se ozemlja teh Reichsgau-ov krijejo z ozemljem Gau-a stranke, ki se mu pravi Parieigau. Reichs-statthalter je torej v Donau- in Alpen-Gau-ih hkrati tudi Gauleiter ali voditelj Stranke v svojem Gau-u Zakon o Donau- in Alpen-Gau-ih je torej uresničil Fiihrer-jeva načela v upravi ter zamisel samouprave Gau-a. S tem je podano jamstvo za enotnost stranke in države v srednji upravni stopnji. Priključitev cele vrste posebnih oblasti Reichs-statthalter-ju je upravo poenostavilo in izboljšalo. Zakon predstavlja nekakšen naravni zakon ali razvoj poenostavljenja in izboljšanja celokupne državne uprave in omogoča izglede na morebiten sličen razvoj ureditve notranje uprave tudi v starem delu Reich-a KRIVDA IN SPRAVA Spisal C o 1 i n RoB Ko sem spomladi minulega leta zadnjikrat «tal na Kalimegdanu, sta se pod menoj lesketala v sončnem svitu oba veletoka, ki združujeta svoje vode tukaj ob vznožju stare turške trdnjave. Onstran rek je šinil pogled daleč preko prvega zelenja in cvetočih neskončnih ravnin, in kamor koli se je kdo obrnil, je naletel na svit mladega, veselega nastajanja. Danes, pozimi, sta Donava in Sava, sivi, namesto lesketanja in svetlobe, megla in sopara. Zrak je vlažen od kopnečega snega, ki se spieminja v črno blato, jedva da se dotakne tal. In vendar prestolnica Srbije, ki je morala pretrpeti toliko tragične usode, prikazuje v megleni zimi bolj veselo lice. kot pred devetimi meseci v svetil pomladi. Ljudje so bolje rejeni, — letina je bila dobra Oblečeni so bolje, — poiskali so svoje maloštevilne dobre obleke, ki jih še imajo, žene predvsem svoje krznene plašče. Izložbe prodajaln so pripravljene vsaj bol| ljubeznivo, četudi niso bogatejše. Predvsem pa so obrazi zadovoljnejši m bolj polni upanla. Razmerje med posadko in zasedeno državo »e Je izboljšalo. Imajo medsebojno zaupanje. »Neuba- cher-jeva akcija« je pričela učinkovati. * Najbolj vrgča in najbolj krvava tla v Evropi so na Balkanu. Raztrganost evropskega prostora (e i tukaj najmočnejša in zategadelj tudi nafraočnejša razcepljenost plemen, ki ondi stanujejo. To pomeni prepir, državljansko vojno in krvno osveto, pričenši že s spori in vojnimi pohodi helenskih mestnih držav do naših dni. Hkrati pa se ima tem močnim notranjim napetostim zahvaliti za svoj nastanek vsa kulturna dobrina, ne samo tista, ki jo je izvedla stara Grčija, ampak tudi Bizanc, dil celo balkanski narodi pod qospo«tvom Turkov Balkan je najvzhodnejše nasprotje Pirenejskega polotoka. Kakor ta, je naprej porinjena baetlja Evrope, izpostavljena postojanka, ki tvori hkrati most in prehod do drugega prostora, ki je sam zopet prehodno in raztrgano ozemlje. Tako je razumljiva pozornost usode obeh prostorov. Oba sta bila skozi stoletja torišče prostora tujih »agresorjev«. In v obeh je intrigirala Angllla, ki je znala še vedno in povsod izkoristiti tujo razprtijo za svoie lastne interese. Je pač ena globoka razlika. Prostor Pirenejskega polotoka je, ako ga primerjamo z Balkanskim polptokom razmeroma engten Zaradi tega le bilo mogoče, da sta se tam navzlic tudi tam obstoječi močni mešanici narodov, ki je šla preko njega— če ne upoštevamo Baskov — razvile tam samo dve državi, dva jezika, dočim je blagoslov in zlo Balkana danes še neštevilna množica njegovih narodov in narodnih drobcev, ki jih ni zvaril ali pa vsa i ^družil enoten prostor. In še nekaj drugega je važno. Evropsko bastijo na Jugozapadu je ogrožala samo Afrika preko razpoke Gibraltarske morske ožine, ono na Jugovzhodu pa razen morske ožine, v nasprotju Gibraltarske morske ožine, tudi še širna vzhodna stepa S tem pridemo do tragične zmote, vedno napačne ustanovitve evropskih mej. Meja med Evropo in Azijo ne leži ob Uralu. Obe ti takozvani celini nimata sploh nobene skupne meje. Ce hočemo porazdeliti pokrajinsko maso »vzhodne poloble« v »kontinente«, moramo izvzeti št«-no aziatsko-evropejsko stepo, ki tvori nedeljiv* naravno celoto, kot samostojen veleprostor, kot eurazijski stepni kontinent Sel« č* to storimo, lahko pravilno presojamo prostora« In plemenska prilike Vzhoda. Potem se pa tudi pokaže, da je fikcija ideja panslavizma. Nikoli ni mogoče vzporediti ljudi eurozijatske ravnine z onimi iz balkanskih gora« tudi če bi govorili tisti jezik, kar niti ni slučaj Panslavistična misel je bila propagandna idej* carske države, da je pokrila pohlep stepe po z ar vojevanju, nič drugega kakor najbolj komunistično boljševiškega sistema. Anglija pa ne more niti s senco pravice »volj aviti sosedstvenih zahtev na Balkanu, in Zo-dinjene države še celo ne. Ravno obe ti državi pa sta bili tisti, ki sta še pred Sovjetsko zvezdo zanetile požar na Balkanu. Ni bilo nikoli treba velikega truda, da so mogli spodbosti razne balkanske narode drugega proti drugemu. Handžar je vedno rahlo tičal v nožnici, krogla je kar lahko zletela iz cevi. Boji plemen in krvava osveta so bili od nekdaj tu doma. Ce tq£ej govorimo o krivdi in spravi, so zagrešili prvo v znatnem delu narodi 6ami, ki se tam bojujejo. In spravo ž« tudi doprinašajo * Toda najmanj tako težka krivda zadene Anglt-jo in Ameriko, da, zadnjo najtežja, za katero niti ni mogoča sprava. V temelju miroljubni državljani Zedinjenih držav bodo šele pozneje spoznali, kakšen zločin je zagrešila njihova vlada, ko jei zlorabljajoč dober glas Amerike, podnetila huj-skajočo propagando, ki je nato stala blakansk« narode bržkone več krvi, kot Nemčijo vsa dosedanja vojna. Vstaja in državljanska vojna, ki so ju podnetiH Angleži in Amerikanci, bi morala biti seveda naperjena proti Nemčiji, v resnici so pa trpeli škodo, bol in grozo v prvi vrsti naščuvani in zapeljani balkanski narodi sami. Svet, zlasti pa Anglija in Amerika, nimajo nobenega pojma o tem, kaj se dogaja na Balkanu. Nemške čete so 1« deloma udeležene pri boju. Večinoma stoje tukaj Srbi proti Hrvatom, stoje katoliki proti pravoslavnim, kristjani proti mohamadancem, ravno tako pa tudi Srbi proti Srbom, Hrvati proti Hrvatom, moslemi proti moslemom; £akor so pač, ali an-glofili, ali prijatelj Sovjetov, komunisti ali liberalci. Približno milijon ljudi je že poginilo v tej državljanski vojni in bojih tolp. »Padel« se ne moro reči, komaj »umrl«, kajti deloma so bili po mukah, ki se jih človek niti ne more predstavljati, zaklani, do smrti pomandrani, utopljeni. Kdor kakor v reviji ;pregleda dogodke, vidi qrozo, kakršna tudi na Balkanu nima primer« In to pomeni veliko. Balkanski Slovani nimajo j Slovani eurazijat-ske stepe pač nič skupnega kakor ime, predvsem pa niso nobeni komunisti. Transozean-Europaprefi/Auslandsp Streiter fiir »wahie Freiheit und Kultur«. So sehen sie aus, die amerikanischen Negereol-daten. die im USA-Solde für die »Demokratie« gegen unsere Soldaten kämpfen. TttcK preko 70 let Se — mlad Izmed toliko drugih življenjskih vprašanj, je vojna spravila na dan še posebno tudi vprašanje • starosti. Kaj pa je pravzaprav starost? Ze prt stroku slišimo vsak dan vprašanje: Koliko pa je ie — star? Isto vprašanje se ponavlja pri mladeniču, pozneje tudi pri možu in ženi, in se ■stavi šele pred sključenim, komaj se še pre-gibajočSm, že belolasim starcem. Uporablja pa se •koro pri vsakem uradnem ustmenem poslovanju, ali že natisnjeno v besedi: Alter? Tudi pri živalih in rastlinah srečujemo besedo oziroma vprašanje o starosti. No, in naša zemlja? Koliko učenih; pa tudi smešnih ugibanj oe je že zgrešilo v vprašanju o njeni starosti. In vendar še danes nimamo točnega odgovora na to vprašanje. Celo naše življenje zavisi od pojavov, pod katerimi živimo, pri čemer pa odpade glavni del na človeka samega. In sicer na njegovo voljo in značaj. Ce ne glavno odločilno vlogo, kakor učenjaki trdijo, pa prav gotovo zelo soodločujočo vlogo igra pri tem — namreč pri dolgosti človeškega življenja — dednost ali podedova-n j e. Človek, naslednik zdravih, telesno krepkih, duševno razvitih staršev in njih prednikov, lahko doseže višio starost, kakor pa potomec slabičev. Tudi je že sedaj prav gotovo, da prinaša sedanja vojna k že obstoječimi tudi čisto nove posledicei da, najbrže celo v glavnem odločujoči vpliv. Bodoče življenje bo čisto drugačno, kakor je bilo vse dotlej. Ali eno pa bo ostalo tudi v daljnji bodočnosti pri starem. In to je: Slehernik bo — neglede na število let — toliko star, in 6icer v resnici toliko star, kolikor 6e sam počuti. So bili, in so še danes ljudje, ki so se že v zgodovini mladosti počutili že oslabele starce. Nasprotno pašo bili in še danes med nami živijo tudi taki, ki se sicer po letih že visoki starosti, še vedno počutijo kot mladeničij pa ne samo, da se kot taki počutijo, marveč tudi dejansko kot taki živijo in delaio in s tem 6lužifo drugim za vzgled. ___P. * Teroristični napad bolj še viko v na Helsinki. Finska poročevalska agencija je sporočila 7. t m. sledeče: V soboto so močni oddelki sovražnega letalstva napadli glavno mesto Helsinki. Pri tem so vrgli na razne dele mesta veliko število zaži-galnih in rušilnih bomb. Nastale škode in števila žrtev med civilnim prebivalstvom do polnoči še niso ugotovili« X Bolgarsko gospodarjenje z mlekom. V Bolgariji so doslej imeli razna določila, ki so urejevala pridelovanje in predelovanje mleka, kar se pa po mnenju gospodarskih in kmetijskih krogov ni obneslo. Sedaj pripravljajo novo odredbo, ki ima namen, da to vprašanje radikalno reši, bi sicer na centralni upravi sloneči podlagi. Pospeševalo se bo izdelovanje masla in sira. Glavno mesto Sofijo bc slej kakor prej oskrbovala z mlekom tvrdka »Serdika«, ki tvori nekakšno največjo mlečno centralo v Bolgariji. X Pogozdovanje dalmatinskega Krasa napreduje. Kljub vsem nevšečnostim sedanje dobe, hrvatske pristojne oblasti pridno nadaljujejo s pogozdovanjem dalmatinskega Krasa. Kakor poročajo iz Zagreba, so lansko leto samo v področju Dubrovnika zasadili 50 tisov borov in cipres. Realitäten und Geschäftsverkehr Gebe 1 Joch Feld in Pacht. Elisabeth Mateneli, Jeschenzen 40, Post Kranichsfeld. 172-2 Zu verkaufen Ein Petroleum-Diesel- und Saug-gas-Motor, 4—10 PS und Traktor um 4500 RM zu verkaufen. Sker-blnschek, Unter-Haidin — Pettan 171-3 Oglašuj MCI ICC Pulyer (Gr die Wuchs rccucs und for dle MostwiB der Schweine R E D I N, mit garantierten Erfolg Zentraldrogerle Marburg (Drau) EMIL THOR , Herrengasse 33 Verkaufe Friseureinrichtung um 250 KM alte Bilder und anderes Schmirm aul, Friseur, MaTburg-Drau, Josefstraße 2. 162-3 Zu kaufen besucht Abfällel Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. Textiiabfäl-le, Alteisen Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. MarburgiDrau, Drau gasse 5 4 Offene Stellen Lehrling wird zum sofortigen Eintritt für eine Gemüsewarenhandlung in Rohitsch-Sauerbrunn gesucht. Antr. unt. »Rohitsch« an die Verw. des Blatte«. 146-6 Frau oder Fräulein in mittleren Jahren, mit guten Kochkenntnissen, wird in Provinz von einem guten Haushalt sofort aufgenommen. Angebote erbeten unter »Schöne Existenzstellung« an die Verw. d. Blattes. 155-6 Zur Pflege eines gelähmten Mannes werden gute Leute gesucht. Interessenten melden sich beim Besitzer Franz Slodej, Trockental 29, Plankenstein. 157-6 Pensionist alleinstehend mit Töchterchen sucht verläßliche Frau die mit ländlichen Arbeiten, Melken, Gemüsegarten, Kochen, Waschen usw. vertraut ist, auf kleinen Weingarten unter »Verläßlich 1020« a. d. M. Z. Marburg/Drau. 150-6 Lehrmädchen sofort gesucht. Natek Anton, Gemischtwarenhandlung, Schönstein. 148-6 Schneiderlehrling wird sofort aufgenommen. Gornik Josef, Schneidermeister, Lendorf 64 149-6 Braver Lehrjunge f. Spezereige-schäft wird aufgenommen. Franz Powoden, Marburg-Dr., Schillerstraße 14. 170-6 r Unnötig Licht verbrauchen heißt kriegswichtiger Arbelt Strom entziehen. Deshalb Lieh» sofort ausschalten, wenn es nicht benötigt wird, und enf. behrliche OSRAM-Lampen ausreichend locker schrauben. OSRAM In meiner allseits bekannten ÖLPRESSE habe ich den Betrieb wieder aufgenommen. Ich bitte meine geschätzten Kunden, mich mit ihren Aufträgen auf Austausch, sowie früher zu beehren I 165 ÖLPRESSE — Alois Sortschitsch, P e 11 a u - Unterrann Alleinstehende Fiau sucht Zimmer am Lande. Zuschriften Hauptpost Marburg, Postfach 29 151-8 Torhüter wird von einem Industrieunternehmen in Marburg-Dr. gesucht. Anträge unt. »Torhüter« an die Verw. des Bl. 149-6 Nachtwächter wird von einem Industrieunternehmen in Marburg-Dr. gesucht. Antr. unter »Nachtwächter« an die Verw d. Blattes. 168-6 Zu vermieten Mitbewohnerin wird sofort aufgenommen. Verpflegung im Hause. Adresse: Gang] Josef, Jah-ring 28, bei Marburg/Dr. 163-7 Zu mieten gesucht Von Spielfeld bis Rann ganzes Haus oder nur Wohnung in Bahnnähe gesucht. Fritz Krainz, Müllendorf 201, über Eisenstadt. 143-8 Heirat Untersteirer, Witwer ohne Anhang, 52 J. alt, gute Erscheinung, vermögend, vorläufig wohnhaft in Wien, sucht zw. sofort. Ehe ein Mädel aus der Untersteiermark im Alter von 26—32 J., die befähigt ist, selbständig ein Büf-fett oder kl. Kaffeehaus zu führen. In Frage kommen Kellnerinnen, Kassierinnen oder gute Köchinnen. —Lichtbild wird erwünscht und diskret retourniert. Gefl. Anträge unter »Lindenbaum 21« an die Verw. der »M. Z.«, Marburg-Dr. 164-12 Wirtschafterin mittl. Alters wird sofort aufgenommen. — Alois Bukownik, Hohenstein 68. 173-6 Älterer Herr, gewesener Kaufmann und Landwirt, 6ucht Frau mit Besitz am Land, wenn mögl. nicht unter 60 J. Anträge unter »Ehe 23« an die Verw. d. jM. Z.« 153-12 Welches gutherzige Fräulein od. Witwe von 30—37 Jahren hätte den Wunsch, ebensolchen netten Herrn zu ehelichen? Zuechr. mit Lichtbild unter »Gutherzig« an die Verw. des Blattes. 167-12 Funde - Verluste w Am 21. Januar 1944 wurde am Adolf-Hitler-Platz bei der Autobushaltestelle ein Paket Barchent gefunden. Anzufr.: Marburg-Dr, Schillerstraße 22, Parterre, links. 156-13 Verschiedenes Prothesen )eder Art — Lede't — Leichtmetall — Holz-orthopadi-sche Apparate. Leibbinden, Guin-mistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. 14 Bandagen allei Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagist Marburg/Drau. Herrengasse S 237 14 Tausche Kinderwagen geg. Damenrad. Frauheim 3. 152-14 In tiefer Trauer geben wir die Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Neffe ALOIS MAIERITSCH Panzergrenadier Im Alter von 19 Jahren, am 15. Dezember 1943 im Südab-•chnitt der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Lieber Alois ruhe sanft in fremder Erde, wir werden dich nie vergessen. Du lebst in unseren Herzen weiter. Hainbuchen, Rudersdorf, am 7. Februar 1944. In stolzer Trauer: Alois und Maria Maieritsch, Eltern; Maria, Rosalie, Schwe-sterni Franz und Johann Maieritsch, Onkeln, und alle übrigen Verwandten und Bekannten. ' 158 Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser geliebter und braver Sohn JOHANN ROJ Grenadier im blühenden Alter von 22 Jahren in einem Lazarett seiner am 4. Januar erlittenen Verwundung erlegen ist und am 11. Januar 1944 auf einem Heldenfriedhof im Süden zur ewigen Ruhe bestattet wurde. Du wirst in unseren Herzen weiterleben und nie vergessen seinl 174 Lieber Han6, ruhe sanft I In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Johann, Rttrn. d. Gend. d. R. in Zellnitz/Drau und Elisabeth Roj, Eitern; Friedrich, z Zt. bei der Wehrmacht; Leo, Josef und Anton, Brüder( Helene, Else, Rosalie, Anna, Malhilde und Mitzl, Schwestern; Josef Meizenowitsch, Schwager, und alle übrigen Verwandten. Georgenberg, Zellnitz, Garns, Marburg/Dr., Leutschach, den 9. Januar 1944 W ■ 4mi!iche Bekanntmachungen Bekanntmachung Alle Betriebst ührei, die in der Zeit bi« 1. August 1944 männliche oder weibliche Lehrlinge oder Anlernlinge einzustellen beabsichtigen, haben nach f 10 der 2 Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untereteiermark vom 12. Februar 1942 (Verordn.- u. Amtsbl. 66, S. 474) die Lehrstellen bei dem für ihren Betrieb zuständigen Arbeitsamt bis spätestens 1. März 1944 anzumelden. 92 Gleichzeitig weise ich daraufhin, daß nach der genannten Verordnung die Einstellung von Lehrlingen oder Anlernlingen, auch auf Probe, ohne vorherige Zustimmung das Arbeitsamtes unzulässig und strafbar ist. Graz, den 5. Januar 1944. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untarsteiermark Der Beauftragte fdr Arbeitsfragen: DR. PFEIFE»: Der Chef der Zivilverwaltung tat der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft Bekanntmachung Ausgabe von Trlnkbranntweta Soweit die vorhandenen Trinkbranntweinmengen ausreichen, ist beabsichtigt, an die über 18 Jahre alten Versorgungsberechtigten (Inhaber der rosa Nährmittelkarte) in der 61. Zuteilungsperiode (3. bis 30. April 1944) Trinkbranntwein auszugeben. Zur Feststellung des Bedarfes haben die Inhaber der rosa Nährmittelkarten den Abschnitt N 36 der Nährmittelkarte 59 bei ihren Kleinverteilern bis längstens 20. Februar 1944 abzugeben. Die Kleinverteiler haben diese Abschnitte bis längstens 27. Februar bei ihrem zuständigen Ernährungsamt, Abt. B, einzureichen. 154 Graz, den 5. Februar 1944. Im Auftrage: gez. Lnngershausen. Bekanntmachung des Stillhaltekommissars fflr Vereine, Organisationen and Verbände In der Untersteiermark. Der Sterbeverein in Kartschowin Nr. 3, (Treuhandverwal-ter Josef Blaschitz), früher Pogrebno druätvo v Krievini, wurde aufgelöst und wird das Vermögen unter die Mitglieder verteilt. Alle Mitglieder dieses Vereines werden aufgefordert, ihren Vermögensanteil bei der Dienststelle des Stillhaltekommissars in Marburg/Drau, Kärntnerstraße 5/1, in der Zeit von 9—11 Uhr vormittags bis längstens Ende Februar 1944 zu beheben. Der Stillhaltekommissar (gez. Hruby) Gauschatzmeister Gemüsesamen in Tüten und offen, Klee-, Gras-, Futterrüben und diverse landwirtschaftliche Sämereien, sowie auch Spritzmittel und Schädlingsbekämpfungsmittel für Obst- und Weinbau bei Schwel), Arieuish, Schosferitsch & Co. Grosshandel. Peftan, Adolf Hitler Platz 130 ITAiitNISCnCS SPStACHlMSTUinr ,Dante Alifgtalerr Graz Beethovenatiasss H Anffinger - Mittel - Oberst-Kultur-LITERATURKURSE REICHS-LEIHBIBLIOTHEK L INSTITUTSMITGLIEDER __127 ALBI1T riTIIN, cand. DipL-Ja«. aar. com. ANGELA PETRIN geh. STOB»» grüßen als Vana&hltal Cilll Februar mm Kaufe 20 m* Eschenholz (Bloch). Fritz Krainz, Müllendorf 201. üb. Eisenstadt. 142-4 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A S C IT E I leder öetrtebs- Sfihrer soll das Vepordntings-und Amtsblatt des Chefs det Zollverwaltung in de» Unterstriermark lesen Bezugs- preis monatlich RM 1.25. Be- stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung®- und Amtsblattes. Marburg/Dran Badgasse 6 zu richten. I ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! * Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielt« wir die traurige Nachricht, dal unser herzensgeliebter Sohn, Bruder und Onkel ANTON SCHULÄR- Grenadier und Inhaber des E. X. IL Klasse im blühenden Alter von 22 Jahren »ein Leben, am 8. Dezember 1943 an der Ostfront geopfert hat. Ruhe lieber Toni, fern von deiner geliebten Heimat, fern von uns in fremder Erde! Wir werden dich nie vergessen. Du wirst in unseren Herzen weiterleben. Deine breiten Felder und stillen Wälder beweinen dich ia tiefster Trauer. 166 Schlesien, Pirschenberg b. Rann, Laak b. Steinbrück, im Februar 1944. In tiefster Trauer denken an sein fernes Grab: Franz und Maria Schular, Elterni Maria verh. Potschek, Agnes, Antonia, Schwestern) Johann und Franz, Brüderi Johann Potschek, Schwageri Johann und Daniela, Neffa und Nichte, sowie alle Verwandten. Danksagung Allen, die die Verabschiedung von unseren gefallenen GOTTFRIED WOCH durch Teilnahme am letzten Wege oder durch Blumen- und Kranzspenden verschönten, sei auf diesem Wege unser innigster Dank zum Ausdruck gebracht. Insbesondere schönen Dank der Gend. Res. Komp. (mot.J in Cilli für die tröstenden Worte und schöne Durchführung der Beerdigung. CilH, am 4. Februar 1944. Die tieftrauernde Mamille Woch. Unser guter Sohn, Bruder und Onkel, Herr JOSEF SELITSCH hat uns am 5. Februar 1944 im Alter von 28 Jahren unerwartet für immer verlassen. Wir geleiteten den teuren Totea am Montag, den 7 Februar 1944 zur letzten Ruhestätte. RAmerbad, Margarethen, den 7. Februar 1944. SeUtsch Anton und Agnes, Elterni Maria, Antonia, Agnes. Schwestern« Anton, Franz, Karl, Bartholomäus, Brüder und alle übrigen Verwandten. 161 DANKSAGUNG im tiefsten Leide danken wir allen, die unseren lieben Sohn, Bruder usw. das letzte Geleite gaben, insbesondere dem Herrn Pfarrer Supan und dem Vertreter der D. R. B als auch allen zahlreichen erschienenen Kameraden des Verblichenen und den Kranz- und Blumenspendern. Anton und Agnes Selitsch, Eltern im Namen aller Verwandten. Zatemnitev od 13. do 19. feßruarja 1944 od 18.30 do 5. ure