f- St. 6. V Gorici, 4. februarja 1887. „SoCa" izbaja vsnk petek in velja pa roatj prejomaiia "!« v Goriri na »toi» poSH.ians: Vse leto.....t. ».to Pol Jeta.......-».20 CeUrt leta......l.io Pri oznaailih in t;»l<.> tudi jh-i „•»<». $unicahu se piaciiji" v.a unv.itlco trlstoj.- tu» vrsfo: 8 Ur. Ce st tiskit t in at «;;»i »»;. Posamezne stevilke ie dobivajo po 8 kr. v tobakariiicali v fosposkl olid lihV.u ,.«r«'h kron", *na starem trgo m v nmiiki ulici ler * Trsta, via Ca* aerma, 3. Do: i-i i>flj -o Itlagovoljno poSiljajo HM'ilt.jsivu ...Ntfc" vOnrici Via "Morcato jrropraWiSlva ^BiS©^ 12, h, 1WT Via dollii Croce it, 4* II, Hokopigj so no vraLajo; dopiii nnj bc tilayovoljim fritiifiiijojo. — Dolalctmi in iliMigiw neproinofcnim i« narofnivin sniza, ulfouo of last* pri opravniitvo, Yolitve cestnih odborov na GoriSkem. Koncem leta 1886 je vsem cestnim odborora na Goriskem pctekla postavaa doba, za ktero 10 bill izvoijeoi. Zato je dczelni odbor razpisal novo volitve, ktere so imajo vrfiiti za GoriSko okolico dad 17, t. m. r dezelni dvoraui v Gorici pod voilatvorn gosp del odboroika J. Gan8or-ja;-za Ajdovaki okraj 16. t. to. t PotoiSab pri Uebku pod vodstvom Ajdovskega zupaua g. Danijela Godioe; — am Kanalski okraj 16. t. id. t Kanalu ;od vodstvom tamkaj&njega zupana go?p. Fr. Malnid-a; — za Tolminaki okraj v Toiraiiiu dns 15. t. w. pod vodstvom goto. del. odboruika J. Gasserja; — ** Boliki okraj 16. t, m, v Boloi pod vodttvom dii. poslaoca in zupaua g. Ifatije .Jonko-ta; ~ /a Cerkljauaki okraj v Cerkiiem 17, t. id. pod vodstvom tamkajsnjeg.1 ftipana g. Petra Podobnik«a; — za Komcnaki okraj 15. t. m. v Kouiou pod tod* stvom tamkejsnji'ga zupana g. J. Kovadida; — m ftezaniki okraj 16. t, ra. v Sezaui pod vodstvom g. dei. poslanco in zupam H. Mahmdioa; —. m Koi-minski okraj 15, r. in. v Kormiuu pod vodstvom dei poslanca in iipan* g. burona h »catolli-ja; — na 0ra-dilki okrnj 14. t. in, v 0radiiii, za Oivinjannki okraj 17, iu za Ti^iSki okraj 10. U m. pod toditvotn zupanov dotidnih gUvuih ktojev. Yaak cestui odbor itcjo arafio tiitoga, ktei! placSuje r dotidaoia •kiadovnein okraji najvec izravmh davkov, lodem udov, kioro izbetd iupanitva, to je vit stipaat ia podiupani »kladjvuih obciu po abio-lutm all nadpoioriaut vefiiui gbsov za 6 1 e t. Pri teh volitvah ae glatuje z lis ki all pa uut-meno, kakor zahtevajo posamezoi volilci. Ako so ne doseie pri prfeoi glasorauji veciua, gtasuje ae §e enkrat in ako jo tudi drugo glaaovauje brez uspoiu, eleditijej itua ozja volitev. Ce so po koDcant volitvi Vdi izvoljcuci tiavzuci, ima se novi odbor koj ustaooviti, to je izbrati si ima nacelnika. Te volitve so veliko vazame, aego bi si kedo tnhlil — k;»jti ceatni odbort so v nekom oziru avto-uomuiSi od vseli drugih avtonomoih organov, ktere nam je podariia aatava, kor lahko nalagajo doklade, ne da b: potrebovali — nad neko mero — filjo po-trdbe, Deieltu zt>or lahko ntloll do Wi}. obdine do 15% doklalo k izravnini davkom; $@ prvi preseze to meror mora dobiti dotidnema sklepu oesarsko po-trdbo, obLiae si morajo priskrbiti za doklade ntd 15 odstotkov dovoljenjo dez. oJbora, za doklade nad 50 Odstotkor pa najvisjo potrdbo. Cestui odbori pa lahko nakladajo po svojem spoinanji in seveda po dokazani potrebi po 15, 20, 30, 50 in veL oditotne doklade k izravnitn drzavwin davkom in ne potrebujejo v ta nameti visjega do-voljenja. Deielnemu odboru gre aamo razsojati, kedar se obdacenci p:itozujejf» zoper to, da se je kterej obSini konkurencno placilo povikSalo; — fie pa cestui odbor nalozt win obcinam svojega ok raj a cnako-tnerne doklade in naj s) §e tako velike, ni po obsto-jedih deielnih poscavah ni piitozbe ai razsodbe. Iz trga vidimo, da segujo cestui odbjii lahko globoko v moauje davkoplaleTaicem. Ha drugi straoi pa vomo tudi, da dobivtjo cestai odbori, kteri skrbe za razSirjenje cestne mreie in za zboljlanje cast v • svojih ok**ajih. znamenite driavne in deielne podpore in da obsega njih gospodarstvo do 20 in Ted tisoc goldinarjev na leto. Z ozirom na tolik den irui promet ' in na prevazua opravila, kteia so izrocena ceatoim ; odborom, trebi je pafi, da se nasi zupani in podia- 1 pani prav dobio pripravijo za napovedaao novo to- ; litve; pa se reaao dogovore zan»di moz, kterim ho- : cejo v imenu svojih obcin skazati svoje zaupanje, da be pri tem uzirajo tudi na to, da bado vse atrani vsacega okraja primeruo zaatopane v doticaem od* • bora j in na dan'volitve naj Tolijo po avoji najbolj-m vesti in po svojem preprieanji postene, zvedene, i po dosedanjem delovanji presknlene, za javni blagor Tnete mfiie. — Tolitev Tsacega javnega zastopa je , vaioa in ceatni odbori so v nnlem ustavnem organ!-amu tudi mej znamenitimi oskrbniki obSaih interesov. jRaji motWQ ^runat^ da so »• t dobi, od kar obstojo ccatai odbori, kotnunikaoijd v dozVli zdutuo zboljiale, da so poaebno nekteii okraji v torn oziru prav mnogo itorili, morarao Tender obiilovaje omo-niti, da f nodaojih cestnih odborih ni povHoil in vse tako, kakor bi moralo biti, Zakaj m, to povomo morda tudi io 0 svojem Lasu, /n dams sklenemo s pozivom: Voliloi, puzor! Dopisi. Gorica 1. febr, — % voseljem sprejeli smo va» bilo golkansko 6itatniao tor uupotili se ;i(). untekleprti inoa<>ca v prijazni Bolkan, da bi ie udeloiili vi^clico, Xdaj tefio u^o drugo leto, odkar nam rodoljubl uol-kanski niso osnovali boaode; tout bolj bili hiud torcj /adovoljui, ko imo aprovidoli, da it fttalnii'a zupot, giblju. V lopo okincani dvorani nabialo Re jo mnogo obdlnstva, mod posluSuloi tudi mnogo gospode gorilkt, 1'oljh, pod vodslvoni prednednikA in psvovodjti goan, .Jtig-a, so jo dobro obneslo; poiebuo so se prikttpilo „Suujoa, liiiini zivu!i-klu:i pottvalili so vrio pevou, Gospoditoa Gabrijola Doljukuva, v Goiioi uie dobro znatia issvrstua deklamovalka, jo prav milo, obdittljlvo in mojitersko doklamovala „Blovensko jiiiiukinja'*, Marsikoga so bosedo gunilo do salz, kajti priilo so iz sroa iu sogaie globoko v sroe, Deklamovaleo „Jol'to-jevo prisege", gospod l'ozdi6, jo svojo nnlogo prav pobvuluo ruiit. N,.«topil je ptvikrat in pokuzal, da dobimo v njom s 6asom issurjeno in izborno n»oi5. Kretaoje, glas in v»e se jo lepo ujemalo. Igra „FiK,-zofu so aolkauski diletantje sljajno prodstavljali. Vo» sobno stti nam ugajali gospodidtii 0, D.tljakova in Murubicova, katera zadnja ima prijeton glas, zivahno kretanjo in nokak talent za igrokazo. Tteba je Ie buditi in vaditi tako naiavno raoc. Fiav dobro igrala sta tudi gospoda MaruSie' (Muha), ki je starega vese-ljaka hvalevredno posneraal, do tudi mu jo bilo to teiko, ker je predstavljavoo §e te v mladeniiki dobi, in g. Fozdid (modrijan). Geatitati moramo solkanski eitulmci, da ima sedaj tako isvritne modi. Treba je, da bi odbor pasil na daijuo delovanje in da bi nas lopet v postuem data razve^elil z lepo in dobro ure-jeno besedo. Ve soli mo se naprfdka 1 Po bosedi bila je plesna zabava, ki je trajala do jutra in se je vr-iila v najlepiem redu, deprav je bilo nad 50 parov. Keplesaloe pa so pevci v stranski sobi razvoBeljevali c krasitim petjem. Z idovoljni vrnili smo so domov ter si pred odhodom drug drugemu zeleli: „Na bvi-denje v pryazni solkanskt ditalnici". I2 Tolmina, 2. febr. — Zo davno nisi, draga nSodatt, 0 noSem trgu nid pisala,* pa pomiali, da tu vse spt in da de pripeti le redko kaj tac< ga, kar bi bilo vredno. da bi se v tvojih predaliu svetu objaviio. Hi davno od tega, kar se je volilo v Toltninu stare-Sinstvo »n je bil prejsnji gupati g. Josip Devetak zopet enoglasno za zupana potrjen. Tudi jo bil gos. Adolf Schaffenhauer voditelj tukaJ3nj»g,t c. k. gla-Tarstva imenovan c. k. okrajnlm ghvarjem na Pri-morskem se sedeiem v Tolmiuu, h kateremu ime-novanju smo mu destitali. Oba ta dogodka obhajal je nai trg po svoji hvalevrodni na\adi. Kor pa mislim, da ta dogodka druga roka opiae, prestopim k poro-dilu, katero bode marsikakega ditatelja in ditateljioo gotovo zanimalo. Uatanovila so je namred v Tolminu s tekodim letom 1887 poddeuinica patriotidnoga drustva gosp a (rudedega kriia) za polkidui okraj Tolmin, katero si je stavilo po praTilih slcded:> ualogo: a. nabirati da-rova pri prebivalcih tega okraja, ter rabiti jih na najbolj koristen nadin po uamenu druStva; b. priza-devati si, da bi stevilo udov kolikor mogode rastlo j 0. podpirati oneuiogle doaluzeuce (itivalide), vdove in sirote v vojski padlih, kakor tuii uboge druziae v sludaji moailizacijo v djansko sluzbo poklicanih re-soivnikov in dezeloih brambovcev ter oskrbovati bf^jnjjke. AM ni to, dragi braleo la brslka, tei^avaa na-loga, katero si to goipe stavijo its egolj ljuborni do svojega blilojega? Ali ni to podotjo vredno, da ga na vie itrani iivalimo in podpimmo, posebno /-daj, ko nam temne meglo na poiitidnem nobu gtoadf Marsikomu obriid to druitvo grouko solzo ie hvoJo pomodjo in marilkateri siroti nadomoati viaj doloma rednika. Hvalevredno je torej po^otje blagt goipo Line Sohaffenhauerjevo, katera je a volikim trudorn In noirtovslnostjo od trga do trga, od vast do vail na* birata ude m to drultvo; lo njonl prirojoni Joj lju* It- /iiiivoHtl je pripiiati, da je prlitopilo v tiko krat-kem dam nad 8<) udov, kar je gotovo veliko za tol-miniki okraj; in nadejamo se, da blaga goipa na bode mirovnla, ampak da bode ikrbela, da ie to drultvo io boljo okrepi, Kouiiij so je drultvo uitanovilo in nubralo ia-dostno itevito udov, iklieala je goKpa oniovatoljloa obini ibor v dan 211. januarja ob 8, uri popoluane. Ob dolodeni mi iibrait so in gospe v loliken po-ilopji. K toiuu aborovanju priila ita tudi goipoda 0, k. okritjui glavrtr in 0. ki, okrajni komisar, Po krat-kom, pa jodrnatem nago7oru goipe osnovateljlee pre* stopii jo nbor k volitvi odboia, ohitojedega so 7 udov m tii leta, Voljene so bile: goipa Um Sohnf* foohauer, soproga c, kr, okrajnega glavarja; goipa I'avla Kodrid, soproga 0. kr. okrajnega aodnlkaf gospa Amatija Biatina, soproga 0, kr. goidnega ko* misarja; gospa Alojzija Ivandio, noproga 0. k. notarja in dizeluoga postanua; gospa Juiija liden, loproga c. k. fioandnega ioipektorja; gospa Boeina Milotio, soproga 0. k. davkarja; gospa Terezina Grabrijeldid, soproga c. kr. sodn. pristava. lzvoljeni odbor 7 gospa zbral so jo v sredo dne 26. tega meseca ter je volil iz nvojo srede enoglasno piedsednico gospo Lino Sohaffenhauer, pod-predsednico gospo Pavio Kodrid, tajnico gospo Ama-lijo Bratiuo in denarnidarko gospo Eizino Milotid, Da je to diuStvo v dobrih rokah, pridajo imoua gospa, katero to drultvo v odboru zastopajo. Dcuitvo priredi prihodnjo nedeljo dne 6. februarja tombolo t ditalnidoih prostorih, da so pomnoii druitveni zalog s distim dohodkom. Dobitke za to tombolo podaril je odbor. ? teh kratkih potezah jc popisan namen tega drustva, katero prav Iolikhn sreem priporodamo z namenom, da bi mu pristopilo obilno drustvonio. Letaina znaSa 1 gl. h dna sroa iolimo fcemu blft-geinu podjetja najboljii vspeh! Iz Gorenje TrcbuSe, dne 21. jan. — Odkar eem dokazal, da treba pisati Yoldane a ne Yolde (v detner mi je tudi slavno uredniitvo pritrdilo z ozirom na zgodoTino in jezikoslovje, pa ne z ozirom na ono nerodno Bkolo caaa"), in sva se etepla z flzelenim pi* haluikom", ki nosi po lastnih besedah sedaj „dva ro-gaK, ?— nisem ved Bmotil* (sodba kompetentnega ali pristojnega mola) „Sodos! Od „belea Sode sem sedaj oddaljen seat ur, a ne od tiskane, ki tede po vsem Primorji in Se drugod. Tender pri vodi sem tudi tu, pri TrebuSi, ki se izliva v Idrijco in L njo v Sodo. Hvala Bogu, tu mi nkolo dasa* ne bo branilo jezi-koslovnih popravkov, ker jih ne treba, Trebuia je bila, je in bo Trebuia. Sicer sa je pisalo nekedaj Tribusa, a to je bilo pisano le po krajevnem izgovoru dolzega e. Mi negovorimo 9trebiti8, ampak fltriebt.w Trebuia je voda, ki trebi. Dobro je uze potrebila naao dolino (s pomodjo sekire. Ur.) Odnesla je rodo-vitno prst, a pustila je strme brege, gole gride in gore, katerim tudi pravijo BGovci* to je: wGolec-Golei. Pustila je neizmeroo veliko kamenja. Sedaj ni le voda Trebuia, tudi kraj je Trebuia, ki marsidesa ^potrebuje". Kjer se voda izliva v Idrijco, je tudi kraj Trebuia (v resnici), a Dolenja Trebuia; mi, blize izviru vode, smo v Goreojt Trebusi. Zanimalo Vas bode, ako povem, da se nahaja t naSi duhovniji blizu vodo hiia z imenom tpri Potrebdu*. Hot dokaa za rwniduost moje i5payave uaen*. Fetrebcev pa jc so vec, ce tadi pri bi&aii drngace pravijo. Ne manjka jib tadi zaaaj TrefcaJe, Bo gh pa Se vedno vec. Kako bi lie? Zcaani vsehobcra zsajo eno in »to ialostao peaem o ogconuuh primanj-kljfjib v ob*iaskifc blagajoicah, provzrooeaih vefiidel po .dobrovoljcih*, ki v tajini avojo mo* ia ¦wavfe avoje lahko all Ulko xgubb; a wbogi obSai aafrte avoje uboge is bolae koati, ali p* se ˇ tajlai (*e$-krat tudi doma) le »aa zap©* oienijo in invito ob-tinarjev pomeoie' z otroci, katerih domaea, eeeiea no pozae, dokler ae pridejo trkat na prazno kato. Dobrovoljec J. J. gre po aveto, oieat m a abo-iico 1* drnge obcme in umrje. Deaet let. po sarti ajegovi dobi vdove otreka, izroci ga uaatfgeni Urn ter odpotaje p sveta kraha tskat in 0%$$* d« ae hitro tree, A ne Trae at tee, ker je «M» ˇ Jr-1 bolaiiaici. fcupenatvo, r eager obeegu ttvl sapuieeei otrok, mn priakrbi m4|1 na nweee etaoo, stane* vaaje in obleko. Za otera m*mev, ko bve emrl materia* ia aj^ao prietojaoat, uljndno povabi naie ia-panstve, aaj pkoa 38 gW. if. aaj ptefaame otreka v pretkrbovaBJe. O Trebuia! Pa kai to, ako bi ae Wlo drugib plattm* eelogov ia taenia boioiiaio in u* rade^l Ali ie ubrani obotea otreka, katerega rodite-Ijcv nobea obcinar niti at peaaal Pe donaovni po-atavi od lata 1883 ae mend* ae bo mogia ubraniti I Zona je dobila po ,dobrovoljci# ta domovno pravico, nesakooaki am pa po matsri. Po dve, tri sto tadi po tmti forintov na '«to placujejo nepiemoine ob&iae, katere bi jib ae place-tale, ako at inwle pravioo aakcwc aaa aapo" eabra- j ajevati. — Kaj pravite o peatavaou naerta, ki ao ga ptedloiili U, t. », kWervativei posbeci v itajer-i akem deielaem aberu P Zahtevajo, naj ae avede aa Stajarot, aaj bode le doma, ali v drugiU doielaa, doliuoat pritkrbtti ai oMiosko dotoljeojo, ako ae ho- | eejo oioniti. Obeiaa pa more tako doTOljeujo odre^i, ! ako prorileo aima premofeaja, ki bi xadoetoYalo aa ¦amo.strtlno prehranjenjo droiine. Zentn ae aoper ob-Sinaki tklep lebko pritoii na bliiojo politiono oblaat-nijo, a toper njeao raaaodbo moreta to oWina in stoma uloiit: pritoibo aa aajfiljo aodnijo. Fa kaj bo pomagala taka potU?aP Svet noLe ispolaovati aiti •Taog«l>kih sapovedij, kaj pa ie le OTaagoljiike •?ete (glej t katekixraa konec petega lZ ViptVlkt Mfo$, l, febr. - Kratna, pre kraina je nai» alovenika deiela; Bog jo je obdtroTal i redkimi lepotami, a kakerinimi teiko ee ponaia drug net, drag narod; a ialibog naznana je in pre-malo apoltottna. In Sloveneer kako malo oat je t primed z drnaimi narodi I Malo naa je, in ie tern pteti nMprotnik z vseh ttraoij; vie dclgo, predolgo oWutimo trdo, rieraniljeno roko, a katero udriha po naa, kadar le more, Sloveoeem neprijaxni tek.. Iipre-menil bi nas rad ˇ prah, da bi ne bilo ni duba ni alnba toc o natl Naio zgodovino xagrinja temna, 6rna nod, ker trpeh in Tsdihovali ao pradedje nasi pod jarmom tnjega goapodatva; a tender eUli so trd-not kakor akala nepremakljivo. dokler jim niao ratali jaaoojii dnoyi. A aolnca omike in dejaoake rarnoprav-noati z drngimi narodi So ni tatalo, ie tedno je aa Tiaokimt gorami} zarja komaj nam, bratjo, wtaja. Da pa nam solnce prej poaije, troba nam je vztrajnega deloranja in podpirati moramo druibe, katere ao vatanotdi rodoljnbi t ta namen. Jedna teh dru2eb jo draiba at. bratot CSrila i Metoda, aa katero ialibog premalo akrbimo! Kak namen ima ta draiba, je gotoro tsakema Slovenca zoano dotolj. Telak je njen namen, to raz-tidi taak ; a % vaeatransko podporo doaeie ga gotovo, de ne t enem letn, pa t daljiem daau. Njen obatoj odtiaen je od naa. Mogoce, da ai bo kdo mUdil, kaj | bomo mi Slotenci? premalo naa je, pfemalo! Tedaj J S? J?" dMae ^Ml"*! k**0 majhdu narod ao bill nekdaj a pozneje treael ae je tea tedanji aret pred njimi I \ Kako naj podpframo druzbo at. Cirila in Metoda P Mnogokrat Sitamo in sUiimo, tu pa tapriredijo veaelico — v kak namen? Tega ni! In prar tn, bratje, pouuja ae nam priloiuost, apominjati ao te druibe ter podpirati jo a temi dohodki. Sicer bi te-aelica niti ne imela narodncga znaSaja in bi ne bi!a narodno podjolje, ako bi vaakdo le gledal in akrbel kako bi si napoloil iep! Kaj druzega naj ae naredi a tern denariem ? Kaj ae morda je in pije, dokler ao ima kaj? Zalibog, da ae pogoato nahaja to ialcatno prepngarije! Reanica je, da ae veikrat tadi dela po tern naeein! Bratje, tako ne pridemo dalje! Zdrniiti moramo avoje mpci ter adTrairiiku y bran poatariii ae j podpirajino tedaj draibo,ki nam atraii ob mejah j sovrcsfoib, in videii bomo t pozuem eaan obilen aad I — hrabre brariitelje pratiee naroda alotenakega! I u • V X,paV.h,24 ^ - »M*mka! *»«ea ate pa kai Teaek*, rektd je nekdo danea teden mateti naie-ga driavnega poalanca dr. Androja Ferjanai6a. ,Kaj bi ne bila% odvrnila je, sko ridim, kake ne le Ti-pavci, temufi tudi drngi ljudje mojega aina cialajo." ~ Danes teden je tako govorila ae veaela in adrara% daaea^a smo BprejeU 71 jet ataxo mkniko k iadoje- I mn poeltktt. Lahko pa. je tadi bila te&ila kmecka I mamica, ker nam ie dala nam, ki bode gotovo ponoa I Slotenoera; le akoda, da njenoteaelje jetrajalo tako kratek eaa j Kijabo aeznoani barji xbralo ae je bilo t^eraj I teden t grajaiiaakem cTetli^njaku t Vipati na I 200 I ljudij, ki m jaaao aledili kraaafai beaedam naaega I poalanca. Tako jedmatim in lepiaft adraTiaaam, kaker-| ane ao aa omenjenl dan is njegovih oat Tratile. Vi-I pavci pae niamo bifi rajenl Manikdo Se dandaeea I iainje, ker ae ni mogei odeleatti Tiled hade bnrje | ahoda ia reaelega velar a. I Kako moLno ja barja lataajala, raaridi ae ia I tega, di je moral* pofevica hrabrih Tetoraaakih god-I ce? ia Prraoine, ki aa onteajpae alatooat a godbo ia I ubranim patjem poTeUeevali, redao tm d.aatl, da jim I ga ai barja arrada. Dta govaoda it* eta pa aaei is I YipaTa ˇ ijaa^iamo po tovariia, 4a hi ga pripeljala I ˇ Teaelo droJtto volUeer; toda barja jima jo zrraila I von aie maaje ko iertkrai Had* je bila ia vaak je I mUttl, da ja aaaKgade, da bi prtala lira data ˇ Vi-1 pato, toda tkljub tema bila je ndaleiHev abilaa, kar j je toliko bolj pomealjivo. INcnaagali to deali mraz I in barjoj; aa to ae bili pa xadoatoo odikodotaoi, kar I taaeUti ao ae v draabi aaaega poalanca do 7. are I lajatra. Yipavaki okraj pokaaal je U dan atjajno, I kako ao radnje, ker sen ja mile aebo podeliio far avoje I erode tako nadarjenega in imoioeg* poataaee. I Kasea pielega i^evila aemireezev, kvterc pa v I kratkem nkrotimo, ako Bog di, — veaelil ie je vaak I raaamen Yipavec tega dneva; in kako bi ae git ne I bila mam»ea naiega poalanca ? 2a!o*tno, da je bib to I veaeljeprekratko; akuda, dajejaibilomogode n&akati I dneva, ko nas aaS p^'unse, TracajoC se s Dnnaja, aopet I poiasti ae avejo navzodnuatjo in nam priredt ie waa-I lejia dan in ve^er nego aadwj 5. frxhitno; ona maifi I nesdramno spanje*. Nebrujna ranoiica aprejela jo je I danea na alapenako pokopatiiSe. Skoro v*aka vaa I naiega okraja poalala je avojcga zastopnika, da je I akasala tadujo «5ast materi na§>ga Ijabega poalanca, I Zastopani ao bilt po*ebno oni kreji,, ki ae niso mogH I udeleiitt radi barje ahoda v nedeljo. Videli amo m> d I drngimi is Loaie moia polteojaka, ^vanufa, h St, Yirta iupAua g. Vertofca in g, KavciS-a. Leoo je btlo vi-I deli nknsno opravljeme gasilce te Yipave, ki ao ato-I pali koj aa ioiako mfadino. Dober vtia, rekel bi najboHUi, napravilo je do- lavako druatvo ii Sturij. Priilo je 31 dro&fcvenifcev I ae avojim predaedatkom g.Saptje, » podpred^eilnikofn j in denarnica~jem, Korakalt ao ab avojo prekfusno «a- I atavo koj aa vipavakimi gaatlei, Nepotrebno je, da j I bi apremljevaice Se dalje navajal; povedafi pamoram, J da je akazal zadnjo isat mated naiega poalanca todi I dohovoo iz goriake n'tdakonje. ki naiega FerjaoSi^a pozaa in eiala nie iz dij Skib let in ga atkakor tako krivo ne aodi, kakor nekateri iz naSega okraja. Sfa- penaka corker bita je premijhtta, da bi bila sprejefn tako mnoiino epremljevaksv* Dobro izui-joni pevci alapeoaki zapeli ao pod vodstvom nentrndtjivega niSt- tel|a tri pe-mi; prvo na doma, drugo v cerkvi, tretjo na grobn. Kraanih vencev bilo je ve« videti, a naj- lepii bit je od „hvafeioega ama Andreja — nepoz.ib- Ijivi mateii*. Ne vem aicer, ali je umeatno taka] Se .Ialje go-yonti, ali ker aem uJe zgoraj nekam cifcal In ker imam pero namoceno, dovoli, draga ^Soea", da na-I V*"1* .s« par beaedij. Po izvolitvi naiega Andrejii v i driavni zbor upali amo, da ae povrne med naa Yt-| pavce zopet mirt katerega ao nam kalili lelTeviparci m propale viaokoati. Kaj &v * Prav ti nemiraeli iz naih to zopet nekaj, kar med nimt aemir pronzrodeje. Ce tudi je nai okrajni glarat le nekaj meaecer med nami m ae je ocitno izrazil, dt bo vipavski okraj zadnji, za kaeeri bo kot gtavar kaj delai, lovijo r**. der ti ljuuje z laiojivimi besed&mi podpk- aa neko | hunako, ameino, bombaati^no zanpaieo, v kafc ri ae [ prav po Buienjski glavarjn klanjajo, mime Vipar- | ce pa aramotno napadajo. Ne «udimo aeT di | pobira podpiae neki Lab, potem neki veeen kand'^at I v obcmaki odbor in neka propala viaokoait aedaj a'tdla. j goapod glavar aam gotovo ni ponoapn na take dvor- | nike — a nikakor bt tega ne piicakovali od goapoda, I ki una aveto dolznoat v dolini vzdrfevati mir, ki nam | ga prav po nepotrebnem kali. Gotovo ni lepo, da ta | miroljnbni(!) nai>odni(!) goapod v blazeni nemSeini zu- [ panatvom piie ,Sie aollen jndiich ao viel alamoglicb Unterschrifienzttaammenatr^amie!e\ (Slednjfd zbob- I najte kolikor niogofe podpiaov.) Akobi hoteli dmgi nemir aejati, k^kor je tern Ijodem prirojeno, bi psc ( lahko doaegli, da bi ogromna vedina podpiae prekli- I earn. Naravno je, da naa goapod okrajni glavar ne | aprejme zaupnice, ki ae je rabila v to, da ae je Mojo | narod na Yipavakem draiil in vznemtroval. Nablratelji ( »n •bobnarji" bi bili morali poznati toliko takta ali I doatoJRoati; ker je pa ne poznajo, pride jim prav Ao- \ bro podnk, ki jim ga di g. glavar a tem, da ae za- I nvali na talri zanpnid I V Trsttl, 2. febr. — Dober mesec iraeli siao v svoji sredi vzviSenega gospoda Sistntja baron i Pre-tisa in zopet nas je zapastil ter odpotnval v prestol-no mesto, kjer se 2bira po zimt n yvisja in nuiboga-te& ^o*pgd» airj^a ceaarstv*. ifataTttoje, 4*fw j kema diiavnemu uraduiku ne more bitt toliko za ve-i selice, sij in ble3k, ki se na Dunaji preliva no5 in j dan, kolikor za razne d^aoati do nujviSjega dvora, | do ndov ccaarske hi$e in do osrednje c. k. vlade, v | katere rokah se stekajo niti notranje polittke po vseh I v dunajskem driavnem zborc zastopanlh kraljestvih I in dezeiah. Poroiilo o politiCiicm stuoji v priinirakili I deielab pac ne more napravitt dobr^ga utisa ni aa I dvoru ni pri vLsokem c. k. ministerstvti, kajti razrae-I re v njih dosegle sobluu uajvi§jo stopinjo uapetosti, I kateri mora slediti odtocen poloin in popolea prevrat I v politiki. Zgubile so svojo veljavo vse uatanove, ki I 50 ae nekdaj smatrale kot take, ki imajo katere od-I aoaaje do drzave; ostali ste l: §e dve skali, na ka-I terih alani avstrijska fiut na jusu: sbvaiutvo in ka-I toliSka cerkev, in ti ekali izpodkopujete se sisteniati-I fna (pu deloeenem naerta) in z vsem: fttedstvi, ka-I tera ai zaa pridobiti framasouerija, kauior se obrne I poaebtio po politiLnem vplivu in v«led toga po den i-I ro, aiuzbah, drostvih in javnih iistih, ki sluiijo fra* I maaonakema aamenu. Kadar ae zaceuja boj z uaiavo I ozirouu narodnokjo in s cerkvijo, po kateri je dria-I va tmina, erne se sklepati, da odlotilni tu se bliii, I naj bo ie na bolje ali na slabfte, kajti boj a cerkvi-I jo in itjeuo duhoviL'>no navadno pospeSuje usodo po-I aameznikov in deitl. Tako je bilo nekdaj tudi v I Lomdardiji ia v Bnefiiji. Se stovao^kimi prebtvalci I na Primorskem dela se norci v razuih javnih listih I vaak laiettbergar, ki je priM iz blaiene Italije v I Tr*t iskat L*s\nl'iu, in vsak odpadnik, ki za odpad I dobi dobro phLilo. 0 p-jstopanji katoiiske eerkveso-I dijo iidi, proteatanti. razkoluiki, fraroasoni in novo* I dobat laii- liberalci. Zeleti je, da bi se tem nenavad-I nim numeram enkrat konec atoril; imdejumo ae, da I se tudi atori, tsamo da bi ne bilo prepozno. V ta ua-mea je pa neobhodno potrebno, da »e najpn?j zama-Si vir, iz katekega pnhiji vsa politifir.a m?:HvCa pri-morokim dcietam, ki ne tnorpjo dalje prenatati vwi-rtega bnjtkanj.i in vzi)einirova:jj,i. Yinoka vlaila naj s»krbi, da obvelja v Primoiji namento iicziiosncga stran ti potagoma vse ovire, ki branijo dejansko narodno ravnopravno.st ? AH ste morda tadi Vi tega mn«*nja, da je Ie tisti ncpristransk in se ne vtika v nikako stvar, ki seknndira ali pritrjuje v vseh zadevab. naserau uasprotniku, ter svoje prepri-t-anje zatsji ? GIed6 zab^viSc' ste pa kreu li zelo na krivo pot — ZabaviSca so se napraviU ie v vecjib krajib. Tako imamn v Ljnbljani tako/.vatio ,Katolsko druStvoroko-debkih Domo&iikov". A kaj, nasprotoik naS pravi, kar izvira tz Ljubljane, je vse nepravilno. Glejmo kje drngod. Tako so u. pr. v Tirolib BGeselIenvereine." Koliko dobrega se je s temi druStvi doseglo, Vam pred. gosp. 6n»>zda v Ljabljani labko pove. Navesti vse uspehe, mi tnkaj prostor ne dopaSca, pa tadi predm?t tega ne zahteva. Toliko povem, da je po-gbvitui namen takih drnStev ti, da s poraoCjo vese-lie, poitenih droieb in pouka vodijo nemarneie, slabe gospodarje, lahkomtieljnc roditelje na pravo pot. Po tem potn bi se tudi roladi nara§caj vnjj nekaj resil s> danje frataaaoaerije, cretoee na Primorskem, ker bi pri aforejsib Uuiefe ntid dober iagled, ako Mtttaze* ga. Mladina mora se privabiti, naj hode ah ne. Zakaj bi se na moglo dosedi kaj enacega v Pulji ? Jloje iane?)jeomatcnjaliziiiu ste slabo razumeh. Vi oiavite, da i materijaikmom bi se vrgehdejalizem v jarek. Kdo misli na to? Vsak clovek ima neuinr* joco duSo iu unirljivo telo. Vsak psiholog pa pravi, da se oba podpinta ter da se morata podpirati. Zakaj ne bi tedaj *l»vanako drustvo ustreglo tudi guiot-uivnii dobra? S samim idejalizniom se tudi nic ne dusrie. Saj tudi Vi sami ste se enkrat v preteklein letu izrazili, da narodojaki pri pivu ue koristijo. Se ve, da idejalizein iu wateiijalizem moraia iinett svojo tnejo. Kakor povsodi, prav tako tudi tu vidite leeuo, to je cruo stran. Vi imate le leiive in ovire I Glede ueizvedljivosti podporuega diuslva naj ve* !ja za sedaj Vaia, da si je le prvi raasl»g dober. A druzcga o! mogofie odobriti. Vi pravitv, *U je mini gftaj brezcuten iu ignoranten (nevedeo) v naroduuro obziru, da srce cloveka bar boli. Kafr pa je bd bio-veuski oarod leta 1842, ko so aadele ,Novice" izba-jail. V zadetku se je tudi tedaj piipovudovalo gluhim usesom. Zakaj so bili taborji? zakaj so ditaluiee? Kaj pa dvtata sedaj „Mii" in ,Na*a Stoga"? So so li trudiii in pfeilf ter se li sedaj truatjo iu pisejoluza zavedne norodnjake ali tudi za nevtdne iguoraute 'i PeCeni vrabci ae frlijo nikomu v usta. It tega bote, dragi gospod odgovoroik, tudi vi-deli, da se ne driitn nafitla: gem delavec, tja inteli-gencaf lleni sta detaveo in kim-tovalec pridobivajoda stant, katera vie za svoji stroki potrebujeta potreb-nega razum:*, &>sar si pa ne moreta piidobiti bras sole iu pooka. V sedaojein dasa treba delavcu omike, kakor rnkdanje hrane, ak'j se node vreci v narocje zvijaCi iu sleparijK In to se doseze z zabavisci. N;i Vaia najzadnja upra&anja mislim, da imam vender kako pravico, izraziti javno svoje innenjn z o* ziroro katere javne zadtw in sicer tern bolj, Iter se itofrn nikolt spusdati uiti v drobnosti niti v notranje zadeviv Le to namrcc bi povzrodilo ne samo uicj-sebojno nezaupauje, anipak razjasnilo bi uMe rane ti-stim, katt ri si jib pri v»aki priliki obracnjo v svojo korist. v nalo skodo, Ker pa mislite. da sent zadcl metati drobno kamenje, ki cluvtka 1« drnli, veljajo naj ti le stavki: Toibo in odgovut* iroiiino Tu jit rt>plikar Sedaj pride iia Vm, da Hpi^ite protiugovor; slednjic naj fiitutdj obeh listov mm\\\\ in taiitia Bosua. Politi6ni razgled. \z drzuvncga zbora bi imeli poroCati, da m poskusili liber oi Memci ie sedaj ohladiti si jezn a tern, da so poslali poslanca Knotza v loj, ki |e ? ostrih in brezozimih besedah izrazeval svojo ncvoljo ttad tern, da delki namestnik, ce-ski uraduiki in sodniki ne plcsejo tako, kakor on bode. Sicer pa seliri vedno bolj prepri^anje, da uameravajo Nemci priliLno zbornico zapnstiti. Dokler ne bode pogodba z Ogersko dovriena in imaja nado, da Taaffcjeva vlada pri tej priliki lehko pade, bodo menda §e dakali; Le bi jim pa ta op splaval po vadi, pojdejo. SiCer pa bode zasedanje drzavnega zbora kmalu zopct pretr-gano, kajti vlada uporabik je ie nad 17 mill— jonov goldinarjev iz drzavoih blagajnic za vo-jalke potrebe in bode rabila se vccjc vsote. Za to je treba potrjenja skupnih delegacy. Tudi ogerski minis ter ski predsednik je o priliki neke interpelacije zbornici jafilf da se snidejo kmalo zopet delegacije. Poslanec Iranyi je praSal nam-reC vlado: 1. So se li spremenile v zadnjem €asn razmere me4 Atstrij© inlfeinfiijo? 2. Upa It vlada ie ?ednof da se ohraui mir? 3. Misli It vlada se, da je treba varovati samostojnost balkanskih narodov? Minister Tisza je temu pri-trdil ter dodal, da denar za oborozevanje, ki ga bode vlada zahtevala, je potreben le radi pre-vidnosti, ko bi bote! kdo mir rositi. Cim bolj se bltza dan volitvc v nemski dr-zavni zbor, ten silovitejse zaganjajo se nemski vladini organt v francoske zadeve. Siloma hoCejo dokazati, da je vojska med Freneijo inNpmfiijo neizogibna, posebno „Posta prinesla je filanek, ki je za Francijo jtko zaljiv. List pravi, da je francoski vojni minister Boulanger pripravil Frau-coze tako dalec, da mora ali Francija vojsko priCeti alt pa vojni minister odstopiti. Dohro, da poznajo Franco/i te volilne zvijace ter sene dadd spraviti iz mirnega tini. Bolgarska zadeva se ni v zadnjih osmih dneb zgauila z mesta; danes smotara, kjersmo bili pred osmimi dnevi. Zdi se, da se Tur6ija bode jim, li kos ali ne, to je drogo praSanje. Italijani so dobili v Afrki malo zausnico. Kolonu, ki je neki posadki zivc/ (i.maSala, po-prijeli so domadini na potu ter jo uiiidili. To jc Italijaae hudo zabolelo in vlada zahteva radi toga ie pet milijonov posebnega kredita, da bode va-rovala 6ast italijanskega orozja v Afriki. Angle§ka kraljica otvorila je parhment s presfcolnim govorotu, iz katerega je pa le raz-vidtoo, da silijo domaLe horaatije Aaglijo v to, da mil no gleda, k;iko se vzltodnje vpra§anje re-loje, Govor ni pojasnil nobene valne zadeve, Sicer pa je sedanje miuisterstvo zadela io druga neviednost. Minister GOschon je propadel pri volitvi v Liverpolu proti poslaucn nasprotne stranke Nevilles, tako da Salisbury-jtvo mini-sterstvo se vedno bolj maj§. Domade in razne vesti Z% Erjavdev spomenik in ustanovo da-rovali so dalje: Iz Vipavt; J, E» jtkleoomu znufiaju 10 gld,; delavni mljo Vincoiu-ijovo drulbe v Oorici i Sritstavkom: ,Mo)imo za ranjoogft" 0 gld,; Julij pi, Jeiomayr, profesor v Goriel, B gld.; Stefan KtrkoS v Lokavci 5 gld.; Anton Hrovatm, udifcelj v pokojl ? Gorici, 2 gl.; M. Zega nabral pri zabavnem veoeru Eanalsk© mladino 0 gld. 20 */t kr.{ Fr. Plobl, proi, na o. k. realki ? Gorici, ft gl. 5 Klavzw Ernest v Go-rid za januar 1 gld. \ prof. Ivan Jenko v Gorici ft gld. J vodja Ernest Kramar v Gorioi 5 gld. \ prof, Anton Santel v Gorioi ft gld.; olan goriiko Sitilnioe na Krasu (Ant. in. grof Obissi) drugo odplacilo 2 gold.; Lambert Farcnik,, dekan v &abni navadnim dnovnlm rodom. —• Ljudsko i 01 e iu otroiki vrti so sopet odprti, — V Koimin pride kot okrajni sodnik K. Dilona is Krka (Veglia), - V dfiolni *bor istrski isvolill so kvar-nariki otoki kot poslanoa dr. Fr. Volaritfa, kano-nikiv v Krku. — Dubovske sad ova, Prod, it, M Favlotid iupoik Reniki bit ji umeidon pretoklo ntdtljo po mom, And, Mitruiidl, dailnom kanonlku, iupnikovom rojakn. V Oorovo prido Ikot viitar d, g. Knt. Batagolj, vikar na I'onlkvali, ? Kronborg pa I. g, Godnld, knplan y Solkanu. Mpnijo v Mali dobll Jo prod. g. Fr. Zinc, kaplan v Kaprivi. Veselioo napravljajo se 0 nustotm data v ve-liktm ittvilu. Goriika ditalnica bo Imola v soboto 5, t, m. zopet pit mo zabavo v svoji dvorani. — Podporno druitvo nopravi svojlm druitti-nikon in njik drulinam" enako zabavo drngo soboto 12. t. m. v prididni dvorani Marrinijovi. Ob istem dasu bo ns dltalnidnom hodniku in v sobi pred dro-rano domada zabava sa druStvonike neplowlce in njih druiine. — V postu pridejo na vrsto reunejii pred-moti in uie so pripravlja ta tisti das resna pa lepa beseda, katere disti dohodok naj bi se obrnil za spomenik in uBtanovo ranje^ga Frana Erjavca. — ffDomade bralno druitvo" v Koboridu napravi v nedoljo 6, februarja tombolo s pleaom. Enake za-bave, besede in veselice oznanjajo se tudi ii druglh krajev, Vidi se, da pust iuia obilno daatilcev. BSlovenski jezu je prejol na praianje: Kako je z njegovimi peticijami od 18. avguata m. 1.? od-govor, da se stvar pretresuje pri visokem 0. k. miniate rstvu in da se pritozbe glede uradnega jezika io preiskujojo. Vidi so, da so naie peticija dale res povod k ugodnim sprcmombam, ktere so bile v „Sodia zalnjic naznanjene. Zasebna porcdila bila so resnidna. Pre* sidijalni razglas 0. k. nadsodnije v Trstu od 27. ja< nuarja 1.1. it. 479 nam Bricera sicer no obeta lastne okrajne sodnije, pad pa nam daje upanje 0 upeljavi slovenskega jezika v sodnije. Andr. Znidardid. Sempasko bralno drufitvo priredi due 13. t. m. v Rijavdovi sobaoi vcselico z naslednjim spore-dom: 1. Petje. 2. Govor. 3. Petje. 4. Muteo, vesela igra v euem dejanji. 5. Samospev s spremljevanjem. 6. Pravo junaitvo, podoba iz kmedkega iivljenja, sp. J. Stritar. 7. Sredkanje s 5 dobitki. 8. Petje. Zade-tek ob 5Vt nri. Vstopnina za neude 20 novcev. Sred-ke po 10 kraje. Po veselici domada zabava. K obilni udele2bi vabi Odbor. Bralno drustvo v Eozani priredi dne 6. februvarja t. 1. pri g. Fr. Debenjaku beaedo z naslednjim sporedom: 1. Nagovor predaednikov. 2. Petje: Hrvaticam, moaki zbor. Zajo. 3. Petje: Ptici, meiani zbor. Carli. 4. Deklamaoija: Stara mati, ba-Iada Krilan-ova. 5. Petje: Vendek narodnih pesmi, moSki zbor. 6. Petje: Slovan na dan, meiani zbor. Volarid. 7. Igra: Eno uro doktor, burka v enem dejanji. 8. Petje: Naples! moikizbor. Volarid. Med tockami svira godba. Prtfetek ob &% uri zveder. Vstopnina k besedi za ude 10 kr., za neude 20 kr. Is Sala dobili smo porocilo, ki nikako ni v dast ondainjim faotom. Hoteli ao napraviti po vzgledu meat in vedjih krajev plea, ki ae jim pa ni dovolil. Vsled tega poconjali so proti nekaterim obcinarjem nelepe redi in ao se tudi v narodnem oziru malo za-vedno vedli. Nadejamo se, da po oni razburjenosti ko se ie upokojili in da bodo zanaprej iakali dasti 7 naprav, ki imajo namen siriti podak in omike med prebivaki. Naj bi naa naia nada nd varala in naj 01 se oiitno pokaxa! napredek ˇ oroiki id /avednosb pn mladenicih, ki bodo a casom goapodarji in isirbnita obcine. „EdinOBf poroca: Ceaarjevic Rudolf je pniel t aedeljo tjntrej ˇ Oparijo. od kodar m jeakneiom Coburg-Ootha in grofom Bombellea brex odloga na-potil na Ucko in dospel kmalu popoldn* naTrh4440 cevljev visoke gore, ce todi ja bila pot na YeS me-stib snegom zametena, Nebo je bilo jaano ko ribje oko in tfiled tega razgled na rse strani prekrasen- a na ˇrha je bri!« rartla bnrja. — V nedeljo 30. jaw. oanovala a* je T^frttu ienska poddroioiea »ˇ, Onto in Metoda,^ *" NOT* kldigt. Poitiu o ami vojsk od 6. janya 1806 •» avriitnimi akaai. Tako ae zove mala knjiiioe, katftro je sestavil in iidal Joa, Jurik ˇ Slovenjemgradci (Windiaehgraett) na Stajerakcm. Knjiftk* inn nnogo jestkovmh in tiakatsa.h pogrei-kor, ?esder podajfe t«di maraikateri peak o fori ˇojilu, ki ae adaj tnuje. Caoa n kr., a poatnino vred 14 kr.—O iatem pf adnata izdala je kojigarna A. ilart-1 o ben na. Dunaji kajiiieo a naslovom: Das Lands* turmgeaetx. l'oljudna tazprava o vseh dolucbah in isvriilath predpiaih glede poatave o c>ni vojaki tor o ijenib ueiukih na tse kroge id raamere prebivat-atva. Spiaal R, Stern. Kojiiica pova na 46 etraneh male OMiteske vse, kar je treba vedeti v tem osiru, in ataae a puilnino Tied 25 kr,, brez nje 20 kr. — V aalogi tiskarne L NorberU na Dunaji (III. GSrt-nergasne 6) iiila je kojiiica: Pap a t Leo X111, y spoaiiu paneievega petdesetletiiega mainiatva 31. dec. 1H87. Na 47 atraaeh obsega pozi? na katoliike sudriavljane tec opi* Leoooveg* iivljenja, predoo je bil papei, in njegovega jiapeievanja. Stane 20 kr. brea postnine, I)odana je podoba papeieva crno tia-kana ali pa a barvami. Zadnja atane aa ae 10 kr, ; 100 podob « gld. ,Kdaj iiidejo lopet Drobtinice?- - „Ka-kor bitro t-e wpct Mdoatt gradivst nabore.* S torn upaiijcm irfel je aadoji — dfajaeti -— lctnik „Drob-tiuiott raed aloteoaki avet 1. I860, ia rok zadrjega SYojesr; u r o d n i k a, p.ei. gosp. It an. F r. K o a a r j a. A mnogi sadriki, najvti obilna opravita uredui* kovas orirala ho nadaljetaojo ^Drubittuo". Bilo je to gotovo v veltko akodo naiema slovatvu, t ikodo n i-iemtt narodu. aBranje „l)robtiniew je naiemu ljudstvu tako ljubljeoo, kakor le nxdoktere druge knjige", pisal je aadoji nrednik, m to ni bilo reanicno lamo prod drajaet ieti, ampak je ae fedoo. .Drobtinico" so Se yedoo abvenakema narodn izmed T8fh kojig skoro najbotj priljubljene: bere jib a*aro in ml ado, bere jih slaati uieta. ae mladioa, berejo jih v kmeSkih bisah; le iko ja, da jih je tako teiko dobiti na posodo, Se tele pa na prodaj. Odbor „Kat. draibe" aa Kranjsko aklenil je doe 13. pr. ro., da bode izilajai in nadaljeral #Drobtinicea na mesto .Glaaov*, in je njihovo uredovanje, kakor do-sedaj „Gla3ova, izroell dr. Fr. L a m p c -1 a v Ljtt-bljaui. Ker so nekdaoje sDrobtioice* zlaatizaradi raz-novratuih spiaov tako zanimive in priljubljene, zato piosi uovi ureinik uljudno in poniino vse prija-telje nokdaujili ,Drobtinic", te najlepia cvetke Siom-iekove, da bl pomagali s svojimi spisi nadaljevati doatojno tako koriatno delo. „Drobtraice* so postavilo moogim mozeui spomeoik, ki jib je otel pozabljivoatit iu uam klifie glasno: Slovenci, take nioze posnemajte! ^ifotopisoT ai fell ˇ prvi vrsti tudi note „Drob-tinice* in poleg teh 2ele si midnih peamic in ue-doliaih krafckooasnie, pripoveati in prilik, pa tudi podnenih spiaov, slaati o TZgoji. Kaj bi duh pokojnega floveaakega vkdike in uoenika. duh HlomsekoY, obudil mogo prijateljev tudi novim „Drobtinicam*, da bi mogle knialu razveaeliti in poziTiti milo naso domovino! Doaeski, prawnja in nasveti naj se blagovoijno poSljejo za leteSoji tc6aj imenoTan«mn uredniku taaj do konec apriia. Listnica nredniatva. Oospoda A. K. t Vol-6 a h: pritozbe o postopanji dr2aTnih arador doToljene so r poaumeznih stucajih aa predatojnike dotiCnih arador ali na v&je urade. L• ae bote drugaCe potozevaii, Vaa znajo §e za-preti, in tedaj bote imell dvojno nersednost — Gosp. A. Z. it Gradneiu: Ali bi B8o5a" ponatisDila. peticije „SIot. jeza" r polnem obsegn, odriano bi bilo od njih sestare is obaegs; r posebne odtise rada priyoli, ako ae dobi zalozaik, ii bi Lotel pokriti stroSke. — Gosp. dopisniku okokodaka0ji in jajcih: Vse kaie, da Bismarck se no Dj"«ma a "Vami; sice, pa pust ni §e pri kraji in morda ponatisneiao Trai Bes arek, 6e ne nad Crto, pa pod njo (ali tudi z imenom ?). — Nekateri gospodje so mislili, da jir» je bil 1 i a t ustavljen, ker niso dobili zadnje fitevilke o pravem Lasu; adaj ae se meoda 2e prepridali, da ni tako. ,,LjubljansM Zvon." Stqi n. pol leia gld. 130; xa cetrt lela. gld-1^5. Vaem prijateljem in zoancera, ki ao nana valed ncnadomestljire zgube naiega edinega rina HErSRJDKLA aroje soiutje izrazili7 dariteljem vencev in onim, kt a) ae pogreba udelczHi ter a tem nepoxabljiTemn rajn-cemu zadiijo c>ut sk»zaliT iarekiva a tem i>resreno zahvalo. V «orici, 3 febeoarja 1SSZ Dr. Lisjak, «>Le. Karelitta Litjak, rojena Kerstein Zahvala. Pedpisaai ae zihr »ijuje vsem tbttra dobrotnikom, ki ao njegofo mater ICatarino Toro* *« Hm nje bol^zni obiMko?a!i in tolafili. Posebno zahvalo izreka Smllti (hihovUini, u&teljgUn in drn-rmmt Sfiiigcjevi in Jakon&den t Msdvni, kteri ate posebno v poslednjcin Sum izkmnj&Vt vefiko na^nje-nost do predrage raojie. Slednjii se aahvaljuje i« vaem ttatim, ki so btogoYt>liti ndefeitti se pogreba dne 31. t. m. Medana, 51. januarja 18S7. vuxm TOROS, kotitPot»r pri ekonomata; c. kr. finance direkcije r Trsttt, St. 47[0. §. $. Razpis sluieb uftitclja-voditelja na enorazrednici v Ve-licemdolu, pa ufiiteljice na dvora^wdntci v Lok-vab, ob6 z dobodki III. plafirlne vrste. Za slnibo «6ft(fija-voditcIja zahtevn se spo-sobnost podufievati kiHoliSku vtrstvo. ProSnje naj se vJoLijo pri podpisanem v dobi 6 tcdnov po razgtaSenju tega razpisa v Cas-niku Osservatorc Tricstino. C. K. OKRAJHI §OLSKl S?ET V SE&INI, 28. jannarja 188T, na Travniku §t. 19 v Goriri. Ma debelsj !¦ sisi drobno* Priporocajo srojo ?e!iko zalogo tsakofr-stnega stekla, navadnega in finega* kristatov, ogledal z okvirji in brez njib, raznofrstnih Sip za okna, tudi barvanib. poaod s porcefnna, z ilovice inzakahinjo zadra^'ae, gostilne, krLmct pivarne, sladkarne, kararne; kakor tudi namiVja in priprar zx kavo, daj za 2r 6 ali 12 oscbr obeSal za nbrisalke se stekla, porcelana in an gleskega ila, paltc in okrirjer poz!a5eaih r sta-rem in nov«m slogu, svetilnic Tsake Trste za petrolej, kroznikor, skied in zlic. Veitka zaloga crnih stcklenic (botelj) 2a vino, pivo, Irkerje iz slavno znane tovame r Siemenau; oblecenih ateklenic (HaSkonor) od 1 do 50 lilroy. Sprejemajo vsakerSno atekfarsko delo tudi na deieli za poalopja in cerkve tudi v gotiSkem slogu z barranimi Sipami, vezanimi se svincem. Imajo zalogo najmenitnejsih toraren du-najskih in sprejemajo kutero koli narofitfo po to-varniSki ceni na posode in priprave za cerkveno rabo, bodiai § eistega srebra, kakor tudi s posrebrnene kovine, cajfineje, n. pr. ke'ihor. ciborijer, mon§tranc, svecuikov, svetilnic, kriler, altarnih tabel, krizevih potov. XSprejemajo naro5ilagledeIestencev(ktjoe) voprejemajo narocua glede Iestencev tk»joe>yd yS^bodiai s kriatala. kakor tudi % mSaJ/tf' $V Tse P° naja^jih cenah. -^ * f* l^j z-iznamovsiuu v davkaraki mapi * itev. 862.— ^| 3x Kdor bi je ielel kuphi, naj 80 javi pri njo Ma Ml lastr.ici >21 Evfemiji udovi Heytr v C*oriei. L3 Ul nadstropjo. yWy Via Kaatollo H. IU, III nadHtropjft. LJIfi kfpmfy m 9$#>*«w »re4wk; ^ — mm; 0m*iimt* tirtinja- t 09TKV fiowp. Fragnerju y I'ragll — Uzo h\\?.u 0 let trpel mm na zelodci, da nisem mogel ni jeati in apati. Fo^vetuvul Horn ae 0 tem a prar mnogimi zdravniki in ti2ii prevoliko zdravil pa brez Vftpeha, Po nusrotu tu-kajSojega lokarja, go«p, Hohulir-e, poakuiiil »om dr. Ho-h»-o zivijonski balsam. Vzol Hem ;i sti'klohuic in bulo-cina je popolnotna zgiuiln, mogul uom zopofc apati in jtjrtti, Ob eiu-m priporoLtl aem ta zivljennki batftam prar Binogini, ki ao bili ror/Jiftni, in zdravatreni vupoh bil je 4a, da mrzlica jozginila. Iz tega uxroka stejom at v dolinost, da ae Varn proar/ino zah/alim za iznajdbo dr. Rou-e ifirljernkflga balzama, ter z<'Iini, da bi v«i botniki zalakli se k temu zdravilncmu in o?.ivIjnjoCemu pamo^ku. 7, odIiLntnt spoatovanjflm, It u z e n (na Kumunskem), 2». novembra 1880, Jakob Mendelsohn, profesor. Nagla in gotova pomoft za 2elod5ne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravja odvi»na je U od ohrani-!¦ tve in poapeievanja dubregaprsbavlJssjSfkertojoglaV' at p«|o) idravju t.-rieleinemu in duinemu dobremu fiutu. Najbolj potrjeno D0MALEZDRAVIL0,ki prebavllanj -o-dt, do»i;zy primcrno meianJB krvi in odpravi pot. J' jest aezdravc krvss dela, j« uie vec b>t splolno xnanl in priljubljent dr. ROtiA-B zivlieiisRi Uaizaoi. Niipravljrtn iz ntjbsl]ilbf xdravstveno najkrepkejilh 2drav»lriH zeltifi, |ntipj«»n ie pudebtuj hot gotovn po-mot pri aUibem prebavljanjl, pri preiedanjl, po klslem tfiiecem rfgasif* napenjanil, bluvanjf, pri boleeinah r te* lesaiav lelodcl, Jclodftnem krfii prsnapolnsnjl Sstodes z jedmf, zatlilssji, krvaem navalu, hemeroidah, 2en« skin boleznin, boleznili v Srevih, hipobondrljl in malanho-liji (vahd stabega prebavtjsnja); on o/iylja prebavijanjs, dela zdrava in 6iste krv in bolno tsto dobiva poprej iitjo hoc in zdravjs. Valed to izvrstnc moci po^al j» gof>ro in potrjeno Ijudsko domafif zdravllo ter ae je aploh raz&iril. f steklenica 50 kr.,dvojna stekfenica I gl. 2fa tisoCe pobvalnib pisem Inbko vsak preeleda. PoSiija ae oa frankirssa plana preti povzetju zneska na vse siraal* Svarilo! Da ae izognejo noljubim napakam, pro-aim vae p. n. gg, ns.-oCnike, naj zai!t«vajo, povaodi izreeno ilr. Kos;i-e zivljenski balzam iz lekarno B. Fragner-jrt r i'ragi, kajti opasil sem, d« ao nfiroCniki na Te<5 krajih dobili nouspesno zmo.s, ako ao Zfihterali aamo zitljenski uiiiTiam, in ne izreeno dr. Rosa*e zivijon* akcgp bal/asna. Pravi dr. ltosa-e jtivljonski bal/am dobi ae wmo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, ˇ Iekarnt *k Lrnema orlu" r Prar*, Ecke dor Spor-nerga»«e Sr. WA—3. — V QORICl: G. Cristofoletti, G. B. Pontoni, It. Kurner. A. de Gironcoli lekarji. V UOLEJI: Hamaso d'EIia. - V TBSTU: P. Pren-dini, G. Foraboschi, J. Senavallo; Ed.de Lei-tenbargv G. B. Mauzoni, Karl Zanetti, Ant Snt-«na lekarji. - V ZAOREBC: C. Arazim, lekar. Vse lekarne in veoje trgovine z xnateri-jalnicx blagom v Avstro-Ogersfcej imajo zalogo tega aivljenakega balzama. TAM SE TL'DI DOBI : Praiko domat-e mazilo zoper bule, raae in vnetje vsakc vrste. Ako ae zenara praa vnamejo. ali atrdijo, pri bu-lah vsake Tratt-, pri turih.gn vnili tokih. pri firra r pratn in prt nohtanji, pri izi«zah, otcklinah, pri zmaS6enji, pri morski [mrtTi] kosti zoper reTmaticao otekliixe m patiko, zoper kronicno vnetje r kolenih, rokah, v ledji Le sikdo nogo apahne. zoper kurja oceaa i.i potne no* geT pri tazkopattih rokah, zoper liSaje, zoper otsklino po piku mrceaoT, zoper tekoie rane, odprte noge, zoper raka In vneto Lozo ni boljaega zdravila, ko to mazilo. Znprte bule in oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa Ten t»cc, potegne mazilo t kratkem vso gno-jieo na-»e, in rano osdravi. — To maztlo jo zato tako dobro,. ker info pomaga in ket se po njeta rana prej ne zacelir doklerni vsa bolna gnojnica ven pote-gnena. Tudi zabrani raat divjega mesa in obraruje pred snetom (crnim prisadom); tndi bolceine to hladil-no mazilo putesi. — -Odprte in tekoce rane se morajo z mlacnoTodo uniiti poem §e le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za alio. Skuscno in po mcogib posknsib. kot najzaneslji* TejSo sredstro tnano odstrani nugiuhost, po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. I sklenica 1 gl. a. v.