4. Vzroki nedovoljenih gradenj
Vzroke za nastajanje nedovoljenih gradenj lahko razporedimo v dve osnovni skupini:
a)  primarne ali osnovne vzroke in
b)  sekundarne  vzroke,  ki  jih  pogojujejo  osnovni vzroki.
a) Primarni vzroki                       ^
1.  Dinamika   industrializacije   je   potekala   hitreje kot dinamika urbanizacije oziroma dinamika stano-vanjske izgradnje. Porast industrializacije in urbani-zacije sodita nedvomno med strateške cilje naše druž-be, vendar je neskladna rast prizadela ljudi v njiho-vi življenjski potrebi: bivanju oziroma »stanovanju«. Ta neusklajenost je privedla do pojava defektne ur-banizacije, do stanovanjskega primanjkljaja in konč-no do pojava nedovoljene gradnje.
Rast in razvoj Ljubljane nista zasnovana na eko-nomskih kriterijih, v teh razmerah je možno graditi delovna mesta, ki ne nudijo najosnovnejših ustrez-nih standardov za potrebe novih zaposlenih ljudi.
2.  Gradnja stanovanj po tržnem principu pogojuje visoke cene, tako da je stanovanje vse manj dostop-no ekonomsko povprečno sposobnemu delu prebival-stva. Tudi Ljubljana v preteklem obdobju ni uspela uskladiti in povezati splošnih in posebnih interesov s področja pridobivanja in priprave zemljišč, pripra-ve urbanistične dokumentacije, ki izgublja možnosti gradnje ter programiranja stanovanjske graditve.
Tako je začela stanovanjska gradnja v družbenem sektorju upadati, cene stanovanj so rasle, občani pa so se vedno bolj zatekali h gradnji v lastni režiji in s tem k nedovoljenim gradnjam.
Na porast cen organizirane stanovanjske gradnje je vplivala tudi neustrezna komunalna politika, saj so bila družbena vlaganja v komunalno infrastruk-turo premajhna in so morali primarno infrastrukturo plačevati kupci stanovanj sami.
3.  Nedovoljeno gradnjo je pospeševala tudi nesmi-selna zemljiška politika. Kmetijska zemljišča se pro-dajajo nekmetom, saj so lastniki zaradi družbenega nestimuliranja za to zainteresirani. Tudi socialni pro-blemi (starejši kmetje) so vzrok za prodajo večinoma nezazidljivih  zemljišč  — gre  v  glavnem  za  zelene kmetijske in rekreacijske površine. Pojem pravične odškodnine, sicer z zakonom določen, se različno tol-mači in je vzrok, da lastniki raje prodajajo zemljo posameznim   kupcem,   kot   pa   čakajo   organizirani družbeni odkup. V takem položaju se uveljavlja last-na pobuda investitorjev, ki z iznajdljivostjo, delom in denarjem pridejo do strehe nad glavo.
Vzrok teh pojavov na omenjenem območju je pred-vsem v tem, da zemljišče, ki ni primerno za obdelavo (je močvirnato), investitorji dobijo po sorazmerno nizki ceni. Za gradnjo si ne pridobijo ustreznih do-voljenj, z njo hitijo, zato je sama gradnja nestrokov-na in nekvalitetna. Običajno pa investitor objekt zgradi le do take faze, da je možna čimprejšnja vse-litev oziroma uporaba. Investitor z malo vloženimi sredstvi in v kratkem. času reši svoj stanovanjski problem.
Tak objekt pa je zaradi omenjenih pomanjkljivosti v času same gradnje življenjsko nevaren za stano-valca in je istočasno družbeni problem.
4.  Dolgotrajni postopki izdelavi in sprejemanje ur-banističnih dokumentov.  ¦..  . ¦ i. .
OPOMBA: Poimenski seznam investitorjev, ki so gradili brez potrebne gradbeno-tehnične dokumenta-cije v letu 1980, se lahko vpogleda na Oddelkii za upravne, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana-Šiška.                               ...   ,;...,.
5. Dolgotrajni in dragi postopki v zvezi z izdelavo lokacijske dokumentacije, pridobitve soglasij in ustreznih dovoljenj.
b) Sekundarni vzroki            '       '¦¦"'•        •
1.  Pojav nedovoljenih gradenj so kot spremljevalca urbanizacije najprej  registrirali pravniki in ga, po-vsem razumljivo, obravnavali kot obnašanje ljudi, ki so prišli v nasprotje z zakonom. Rezultat takega miš-ljenja je, da se še vedno rešuje problem nedovoljenih gradenj izključno s pravnimi instrumenti. Kot vzpo-redni vzroki, ki po svoji naravi sodijo v to kategorijo, se poleg nespoštovanja predpisov običajno navajajo še:
—  neučinkovita inšpekcijska služba,
—  neučinkovite sankcije in nizke kazni,
—  pasivnost organov, ki bi morali izvajati rušenja,
—  postopek rušenja je počasen in neučinkovit.
2.  Zakon o urbanističnem planiranju se uvaja z na-menom, da zagotovi smotrno gospodarjenje s stavb-nim zemljiščem, možnost uvedbe splošne prepovedi gradnje in parcelacije zemljišč.  Z namenom,  da  bi preprečila prodajo zemljišč in neurejeno gradnjo na zemljiščih,  določenih  za   zazidalne  načrte,   občinska skupščina z odlokom razglasi splošno prepoved pro-meta z zemljišči, prepoved parcelacije in gradnje. Pri tem pa prihaja do naslednjih negativnih pojavov:
—  lastniki  zemljišč  izvejo  za  pripravo odloka  in možnosti pozidave, vrednost zemljišča se s tem takoj poveča, lastniki pohitijo s parcelacijo in ga prodajo pred izdajo odloka;
—  veljavnost odloka je omejena na tri leta; v tem času naj bi bili izdelani zazidalni načrti in druga do-kumentacija. Ta dokumentacija se v praksi izdeluje več kot tri leta in osnovni namen odloka — varovati obstoječe   zemljišče   za   smotrno   družbeno   koristno gradnjo — ni dosežen;
—  lastniki zemljišč pod pritiskom naraščanja stro-škov kljub odloku o prepovedi začenjajo z nedovo-ljenimi gradnjami.
3.  Sekundarni vzroki za individualno in s tem ne-dovoljeno gradnjo so tudi:
—  možno je postopno vlaganje sredstev, tako da se objekt gradi več let,
—  investitorji se izOgnejo plačilu komunalnega pri-spevka,
—  v organizacijah združenega dela je sistem kredi-tiranja stanovanjskih gradenj usmerjen v individual-no gradnjo, saj z nizkimi posojili zadovoljujejo več prosilcev,
—  individualna gradnja je v inflacijski dobi varna investicija,
—  vselitev je možna v še nedograjen objekt,
—  izrazita je želja po izolaciji in izboljšanju bival-nih možnosti — selitev iz  kolektivnih stanovanj  v redkeje pozidane  mestne predele  ali  obmestna na-selja.
Najbrž bi vzroke za nedovoljene gradnje lahko še naštevali, vendar moramo v trenutnem stanju, ki bi-stveno ruši temelje urbanizacije, najti rešitev za po-poln zastoj nedovoljenih gradenj. Ne smemo zane-mariti dejstva, da ustava daje vsakemu državljanu pravico do stanovanja. Toda kako? Iz vseh ugotovitev lahko povzamemo, da se je v ljubljanskem prostoru dajala prednost le organizirani blokovni gradnji, medtem ko je individualna gradnja ostala zanemar-jena. Dejstvo, da lahko občan s svojo družino in z delom veliko prispeva k rešitvi stanovanjskega pro-blema, ni bilo dovolj upoštevano.
5. Ukrepi in naloge za zmanjšanje nedovoljenih gradenj v bodoče.
Nedovoljene gradnje lahko v bodoče omejimo le s tem, da odpravljamo vzroke. Trdimo lahko, da bodo pravni sistem in njegovi instrumenti na področju ne-dovoljene stanovanjske gradnje uspešni šele takrat, ko se bo zmanjševala vloga primarnih vzrokov za nedovoljene gradnje.
Kaj se lahko predlaga za umiritev ali preprečitev nedovoljenih gradenj?
1. Pospeševati je potrebno naročanje, izdelovanje in sprejemanje urbanistične dokumentacije, ki regu-lira možnost gradnje, in skrajšati roke v celotnem kompleksu priprave in izgradnje, to je od urbanistič-nega planiranja, izdelave zazidalnih načrtov, pripra-
ve,   opremljanja   in  urejanja   zemljišč  ter   pri  sami gradnji.
2.  Z doslednim uveljavljanjem sam.oupravnih.odno-sov v družbi, z aktivnim vključevanjem KS in OZD v proces izdelave urbanističnih dokumentov, z uve-ljavljanjem   samoupravnih   odnosov   v   samoupravni stanovanjski skupnosti in drugih interesnih skupno-stih bo mogoče v bodoče zagotoviti dejansko podružb-ljanje  urbanističnega  in  prostorskega  planiranja  in zagotoviti  hitro in strokovno delo vseh organov in institucij, ki sodelujejo v procesu realizacije urbani-stičnih dokumentov.
3.  Z večjo organiziranostjo je potrebno uveljavljati sistem financiranja, ki naj  zagotavlja družbeno or-ganizirano stanovanjsko gradnjo z udeležbo in vpli-vom pričakovalcev stanovanj, ter urediti  sistem fi-nanciranja komunalnega urejanja zemljišč.
4.  Povečati  učinkovitost  pri  gradnji  novih  stano-vanj   z  družbenimi sredstvi  z  racionalizacijo stano-vanjske graditve ter uresničevanjem načel družbeno usmerjene   gradr.je.   Da   bi   se   zagotovila   družbeno usmerjena gradnja, pa je potrebno zagotoviti načrt-nost in dolgoročnost pri pridobivanju zemljišč, ki se lahko zagotovita tako, da se v veeji meri kot do se-daj sprejemajo odloki o prenehanju lastninske pra-vice,  ki  pa  so vezani  na  kompleksno  pridobivanje zemljišč in že sprejete zazidalne načrte.
5.  Pospeševati individualno gradnjo v okviru sta-novanjskih zadrug. Individualna gradnja ob možnosti etapne gradnje in opremljanja je še vedno najnuj-nejša in najpristopnejša oblika reševanja stanovanj-skega problema.
6.  V bodoče bo potrebno zagotoviti uspešnejše delo urbanistične inšpekcije, ki mora zagotoviti dosledno izvajanje   demokratično   in   samoupravno   sprejetih pravil  o  uporabi  prostora.  Vse  tiste,  ki  se  nočejo vključiti v ta pravila, pa mora že v začetku nedovo-ljenih posegov v prostor dosledno onemogočiti.
7.  Urbanistična inšpekcija mora takoj ukrepati, ko se gradi objekt na zemljišču:
—  za katerega je razglašena splošna prepoved gra-ditve in parcelacije zemljišč do izdelave in potrditve zazidalnega načrta,
—  ki je v zazidalnih površinah za druge namene (industrija, zaščiteni pasovi cest in komunalnih na-prav ter drugih javnih objektov, rekreacijske, kme-tijske in gozdne površine),
—  ki komunalno ni opremljeno in tudi ni predvi-deno,  da  bo,  zaradi  tega  pa  so sanitarno-higienski pogoji minimalni,
—  izven strnjenega  naselja,  za katero ni mogoče izdati ustreznega lokacijskega dovoljenja in gradbe-nega dovoljenja.
8.  K odkrivanju nedovoljenih gradenj je treba pri-tegniti krajevne skupnosti, ki  o zgodnjem  odkritju spornih posegov in spremembah na terenu obveščajo pristojne organe, ki lahko pravočasno ukrepajo v in-teresu varovanja okolja.
9.  Pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj je treba dosledno upoštevati roke, določene z zako-nom o splošnem upravnem postopku.
10.  Ukrepi, ki se večkrat navajajo kot možnost re-ševanja nedovoljenih gradenj, so tudi naslednji:
—  poostriti kazenske  ukrepe  in  dosledno izvajati rušenja,
—  ojačati inšpekcijske službe,
—  prepovedati   vknjižbo   in   prodajo   nedovoljene gradnje,
—  več naporov vložiti v informiranje delovnih lju-di in občanov o možnosti legalne gradnje,
—  pomanjkanie sredstev  za  odstranjevanje nedo-voljeno zgrajenih objektov, kompliciran postopek iz-terjave le-teh od »črnograditeljev«.
6. Zakljueek
Problematika nedovoljenih gradenj ni specifvčna za občino Ljubljana-Šiška, temveč so problemi identični v ljubljanskem prostoru. Poudariti je tudi potrebno, da lahko določene vzroke odpravljajo delovni ljudje in občani v SML, saj so določene stvari poverjene v reševanje tej posebni družbenopolitični skupnosti. Zato ne bi bilo odveč predlagati, da to problematiko obravnava tudi skupščina mesta Ljubljane, kajti le tako bo moč učinkovito reševati ta problem.
IzvrSnl svet