MARIBORSKI
■mš
Cena 1 Din
VECERNIK
Mradnlitvo In uprava: Maribor, aoapealcanl.lt / Talafoa aradaUtva 2*40, uprava 2486 Uhaja razen nedeljo In praznikov vsak dan ob 1B. lat / Valja mesečno prejeman v upravi aR pa po«) 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani r Poitol Sokova! račun M. 11.400
JUTRA
^oitalijanjcnje katoliške cerkve v Primorju
N£ZASLIŠANO nasilje nad slovenskimi KATOLIČANI v ITALIJI.
naju	katoliških	slavnosti	na Du-
obv Je bila prečitana in sprejeta tudi proJna in zelo energična spomenica nečtiveneniu postopanju z nernški-y _111 slovenskimi katoličani v Italiji, jp- Jej ie bilo obširno orisano in obraz-gočno.kako katoliška Italija onemo-Svoa ^emcem in Slovencem, da bi se v resn6m niaternem Jeziku učili verskih Jiien'C in.molili k sv°iemu Bogu. Ta spo-sve/Ca Je bolestno odjeknila po vsem kairiv’xiZ.*asti še> ker ie bil ob priliki teh kib dni na Dunaju navzoč
zev legat, beneški kardinal
tudi
La
te°11 *a i n e. Med teni pa, ko se odmev zenice niti še ni razgubil, se je
uacj - v Italiji novo nezaslišano nasilje je ^l°venskimi verniki. Politična oblast Vatik ,n°leanju videmskega nadškofa in ne ana v nasprotju z določili veljav-ven ..nk<>rdata prepovedala vsem slo-njjj 1Inv duhovnikom v Beneški Slove-kakoPOUČeVanje verouka v slovenščini, ljjve 1	slovensko pridigovanje in mo-
vs„ ' Počasno so karabinierji zaplenili 8a 3°V6nsLe katekizme, zgodbe Svete-To 013 111 ce*° molitvenike.
Ben S- ie zsodilo, da ne bo zamene, v lije S^' Sloveniji, ki je del Ita-
ze od njene osvoboditve in združitve
sjjj rel nikoli ni pripadala bivši avstrij-•„0Č.2gženi grofiji Goriško-Gradiščan-iini i -° Se 3e zg°dilo V slovenski pokra-vMKl se je pred skoraj 70 leti p r o s tožen.'110 *zrekla za to, da ostane združi z Benečanskim in s tem z Italijo, Pokrajini, v kateri se je pa kljub temu _ venski jezik uporabljal še vse doslej bogoslužju, kakor se je od 10. stoletja Ci i ’ torej še izza časov po smrti sv. “Ha in Metoda! To se je zgodilo v sionski pokrajini Italije, ki je bila Italiji jj6;10 P°litično najvdanejše zvesta, ki r dala v svetovni vojni n a j h r a b-neV/C V0Jake’ Preka 2000 mrtvili ter ene ran!enil1 in Pohabljenih, a niti ]e ga samega dezerterja! Po 1000 letih Beilsedaj morala izginiti iz cerkva slove	Slovenije slovenska molitev in
Ukvicp	Pridiga- in t0 v času, ko je
jo, ’?» sP°r med Vatikanom in Itali-Svej-C3s,Ul ko & Papež zopet tudi po-času e* suveren in ni več »ujetnik«. V liji u’ • Je raamerie katoličanov v Ita-i2r reierio prvič s konkordatom, ki določa, da se vzgajajo narodne hov 3lne v ,,ai,klh katoliške cerkve v nji-nacif® maternem jeziku. I11 videmski sta ter r‘mskt papež proti temu ni-•pPJ°testi rala niti z eno samo besedo! bam *a ni0'k Vidma in Vatikana postane takoj razumljiv, če se ozre-^ Se Po drugem nezaslišanem škanda-
lu, ki se je dogodil te dni v Gorici in katerega iniciator je bil sam upravi telj goriške nadškofije monsignor Sirott; (Sirotič) ob asistenci videmskega nadškofa Nogara. Ta zloglasni fašistični vladika je namreč poklical k sebi v Gorico 70 slovenskih župnikov in dekanov ter ob navzočnosti svojega videmskega to variša zahteval od njih, da se pismeno in s prisego obvežejo, da se bodo v bo doče posluževali pri opravljanju vseh verskih poslov (krstov, porok, pogrebov pridig, blagoslovitev, učenja cerkvenih naukov itd.) izključno le italijanščine, To je zahteval ta katoliški dušni nad pastir od katoliških župnikov in dekanov goriške škofije kljub temu, da prav dobro ve, da ogromna večina Slo vencev na Goriškem sploh ne razume italijanščine in bi se, če bi se to zgodilo, niti ne mogli spovedati več! In — tega ne smemo pozabiti! — to je zahteva! katoliški nadpastir, postavljen za upravitelja goriške nadškofije po r i m-skem papežu samem, po tistem pa< pežu, ki ga lahko z eno samo potezo peresa odstrani s sedanjega mesta, če bi hotel. Ugovor, da bi potem završalo med fašisti in bi se pričel nov boj proti Vatikanu je jalov, kajti rimski poglavar katoličanov bi moral biti po zgledu svojih prednikov in mučenikov pripravljen pretrpeti tudi vsako preganjanje za pravice svoje cerkve in blagor svojih vernikov! Oportunizem ni vreden katoliške vere, ki je zrastla, kpkor nobena druga, iz krvi mučenikov in iz krvi samega J e-zusa Kristusa!
Goriški župniki in dekani se zahtevi msgr. S i r o 11 i j a in njegovega videmskega tovariša niso vdali, odšli so ju naško iz nadškofijskega dvorca in poslali pritožbo Vatikanu. Bo ta pritožba kaj koristila? Če pomislimo, da se iz lanske poslanice jugoslovanskega episkopata radi preganjanja slovenskih in hrvaških katoličanov v Italiji in iz sedanje dunajske spomenice niso norčevali samo fašistični listi, marveč tudi mnogi italijanski dušni pastirji od kaplanov do kardinalov, potem skoraj nimamo prav nobenega upanja več, da bi Vatikan upošteval to pritožbo in bi se zganil. Vatikan je danes deloma n a c i 0' n a 1 n o italijanski, deloma pa oportunističen. Od italijanskih nacionalistov in oportunistov pa Slovenci, Hrvati in Nemci ne moremo pričakovati pomoči in zaščite. S tem se pa postavlja tudi veliko vprašanje. Kako naj Slovenci In sploh Jugoslovani uredimo svoje odnošaje do cerkve, ki je orodje italijanskega fašizma?
DosfV*4 ura*' se pričakuje- na Kubi tako ■hručv^ie razmer, da bo neizogibno
Anarhija in komunizem na Kubi
°L°ŽAJ POSTAJA OD URE DO URE NEVARNEJŠI. ZDRUŽENE DRŽAVE BODO MORALE INTERVENIRATI.
^ASHINGTON, 19. septembra. V sle- HAVANNA, 19. septembra. Protiame-
riške demonstracije se vehementno nadaljujejo. Množice kriče po mestnih ulicah: »Doli ameriški imperializem! Ven z ameriškim poslanikom!« V hotelu »Na-clonal« so se zabarikadirali Častniki, katerih smrt je množica že ponovno zahtevala. Povsod se opaža močna komunistična propaganda. Ameriški poslanik je imel predvčerajšnjim svoj prvi razgovor z novim predsednikom Kube San Martinom.
kih n ”a °b°rožena intervencija Združe-hl|a j av* Na otoku vlada popolna anar-Plla vojaštvo ne pozna nobene disci-
nelj®.v®č, temveč le še pleni in mori. V Poljj. er‘h pokrajinah je izbruhnila s po-deio11^ usPehom generalna stavka, ki je IJujo j 0niunistov. Revolucionarji priprav-var "vazii° in pogrome proti vsem to-čanov,l\podletJeni- ki so last Ameri-iev VeHko število javnih funkcionar-so ’D r°dnikov in ameriških državljanov vigjj^j-tali vstašl v ječe. Washingtonski burje krogi so zaradi tega zelo raz-anierJJn	iz Havantie odplulo že več
oh«» -kih bojnih ladij, ki križarijo ob
Kubi
e.
POLJSKI ZUNANJI MINISTER V PARIZU.
PARIZ, 19. septembra. Poljski zunanji minister Beck je prispel davi v Pariz, kjer bo konferlral s francoskim zunanjim ministrom, s katerim bo skupno odpotoval tudi v Ženevo.
PO WINKLERJEVEM IN STARHEMBERGOVEM GOVORU JE MOGOČA VLADNA KRIZA. NOVA NACIONALNA FRONTA IN POGAJANJA Z NEMČIJO. MIŠLJENJE ANGLEŠKEGA LISTA.
DUNAJ, 19. septembra. Predvčerajšnji govor zveznega podkancelarja Winkler-ja, v katerem je odkrito in energično napadel kneza Starhemberga in njegova prizadevanja, da se Avstrija pofašisti, je našel v tukajšnjih političnih krogih senzacionalen odmev. Neki jutrnji list objavlja interview s podkancelarjem Wink-lerjem, v katerem .ie na vprašanje, kakšne posledice bo imel ta njegov govor na položaj vlade, odgovoril, da bo vsekakor potrebno razčistiti motno politično situacijo. Podkancelar je izjavil, da bo v najkrajšem času informiral avstrijsko javnost o stališču »Domovinske fronte«. Z drugimi besedami smatrajo politični krogi, da je položaj Dolliussove vlade ogrožen in da bo v najbližji bodočnosti sledila kriza, ki bi mogia roditi velika presenečenja, ker razpolaga podkancelar Winkler z mnogo močnejšimi silami med narodom, kakor pa Starhemberg in Doll-fuss.
DUNAJ, 19. septembra. Kakor poroča krščanskosocialni »Weltblatt«, se je davi pričela v prostorih velenemškega kluba konferenca raznih nacionalističnih skupin in strank z namenom, da razprav-
ljajo o ustanovitvi nove nacionalistične fronte. Ustanovitev te nove fronte je želja zveznega kancelarja dr. Dolliussa, ki hoče tako nuditi možnost notranje-poli-tičnega pomirjenja z nacionalističnimi elementi v Avstriji in istočasno zunanjepolitičnega pomirjenja z Nemčijo. Istočasno s to konferenco se bodo pričela nova pogajanja z Berlinom, ki jih bodo vladni krogi v obeh državah tiho podpirali. Ta nacionalistična fronta bo sprejela v svoja pravila tudi arijski paragraf. Ta vest je izzvala v tukajšnjih političnih krogih nezaslišano senzacijo in presenečenje.
LONDON, 19. septembra. »Dai!y Te-legraph« piše, da je storil avstrijski kan-celar v resnici mnogo več, kakor se je moglo pričakovati. Vendar pa ostane odprto vprašanje, ali se bo mogel obdržati tudi še nadalje. Javnost ima vtis, da bo morala prej ali slej izbirati med koalicijo reakcionarcev in narodnimi socialisti v Avstriji, ker je dano narodnim socialistom na razpolago, da ne ustvarjajo »An-schlussa« ali da se pridružijo Starhem-bergu in ustvarijo iz Avstrije fašistično državo po vzgledu fašistične Italije.
Obisk poljskih parlamentarcev v Ljubljani
SLOVANSKI GOSTJE SO PRISPELI V PRESTOLNICO SLOVENIJE DAVI, POPOLDNE SE ODPELJEJO NA BLED, ZVEČER PA DOMOV.
LJUBLJANA, 19. septembra. Davi ob 9.40 je prispela semkaj delegacija poljskega senata in sejma v spremstvu jugoslovanskih parlamentarcev pod vodstvom predsednika narodne skupščine dr. Kumanudija. Na kolodvoru, kjer so se zbrali k sprejemu zastopniki državnih, civilnih in vojaških oblasti z mestnim županom in predstavniki gospodarskih krogov, je godba zaigrala v pozdrav poljsko himno. Nato sta pozdravila poljske goste podpredsednik senata dr. Novak in žu-
pan dr. Puc, zahvalil pa se jima je podpredsednik sejma Anton Bogucki. Med špalirjem desettisočglave množice bi mladine ljubljanskih šol so se podali Poljaki, viharno pozdravljeni, do hotela »Union«, kjer so sledili še nadaljnji pozdravi. Opoldne so bili Poljaki gostje bana dr. Marušiča, po kosilu pa so se odpeljali na Bled, kjer jim je on prirejen na čast svečan banket. Opolnoči se bodo poljski gostje vračali preko Maribora v domovino.
Amerika odklonila pomorsko
konferenco
WASHINGTON, 19. septembra. V Beli hiši je bilo vabilo angleške vlade na novo pomorsko konferenco v svrho razorožitve na morju gladko odklonjeno. Roosevelt je po izjavah merodajnih krogov trdno odločen izvesti ameriški pomorski gradbeni program v bodočih letih v celoti in brez vsakega znižanja. 3rez ozira na to, da pomenijo krediti za gradnjo ladij v gospodarski obnovi Amerike važno in koristno postavko, je treba po mnenju ameriškega predsednika ameriško vojno mornarico še nadalje izpopolnjevati, ker bi sicer padle Združene države spričo pomorskega oboroževanja Japonske na nivo pomorske velesile drugega reda.
rogram konference v Sinaji
_ BUKAREŠTA, 19. septembra. Ob priliki včerajšnjega sestanka ministra Titu-esca in Jevtiča v Subotici je Titulescu zjavil novinarjem, da se bo pričeto drugo redno letno zasedanje male antante v Sinaji 25. t. m. Kar se tiče programa, e Titulescu izjavil, da bodo na zasedanju razpravljali v glavnem o podonavskem vprašanju, o paktu, ki je zaključen z Rusijo in o potovanjih dr. Dollfussa, Gom-bosa in Kanye po tujini. Tudi je včeraj sprejel naš kralj Titulesca v avdijenci.
SESTANEK STALJ1NA IN PILSUD-SKEGA.
LONDON, 19. septembra. »Daiiy Te-legraph« poroča, da se bosta sestala Sta-Ijin bi Pilsudski v nekem ruskem mestu, najbrže v Arinjinu pri Kainjencu Podolj-skem. Omenjeni kraj je oddaljen približno 1 uro vožnje od Zalesčikov, kjer se sedaj mudi Pilsudski.
KANYA SE VRAČA.
PARIZ, 19. septembra. Madžarski zunanji minister Kanya je odpotoval nazaj v Budimpešto, kjer ga pričakujeta nemški državhi podkancelar von Pa pen in madžarski ministrski predsednik Gbrn-bos, da jima poroča o uspehih svojega pariškega potovanja.
ORKAN V MEHIKI.
MEXICO CITY, 19. septembra. Škoda, ki jo je povzročil orkan, ki je besnel ob mehiški obali, je strašna in nepopisna. Doslej je znanih že nad 100 smrtnih žrtev in več tisoč nevarno ali lažje ranjenih. Dva parnika sta se potopila s posadkama vred. Orkan divja naprej proti severu in pustoši vse vprek. Le srečnemu naklučju je pripisati, da se orkan ne širi v notranjost kontinenta, temveč se drži le obale.
PORAST CENE ZLATA.
LONDON, 19. septembra. Zlato je doseglo včeraj najvišje cene, odkar zopet notira, namreč 131.9.
Dnevne vesti
Danes pred 25 leti. Danes pred 25 leti je bil slovenski Narodni dom v Mariboru žrtev nemške podivjanosti. Bil je to dan, ko so odpadniki našega naroda navalili na slovensko kulturno 'n družabno shajališče in ga bombaii ui s kamenjem. Nemci in odpadniki so pobili vse šipe na oknih in povzročili nad 2000 kron škode. To jim pa ni bilo še dovolj. Razbili so vse slovenske napise na trgovinah in pisarnah in so si privoščili še prav posebno hišo slovenskega borca dr. Rosine. Na slovenski posojilnici so razbili' slovenski napis, nato pa se podali pred Cirilovo tiskarno na Koroško cesto, kjer so razbili kar so mogli. Od tam se je drhal podala pred škofijo in pobila šipe na poslopju.
Iz poštne službe. Premeščeni so:	A.
Lah iz Moškanjcev v Ptuj, Angela 'šchau bachova iz Ljutomera v Maribor, Frančiška Hladnikova iz Ptuja v Moškanjce in Olga Župančičeva iz Mežice na Rakek. Vpokoieti pa je Ivan Zajc v Rušah.
Poroke. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili:	Stanko	Ambrožič,
tehnični uradnik, z gdč. Anico Galovo, Franc Muster in Jožica Slikova, Ivan Pertol in Jožica Košarjeva, Edmund Bercko in Regina Regorškova ter Ivan Ribič in Angela Kodričeva. Bilo srečno!
Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Odbor je imel včeraj izredno sejo v Golobovi gostilni v Fran-kopanovi ulici. Na dnevnem redu so bile razne važne notranje organizacijske kakor tudi politične zadeve. Posebna razprava je veljala bližnjim volitvam v Delavsko zbornico, o katerih je poročal tov. Vojska, ki je podal tudi jasno sliko o vsem dosedanjem volilnem delu. Odbor krajevne organizacije JNS za V. okraj poziva vse člane, da podpirajo pri volitvah v Delavsko zbornico listo Narodne strokovne zveze, ki je edina strokovna organizacija nacionalnega delavstva.
Iz novinarske organizacije. Na poziv eentralne uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja so se sestali včeraj v Beogradu pod predsedstvom g. Stanka Viranta, direktorja »Jutra«, predstavniki vseh sekcij združenja. Razpravljali so v prvi vrsti o novih pravilih novinarske stanovske organizacije, ki bodo predložena letošnji glavni skupščini. Po obširni podrobni razpravi je bil načrt novih pravil soglasno odobren in bo končno predložen še sekcijam. Razpravljali pa so tudi o predlogih centralne uprave, ki se nanašajo na materialno zavarovanje poklicnih novinarjev.
Popis živine in vozil. Mestno županstvo v Mariboru razglaša, da bo popis v tem letu še nepregledanih konj, vprežnih vozil in koles (biciklov) v vojaško-evidenčne svrhe na vojaškem vežbali-šču na Teznem pri Mariboru 25. in 26. t. m. vsakikrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Dne 25. septembra bo naknadni pregled še nepregledanih in za vojaško službo še neocenjenih konj in vprežnih vozil, naslednji dan, 26. t. m. pa naknadni pregled koles (biciklov). Prizadeti bodo prejeli tekom tedna pozive, katerim se morajo v izogib posledic nemudoma in neizogibno odzvati.
Članski sestanek Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru bo v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Za člane udeležba obvezna, novinci dobrodošli! Predsednik.
Akademiki! Ekskurzija DJA v tovarno Doctor in drug bo v sredo 20. t. m. Zbirališče ob 13.45 uri na Glavnem trgu. Predsednik.
Skavti! Vse dopise, poročila, slike itd., ki jih nameravate poslati v objavo »Skavtskemu glasniku«, oddajte referentu za »Skavtski glasnik«:	Božidarju
Rogllou, Cankarjeva ul. 6, tel. 2657.
Seja Zveze mladih intelektualcev bo v sredo 20. t. m. ob pol 18. uri v društveni pisarni. Udeležba za vse odbornike nujno obvezna. Dostop na sejo imajo tudi vsi člani ZMI.
Jadralno-Ietaiska skupina mariborske-ga^ Aerokluba priredi nocoj ob 20. uri pri »Orlu« predavanje v zvezi z jadral-no-letalskim tečajem pri Sv. Kungoti.
Tujski promet. V prvi polovici septembra je bilo pri tukajšnjem zglaševal-nem uradu prijavljenih 810 tujcev. Od tujcev jih jc bilo 217 iz tujine, in sicer 69 z Dunaja, 36 iz Gradca. 112 pa drugih.	’	-	•	1
Abonirajte se v gledališču! Še do sobote 23. t. m. sprejema gledališka blagajna (tel. 2382) prijave za abonma za gledališko sezono 1933/34, ki bo zelo pestra in zanimiva ter bo že otvoritvena predstava — KrležeVa drama »Gospoda Glembajevi« v režiji najboljšega jugoslovanskega režiserja dr. Branka Gavella; za Maribor velika senzacija. Poleg imenovanega režiserja bo letos gostovalo več odličnih gostov, kar bo nivo sezone nedvomno zelo dvignilo. Abonma se pla-. čuje v sedmih, današnjim časom primer-1 nih obrokih (od Din 9 navzgor) ter obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav. Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk na poljuben dan in pri poljubni i predstavi. Letos je razpisan tudi abonma ‘ »Četrtek« ter bodo abonentje tega abon-mana dobivali svoje predstave izključno ob četrtkih. Ljubitelji in prijatelji gledališča priglasite se, saj je od čim večjega števila abonentov odvisna temboljša sezona.
PREPOVEM
TMoTr (VNf-ttVl!
n*?*
Ob bližajoči se trgatvi si lahko preskrbijo vinogradniki kulture čisto gojenih kvasnic na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova ul. 63, posebno letos, ko se je nadejati, da bo grozdje zelo pozno zorelo in bo prišel vinski mošt pozno v klet. V kleti bo našel mošt razmeroma zelo nizko temperaturo in ne bo -hotel prevreti. Neprevreti mošt bo povzročil Skrbi lastnikom, ker se ne bo sčistil in ker mu preti nevarnost, da se bodo škodljivi mikroorganizmi v njeni razvijali. Da temu odpomoremo, je potrebno spraviti vinski mošt po možnosti takoj v vrenje, da se torej vinski mošt sam ob sebi segreje in da mu ne bo hladna klet kos. Primerno hitro vrenje dosežemo z uporabo čisto gojenih kvasnic, ki jih moramo pravočasno naročiti pod gori omenjenim naslovom. Posamezna cevka stane 2 Din, navodilo k uporabi stane 1 Din. Naročila je kolekovati s kolkom 5 Din. Razpošilja se po povzetju.
Na naslov obrtne oblasti. Na Teznem menda ni človeka, ki ne bi znal državnega jezika. Zakaj in čemu je potem potrebno, da je na neki gostilni ob začetku Ptujske ceste nabit dvojezični list z nemškim besedilom:	»Wegen d as Hoch-
zeitsreise ist das Gasthaus gespert!« Ljudje, ki izvešajo taka obvestila, ne zaslužijo obrtnega dovoljenja!
Do kdaj še? V soboto zvečer so bili pasanti pred Grajsko kletjo priče dogodka, ki se zdi človeku petnajst let po osvo bojenju v slovenskem Mariboru nepojmljiv in neverjeten. Mimo Grajske kleti sta prišla drogerist in bivši trgovec Ernest Iernon ter njegova spremljevalka, zasebnica Hilda \Volfzetlova, se ozrla za neko gospodično in Ternon je dejal na glas: »Das ist diese w i n d i s c h e Gans!« Pangermanska junaka bosta prejela plačilo pri sodišču, toda s tem za nas zadeva še ne bo rešena. Treba je, da se enkrat za vselej onemogoči, da bi še kdaj kdo zmerjal v Mariboru Slovence z »Windischerji«! Če tega ne storimo, nismo vredni lastne države!
Nedeljski Izlet v Ribnico. Kako posrečena je bila zamisel organizirati avtobusne izlete v našo lepo okolico je zopet pokazal nedeljski izlet v Ribnico na Pohorju in k Senjorjevem domu. Že v soboto je bil udobni avtobus popolnoma razprodan in mnogoštevilni udeleženci so bili z izletom nad vse zadovoljni Seniorjev dom je obiskalo preteklo nedeljo rekordno število planincev, ki so bili vzhičeni nad lepoto našega Pohorja, kopajočega se v prijaznem jesenskem 'solarn.
Planinci! V nedeljo 24. t. m. bo za-tvoritev planinske koče na Urški gon. Z za tvorit vi jo. bo združeno veliko, planinsko slavje, katerega naj se udeleže i polnoštevilno vsi planinci
Jesenski obmejni izlet priredi SPD klub »Meja« v nedeljo 24. septembra na najbolj zapuščeno obmejno postojanko Kaplo nad Breznom ob Dravi. Nedeljo za nedeljo vidijo domačini le nekaj Nemcev iz Avstrije, iz Maribora se pa le malokdaj kdo prikaže. Vsaj enkrat pokažimo vsi, da še nismo pozabili na naše ljubke obmejne vasice! V nedeljo z jutranjim vlakom na plan: Cirilmetodarji, Sokoli, obranaši in vsi prijatelji obmejnega ljudstva!
Rekord našega planinca. V začetku prejšnjega tedna je g. Zoltan Hollosy, zasebnik iz Murske Sobote absolviral turo na Matterhorn kot prvi član mariborske podružnice SPD v času 7 ur 40 minut. S tem je postavil nov jugoslovanski rekord in posekal dosedanjega, ki je znašal ,8.20 ur.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je podaljšan rok za vlaganje prošenj do 1. oktobra, ker je praznih še nekaj mest v letni šoli. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Dir, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške Šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha, ki reflektirajo na banovinske ali kake druge štipendije iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Vse priloge morajo biti kolkovane. Starost najmanj 16 let, ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v. šolo napravijo učenci kratek sprejemni, izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole sli kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica na mesec od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje vsak mesec vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o v ''kosti posestva in izkazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 75. številki: zakon o organizaciji gasilstva; razglas o začasnem pobiranju taks v korist Rdečega križa in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju tra« in »Večernlka« v Mariboru, Gosposka ulica 11.
Pod vodstvom diplom, plesnega učitelja gosp. Simončiča otvori kult. društvo »Triglav« dne 23. septembra 1933. plesno šolo. Poučevalo se bo redno vsako sredo, in soboto od 20.—23. ure v zgornji mali dvorani Narodnega doma.
Pred ustanovitvijo velikega filmskega podjetja v naši državi. Po številnih neuspelih poizkusih za ustanovitev domače filmske industrije, se sedaj v Beogradu snuje novo veliko filmsko podjetje, ki bo po tamkajšnjih informacijah razpolagalo z 12 milijoni francoskih frankov kapitala. Filmsko podjetje, za katerim bo stala močna francoska finančna skupina, bo v prvi vrsti proizvajalo kulturne filrne. Produkcija takih filmov je tudi eden pogojev za koncesijo.
Kino Union. Od danes, ponedeljka dalje, veliki kriminalni in pustolovski film »Arsetie Lupin« (Kralj vlomilcev). Ta fiim obravnava boj med mogočnim policijskim komisarjem Pariza in elegantnim vlomilcem Arseneom Lupinom. Film tisočih senzacij in napetih zapletljajev. V pripravi največje remek-delo »Nibelun gk kot zvočni film, spremljan s krasno Magnerjevo glasbo.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Nocojšnjo noč ali nikdar«; Har.s Albers. Od srede dalje najnovejša vesela opereta svetovnega slovesa »Bi! nekoč je muzi-kus«. Prominentni filmski igralci, najboljši komiki kakor Szoke Szakall, Ralph A Roberts, Ernst Verebes, Viktor de Kova, Trude Berliner igrajo glavne vloge.
Kdor se hoče ohranit] svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
I Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju au driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jesen se bliža in z njo vse grenke neprijetnosti, ki jih zlasti hudo občutijo reveži. Prav ta letni čas nam nalaga dolžnost, da se spominjamo onih, ki ne trpe samo pomanjkanja, ampak so tudi izgu* bili. svoje najdražje, ljubo zdravje. Zato zasluži človekoljubna akcija Protituber-kulozne lige v Mariboru pozornost vse javnosti. Liga si je nadela plemenito na* logo, da čimprej zgradi dom za one nesrečneže, ki se jih je lotila tuberkuloza. Večina naših hišnih lastnikov in najem* nikov je že zdavnaj uvidela veliki po* men te akcije in se marljivo udeležuje dinarske akcije lige. Sedaj trkamo tudi na vrata onih, ki doslej še niso odprli svojega srca, čeprav gre le za malenkosten znesek. Omeniti je treba predvsem hišne upravitelje in hišnike, ki se s P0* sebno vnemo zavzemajo za stvar in zelo olajšajo delo. Želeti bi bilo, da f bližajoči se hladni dnevi vsakogar P" pravili do tega, da žrtvuje en dinar & mesec za pomoč najbolj nesrečnih me® nami.
Maribor nai sledi Zagrebu. Ker je *
Zagrebu okrog 700 raznih društev, ® prirejajo neprestane zbirke, sicer v do* bre in hvalevredne namene, a so ljudem vendarle v nadlego, je izšel v nekem zagrebškem listu umesten apel, naj bi s® društva, ki služijo enakim dobrodelnim namenom, združila v eno, ker je gotovo več vredno, oe ima eno društvo 500 članov, kakor pa če pobira prispevke 5 društev, od katerih ima vsako dru-štvo 100 članov. Pri raznih takih zbirkah in prireditvah dobrosrčni ljudje 5 svojimi prispevki plačujejo itak samo r®-žijske stroške in ne odpade ničesar dobrodelne namene. Maribor naj bi v tem oziru sledil vzgledu Zagreba, ker imamo tudi pri nas precej lepo števil0 društev, ki imajo iste programe, saimo ^ razlika je med njimi, da imajo drug u' pravni odbor in drugega predsednika.
V hotelu »Orel« vsako sredo, soboto in nedeljo koncerti in kuhinjske speciaU* tete.
Mrtvoud je zadel sinoči na Koroški cesti 37Ietnega posestnika Miroslava Fef' ka iz Št. lija, ki se je mudil v Maribor11, Poklicani reševalci so nezavestnega P®' sestnika prepeljali v tukajšnjo bolnišnic0.
Strel iz zasede. Ko se je preteklo nedeljo zvečer vračal iz Peker v Rns® 34letni čevljarski pomočnik France &?.' pinko, ga je nekdo iz zasede obstre1'1. Krogla ga je zadela v desno nogo in 11111 prebila kost. Hudo ranjenega so prePe' ljali v mariborsko bolnišnico.
Tatvina koles. Francu Grindlu, ki za hlapca pri posestniku Verzelu v Rf1' Šah, je bilo včeraj popoldne izpred P® \ hiše v Vetrinjski ulici ukradeno 800 P1 vredno kolo. Elektrika Josipu Jelenu Pa je ukradel nekdo na dvorišču Vebrov® gostilne na Zrkovski cesti kolo znamk »Stcyer«, vredno 800 Din. Jelenovo kolo ima evidenčno številko 9.435.
Ukraden fotoaparat. Starinarju FranC“ Samuhu v Mlinski ulici je včeraj pop®*-dne neznan tat odnesel iz starinarne 4J*' Din vreden fotografski aparat znamk® »Kodak«. Samuh je prijavil tatvino P°“ liciji.
Sejem za prašiče. Na sejem v Pfteg 15. t. m. so pripeljali 411 prašičev. Cen^ so bile precej visoke, zato je bila čija slaba in je bilo prodanih komaj 1 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov 85—130 Din, 7 9 tednov stari 200- 300 Din. 2 do 4 mesece stari 250—300 Din, 5 do 7 ineseCceJ, 350—450 Din. 8 do 10 mesecev stari 5&« —600 Din in leto stari 700--750 Din; kilogram žive teže 7 do 8 Din. mrtve P 10.50 do 11 Din.
Vremensko poročilo mariborske metu'. oroloŠke postaje. Davi ob 7. uri je kaza^ toplomer 10 stopinj C; minimalna temperatura ie znašala 9.9 stopinj C; meter je kazal ori 15.5 stopinjah '■ 'J redimiran na rrčto 737 5; relativna vlaga 74; vreme je tiho in oblačno.
Shod Jugoslovanske nacionalne stranke v Krčevini
POMEMBNI GOVORI SENATORJA DR. PLOJA, DR. VAUHNIKA, FR. CVETKA IN DRUGIH. NOSILEC LISTE NOVE VELIKE OBČINE VELEPOSESTNIK
IVAN JANŽEKOVIČ.
Krajevna organizacija JNS v Krčevini-Kosakih je priredila v nedeljo v krčevinskii šoli javen shod volilcev, ki je bil prav uobro obiskan. Okoli 200 volilcev je napolnilo prostorno sobano, manjkali so sa-zl° 0n'’ ^ i™ menda rojijo po glavi še onatnerne punktacije in bridko pogre-r*a slava nekdanjih dni. Naj pa bodo ePričan|, da se »zlati časi« razdiralne-a Poejstvovanja in herostratskih činov e Povrnejo več! S preobilno krvjo in stetimi življenji smo si priborili našo žoslavijo in predragocena nam je, da .^Postili rovariti zoper njo ter ji iz-kopavati temelje. Železne roke mo-J0 zgrabiti vsakogar, ki bi se po lastni r v.y.'^evnosti ali pa zapeljan predrznil 'ti naše narodno in državno edinstvo! redsednik organizacije g. Cvetko »tvori, shod s pozdravom na vse na-oce. Posebej je pa še pozdravil odlič-Soste: senatorja g. dr. Ploja, zaupnika političnega oblastva g. K r o p e-jj J S- dr. Poljanca, zastopnika zadanega narodnega poslanca g. dr. jpphnjka ter zastopnika občine Sv.
. er S. župana F1 u h e r j a in šolske-hj upravitelja g. Kramerja. Zastopa-V |.,Ie bilo tudi večje število Sokolov-Ulcev. Nato je prešel na dnevni red Sa	P°r°čilo o poteku ustanovne-
j 0°Čnega zbora organizacije, ki šte-se ■n.es okroglo 100 članov. Odbor Je izpopolnil z več člani iz Košakov, esedo je povzel nato g. dr. Vauh-gjl ’ ki je v jedrnatem govoru obrazlo-lik P?rnen komasacije malih občin v ve-tev važnost sedanjih občinskih voli-Prii' m- katerih izid preže tudi naši ne-vzo ki sosedje. Za njim je podal na-dr p? resn° mišljene nauke senator g.
'°i,. poudarjajoč, da je v državi, dr ZP^!a tačas edinole JNS ir. se zlasti v v cTn .kan°vini morajo izvesti volitve ten' 'n pravcu te stranke. Vsako mo-Je od katerekoli separatistične strani ' mora smatrati za prestopek, oziroma -°cin proti državi, ki mora prav danda-es pojcazati slogo in moč na zunaj. Res-so časi, tega se mora vsak iskren dr-
rodv°s .b? preteklo 100 let, odkar se je stoje Vel'ki Zmaj. Da bi se počastil na do njjjg11 bačin spomin našega velikega pes-jj j ’ učiteljstvo iriškega okraja na svo v skupščini v juliju preteklega leta !o veQlsk' Kamenici sklenilo, da bo stori-°kra*e p°trebne korake, da se omogoči tev H Van’e Zmajevega groba in uredi-Isto? Vesne a'eje °b pristopu k grobu. horc^no ie bil ustanovljen poseben od-ra ’ ki mu je poverjena skrb glede zbi-San'3 p?.^rebmh denarnih sredstev in or-Vs, l2aeije proslave. Mimo učiteljev so p	v ta odbor tudi mnogi ugledni
ji«	tavniki našega javnega in društve-
*efa življenja.
Pil	nato se ie akcijski odbor obr-
Za pfosvetno ministrstvo s prošnjo Pp ^obritev dela in zbiranja prispevkov nje ^°'ab. Ko je ministrstvo to dovolje-Šoi ,2^at°> ie bil poslan na dijake vseh Poseben apel.
^	mladina se je odzvala temu pozi-
aljc?.a veličasten način, tako, da je mogel tekta °dbor angažirati nekega arhi-ga Za ureditev parka okrog Zmajeve-hiiin^0^3 ’n pa a'eie’ ki vodi do njega; z en° tega pa ie bil dosežen sporazum dela naŠih najboljših kiparjev za iz-bronV°- Spotnen'ka. Zmajev kip bo vlit iz b0 in bo visok dva metra, ob njem pa postava deklice, ki ji pesnik iz-ifate knjigo. Podstavek spomenika, na (Mlbo napis:	»Deca	Cika	Jovi«
mori -a s*r'cu Jovi), bo izklesan iz mar 2anoa ’n bo visok dva in pol metra. Sve-teljst °^kr'tie spomenika bo pod pokrovi-briCeVwm bana donavske banovine g. Do t. J, n Matkoviča v četrtek -1. septembra a braznik pravoslavne Male Gospoj-
žavljan — Jugoslovan zavedati, in biti oc ločen v svojem dejanju in nehanju. Za senatorjem je nastopil — navdušeno pozdravljen — banski svetovalec g. Ivan Janžekovič, orisujoč splošni položaj v novi veliki občini: Košaki, Krčevina. Sv. Peter in poudarjajoč, da bi pri sedanjih volitvah bilo strankarstvo neodpustljiv greh. Politika ne sme pri njih sto pati v ospredje, ampak gleda naj se samo na to, da pridejo na kandidatne liste možje, ki so zmožni, delavoljni in jim je mar gospodarski napredek občine. K njegovemu govoru je še g. senator pojasnil, da glavni odbor ni proti pritegnitvi mož iz prejšnjih političnih strank, ki upoštevajo kraljev manifest izza 6. jan. 1929, pač pa odklanja izrazite separatiste, avtonomiste in punktaše. Tudi g. Glase r je nato naglašal potrebo, da se izvolijo možje dela, dočim je povzdignil četnik D. glas proti takim, ki niso zmožni državnega jezika; take pa itak a priori izločuje zakon.
Nato se je po 5-minutni prekinitvi izvolil komite za pripravo volitev, ki bo imel prvo sejo v torek. Predsednik g. Cvetko je pa javil, da bo na splošno željo nosilec liste banski svetovalec, veleposestnik g. Ivan Janžekovii? iz Dolnje Počehove (Košaki). On je za to poklican kot šolan, dober kmet, narodno zaveden mož, delaven, socialno ču teč in pravičen, ugleden in v vsem okraju priljubljen. Ker politično ni stopal nikdar v ospredje, bodo, upamo, poleg volilcev v Košakih in Krčevini zadovoljni ž njim tudi volilci v občini Sv. Peter. Po nekolikem obotavljanju je g. J a n ž e k o-v i č sprejel vlogo nosilca kandidatne liste, nakar so ga prisotni burno pozdravili.
Končno se je še določil mesec december za občni zbor orgr izacije; pristopilo je tudi več novih Članov. Za zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je shod izvršil stvarno, mirno in dostojno, je predsednik še pozval prisotne na eventualno ootrebno podrobno delo, nato pa zaključil shod.
Po že določenem sporedu se bo proslava pričela ob 7.30 uri zjutraj s sprejemom pokrovitelja in oficielnih gostov, nakar bo opravljena svečana arhijerej-ska liturgija. Ob 10. uri bo odkritje spomenika, združeno s pozdravi, govori in otroškimi deklamacijami. Dopoldne se bo zaključilo s svečanim obhodom sprevoda po mestnih ulicah do Zmajevega groba, kjer bo spominska svečanost.
Popoldne ob 16. uri bo blagoslovljen Zmajev vodnjak, nato pa bo sledila velika narodna veselica v kameniškem par ku ob sodelovanju vojaške godbe, sokolskih društev in otroških zborov raznih pevskih društev.
Vsi častilci velikega pesnika, ki nameravajo prisostvovati tej proslavi, imajo pravico na‘ četrtinsko vožnjo na vseh državnih železnicah in ladjah. Ta popust bodo dobili na podlagi potrdila šolskega upraviteljstva, občinskega urada ali županstva, na podlagi katerega si bodo na odhodni postaji mogli kupiti polovično vozovnico, ki jim bo veljala s potrdilom akcijskega odbora v Sremski Kamenici o udeležbi na proslavi za brezplačen povratek. Vozna olajšava za dopotovanje v Sremsko Kamenico velja od 18. do 21. t. m., za povratek domov pa od 22. do 25. t. m. Šolske ekskurzije uživajo ta popust na podlagi tarife II — § 16. Mimo tega je odobren vsem državnim uradnikom za ta dan, kakor tudi za odpoto-vanje in povratek dopust. Obvestila o prehrani in prenočiščih daje »Putnik« v Novem Sadu ter podružnica društv’ »Fruška gora« v Sremski Kamenici
Zagonetna smrt posestnika
Včeraj zjutraj je izzvala v Zgornji Sv. Kungoti splošno pozornost in razburjenje nenadna smrt tamkajšnjega posestnika Josipa Divjaka, ki je očividno podlegel zas*trupljenju. O dogodku je bilo takoj obveščeno mariborsko državno tožilstvo, ki je odredilo temeljito preiskavo. Kolikor se da posneti iz orožniškega poročila, je odšla v nedeljo zjutraj od doma v Avstrijo Divjakova žena Kristina, pred svojim odhodom pa je pripravila vse potrebno, da bi si njen mož in 12 letna rejenka sama pripravila kosilo in večer-jo. Med drugim jima je pustila na mizi tudi moko, iz katere sta si Divjak in rejenka pripravila okusne gibance. Dekli-. ca je jedla le zelo malo in se je na to še napila mleka, dočim si je posestnik sam privoščil precejšnjo množino pripravljene jedi. Kmalu je postalo obema zelo slabo in sta morala bruhati, obenem pa so ju vili silni krči v drobu. Divjakovo stanje se je ponoči še poslabšalo, tako, da je padel v globoko nezavest, včeraj zjutraj okrog 5. ure pa je umrl. Deklico so sosedje v smrtno nevarnem stanju prepeljali v bolnišnico. Orožniki so moko, iz katere je bila jed pripravljena, zaplenili, Državno tožilstvo pa je obenem odredilo obdukcijo Divjakovega trupla in bodo nekateri važnejši notranji organi poslani v podrobno preiskavo fiziološkemu institutu v Ljubljano. Kakor se doznava, se Div jakova žena še doslej ni vrnila iz Avstrije.
Katastrofalen požar v Ložnici
V nedeljo dopoldne je izbruhnil v vasi Ložnica v slovenjebistriški okolic; ogromen požar, ki je grozil uničiti vso naselbino. Ko so bili skoraj vsi vaščani pri maši v Makolah, je pričela goreti streha na gospodarskem poslopju posestnika Karla Verdnika z velikimi plameni. Hud veter je ogenj kmalu še bolj razpihal in ga raznesel tudi na vsa sosednja poslopja. Preden so se ljudje dobro zavedli, je sikalo proti nebu pravo morje mogočnih ognjenih jezikov, ki so naglo požirali skromno premoženje ubogih vaščanov. Popolnoma zbegani so ljudje komaj v življenjski nevarnpsti rešili glavno pohištvo, perilo in pa živino iz hlevov. Krna lu nato se je pretresljivo oglasila sirena majšperške tovarne za tanin, v tem pa so prihiteli na pogorišče že gasilci iz Slovenske Bistrice, iz Majšperka, iz raznih sosednih vasi in končno celo iz Ptuja. Cevi šestih motornih, brizgaln so brizgale močne vodne curke na goreča poslopja, vaščani pa, ki so med tem preplašeni pri liteli od maše, so prekrili še preostala poslopja z mokrimi rjuhami in plahtami. 3o peturnem napornem gašenju je bila nadaljnja razširitev ognja odstranjena. Sedaj šele je bila razvidna ogromna škoda, ki se ceni na približno 350.000 Din. ^ogorelo je do til 14 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so bila last posestnikov Karla Verdnika, Matije Ritonje, Matije Jaška, Janeza Matajsa in posestnice Neže Pšeničhikove. Pogorelci so zelo težko prizadeti, ker jim je zgorel tudi ves letošnji živež; zavarovani pa so bili le nekateri med njimi in še ti le za majhne vsote. Takojšnja pomoč težko pri zadetim vaščanom je nuino potrebna.
Pfui
Kino Ptuj. V sredo 20. t. m. ob 20. uri
in v četrtek 21. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja zvočni film »Plavi sen«, opereta z Lilian ;Harvey, Vilijem Frit-schem in Vilijem Forstom v glavnih vlogah. Kot dodatek Ufin tednik. V soboto 23. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 24. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja filmska opereta »Friderika«. Povest prve Goethejeve ljubezni. V glavnih vlogah Mady Christians, Hans BOllmantn, Pavel Hor-biger, Elza Elster, Ida Wtist, Otto Wall->urg in Adela Sandrock. Kot dodatek culturnl film ZKD in Foksov tednik.
ŠIRITE ..VEČERNIK"
Soort
S tekem za lahkoatletsko državno prvenstvo. Dne 15. t. m. so se pričela v Zagrebu tekmovanja za lahkoatletsko državno prvenstvo. Prvi dan tekmovanja je obsegal samo tek na 5 km, katerega so se udeležili skoro vsi najboljši dolgoprogaši naše države. Omeniti moramo, da se je teh tekem prvič udeležil tudi član Železničarja (Maribor) in član pragerskega Sokola, še mnogoobetajoči Ivan Dolenc, zaposlen v Štajnklaufoerje-vi tovarni na Pragerskem, in sta z Grmovškom (Maraton) zasedla 3. in 4. mesto. Ako pomislimo, da je Dolenc šele začetnik, brez pravega treninga, da je tekališče bilo zelo razmočeno in je pihal nasprotni veter, je čas, ki ga je dosegel, 16:36, zelo odličen. Mlademu in simpatičnemu dolgoprogašu čestitamo in .mu želimo še več sličnih zmag.
Sokolstvo
ŽUPNA UPRAVA poziva vse člane uprave, da se zanesljivo udeležijo širše seje, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 19. uri v župni pisarni. Zdravo!
Jahalni odsek ima dne 20. septembra, to je v sredo, točno ob 18. uri jahalne vaje. Udeležba jahačev obvezna.
«r
Se vedno Mayerling
Nedavno so na Dunaju uradno pregledali akt o smrti prestolonaslednika Rudolfa in Marije Vetser v Mayerlingu, najden v zasebnem arhivu bivšega dunajskega policijskega ravnatelja Sohobra. V aktu pa je malo novega in zanimivega. Pač pa so našli v njem beležko, da je umrl pred leti v Prostjejovu na Češkoslovaškem mož, ki je napisal avtentičen uradni akt o mayerlinški tragediji na podlagi svoje preiskave v Mayerliagu samem. Ta mož, Josef Čemošek, je bil takrat uradnik dunajskega policijskega ravnateljstva in osebni tajnik takratnega policijskega ravnatelja. Omenjeni akt je pred leti skrivnostno izginil iz dunajskega policijskega arhiva. Černošek je igral tudi važno vlogo v znani vohunski aferi polkovnika Redla in je poveljeval detektivskemu oddelku, ki je spremljal nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevo v njuno smrt. Čemošek jej zasliševal tudi Principa in njegove tovariše. Ko je stopil v Prostjejovu v pokoj« je dobival od vseh strani laskave ponudbe, naj napiše knjigo o svojih doživljajih in izkušnjah. Neki Američan mu je ponujal za spomine o Mayerlingu milijon, Čemošek je pa vse ponudbe odklonil, ker je bil tudi on pod častno besedo obljubil Francu Jožefo, ki bo d mayerlinški tragedih molčal.
Poljub, dolg i uro, 6 mkmt in 30 sekund
Na Coney Islandu, znanem morskem kopališču pri New Yorku, je bilo te dni tekmovanje, kakršnega še ni bilo in n* kakršno čudno idejo morejo priti le ameriški manageri. Z veliko reklamo in oglasi po časopisju je bil napovedan ta »turnir v poljubljanju«, ki se je vršil v nekem gledališču. Razume se, da so bili vsi sedeži razprodani po bajnih cenah, če le pomislimo, da je tekmovalo za najdaljši poljub na svetu kar 33 parov. Vsi ki so sodelovali pri tem novem tekmovanju, so se morali dati najprej natančno zdravniško preiskati in je bilo res nekaj tekmovalcev in tekmovalk izključenih iz sodelovanja. Ko je bila opravljena ta formalnost, so pari zasedli udobne stole na odru. Med njimi so bile celo osebe, ki se še sploh nikoli niso videle v življenju ir. jih je privedla skupaj želja po rekorderski slavi. Na znak gonga »so se našle njihove ustnice«. In nato se je pokazalo, da je poljubljanje prav za prav res umetnost. Že po 7 minutah je odstopil prvi par od nadaljnjega tekmovanja za naj daljši poljub. Kmalu je sledilo še več drugih parov. Neki 52-letni samec, ki je tudi sodeloval, je vzdržal 19 minut. Zmagala sta dva mlada zaročenca, katerih poljub je trajal 1 uro, 6 minut in 30 sekund. Zmagovalca sta prejela ob silnem -.rSvzu precej čedno nagrado v gotovini
Počastitev spomina srbskega
pesnika
SLAVNOSTI ZMAJA ČIKA JOVE.
/Siten''4
Mariborski »V e č e r n! k « Jutra
V Maribor n, dne 19. IX. 1933.
Marff, S fr« im me
77
OCEANOPOLIS
XLV.
Ječa, v kartero so zaprli Doljana, je bila v resnici dokaj prijetna soba, skoraj popolnoma podobna oni, v kateri se je prebudil tistega dne, ko so ga ujeli in prvič pripeljali v podmorje. Stene so bile prav tako iz kovine, poleg postelje in mize pa je imela še nekaj drugih kosov pohištva in tudi malo knjižnico. Mimo tega je Doljan lahko naročil tudi vse one knjige, ki jih je potreboval za nadaljevanje svojega proučavanja prošlosti človeškega rodu na zemlji in ostale znanosti. Imel je torej na razpolago vse, kakor zunaj, samo da se ni mogel odstraniti in da ni smel govoriti z nikomur, razen s paznikom, ki ga je lahko poklical s pomočjo posebne priprave.
Prve ure po aretaciji je preživel Doljan v veliki skrbi in potrtosti. Z bliskovito naglico so se mu podile po glavi misli. Druga je prehitevala drugo, a nobena ni bila dokončna. Ni si mogel ustvariti slike, ki bi mu v vseh podrobnostih pokazala nadaljnji razvoj njegove usode. Dobro je vedel, da ima zunaj Intelo, Ja-fisa, Soralifisa iti več drugih iskrenih prijateljev, ki bodo skušali rešiti ga, ni pa vedel, če so vsi o njegovi usodi zadosti poučeni in če jim bo reševalno delo uspe lo. Da ga bo Intela ljubila še dalje in bo storila zanj vse, karkoli bo mogla, je ve-
del prav dobro, zaman pa je skušal zasnovati načrt, ki bi ji omogočil doseči njegovo osvobojenje. Upal je samo to, da bo preprečila njegovo smrtno obsodbo ter mu tako ohranila življenje. Prav to pa je bilo tudi najvažnejše, če se ji posreči pridobiti zadosti časa, potem bo že prej ali slej napočila ura nove zmage. Obenem je pa mislil tudi na Jalisa. Iz zadnjega pogovora ž njim je vedel, da so priprave za prevrat že skoraj popolnoma dovršene in bi se lahko izdal ukaz za napad vsak trenutek.
»Tak trenutek bi bil sedaj,« je mislil sam pri sebi. »Če ve, da sem v ječi vladnega predsedstva, potem mora hiteti. Vprašanje je le, če ve? Razen članov vlade ih njenih najzaupnejših organov ve za mojo usodo samo Intela. Bo li mogla obvestiti o tem koga izmed mojih prijateljev? Ve sploh, na koga bi se lahko obrnila? Dobro pozna samo moje prijateljstvo do Astisa, kvečjemu še do Soralifisa; toda Astlsa sploh ni v podmorju. Obrnila se bo najbrže na Soralifisa, toda prav on ni poučen o mojih zvezah z Jafisom. Storil sem veliko napako, da Inteli nisem zaupal priprav za vstajo. Če bi sedaj vedela za našo akcijo, bi nedvomno obvestila Jafisa o moji usodi in bilo bi vse v redu.«
Bojazen, da Jafis sploh ne bo izvedel
za njegovo aretacijo in nevarnost, v kateri preživlja neskončno mučne ure, mu je bilo najhujše od vsega, kar je trpel. Prav tako ga je skrbela razprava pred senatom vlade. Nič ni vedel, kaj bo, in še manj seveda, kdo bo nastopal proti njemu in kdo zanj. Da nima v senatu nobenega Človeka, ki bi se hotel zavzeti zanj z vso svojo silo, je vedel prav dobro. Edini njegov zagovornik je bil ves čas predsednik Semiš Ramis, toda prav on je bil sedaj zaradi razkritja njegove ljubezni do Intele najbolj prizadet. Glavni nasprotnik in tožitelj, tega se je dobro zavedal, bo senator Tutalis.
Tako je premišljeval. ves prvi in tudi drugi dan, in njegov nemir je postajal od ur>3 do ure večji. Nekaj časa je či-tal, toda njegove misli so bile dosti premalo zbrane, da bi mogel doumeti smisel besed in vsebino stavkov. Čital je mehanično in izgovarjal v mislih prav za prav le mrtve glasove. Prav tako mu je bilo nemogoče pisati.
Tretjega dne proti večeru pa so se odprla nevidna vrata ječe in v sobo je stopil paznik, ne da bi ga bil poklical. Brez besede mu je izročil, na zelo oprezen način, zganjen listek in tako zopet izginil. Doljana je to silovito vznemirilo.
»Kdo mi piše in kaj?« se je vprašal in z mrzlično naglico raztegnil list. Na njem je bilo napisano:
»Preberite naglo in mi takoj vrnite! Razprava o vaši zadevi bo jutri.«
Dasi sta bila ta dva stavka kratka, sta mu bila vendar neskončno dragocena in dobrodošla. Spoznal je, da mu je ču-> vaj naklonjen in pričel je premišljevati,
če ni morda v zvezi z Jafisom in vim gibanjem. Takoj je vedel, da khu vsem odredbam ni popolnoma odrezan od sveta. Pripravljal se je tudi že, da pazniku odgovoril in ga pismeno naprosil, naj obvesti o njegovi usodi J3*1^’ toda v zadnjem trenutku se je premis • Spomnil sc je, da bi utegnilo^ biti vse e vohunstvo, zato je sklenil biti opreze •
Ko se je čuvaj zopet prikazal, mu Je vrnil listek brez besed. Zahvalil se mu J samo z očmi. Iz pomembnega čuvajevega pogleda pa je že takoj spoznal, da n vohun vlade, in moral se je le s silo zadržati, da ga ni objel in se mu zahval za storjeno uslugo, toda vedel je, da s posebnimi pripravami najbrže dan i noč opazujejo njegovo početje in prisluškujejo vsaki njegovi besedi, če bi opazili, da je s čuvajem preveč prijazen, d® ž njim govori več kakor je potrebno H* dovoljeno ter da izmenjujeta celo HS‘* ke, bi utegnilo to pogubiti oba, njega ,n paznika. Moral je biti torej skrajno pfe' viden.
Vest, da bo vlada naslednjega dne razpravljala o njegovi nadaljnji usodi,_ Ž* je na eni strani razveselila, na drugi P® vznemirila. Želel je že izvedeti, kakšen bo rezultat razprave, bal pa se je, d® bi se sklep izvršil prehitro in bi Izgubili Jafis in tovariši čas za dovršil®; zadnjih priprav za vstajo in njegovo fe' šitev. Nemirno jc meril korake od ne do stene, da se je naposled celo lesno utrudil. Ko pa je legel, da bi **' spal, spanca ni hotelo biti. V mučnem ®e' denju in polspanju, ki ga je kdaj pa k®81 'premagalo za trenutek, je prebil noč.
Siari Turki sredi Kitajske
Odkritje neznanega azijskega naroda.
Angleški raziskovalec Findlay Andrew je prebival dalje časa v severozapadni pokrajini Kansu, in sicer v predelih, kamor le redko zaide noga belokožca. Po njegovih izjavah živi v bližini mesta Sun-hve majhen narod Salarov, ki predstavljajo deloma etnološko uganko in pravo redkost v mešanici azijskih narodov.
Salari govore neki stari turški jezik, njihove žene pa nosijo široke hlače in si zagrinjajo glavo podobno, kakor nekoč arabske ženske v prvi dobi islama. Tudi molitve v njihovih džamijah spominjajo na čase Mohameda. Prav zanimivo je izvedeti, kako je prišla ta vejica Turkov v srce Kitajske in kako se je tamkaj udomačila.
Findlay Andrevv si je pridobil zaupanje tega eksotičnega naroda in je tako izvedel iz ustnega sporočila Salarov, da so njihovi predniki nekoč živeli v Samarkandu. Ker pa so bili zelo ponosni in nepokorni, jih je tamošnii knez pregnal iz domovine. Na pot jim je dal vrč vode, vrečo prsti in dva svežnja korana. Be! velblod jih je vodil V nepoznani svet.
Dolga leta so tako potovali, dokler ni-
so prišli v deželo, kjer so našli enako prst, kakor so jo nosili s seboj v vreči iz svoje domovine. Tamkaj so se tudi naselili. Salari so zelo miroljuben narod. Obe knjigi korana iz 14. stoletja sta se izvrstno ohranili še do današnjega dne in predstavljata veliko znamenitost in dragocenost. Andrew je ti knjigi fotografiral, pač pa so mu prebivalci prepovedali fotografirati posamezne kraje v njihovi sedanji domovini. S kitajskimi oblastmi v pokrajini Kansu žive Salari prav lepo in znosno. V redu plačujejo naložene jim davke, v ostalem pa so ohranili svojo popolno samoupravo. Tako imajo v svojih molilnicah še dandanes prav iste verske obrede in običaje, kakor so jih imeli njihovi davni predniki nekoč v svoji stari, prvotni turški domovini.
Nova opera v Harkovu.
Kakor poročajo »Izvestija« iz Moskve, so pričeli v Harkovu nedavno graditi novo opero. Delo naglo napreduje in upajo* da bo stavba v sirovem stanju že letos pod streho. Prvi stroški so kriti s kreditom treh milijonov rubljev. Ostala dela se bodo nadaljevala prihodnjo pomlad. Nova opera bo eno največjih poslopij v Harkovu in bo imelo v njej prostora nad 4.000 poslušalcev.
Mali oglas?
arodam
PRODAM:
Katoliški katekizem, H. Dru-zovio: Pesmarico II. del. Zgod be sv. pisma za osnovne šole. račuttico Ljudevit Černe za osnovne Sole in Prvo srbsko ali hrvatsko čitanko. Naslov v upravi »Večemika«. 6000
VEC ŠIVALNIH STROJEVI
sedlarski, krojaški, čevljarski, popolnoma v dobrem stanju, proda Justin Gustinčič. Tat-tenbaehova ulica št. 14. 3530
SKORAJ NOV PLETILNI STROJ
z vsemi pritiklinami, ugodno na prodaj. Justin Gustinčič, rattenbachova ul. 14.	3535
Kupim
KUPIM TAKOJ
mali prenosni pisalni stroj za potovanje. Naslov v upravi 11-sta,	6013
PISALNI STROJ
kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na upravo. 3537
KUPIM KLAVIR ALI PIANINO.
Naslov v upravi »Večernika«, 5008
Sobo odda
SOBO.
prazno ali opremljeno, čisto, v rtovi hiši oddam boljšemu gospodu. Marksova ulica 10. za Delavsko pekarno. 3539
Stanovanje
STANOVANJE,
eno-, dvo- in trisobno s kuhinjo oddam. Na prodaj lep dvostranski bilard. Maribor, Smetanova ulica št. 54. Vprašati v gostilni. — Na Teznu oddam dvo sobi s kuhinjo. Vprašati v gostilni Pulko, Te zno.	3532
STANOVANJE
z velikim vrtom, v lepi vili oddam s 1. oktobrom. Rapid. Gosposka ul. 28.	3538
Službo lile
DVAJSETLETNO DEKLE
išče službo čez dan k otrokom Naslov v upravi »Večernika«. 3533
SLUŽBO
šoferja, oskrbnika ali inkasan-ta išče mlajša moč z večletno prakso in večjo kavcijo za vestno službovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Marljiv abstinent«. 3531
TRGOVSKO NAOBRAŽEN MLADENIČ
išče službo trgovskega sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovski« 3521
Službo dobi
Če se otroci dolgočasijo v kinu.
Na neki otroški matineji v nekem glas gowskem kinematografu, pri kateri je sodelovalo okrog 900 otrok, sta se dva dečka med predstavo dolgočasila in si izmislila skrajno neokusno šalo. Nenadoma sta pričela kričati: »Ogenj! Ogenj!« Otroci so pričeli kakor brez glave drveti proti izhodom ir. je bilo še prej, preden se je
posrečilo nameščencem kinematografa^ miriti razburjeno mladino, nevarno r*' njenih okrog 30 dečkov in deklic. Ose1® izmed njih so morali reševalci prepeli3® v bolnišnico. Policija je uvedla preisK** vo in ugotovila predrzna malopridnež*’ ki jima je izrekla oster ukor, primerno n®” grado sta pa seveda nato prejela tudi o0* ma v obliki leskovega olja.
Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru*
PRODAJALKO
porcelanaste hi steklene robe sprejmem takoj. Vicel. Gosposka ulica 8.	3540
Pouk
Oglašuite!
INŠTRUKCIJE
daje osmošolec realne gimnazije iz vseli predmetov, proti dogovoru. Prijave na upravo lista pod »Osma realna gimnazija«.	3634
Oddelek	Telovadnica	Dan	Ure 	-rsi
Člani mlajši	Krekova ulica	Torek Petek	20—22.
Člani staiejši	Gimnazija	Toiek Petek	Vi 19-20
Članice mlajše	Krekova ultca	Pondeljek Četrtek	19—7,2!
Članice starejše	Gimnazija	Pondeljek Četrtek	19_i/,2l
Moški naraščaj od 14.-16 1.	Kiekova ulica	Sreda Sobota	«/s19-20
Moški naraščaj od 16.-18.1.	Krekova ulica	Torek Petek	H19-20
Ženski naraščaj	Krekova ulica	Ponedeljek Četrtek	7,18-19
Moška deca	Krekova ulica	Sreda Sobota	17-4419
Ženska deca srednješolska	Kiekova ul.	Torek Petek	17-7.19
Žen,ka deca od 7. do 10. leta	Cankarjeva šola	Toiek Petek	7,17—l8
Ženska deca najmlajša	Cankarjeva šola	Torek Petek	15—V.17
Redna telovadba vseh oddelkov se je pričela že v ponedeljek. Prijave starih In novo Pr^ stopivših članov in naraščaja sprejemajo vod niki oddelkov med redno telovadno uro-
Knjigarna in papirnica Tiskovne Zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13
^riporo5a^Zj^^olsk|0^ezi^a^vse^šoTsk^kn|ig^^ri^jjOtreb§čiti^^jj
vse .vrste šol po zelo nizkih cenah. Javnj_in_grivatni_jisli^ betici se lahko poslužujejo ugodnosti plačavanja v obrokilr
Izdaja konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik
■A ‘V*	v-	■ spl
Izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru