l • ( " 9s1 . X3t\~'' . '3'\, \\U'O \ \e\t\,v.. ~ , letolk 31, '"· 119·218, ljubljaoa, juolj 1987, udk 528 • 863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl - delegat ljubljanskega geodetskega društva: Miran Brumec - delegat mari.borskega geodetskega društva: Janez Kobilica - delegat celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franci Bačar - delegat primorskega geodetskega društva: Frančiška Trstenjak - delegat gorenjskega geodetskega društva: Uroš Mladenovič delegat Skupnosti geodetskih delovnih organizacij: Miroslav Črnivec - delegat Republiške geodetske uprave: Peter Svetik - delegat FAGG: Florijan Vodopivec - delegata uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Božena Lipej Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizaciJe in skupnosti je 20. 000. - din Individualna naročnina je 1.500.- din. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov. Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 121 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Slovensko narodnostno ozemlje na tujih vojaških kartah 1938-1945 - l. del (Branko Korošec) 125 - Koncept (usmeritev) razvoja računalniške podpore geodetski službi - osnutek (Janez Kifnar) 142 - Problemi pri nastavitvi zbirnega katastra komunalnih naprav v občini Novo mesto (Nataša Umbreht) 146 - Problematika izvajanja zakonodaje o katastru komunalnih na- prav v praksi (Milan Trbojevic) 148 - Informacija o izvajanju komasacij v Sloveniji (Anton Lesar) 152 - Sončne ure - pqpravek (dr. Bogdan Kilar) 155 - Katastrski informacijski sistem na Nizozemskem (Radoš šumrada), 156 - Digitalizacija geodetskega informacijskega sistema na Nizozemskem (Radoš Šumrada) 160 - Transformacija zemljiškega katastra v posnetke aerosnemanja (dr. Jure Beseničar) 166 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI - Ob izidu Partizanske kartografije Branka Korošca - Novosti iz kartografske dejavnosti Geodetskega zavoda SRS - Novosti iz kartografske dejavnosti Inštituta za geodezijo in fogogrametrijo - Euro-Carto VI - poročilo - Poročilo o obisku predavanj prof. Konecnyja v Beogradu - Timesov atlas svetovne zgodovine - Kratke informacije SPREMLJAMO RAZVOJ - Optimalne emulzije za fotogrametrijo velikih meril - Plastično mejno znamenje s kovinskim klinom - ponudba IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE - Slovenska geodetska zbirka - 15. smučarski geodetski dan - Zaključki VI. kongresa GIGJ - izvleček - Izvlečki in poročila o delu društev in ZGS IZVLEČKI 171 175 177 179 180 182 185 195 196 199 202 205 206 213 C O N T E N T S THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - The Slovene National Territory on Foreign Military Maps 1938-1945 - Part 1 (Branko Korošec) - Concept and Developmental Orientation of Computer Back up to the Surveying Services (Janez Kifnar) Problems in the Setting up of the Communal Public Works Cadastre in the Novo mesto Commune (Nataša Umbreht) - Problems in the Implementation of the Communal Public Works Law in Praxis (Milan Trbojevic) - Information on the Land Consolidation Procedure in the Socialist Republic of Slovenia (Anton Lesar) - Sundials - a correction of the article (dr. Bogdan Kilar) - The Cadastral Information System in the Netherlands (Radoš šumrada) - Digitalization of the Surveying Information System in the Netherlands (Radoš Šumrada) - Transformation of the Cadastre into Aerial Photography (dr. Jure Beseničar) NEWS AND CURIOSITIES - On the Occasion of the Publication on Partisan Cartography, 121 125 142 146 148 152 155 156 160 166 by Branko Korošec 171 Novelties in the Cartographic Activity of the Geodetic Survey of SR Slovenia 175 - Novelties in the Cartographic Activity of the Institute for Geodesy and Photogrammetry 177 - Euro-map IV: report 179 - Report on the Lectures of prof. Konecny in Belgrade 180 - The Times Atlas of World History 182 - News brief 185 FOLLOWING THE DEVELOPMENT - An Optimum Emulsion for Large Scale Photogrammetry - A Plastic Monument with Metal Peg: An Offer FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA AND THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA - The Slovene Collection of Surveying works XIvth Surveying Skiing Day - Conclusions of the VI th Congress of the Association of Surveyors and Geometers of Yugoslavia - abstract - Excerpts and reports from the Work of the Association of Surveyors of Slovenia ABSTRACTS 195 196 199 202 205 206 213 Čas vse prehitro mineva. Ni še dolgo tega,ko smo razdelili prvo številko glasila in poskrbeli za objavo v Delu, že smo začeli ponovno zbirati po- pravke seznama naročnikov in pripravljati novo številko. Ta sicer vse- binsko ni tako pestra kot prva, je pa obsežna, saj vsebuje med drugim tudi prvi del prispevka zapisovalca geodets,ke preteklosti, Branka Koro- šca, o slovenskem ozemlju na tujih vojaških kartah. Avtorju izrekamo vso pohvalo, saj je meseca aprila v založbi Partizanske knjige izšla njegova druga knjiga "Partizanska kartografija", ki prika- zuje geodetsko in kartografsko dejavnost med NOB. Nekatere nove rubrike tokrat zal niso zapolnjene. Zaživele bodo le, če se boste prepričali, da bi morda tudi vi prispevali kaj zanimivega. Ver- jemite nam, da glasila ne urejamo zaradi osebnega zadovoljstva, saj ob- staja še mnogo aktivnosti, s katerimi se je možno ukvarjati v prostem času. Tako nam tudi zmanjkuje časa in volje, da bi vas neprestano vzpod- bujali, nagovarjali k sodelovanju in prosili za take ali drugačne pris- pevke. Prepuščamo vam več iniciative, saj ste, vsaj po anketi sodeč, vse preveč zadovoljni z glasilom. Dejstvo je, da izdajamo obsežne številke (to smo tudi zavezani zaradi sofinanciranja Raziskovalne skupnosti Slo- venije) in qa v poplavi revij in časopisov težko najdemo čas za celovi- tejše prebiranje naše strokovne revije. Kljub temu preveč prepuščamo kreiranje vsebine drug drugemu, aktivni uredniki pa si ne uspemo niti oddahniti med dvema številkama. Zato skupaj z vami težko čakamo zasluze- ne počitnice, ,ki naj bi nas navdihnile tudi z novimi močmi in svežimi idejami. V nekaterih društvih smo izvedli nekaj skupnih aktivnosti, manJse števi- lo društev pa čaka na jesenski zagon. Na pobudo vestnega predsednika iz- vršnega odbora ZGS se je po zaključku priprave prispevkov za objavo v Geodetskem vestniku ponovno sestalo tudi predsedstvo ZGS. Med drugim je podprlo l. planinski izlet slovenskih geodetov na Triglav, ki ga bosta letos organizirala ZGS in Ljubljansko geodetsko društvo. Le-ta naj bi bil v dneh od 18.9. do 20.9.1987 in naj bi sovpadal ali bil le nekaj dni pred otvoritvijo slovenske geodetske zbirke na Bogenšperku in proslavo 160. letnice Mapnega arhiva. Geodeti planinci se bodo v prihodnje še bolj po- vezali, saj je bila na seji dana pobuda o geodetski transverzali po tri- gonometričnih točkah l. reda. ZGIGJ in ZGIG Makedonije organizirata v teh dneh jugoslovansko posvetova- nje o temi "Osnovna geodetska dela in oprema za njihovo izvajanje", ki se ga bo udeležilo tudi devet aktivnih referentov !iz Slovenije. Pričakujemo, da bo posvetovanje dalo tudi skupno usmeritev za pristojnost zveznega upravnega organa za področje geodezije. Sicer se v veliki meri aktiviramo na strokovnih področjih dela v različ­ nih organih in ustanovah, a do pričakovanih rezultatov prihajamo vse tež- je in počasneje. Neugoden trend gospodarskih gibanj ne prizanaša naši stroki. Zato bomo morali kljub letu številnih jubilejev in proslav še več truda in pozornosti posvetiti večji strokovnosti in odgovornosti pri delu, posodobitvi in racionalizaciji delovnih procesov, stalnemu in kvalitetnemu izobraževanju ter medsebojnim odnosom. Vse to mora biti za nas izziv, saj vemo, da smo od urejenih razmer še zelo odmaknjeni. Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Božena Lipej GV 31(1987)2 121 V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJEJO NEKATERE GEODETSKE DLOVNE ORGANIZACIJE IN OSREDNJI GEODETSKI UPRAVNI ORGANI PO- MEMBNE JUBILEJE: 40-letnico ustanovitve Geodetskega zavoda SRS 35-letnico ustanovitve Projekta Nova Gorica 1n 40-letnico ustanovitve Geodetske uprave SR Slovenije VSEM ISKRENO ČESTITAMO Z ŽELJO PO NADALJEVANJU USPEŠNE- GA STROKOVNEGA DELA IN PLODNEGA MEDSEBOJNEGA SODELOVA- NJA. UREDNIŠTVO Branko KOROŠEC* SLOVENSKO NARODNOSTNO OZEMLJE NA TUJIH VOJAŠKIH KARTAH 1938-1945 - l.del S člankom Vojaške topografske karte - arhivsko kartografsko gradivo v Glasilu Arhivskega društva in arhivov Slovenije,ARHIVI,VII,št. 1-2, Lju- bljana 1984, sem skušal naše arhivarje in zgodovinarje, proučevalce no- vejšega, predvsem medvojnega obdobja slovenske zgodovine opozoriti na izredno pestrost in obilico tujega vojaškega kartnega oziroma topograf- skega gradiva, ki intenzivno obravnava t.i. slovenski narodnostni pros- tor. V članku sem omenil kot primer nemško armadno vojaško topografsko karto v merilu 1:200.000 v vseh izdajah in priredbah med drugo svetovno vojno in v grobem opozoril na njene različne vojaške topografske karte v istem merilu, vendar v različnih priredbah naših anglo-ameriških in sovjetskih zaveznikov, nastajajočih po kapitulaciji Italije do konca vojne v Evropi maja 1945. Dvoje dejstev mi narekuje nekakšno nadaljevanje omenjenega članka v Ar- hivih 1984. Prvo je preprosto, danes bolj kot kdajkoli prej razumljivo dejstvo, da za natis obširnega, s številnimi ilustracijami - barvnimi reprodukcijami izvirnih tujih kart v izrezih, preglednimi in primerjal- nimi tabelami - opremljenega besedila o tuji vojaški topografski obdela- vi našega narodnostnega prostora v samostojni, knjižni obliki in v raz- meroma majhni nakladi - glede na stvarne potrebe in splošno zanimanje - vsaj zaenkrat še ni mogoče pridobiti založnika ali t.i. sponzorjev. Dru- go je nasprotno, a enako prozaično: tujo in domačo (nevojaško) historič­ no kartografijo slovenskega ozmlja bolj ali manj poznamo vsi, bodisi iz poglobljenih študijskih prikazov in razstav (dr.V.Bohinec, zemljepisni oddelek NUK in katalogi M.Avsenakove, če tu omenim najpomembnejše), bo- disi v nemajhnem obsegu iz tuje strokovne literature. Eksaktna vojaška topografska karta pa je realnejša "grafična" podoba določenega ozemelj- skega območja s specifično govorico znakov, geodetsko-matematično natanč­ nostjo projekcije v določenem - standardnem - merilu/razmerju in končno z nekaterimi grafičnimi podatki, ki jih običajna topografska karta (hip- sometrična karta moderne dobe) ne vsebuje, za njihovo razbiranje pa je skorajda nujno potrebno nekaj "predznanja". Tu bi opozorili le na neka- tere najznačilnejše lastnosti vojaške topografske karte: Kartografska projekcija vojaških topografskih kart je komformna polie- drska projekcija, pri kateri oblikujejo zemeljski poldnevniki in vzpored- niki sferoidne trapeze. Vsaka VTG karta je torej, glede na svoje merilo, bolj ali manj trapezoidne oblike. Stopinjski sistemi VTG kart so štirje: klasični/najstarejši je sistem po Ferru (avstrijska in nemška kartografija), po Parizu, po Greenwichu(leta 1913 sprejet kot svetovni stopinjski sistem) in po Monte Mariu, Rim (ita- lijanski sistem). Vsaka nacionalna VTG karta vsebuje stopinjsko razdeli- tev po Greenwichu. Merila in razmerja VTG kart: čim večjo površino ozemlja zajema karta,tem manjše je merilo te projekcije, in nasprotno. Za majhna merila oziroma večja razmerja veljajo 1:1.000.000, 1:750.000, 1:500.000,1:300.000, 1:250.000, 1:200.000 in 1:100.000. Za večja merila oziroma manjša raz- merja veljajo 1:75.000, 1:50.000 in 1:25.000. Za velika merila oziroma majhna razmerja veljajo 1:12.500, 1:10.000 in 1:5.000 (= detajlni vo- jaški topografski načrti). Kvadratna/koordinatna mreža. Za eksaktno vo- *61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84; zgodovinar-publicist. Prispelo za objavo: 1987-04-29. GV 31(1987)2 125 jaško uporabo ima VTG karta natisnjeno t.i. pomožno kvadratno/koordi- natno mrežo, razgrnjeno po vzporednikih pravokotno µa poldnevnike. Raz- deljena je v cone z obsegom treh geografskih stopinj. Meje con so na VTG kartah označene. Naše ozemlje ima t.i. Gauss-Krugerjevo kvadratno --~ežo, italijanska kvadratna mreža je podrejena stopinjskemu sistemu po Monte Mariu. Nomenklatura karte in njenih listov/sekcij je podrejena standardni no- menklaturi karte Evrope, v merilu 1:1.000.000, vendar ima vsaka državna VTG karta poseben sistem oznake listov/sekcij znotraj standard- nih meril svojih VTG kart. Listi/sekcije karte so bštevilčeni od leve proti desni in od zgoraj navzdol, pri listih karte v velikem merilu bo- disi v smeri urnih kazalcev, bodisi v vrstah. Legenda topografskih znakov, geografsko-orientacijska navodila in pojas- nila ter sheme listov/sekcij so sestavni del VTG karte. Medvojne nemške karte vsebujejo poleg opozoril za rabo karte tudi podroben nctvedek iz- virnih kart, po katerih so bile prirejene. Izvirne in izvedene karte. Za slovensko ozemlje veljajo kot izvirne kar- te samo karte bivše avstro-ogrske monarhije in karte jugoslovanskega Vojaškogeografskega inštituta v Beogradu. Vse namške, italijanske in po 1943.letu tudi. zavezniške VTG karte našega ozemlja so izvedene karte. Izvedene karte so bolj ali manj geografsko in kartografsko uspele kopije in priredbe izvirne (jugoslovanske) VTG karte, ponatisnjene z dokaj ažur- nimi popravki izvirne kartne osnove, bodisi z novo vojaško topografsko izmero,bodisi s popravki po letalskih fotografskih posnetkih. Slike 1 do 6 ponazarjajo zgoraj naštete posebnosti vojaške topografske karte. b Slika la in b. Zemeljski polieder, sestavljen iz listov trapezaste ob- like. Enakokraki trapez kartnega lista (karikirano). 126 GV 31(1987)2 r Slika 2a in b. Projekcija kartnega izreza A B CD na zemeljskem obodu v projekcijsko ravnino. Kot odmika y stvarnega zemeljskega poldnevnika od projekcijske mreže je t.i. meridianska konvergenca. Slika 3. Mednarodna delitev in nomenklatura listov karte v merilu 1:1.000.000. Ozemlje Jugoslavije zajemata lista L 33 in L 34. 48!r2_o __ '713:.o __ ~l4:::_o ___ 3_1:15~3'___o _ _,_16~o--__!1!;7~o---1~8o č~~~~!:,?c~! _j I _J (~·~ r· A V S T R A Slika 4. List L 33 karte Evrope v merilu 1:1.000.000. GV 31(1987)2 127 o fS ~er 'ot "11 ·ol'et Slika 5a in b. Kvadratne (koordinatne) mreže na vojaških kartah jugoslo- vanskega ozemlja. Jugoslavija "leži" v 5, 6, in 7. koordinatni coni Gauss-Krugerjevega sistema. J:25000 (4 cm n.o karti 1000 m v rumwl) •km Lu.LU..L.U..L'-----'-----'-------'-------'---___J km liJ 1 1 Slika 6. Zgoraj: numericno merilo karte z mersko lestvico. Spodaj: transverzalno merilce za karte v istih merilih. Nemške vojaške topografske karte slovenskega ozemlja pred napadom na Jugoslavijo 1941. leta Po priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu se je vrhovno poveljstvo nemš- kih oboroženih sil (Oberkommando des Heeres) polastilo avstrijskega Vo- jaškega inštituta in kartografskega oddelka na Dunaju, hkrati pa zaseglo tudi ves tedanji avstrijski kartografski in kartni fond. Vanj je leta 1938 sodilo dvoje kartnih izdaj, ki z mejnimi, izvedenimi listi karte posegata v slovensko ozemlje dokaj globoko prek jugoslovansko-avstrijske državne meje. Prva izmed teh dveh izdaj je znana črno-bela avstrijska "specialka"(l) v merilu 1:75.000 z natisnjeno kvadratično (koordinatno) mrežo (1 km2) v rdeči barvi, ponatisnjeni po deloma dopolnjenih matricah izdaje iz let 1915 do 1918. Druga je dopolnilo prve in je bila natisnje- 128 GV 31(1987)2 na v štirih barvah v letih 1935 in 1936 - za avstrijsko državno ozemlje - njeni "mejni" listi z Jugoslavijo oziroma konkretneje s Slovenijo pa pomenijo kartografsko posebnost, ki jo je treba zaradi njihove "dvojno- sti" kartografske izvedbe posebej opisati. Za te liste karte je namreč Kartografski inštitut na Dunaju uporabil karto v istem merilu iz leta 1930, natisnjeno v treh osnovnih barvah, temno rjavi, modri in zeleni, na katerih je rjavo natisnjeni relief v grobem (Lehmannovem) črtkanju enako izrazit in nepregleden kot na listih iste karte iz let med prvo svetovno vojno - vendar samo za avstrijski del ozemlja do državne meje z Jugoslavijo. Slovenski del ozemlja pa je na teh mejnih listih natis- njen kot preris jugoslovanske karte v merilu 1:50.000, izdelka Vojaško- geografskega inštituta v Beogradu iz leta 1931, ne da bi pri tem pre- risu avstrijski kartografi· karkoli spreminjali: relief slovenskega dela ozemlja je izražen s plastnicami - izohipsami - in je laže "berljiv" od avstrijskega, pisava oro-, hidro-, in toponimov(2) ni ponemčena ali spremenjena, osnovne barve tega dela karte so blažje in glede na av- strijski del učinkujejo zelo kontrastno, jasneje in pregledneje. Ta izdaja še ohranja tradicionalno avstrijsko stopinjsko razdelitev pol- dnevnikov po Ferru, v opisu karte pa ostaja izredno skopa, brez sicer- šnjih podatkov kart v tem merilu. V letih 1938-1941, posebno še leta 1940, je na Dunaju že nastajala nova vrsta preglednih in detajlnih topografskih kart jugoslovanskega in slo- venskega ozemlja s posebnim namenom - označene so z vidnim opozorilom v rdečem natisu kot strogo zaupne, namenjene le službeni rabi v armadi (Geheim, nur filr den Dienstgebrauch!). Izmed kart v večjih merilih je treba najprej omeniti ponatis karte v merilu 1:75.000 iz leta 1936 z "dvojno" kartografsko tehniko listov, ki segajo na slovensko ozemlje. Na teh listih so slovenskim imenom krajev, voda in gora dodana ponemče­ na ali nekdaj avst3t'jska nemška imena, dodana so geografska pojasnila in nemška legenda( na zdaj dosti širšem desnem obrobju listov, ki se- gajo prek meje. Ta dopolnjeni ponatis obmejnih listov karte v merilu 1:75.000 še navaja kot pripravljavca oziroma tiskarja ponatisa Karto- grafski inštitut na Dunaju, kot izdajatelja in redaktorja pa že Odde- lek za kartografijo in zemljemerstvo generalnega štaba nemške armadel 4 ) In še to: prejšnji črno-beli relief avstrijskega dela območja je na teh listih pretiskan z zamolklo zeleno barvo (gozdovi), kar še poudarja ne- skladje obeh uporabljenih kartografskih tehnik. Junija 1940 je Kartografski in zemljemerski oddelek IV. nemškega vrhov- nega poveljstva vojske (Generalstab des Heeres, Abteiluno filr Krigskar- ten und Vermessungswesen IV.)pripravil in natisnil kot posebno izdajo (Sonderausgabe) CESTNO KARTO SEVERNE ITALIJE v merilu 1:200.000 (Stras- senkarte Ober - Italien, M= 1:200.000 - Sonderaussgabe VI. 1940) na 12 listih/ sekcijah v treh navpičnih kolonah s po štirimi vrstami li- stov; tretja, vzhodna kolona listov dosega greenwiški meridian 14° 30! Zajema torej ves najzahodnejši predel slovenskega ozemlja na obeh stra- neh jugoslovansko-italijanske meje in sega na vzhod skoraj do Ljubljane. Karta sodi v pospešene priredbe in natise preglednih kart v merilu 1:200.000, ki so jih nemški generalštabni kartografi - sledeč politič­ nim dogodkom tistega časa - brez predsodkov prirejali po vojnih kartah svojih sosed, največkrat brez privolitve, za potrebe svojih armad. Pre- gledni karti tretjega rajha v merilu 1:1.000.000 iz leta 1938 - glej sliko 8 - so dodajali nove liste in jih v merilu kart 1:200.000 kosali v interesne pregledne karte Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Bal- kana ter Severne Italije, za karte v večjih merilih znotraj njih pa uporabili in priredili karte balkanskih držav in Italije v merilih 1:100.000, 1:50.000 in celo 1:25.000 - zadnje enostavno s fotografskim postopkom. GV 31 (1987)2 129 11" 470 PO PARIZU 11 13 -Trbiž 12 Celovec Velikovec 3 --:v 4 3 d C i d V TG PREGLEDNE KARTE 1:300000 .. 11• ,, . ,.. ,,,,._ ___ L----l'------+ \. 16 17 _ .. _ 1_,~-,c~ 8'iru·111.. -UDINE 'r\.lU'lllA_Jllr I IIARIBO,IL/ \.-; ··v i { .· _, J - ! ,,J a l b al\j.r --1-- --2-- 6 Ogulin Karlovac V TG PREGLEDNE KARTE 1:500.000 ,,. , .. 1 :200.000 1:100.000 1: 50.000 1:25.000 ··•·-1---------- 9 10 LJUBLJANA GRAC ,--,, \---,,-r-·,.--\.-, ,. ..... -···, --~~~--. Slika 7: Sheme listov vojaških topografskih kart vseh standardnih meril bivšega jugoslovanskega Vojaškogeografskega inštituta - kartnih osnov vseh tujih izvedenih kart slovenskega ozemlja v letih 1938 do 1945. 130 GV 31(1987)2 Slika 8. Pregledna karta tretjega rajha v merilu 1:1.000.000 iz leta 1938. Spodnja polovična lista NL 32 in NL 33 sta dobila leta 1940 "dopolnilo" v enakih kartah Italije in Jugovzhodne Evrope. Oddelek za kartografijo in zemljemerstvo nemškega vrhovnega poveljstva je do maja 1940 pripravil, junija pa začel tiskati posamezne liste (sek- cije) PREGLEDNE KARTE SREDNJE EVROPE - BALKAN v merilu 1:200.000 (Gene- ralkarte ~ Mittel-Europa - 1:200.000, Sonderausgabe 40/41.) V stopinjs- kem izrezu greenwiškega meridianskega sistema z listi v obliki pokončnih malce trapezoidnih pravokotnikov z geografskim obsegom 1 x 1 geografske stopinje po vzporedniku in poldnevniku. Slovensko narodnostno ozemlje zajemajo listi/sekcije te operativne karte 31/47 Bad Hofgastein, 32/47 Klagenfurt, 33/47 Graz in 34/47 Szombathely/Steinamanger v pasu 47° se- verne širine, ·listi 31/46 Triest, 32/46 Ljubljana/Laibach, 33/46 Celje/ Cilli in 34/46 Zagreb/Agram v pasu 46° severne širine ter lista 32/45 Pola in 33/45 Senj v pasu 450 severne širine. Začetni poldnevnik teh listov je 12050' vzhodno od Greenwicha, zadnji, ki še zajema slovensko ozemlje v Prekmurju, pa 16032'04" po Greenwichu, poldnevnik, ki sicer pomeni vzhodno mejo 5. cone koordinatne mreže oziroma zahodni rob 6.co- ne (15°-18°) z izrazito divergenco med conama. Tudi pri tej karti gre v bistvu za neizvirno, izvedeno karto, grafično in v opisu prirejeno kopijo jugoslovanske karte v istem merilu in z istim stopinjskim siste- mom (greenwiški, z označbo pariških poldnevnikov). Od jugoslovanskega izvirnika se razlikuje le v barvah: relief, naselja, cestno in železniš- ko omrežje ter imena (toponimi) na karti z obrobnimi pojasnili in legen- do so natisnjeni v temno rjavi barvi, vodovje v živo modri, gozdna območ­ ja pa ponazarjajo bledo zelene krpaste ploskve. Državna meja Jugoslavije z anektiranima Avstrijo in Madžarsko, anektirana k rajhu je bila samo Avstrija, Madžarska je postala s podpisom o sodelovanju samo "satelitna" država pod režimom, ki je bil pronacistično usmerjen (=Horty), je poudar- jena z okrastooranžnim pasom. Vsa topografska imena na slovenskem ozem- lju zahodno od državne meje so natisnjena v poitalijančeni obliki - vnes- li so jih po italijanski izvirni karti, in ne po jugoslovanski (izvedeni) karti tega dela ozemlja - sicer pa še dosledno povzeta po jugoslovanski predlogi. Kot predloge za osnovo te (izvedene) operativne karte so Nemci uporabi- li liste avstrijske specialke v merilu 1:75.000 (za mejno območje Slo- venije), Generalne karte Jugoslavije v merilu 1:100.000 bivšega jugos- lovanskega Vojaškogeografskega inštituta iz let 1929 do 1934 ter za prekmurski del Slovenije specialke Madžarske (Spezialkarte von UNGARN) GV 31(1987)2 131 v merilu 1:75.000 iz leta 1925 ter liste karte Italije (Carta d'Italia) v merilu 1:100.000 iz let 1928 do 1937. Natis listov, ki zajemajo slo- vensko ozemlje, je bil dokončan avgusta 1940. Ponovno in le z manjšimi popravki in dodatki (izvirnim imenom listov so dodana še nemška imena) so Nemci to operativno karto natisnili februarja in marca 1941. Sočasno s pregledno karto GENERALKARTE von MITTELEUROPA-BALKAN 1:200.000, v maju in juniju 1940, je načrtovalni oddelek (Heeresplankammer) nemškega vrhovnega poveljstva ukazal natisniti posebno izdajo KARTE JUGOSLAVIJE v merilu 1:100.000 (Karte von JUGOSLAWIEN 1:100.000 - Sonderausgabe VI. 1940), ki je bila namenjena samo službeni rabi v vojski, s črno natis- njenim opozorilom Nur fur den Dienstgebrauch nad desnim zgornjim robom kartnega izreza posameznega lista. Tudi pri tej posebni izdaji, zasnova- ni že maja 1940, gre za dosledno kopiranje specialke Vojaškogeograf- skega inštituta Kraljevine Jugoslavije v istem merilu iz let 1929 do 1934. Listi nemške izvedenke so oštevilčeni enako kot na jugoslovanskem originalu: začenja se z listom Trbiž l. (ter listoma Tolmin 9 in Trst 23 v naslednjih dveh vrstah, če upoštev'amo liste, ki zajemajo -slovensko ozemlje onstran tedanje državne meje), originalnim imenom listov so do- dane nemške oblike imen v oklepaju _npr. CERKNICA ( :ZIRKNITZ ) , vendar ne na vseh listih karte. Je pa neka posebnost tega nemškega ponatisa iz junija 1940, ki•jo kaže posebej omeniti, saj je značilna samo za to iz- dajo kopij (izvedenk) jugoslovanskih kart in se kasneje niti v nemških niti v zavezniških anglo-ameriških natisih te karte ni ponovila: list/ sekcija te karte BLED 10 je natisnjen na širši, kvadratni poli papir- ja in ima dotiskan na levem robu in levo zgoraj del jugoslovanskega dr- žavnega ozemlja (Slovenije), ki je na jugoslovanskem originalu sicer na- tisnjen na listih Trbiž 1 in Celovec 2 (levo zgoraj) in Tolmin 9 (levo ob strani). List CERKNICA (ZIRKNITZ) Blatt 24 u/nd/25 nemške izvedenke (kopije) pa ima na levem robu dodan predel jugoslovanskega oziroma slo- venskega ozemlja, ki je na jugoslovanskem originalu karte natisnjen na listu Vrhnika 24. Kot bomo videli, so Nemci leta 1944 s posebnim name- nom ponatisnili ta dva neobičajna kartna lista, BLED 10 in CERKNICA (ZIRKNITZ) 24/25, še enkrat, prav tako z označbo stroge zaupnosti. Po- sebna izdaja (Sonderausgabe) te karte iz leta 1940 je natisnjena v in- tenzivnejših, živahnejših osnovnih barvah kot jugoslovanska predloga. Uporabljenih je bilo petero barv, okrastorjava za plastnice reliefa, modra za vodovje in njihovo poimenovanje, zelena za gozdove, črna za prometno omrežje, naselja in toponime ter opis karte z legendo; rdeče so označene glavne ceste in državna meja. Opisni del te posebne izdaje karte v merilu 1:100.000 je bogatejši: na desnem robu posameznega lista so natisnjeni tolmačenje označb in okrajšav srbohrvaškega opisa izvirne karte, pojasnilo o jugoslovanski Gauss-Krugerjevi koordinatni mreži in njeni konvergenci, razmerno kotno merilce za odmerjanje koordinat posa- meznih točk na karti, numerično merilo karte z lestvico 1 cm= 1 km in podatki o jugoslovanski izvirni izdaji karte. To posebno izdajo KARTE von JUGOSLAWIEN 1:100.000 so Nemci postopoma tiskali od maja 1940 do marca 1941; od listov, ki zajemajo slovensko ozemlje, je bil kot zadnji natisnjen list BLED 10 januarja 1941. Tu je treba še omeniti, da so bi- li tedaj natisnjeni vsi listi te nemške izvedene Karte Jugoslavije pred- vojnega jugoslovanskega VGI, kar se pozneje ni več zgodilo, saj je kar- ta "odslužila" svoje pri nemškem aprilskem vdoru v Jugoslavijo. Septembra 1940 je Oberkommando des Heeres zaukazalo pripravo in natis serije topografskih specialk madžarsko-jugoslovanskega mejnega območja in za to začasno posebno izdajo pod naslovom UNGARN 1:75.000 - Sonder- ausgabe IX. 1940 uporabilo kot osnovo avstrijske specialke v istem me- rilu iz let 1915/16 oziroma 1925/26, ki jih je dunajski Vojaškogeoaraf-- ski inštitut (Militargeographisches Institut Wien) v svojem glavnem zem- ljemerskem oddelku XIV (Hauptvermessungsabteilung XIV.) dopolnil po spe- cialki Madžarske v istem merilu iz leta 1930 (Spezialkarte von UNGARN 1:75.000 - 1930) in prilagodil taktično-operativni karti (specialki) Vojaškogeografskega inštituta bivške Kraljevine Jugoslavije v meri- lu 1:100.000 iz let 1929 do 1934. Natisnjena je bila v štirih barvah. črtkani relief, sicer značilen za vse avstrijske specialke v tem meri- lu, je na tej posebni izdaji natisnjen v temno rjavi barvi, v isti bar- 132 GV 31(1987)2 vi so natisnjeni tudi naselja, prometno omrežje, oro- in toponimi, ob- robje kartnega izreza listov in osnovni opis karte. Vodovje je natisnje- no v modri, gozdovi, sicer označeni z rastrom drobnih krožcev v osnov- ni temno rjavi barvi, so dostiskani v bledo zelenih barvnih ploskvah. Državna meja med Madžarsko in Jugoslavijo je poudarjena z okrastooranž- nim pasom. Slovensko ozemlje - Prekmurje - zajemajo listi sekcije 5256 GLEICHENBERG, 5257 NAGYCSAKANY es ZALAL~V~ in 5357 LENTI s skupno serij- sko oznako UNGARN 1:75.000. Oro-, hidro- in toponimi na slovenskem oze- mlju so še povzeti po jugoslovanski predlogi (izvirni karti). Listni iz- rezi te karte so vpeti v stopinjski okvir tradicionalnega avstrijskega stopinjskega sistema po Ferru, vendar so na robu označeni tudi stopinj- ski poldnevniki greenwiškega stopinjskega sistema. Na karti je odtis- njena nemška Gauss-Krligerjeva koordinatna mreža - na listu 5357 LENTI se stikata vzhodni rob 5. koordinatne cone (abscisa 15° po Greenwichu) in zahodni rob 6. koordinatne cone (abscisa 180 po Greenwichu) nemške vojaške koordinatne mreže z izrazitim kotom konvergence, označene pa so tudi stopinje madžarske stereografske mreže - karta je bila namenje- na tudi mad·žarski vojski pri načrtovanem morebitnem skupnem napadu na Jugoslavijo. Zadnji list (sekcija) te karte, ki zajema celotno zahodno Prekmurje z delom Slovenskih goric, list 5356 RADKERSBURG (Radgona), je bil natisnjen šele januarja 1941. Novembra 1940 je kartografski in zemljemerski oddelek vrhovnega povelj- stva nemške vojske dopolnil (reambuliral) in kot posebno izdajo ponatis- nil PREGLEDNO KARTO SREDNJE EVROPE v merilu 1:300.000 (Ubersichskarte von MITTEL-EUROPE, Sonderausgabe XI. 40). Posamezni listi (sekcije) te pregledne karte zajemajo ozemlje v obsegu dveh stopinj po geografski dolžini in ene stopnje geografske širine. Slovensko narodnostno ozemlje je kartirano na listih (sekcijah) N 47 TRIEST (12°20' - 14020'), O 47 CILLI (14020' - 16020'), N 46 POLA (12020' - 14020') in O 46 SENJ (14020' - 16020'). Lista Trst in Celje ležita med 46. in 47. vzporedni- kom, lista Pulj in Senj pa med 45. in 46. vzporednikom severne širine. Prek karte je natisnjena Gauss-Krugerjeva koordinatna mreža z razmikom linij na 10 km. Za osnovo te pregledne karte je služila avstrijska pre- gledna karta ~STERREICH 1:200.000, ki jo je dunajski Militargeographi- sches Institut izdelal v letih od 1926 do 1933 in ki je ob novi izdaji v letu 1940 dobila le malenkostne popravke. Ta kartografsko solidno in lično izdelana ·pregledna karta je natisnjena v štirih barvah: blagi črtkasti relief je okrastorjav, vodovje modro, gozdovi so bledo zeleni, pomembnejše ceste so natisnjene v rdeči barvi. Oro- in toponimi, sto- pinjsko obrobje ter celoten opis karte z legendo in pojasnili so natis- njeni v temno rjavi barvi. Ta karta vsekakor sodi med grafično in kar- tografsko boljše natise posebnih izdaj ne~škega vrhovnega poveljstva. Žal so se ohranili pri nas le redki posamezni listi. Spomladi 1940 je berlinski Vojaškogeografski _ inštitut dopolnil in na- tisnil novo (drugo) naklado Pregledne karte Nemškega rajha v merilu 1:1.000.000 - UBERSICHTSKARTE des DEUTSCHEN REICHES, 1:1.000.000 1940 - ki je, kot smo že omenili, postala v naslednjih vojnih letih osnova nemške kartografske delitve Srednje, Jugovzhodne in Južne Evrope v co- ne s serijami topografskih kart v vseh standardnih merilih. "Vpeta" je v stopinjski okvir greenwiških poldnevnikov in izdelana v tehniki topo- grafskih simbolov in legende, istovetnih s simboli in legendo od leta 1938 dalje veljavne Karte sveta. Brez dvoma velja ta izdaja karte v letu 1940, natisnjena v petih barvah (črni, modri, okrastorjavi, bledo zeleni in rdeči barvi) za eno najboljših modernih vojaških topografskih kart nasploh. Slovensko narodnostno ozemlje zajema najjužnejši polovič­ ni list te karte, VZHODNE ALPE (od 120 do 18° po Greenwichu ter od 460 do 430 severne širine), vendar le severni pas slovenskega ozemlja je zajet na listu NL 33 TRIEST; oba lista so do celotnega obsega - do 44. vzporednika - dopolnili kot izvedeno karto po jugoslovanskih in itali- janskih predlogah (izvirnih kartah) šele leta 1943. Z njima se bomo v tem opisu še srečali. Dejstvo, da je pronacistično, do fanatičnega oboževanja Hitlerja in nje- govega "novega reda" v Evropi razvneta nemška narodna manjšina v pred- GV 31(1987)2 133 vojni Jugoslaviji odigrala tudi zelo uspešno vlogo v nemški obveščevalni in vohunski dejavnosti Canarisovega Abwehra in Himrnlerjeve SD, je znano in zgodovinsko potrjeno. Obe vohunski centrali sta v članih znova legali- ziranega Kulturbunda dobili zavzete sodelavce-amaterje tako rekoč na vsakem koraku. Eden posrednih rezultatov te široko razpredene in odlično delujoče nemške vohunske dejavnosti v Jugoslaviji in še posebej v Slove- niji je aprila 1940 natisnjena strogo zaupna Karta obrambnih naprav in utrdb jugoslovanske meje s tretjim rajhom, pregledna karta z izvirnim naslovom BEFESTIGUNGSKARTE JUGOSLAWIEN 1:200.000, ki jo je pripravil na podlagi obilice bolj ali manj zanesljivih vohunskih podatkov in nepos- redno pretihotapljenih kopij jugoslovanskih načrtov posebni oddelek vo- jaške obveščevalne službe nemškega štaba za Vzhod (O Qu IV. Fr. H. Ost (!)), Oddelek za vojaško kartografijo in zemljemerstvo nemškega vrhov- nega poveljstva vojske pa dal natisniti na ustrezne liste(sekcije) Pre- gledne karte Srednje Evrqpe - BALKAN v merilu l:200.000 (GENERALKARTE v. MITTELEUROPA - BALKAN 1:200.000) iz junija 1940 - ki jo že poznamo - v živo rdečem pretisku. Zavarovali so jo z oznako stroge zaupnosti in navedbo 88. člena rajhovskega kazenskega zakonika o sankcijah v prime- rih zlorabe njene stroge zaupnosti (= edina nemška medvojna VTG karta z natisnjeno navedbo tega člena). Po posebni legendi so na obme~ne liste (sekcije) te karte natisnjeni znaki, ki tolmačijo jugoslovanske obramb- ne objekte in naprave vseh vrst, oborožitev in obrambno moč ne samo obmejne obrambne črte ("linije u Karavankama i dravskog mostobrana" v tedanjem jugoslovanskem vojaškem žargonu), temveč tudi njenega širšega zaledja do Gorjancev. Natisnjeno je stanje teh naprav, kakršnega so Nemci poznali novembra 1940 (rdeče natisnjeno opozorilo: Stand 1.11.1940 v desnem zgornjem kotu listov karte). Pri tem pa je zanimivo, da so Nem- ci vkartirali tudi objekte s podatki o lokaciji in obrambni moči ("po- sadno stanje"), ki so bili samo približni. Jugoslovanske obrambne objekte in naprave na zahodni (italijanski) in severni meji ter njunem zaledju v Sloveniji prikazujejo listi (sekcije) BEFESTIGUNGSKARTE JUGOSLAWIEN 1:200.000 Blatt 31/47 Hofgastein, 32/47 Klagenfurt, 33/47 Graz in 34/47 Szombathely/Steinamanger ter 31/46 Tri- est, 32/46 Ljubljana (Laibach), 33/46 Celje (Cilli) in 34/46 Zagreb (Agram). Podrobneje, predvsem po jugoslovanski, italijanski in tudi nem- ški ,izvirni dokumentaciji, ki se je ohranila, obravnavam vsebino te strogo zaupne karte v posebnem sestavku(5ltu naj zadostuje le njen sploš- ni opis. Omenim naj le še to, da je ta karta - oziroma njeni zgoraj na- vedeni listi - pri nas prava redkost celo v arhivskih fondih z bogatimi zbirkami medvojnih vojaških kart. Zasedba in delitev Slovenije na okupacijska območja Enote nemškega vermahta so odlično pripravljene in opremljene z vsemi potrebnimi vojaško-logističnimi podatki,( 6 ) po "operacijskem načrtu Ma- rita" (Operationsplan "Mari ta") na Hitlerjev ukaz s šifro "Aktion 25" iz graške in celovške smeri vdrle 6.aprila prek slovenske severne meje, presenetile in zlomile šibki odpor že razpadajoče jugoslovanske vojske ter v šestih dneh zasedle tisti del Slovenije, ki ga je Hitler že pred 3. aprilom določil za nemški del ozemeljskega plena razkosane Jugosla- vije. Nacistične "civilne" in policijske oblasti, ki so hkrati z enotami ver- mahta prestopile slovensko severno mejo in takoj - z močno podporo pri- padnikov Kulturbunda - vzpostavile načrtovano in odlično organizirano okupacijsko upravo na Gorenjskem in štajerskem, so imele na voljo last- ne topografske karte. Obseg našega orisa nemškega vojaškega kartograf- skega fonda okupirane Slovenije v letih 1941 do 1945 ne dopušča širšega opisa vzrokov in nastanka dvojnosti tega fonda - zadovoljiti se moramo z ugotovitvijo dejstva, da je nacistična civilna (politična in policij- ska oblast) z vermanšaftom in domobranstvom, uporabljala ves čas vojne oziroma okupacije in akcij proti NOV in POS drugačne (vojaške) topo- 134 (GV 31(1987)2 grafske karte, kot jih je sicer na istem in širšem zasedenem ozemlju Jugovzhodne Evrope uporabljala nemška redna armada (vermaht). To dej- stvo nam je zaradi obilice primerkov kart ene in druge vrste v naših arhivih sicer očitno, ne pa tudi vedno razumljivo. Nacistična civilna uprava in policija sta na zasedenem slovenskem ozem- lju uporabljali najprej provizorični, kasneje pa dopolnjeni ponatis nek- danje avstrijske standardne "specialke" v merilu 1:75.000 z naslovom .SPEZIALKARTE der ALPEN - und DONAU - REICHSGAUE (Posebna karta alpskih in obdonavskih pokrajin). Dunajski Vojaškogeografski inštitut je na zahtevo nacističnega Urada za utrjevanje nemštva in nemškega inštituta za jugovzhod v Gradcu začel pripravljati to karto že leta 1939, vendar so ga politični in vojaški dogodki - zasedba dela Slovenije po zlomu predaprilske Jugoslavije - prehiteli toliko, da karta aprila 1941 še ni bila dokončana v celotnem obsegu in jo je bilo treba dopolniti z listi osrednjega slovenskega ozemlja v avstrijski izdaji iz leta 1938. Ta kom- promisna začasna izdaja torej še ne nosi svojega kasnejšega uradnega imena, niti ne oštevilčenja (nomenklature) svoje predloge iz 1938, ima še stara poimenovanja listov (sekcij), natisnjena je samo v črni barvi in je - razumljivo - brez nemške vojaške koordinatne mreže. Natis te karte so na Dunaju dokončali šele junija 1941. Toda že aprila 1941 so na Dunaju pohiteli s priredbo in natisom ponovne izdaje te karte. Natisnjena je sicer v enaki črno-beli topografski teh- niki starejših avstrijskih "specialk" v merilu 1:75.000, vendar je od- tis oster in jasen. Uporabljena je stara nomenklatura posameznih listov, prav tako še njihovo staro poimenovanje. Imena krajev, voda, gorovij in gorskih vrhov so dosledno povzeta po avstrijski predlogi, večji in po- membnejši kraji imajo tudi še slovenska imena, natisnjena v manjšem tisku v oklepajih. Obrobje kartnega lista je na desni strani in spodaj širše: namenjeno je kasnejši obsežnejši legendi topografskih znakov in glosariju kratic/okrajšav ter nekaterim kartografskim pojasnilom, ki jih izvirne avstrijske karte v tem merilu niso vsebovale. Vidno, pol- krepko tiskano in podčrtano opozorilo Nur fiir den Dienstgebrauch (Samo za službeno uporabo) v desnem zgornjem kotu lista zgovorno priča o name- nu te karte. Dokončno detajlno določitev meje med nemško in italijansko okupacijsko cono oziroma zasedbenim ozemljem, nasplošno in poenostavljeno imenovane "demarkacijska črta", je opravila posebna nemško-italijanska osrednja razmejitvena komisija (Deutsch-italienische Zentralgrenzkornmission) od 8. julija do 13.septembra 1941. Sicer je Hitler že 12.aprila 1941 določil dokončne zasedbene cone v Sloveniji: tretji rajh si bo pridržal Gorenjsko in "Spodnjo" štajersko z 90 km dolgim in 10 do 15 km širokim pasom ozemlja južno od reke Save. Madžarska bo dobila Prekmurje, Notranj- sko in Dolenjsko z Belo krajino do meje z ustaško Neodvisno državo Hr- vaško pa si bo prisvojila fašistična Italija. S to delitvijo so se mora- li Italijani sprijazniti na obeh skupnih dunajskih konferencah o "orga- ( 7 ) nizaciji jugoslovanskega prostora" 18. in 19. ter 21.in 22. aprila 1941. Nemški del osrednje razmejitvene komisije seja na to zahtevno delo tu- di dobro pripravil, komisiji je dal vse potrebno topografsko in kartno gradivo. Višji zemljemerski oddelek Vojaškogeografskega inštituta na Dunaju je dal nemško-italijanski osrednji razmejitveni komisiji v ta namen na razpolago dvoje kart - izvedenk. Prva je bila delni ponatis znane av- strijske specialke v merilu 1:75.000 z listi (sekcijami) nad 46. se- vernim vzporednikom in tremi listi (5653 Višnja gora in Cerknica, 5654 Novo mesto in 5655 Krško, Brežice in Samobor) pod 46. vzporednikom tiskan v temno rjavi barvi. Druga, za nas pomembnejša od prve, je bila priredba iste karte oziroma njenih uporabljenih listov v merilo 1:25.000, tiskana prav tako v rjavi barvi. Natis obeh teh kart je bil številčno zelo omejen in namenjen predvsem kot kartna priloga k zaključnemu poro- čilu razmejitvene komisije in dvostranskemu državnemu aktu o poteku meje med obema podpisnicama, tretjim rajhom in fašistično Italijo. Ustrezne liste (sekcije) obeh kart so dobili v strogo zaupno uporabo nemške po- GV 31(1987)2 135 ..... w O'\ C/) 1-' r'· ;,s' PJ '° :,;oo 1-'l:Ii 'CI t,J ~·~ 1 le' J::: H ::i C/) p. 8 o~ o ::i PJ PJ <: ~ J::: (Jl 1 rt- 'i w ~ ..... ..... CDU-- r'•(Jl ..... (l ;,s' '° ::ro o:, (Jl 1 ..., cQ ::i - PJ rD IV J::: s CD CJl< ;,s' CD = (Jl 'CI CD (l r'· PJ 1-' ;,s' CD = .... ..., <.n o o o PO FERRU 46".:'ll' 310 ZONE19 coli)( ZONE18coLXIV 5256 ,. .. 1 :75.000 SPEZIALKARTE DER OSTERREICHISCH-UHGARISCHEN MDNARCHIE. BOSNIENS UND DER HERZEG0\1/INA - MG I WIEN (1882,1896) 1916 ,/ i GLEICH!NB~- 3130 5351 ZONE19coLX SPEZIALKARTE DER ALPFN-U. DONAU- REICHSGAUE II G I WIEN HVA XIV 1941 (1942, 1943) 1944 1· _; 320 535'i't:oNE19 COL)(! 3230 5353 ZONE 19 CDLXII 3 o 33 30 i ' 40 5354 ZONe19cOLXIII 5355 ..,..,191!,0LXIV 5356 ZN19c,XV 5357 ,_.ra•-·-· ·,. ' ·-·, •-. -· ,r · RAMRSBURG UNDAVA BLEIBERG KLAG!:NFURT VOLKERMARKT ··-·,,-. 1 UND TARVIS UND VILLACH ....... ___ .,..BLEIBE~IN TRBIŽ CELOVEC IN BEWAK VELIKOVEC _ ~N'Ji.~ "'MAIRBURG UNoLUTTEN0ERG i,,,.oLENTI ,- DRAVOGRAD MARIBOR RADGONA IN Ll:~DAVA 46~ 4615 462!! .... \.. -· -·-. i ZONE20coLIX &451 ZONE20coLX·,. 5452 ZONE20coLXI 3 .-• ..... J \ .................. -·-· __ ., ,) RADMANNS- E~NKAPPEL FJ.;11TSCH DORF UNDK~~KER .,.-·BOVEC RADOVLJICA ŽFLEZlilA KAPLA 1 m-U zoNe20co,XII 5454 PRASSBERG A.D. SANN MOZIRJE zom20coLXIII 5455 PRAGERHOF UND WIND. FEISTRITZ PRAGERSKO IN SLOV. BISTRICA z;J;ifcOL°"rll-., 5551 ) ZONE21cOLX 5552 ZONE 21 COL)( 1 5!1i!li3!20Ne21co,XII !1554 zoNe21co,XIII !'~!§ ✓ TOLMEIN J'bi 0MIN BISCHOFLACK UND IDRIA i§KOFJA LOKA1N IDRI.JA CILLI ROHITSt:H UND l A I B AC H I UND R ATSCHACH OOACHENBURG LJUBLJANA CELJE IN RADEČE ROGATEC~. KOZJE \ 1 ZONE22coLIX i 5651 zo ... 22coLX !16!12 ZONE22coLXI 5653 ZONE22coLXII ~ ZONE22coLXiH 5655 i HAIDENSCHAFT WEIXELBURG GURKFELfi), Gi~~scA u•• ADELSBERG UND z1RKN1u RUOOLFSWERTH ~0~ GORICA IN b~D1š1<.A l\JoovšCINA IN VIŠNJA Gl)RA IN Novo MESTO KRŠ!ffl,,IJRc.2/cE ... , ,. POSTOJNA CERKNICA ,. .• I,r'SAMbeolf' 4545 ' -, '· . !zONt;2:k6dX ' !175'1. Z0NE23co,X 5752 ZONE23COLXI 5753 Z<>l<>E23cOLXII 57!$4 Z0N<23c01.XIII 45~ · ·-· · · ) -sANA ..... ,..,. GOTTSCHEE ""'~ '' 57M TRIEST ~ '2 0 ST PETER LAA~•~\A\BAR TSCHERNEMBI,, ,A,:i, JASKA TRST j~•-• ' SE:ZANA IN PIVKA LO # IN 'c:°A'l,!AR KOCEVJE IN \ JASTREBARSKO <-~ / (,.,_ ČRNOMELJ \ 1 ZONE24co, ,r,.,_.~ '1oNe24co,XI 5853 ,z_'.!~24cc,;_XI\.. Ne24co,XIII 5855 \.,-• MONTONAu"° ALTENMARKT KARLOVAC , CITTANOVA UND OGULIN UND VOJNIC Mo'ro.vu ri 1• .~ov~GRAD ' BUZET1• VOLOSKA DELNICE IN RIJEKA STARI TRG 1NOGULIN KARLOVAC IN VOJNIC LJUTOMER _ '·-'~ L~'!,,1I ,, -. '. ZONE20COLXIV ~ zN19c,xil~!li7 ., ' PEftAu-> ,.,. ,_,,.,J· PTUJ WARAZDIN VARAŽDIN ~ w ,-.., ,-.., l!) o, ___, N ,-.., w ___, t'.fl ,-.., f-'· ;,;' llJ ,-.., o ...,. en en rt ,-.., ::r llJ o (D ,-.., <: s f-'•(D llJ w.::; llJ f-'·1--' :::1 W-1--'· (/l (D (/l ;,;' rt (D <: o 1-1 s <: llJ (D 'O N 1-1 0 s f-'· (/l (D 1--'(D L.J. }-1- b" f-'· ::r::s rt (D <: ,-.., (D f-'· ::S•• N (D p, ___, llJ ~lJlW- Q. (D s o 1-'· o = (/l 0(/l f-'· 'O W•f-'•(D (D ::s o f-'· ,-.., llJ u. ,-.., i::: •• ;,;' ,-.., (D 1-'· N : W-Ul 1. ::s (/l 0(1) (Do s i-o 0(/l< "rt ;,;' (D N (D 5- llJ N (D 'O llJ 1-1 o (/l rt (D ,-.., 1-1 p, l!)(D tr ""'tr (D ,-.., (D ::s (D ::s (Do s o Ul<::S ;,;'(D o 1 30 45 34° SPEZII\LKARTE DER ALPEN-U.DONAU-REICHSGAUE h 1 2 MG I WIEN HVA XIV 1941 ALTE OSTERR. LANDESAUFNAHME F5256--OKH WIEN 1936 l®i<:n:'nllerg 4 31° ,~ ,n 33° 32° ·- -- " 00 „ 1 1 1 46" ',_ 1 21 1 ::1 ~5351 .l 5352 ......... 3 ' Villach 1 45 15 2 1 1 2 1 1~ V~ke~rrutrkt RNkenburg 5353 4 3 5354 4 3 53i~ 4 3 53,56--4 1 4630 1 1 Krona~I: 1 :1~ 1- -1- 1 Wlndi~r&IZ Marburg "·'-+ 1 + 1 :ie 1 1 2 1 W Felstritz 4615 4500 o 2 5452 413 5451 413 R.:am.~noui'g 211 Cilli 211 AOOilmch Trif.mil 0 1 Lukodhier Tolmein 1 ° 5551 3 5552-- 1 413 5553 „13 o. ..13 5555--4 ol °'""-1 4548 w..ixoll>~rg2 l 1 . Ro llJ rt, t-t, i:: f-'· li li o llJ 'd ::; llJ o „ 1 = t:d 'd llJ li 1--' (D ?S" ?S" llJ li::; f-'· < f-'· llJ::; ::; W-(/l (D i::: = p_, 1 1--'0 f-'· (/l [JJ rt rt o i:rj < i:: li (/l o 'd ?S" llJ llJ li f-'· rt N O 1 47 , ( BAD '·> H FGASTEIN '\ 31/47 ·,,_, ·- - '-· 46~o \l I! f)... "'---·-·-· 12° 1230 1250 130 1330 1350 14° 1:200.000 GeneraJlala korporirana podatkovna baza vsaj še 10-krat to- liko podatkov kot celotna alfanumerična podatkovna baza. To bi pomenilo že 30 GB veliko bazo podatkov, kar pa je dosti preveč za vzdrževanje. Drugi vzrok je v razliki uporabe katastrskih grafičnih in numeričnih po- datkov, ki je v glavnem ločena. Oba sistema sta povezana, tako da je mogoče prenašati podatke in dela- ti z obema podatkovnima bazama. Ključ povezav je parcelna identifikacij- ska številka. Sistem parcelnih identifikatorjev je bil vpeljan na Nizo- zemskem že leta 1832. V računalniških aplikacijah pomeni enolična iden- tifikacija števika parcele ključ za povezavo obeh sistemov. Za sedaj, 164 GV 31(1987)2 v razvojni fazi, delata oba sistema tako, da lahko podatke, ki jih dobi- mo iz alfanumerične podatkovne baze, takoj vpišemo na sosednjem zaslonu in dobimo tudi ustrezne grafične podatke in nasprotno. Koncept uporabnikov grafične podatkovne baze je zasnovan na tako imeno- vanih grafičnih delovnih postajah, ki jih sestavljajo samostojne inter- aktivne postaje CAD srednjega kakovostnega razreda. Izbrali so sistem IG0S, ki ga sestavljajo grafični terminal v 16 barvah, visoka ločljivost, alfanumerični zaslon in 80 MB lokalnega spomina na disku. Postaja deluje samostojno (off-line). Možna je izmenjava podatkov s prenosnimi diski in tudi povezava na matični računalnik. Ena takšna postaja stane 150.000,0 Hfl. Uporaba velikih kakovostnih interaktivnih grafičnih sistemov se v opera- tivi ni obnesla. Preizkusili so tudi uporabo vrhunske opreme CAD tvrdke Intergraph. Takšen sistem stane 1.250.000,0 Hfl in ga uporabljajo samo za razvojne in r~ziskovalne namene. Uporaba podatkov in delo na alfanumeričnih in grafičnih podatkovnih po- stajah je zasnovano na principu delovnih datotek, ki obsegajo približno 40 MB podatkov.' Takšne delovne datoteke se dajejo uporabniku na magnet- nem traku ali na prenosnem disku. Priprava takšne datoteke zahteva ob današnji tehnologiji 4 do 5 ur procesiranja. Celotne investicije v gradnjo grafične podatkovne baze znasaJo 1.300.000,0 Hfl na leto. Razmerje med stroški za opremo grafične podat- kovne baze in digitalizacijo grafičnih podatkov je še večje kot pri al- fanumerični podatkovni bazi in znaša že približno 1:4. Zaradi avtomati- zacije se predpostavlja dvoodstotno letno zmanjševanje števila zaposle- nih, Pri poprejšnjih predvidevanjih uporabe in velikosti grafične po- datkovne baze iz leta 1983 za obdobje 1985/90 so ušteli zaradi skoko- vitega razvoja računalništva in zlasti zaradi pocenitve in neslutene povečane uporabe osebnih mikroračunalnikov. O velikosti in produkciji grafične podatkovne baze lahko navedemo le grobe cenitve, ki temeljijo na nekaterih izkušnjah iz poizkusnih pro- jektov in predvidevanjih. Predvideva se, da bo uporaba grafične podat- kovne baze udeležena v osrednjem uradu z 20 % vseh del in v katastrskih uradnih v središčih provinc s 50 % vseh del. Letna grafična produkcija avtomatičnega GKI sistema bo po predvidevanjih 1000 osnovnih topograf- skih kart, 3000 katastrskih kart in še 400 kart za konsolidacijske _pro- jekte. Na podlagi rezultatov preizkusov se predvideva 500 KB potrebne- ga spomina za karto v merilu 1:1000 in z dimenzijami 1,0 x 0,5 metra, kar je občutno prenizka ocena. Torej je potrebnih za opravljanje osnov- nih dejavnosti grafične podatkovne baze vsaj 4,5 GB sekundarnega delov- nega spomina. Temu je treba dodati še dodatnih 10 % spominskih zmogljivosti, potreb- nih za normalno ažuriranje tako velike podatkovne baze. Predvideva se 100.000,0 katastrskih sprememb na leto in 1.000.000,0 sprememb, pove- zanih z lastniki. Osnovne topografske karte se ažurirale vsako drugo leto, kar pomeni dodatnih 20 % sprememb na vsaki karti. Za vključevanje podatkov terenskih geodetskih izmer je po izkušnjah iz obdobja 1976/86 potrebnih še dodatnih 0,7 MB spominskih zmogljivosti. Končajmo s konč­ no napovedjo velikost1celOEne grafične podatkovne baze, ki znaša 5,5 - 6,0 GB delovnega spomina. Naj za konec zapišemo še tole sklepno misel: "Brez dvoma se bodo poja- vili računalniki, ki bodo z lahkoto obvladovali tolikšno količino po- datkov. Razvoj bo prinesel tudi takšne računalnike, ki bodo sposobni procesirati tako velike alfanumerične in grafične podatko,·:--e baze sku- paj za neko razumno ekonomsko ceno. Morda smo se slabo odločili, ven- dar pa menimo, če ne bi začeli, se ne bi nikoli naučili. Razvoj je ta- ko hiter,da morate tudi vi začeti, brž ko bo mogoče, samo da se učite, spoznavate, raziskujete in privajate novim in novim tehnologijam, ki prihajajo". GV 31(1987)2 165 Jure BESENIČAR* TRANSFORMACIJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V POSNETKE AEROSNEMANJA l. Uvod Nizozemska kot država z izredno visoko razvito industrijo in delno že v informacijski eri ustvari 25 % svojega izvora s kmetijstvom. To raz- merje bi bilo presenetljivo, če ne bi vedeli, da je celotni sistem kme- tijske proizvodnje podprt z učinkovitim ekonomsko-komercialnim in pro- storskim informacijskim sistemom. Ena od komponent registracije infor- macij prostorskega informacijskega sistema je avtomatska računalniška klasifikacija kmetijske vegetacije, na podlagi katere se planirajo agro- melioracijski in drugi ukrepi (namakanje, doziranje umetnih gnojil, registracija obolenj itd.). Z razvojem aero skanerjev visoke prostorske ločljivosti je postala mogoča avtomatska klasifikacija kmetijskih rast- lin tudi na manjših prostorskih arealih (parcele zemljiškega katastra). To je glavni razlog, da vlada Nizozemske v okviru držav Evropske gospo- darske skupnosti financira projekt, katerega rezultati naj bi dali ope- rativno tehnologijo avtomatske klasifikacije z aeroskanerji. Enega od podprojektov, ki se ukvarjajo predvsem z geometričnimi proble- mi opisanega sistema elaborira oddelek za fotogrametrijo in daljinsko za- znavanje Univerze za agronomijo v Wageningenu. Na njihovo povabilo sem v letošnjem letu v mesecu februarju in marcu opravil raziskavo v zvezi z geometrijo aeroskanerskih posnetkov in koordinatnim zemljiškim katastrom. Ker so dobljeni rezultati vzpodbudni, b0 ceiotni potek raz- iskave tudi mednarodno prezentiran. Smatram, da bi nekatere komponente raziskave pripomogle k rešitvam problemov v zvezi z obnovo in vzdrževa- njem zemljiškega katastra v SR Sloveniji, predvsem v tehnološkem smis- lu. 2. Definicija problema Klasifikacija digitalnih skanerskih (satelitskih ali aero) posnetkov se ponavadi realizira s pomočjo klasifikacije posameznih pixlov (picture element - slikovni element). S povezavo koordinatnih sistemov digital- nega posnetka in države se lahko spektralna značilnost locira na odgo- varjajočo terensko lokacijo. Linearni in arealni terenski objekti (železnice, reke, ceste, jezera) se lahko na posnetkih identificirajo po svojih fizičnih karakteristi- kah (oblika, velikost). V digitalnem posnetku se ti objekti predstavljajo z pixli, ki imajo ena- ko spektralno značilnost. Tehnike klasifikacije se v takih primerih kon- centrirajo na identifikacijo objektov in ne na njihovo terensko lokacijo. Ker se digitalna slika smatra kot eden od vhodnih podatkov, za prostorski informacijski sistem (v tem primeru je glavni uporabnik kmetijstvo), so nekatere informacije o objektih (oblika, velikost) dane že z njihovimi konturami (meJami). Daljinsko zaznavanje se uporablja le za določitev spektralne značilnosti objektov (npr. vegetacija, pedološki indeks itd.). V takih primerih se mora uporabljati topografska informacija. Eden od možnih načinov je projekcija mej objektov na digitalni posnetek. *61000 Ljubljana, YU, FAGG; dr. fotogr. znanosti. Prispelo za objavo: 1987-05-13. 166 GV 31(1987)2 SEUrtT!OfJ Of iti€ TE'ST 1"11?1.D OtJ 1fli! kA'P AUD SATTellTE ,~~46 1 l 1 Sl:1.€ C..1"1«»J OF TflE il2AU5.f'. ~lf:C.1'10fJ ~ TIH:; AIJD bOIHJOAl2.'1 ilo~tS 111.AO!;'R)IU"l,'i!OU ANO ~Ol.lt,>l)AQ."1 l)Ol&.l1!ii. OJJ O~ TM: \1AP 1'~ SA.lTI:Ll'1E IMAC.E -i ~110~ OF Tl¼E 1'1UAa.>CiVI.A9- ,,_ , .. Tei!JJS Of l\.lt TQALlšfo ll"I,-t, l'0101'S 1 J 11, U)f.) f'ot..M\... 1'QM.)S 'FOI. HA 'llOtJ folt. OIFFe ne~n 10ii~UC.,UlA a. l'A natJS UJ 011.0E'Q. To OE:Tett IOEIJTI - FI C.Ar il O&J ElU!cQ.«; ~ (!oi"IPOTAltO~ l>F l-11~ 1t.:>1't:ll.SeC..1'IOt->S 'BeT~l::EIJ ~011 llJ t>A, C\.,\ 11?5 AU D 'D(Fi= Ell.E\)"f Tll,..IA »~ U\...A It PA 11' E"IU->~ At.:ib C.0M{)l)TA1t09J Of -riu: f'De~e»CE OF Tl-\e ~oo IJ OA!l 'f fol\JTS IJJl1'fti "1 lil.\ ii,.tJ <;LES Al=i=uJe TQ.MJs;t:oU1A1'10IJ 'fon. 1>11::1=e~1 Tlu'Au40- LA12. l'A 1'1'ElWI; A.iJI) 'TQA~SFoll.hA"flOlU ~~ ~A-1> To SAT'TEI..ITE' \t'\A.GE t>f 1!>01>t->OA.l. 'f DATA ·~ C.OH 1='A.a.i So t,J Vt= T-1.1-E 1' tA~ s r0n..tt1::D go 1HJ DA-rry 1>,41A \IJl'T+t HE"A~neo P.;i008J0All.'{ O~TA OJ..> l'l+E 9-TTEL.rte- IH.A4E Slika 1 GV 31(1987)2 167 Pixli znotraj mej objekta pripadajo istemu objektu dobijo nato vsi ena- ko spektralno označbo. Lahko se klasificirajo kot skupina namesto, da bi se klasificirali individualno. Tak pristop pa lahko znatno poveča zanesljivost klasifikacije. Spektralna označba se tako lahko neposred- no določi za objekt namesto za njegovo terensko lokacijo. Za tak pristop pa se zahteva zanesljiva koincidenca projiciranih mej objektov na digitalno skanersko sliko. Ta raziskava opisuje enega od možnih postopkov za transformacijo geometrične topografske informacije na digitalni skanerski posnetek. 3. Planiranje postopka Digitalni posnetek se lahko tretira kot mreža pravokotnikov, ki je de- finirana z geometrijo skanerja. Njegova povezava z referenčnim koordina nim sistemom zavisi od prostorskih variacij nosilca skanerja (satelit, letalo). Predpostavimo lahko, da je možna dvodimenzionalna transormacij med obema koordinatnima sistemoma. Za transformacijo med obema sistemoma je bila v okviru raziskave izbran kombinacija konformne in afine transformacije. Za ugotovitev optimalne transformacijske. površine pa se je celotni digitalni posnetek razdelil na trikotne segmente z lastnimi transformacijskimi parametri. Meje parcel, ki so merjene na terenu ali ustrezni karti, se z ozirom na njihovo lokacijo v trikotnih segmentih transformirajo z ustreznimi tran formacijskimi parametri. Trikotni segmenti so združeni v različne triko ne vzorce. Za detekcijo identifikacijskih pogreškov se na vseh trikotnih segmentih za vsak trikotni vzorec uporablja konformna transformacija. Trikotni vzorec, za katerega se pojavijo najmanjše koordinatne razli- ke med transformiranimi in merjenimi koordinatami mejhnih točk parcel je najboljši reprezentant za izbrano vrsto terena in vrsto uporabljene- ga skanerja. Plan postopka je prikazan na sliki l. 4. Testni preizkus Planirani postopek je bil preizkušen na kmetijskem območju Wageningna na Nizozemskem (slika 2). Slika 2 168 GV 31(1987)2 HOOFIH1ENU : Org. heeld : 1 tierschal ing : 2 Histogram : 3 Filteren :4. Hoof dcomp. : S Classif icatie: b Cursor : 7 Overlay :8 Stoppen :s Viri podatkov so bili posnetki izbrane povrsine z Deadalus skanerjem (slika 3) s prostorsko ločljivostjo 4,5 x 4,5 min topografsko karto 1:10 000. Na površini 9 km2 je bilo izbranih 25 transformacijskih in 27 mejnih točk. Slika 3 Za preizkus je bilo uporabljenih 5 različnih trikotnih vzorcev z 1,5, 14, 23 in 32 trikotnimi segmenti. Slika 4 prikazuje enega izmed takih vzorcev. Posamezna točka katastrskih parcel (presečišča s trikotniki, točke v trikotnikih) so se transformirale v digitalni posnetek z raz- vitim paketom računalniških programov v jeziku TURBO PASCAL za PC OLI- VETTl 21. 6. Rezultati Po primerjavi transformiralih mejnih točk so bile izračunane standardnE deviacije na vsak trikotni vzorec v pixlih in so prikazane na sliki 5. Upoštevajoč maksimalne koordinatne razlike ni bistvenih razlik med po- sameznimi vzorci. Minimalna standardna deviacija nastopa pri vzorcu s 14 trikotniškimi segmenti in znaša manj kot 1 pixel (0,92 pixel). Pomembno je dejstvo, da se natančnost transformiranih točk ne povečuje z večanjem števila trikotniških segmentov. 7. Zaključki Rezultati raziskave so pokazali, da se afina transformacija lahko us- pešno uporablja za transformacijo katastrskih parcel na digitalne pos- netke aeroskanerjev. Dani so tudi elementi ekonomske opravičljivosti sistema, saj je potrebna le 1 transformacijska točka na 1 km2 .Prostorska ločljivost skanerja pa omogoča tudi premišljeno uporabo te tehnike v reševanju problematike obnove zemljiškega katastra v SR Sloveniji. GV 31(1987)2 169 g 170 + + . . /~ „f .. (&~1fl -·~stB1 + Slika 4 (OHPA!li~IJ l!>'f ,!IE 111.Af.lS"foll.lH>AQ.'/ l>A1A \IJ\Tt\ Wc/1.SO!l.eO ~l)U!->tlAft DA"'IA O»,._ S.$.ire-t-rre- IMA c.e 2·0 ~• Of TQA„,s. :Po1u1s ~------- 1·0 -,~ ·-- " ---\ _______ _ n Slika S GV 31(1987)2 C,LE~ 111111111 Tl!l...,CiULAII. ?A··n'S + Ob izidu PARTIZANSKE KARTOGRAFIJE Branka Korošca (tiskovna konferenca 2.4., razgovor s sodelavci 7.4.1987) l. Knjiga Partizanska kartografija je napisana na podlagi skrbno zbra- nega in proučenega dokumentnega in kartnega gradiva iz raznih virov ter avtorjevega osebnega poznavanja geodetske dejavnosti in kartografije še posebej. Svoje delo oziroma študijo je Branko Korošec obogatil in popestril tudi z ugotovitvami, ki jih je izluščil iz razgovorov z mno- gimi še živečimi udeleženci NOB. Pri pisanju sta ga vodila dva vidika: hi storiografski oris razvoja vojaške strokovne organizacije ter kakovost- na in vsebinska analiza stvaritev geodetske dejavnosti v NOB: Čeprav je geodetska in kartografska dejavnost glavna tema knjige, pa avtor sočas­ no spremlja in povezuje z njo, vsaj v potrebnem obsegu, tudi razvoj vo- vojaške situacije, politične razplete, obveščevalno dejavnost, intendan- turo in podobno. Tako je nastala prek 300 strani obsegajoča študija, bo- gato ilustrirana z dokumenti, predvsem kartografskega značaja (karte, načrti, skice, krokiji). Knjiga je torej svojevrsten in zanimiv informa- tor tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo zgodovino NOB. Skozi vso knji- go pa avtor slika natančnost, odgovornost in prizadevnost partizanskih geodetov, ki so v težkih razmerah izdelovali načrte, karte, skice in druge dokumente, pomembne tako za bojišča kot za razvoj nove ljudske oblasti. Njihov delež je bil velik tako s povsem vojaškega vidika kot tudi z gospodarskega, kulturnega, narodnega itd. Avtor se je edini dos- lej pri proučevanju zgodovine NOB posvetil specifični stroki, geodetsko- kartografski službi NOB, in tako prispeval pomemben delež k osvetlitvi zgodovine NOB na Slovenskem in v Jugoslaviji. Po nam znanih podatkih je to prvo tako delo ne samo v Jugoslaviji, temveč v Evropi sploh. Branko Korošec je že~ svoji prvi knjigi Naš prostor v času in projek- ciji temeljito obdelarrazvoj zemljemerstva, geodezije in kartogr~fije na Slovenskem. Že z njo je celostno prikazal geodetsko dejavnost in njeno vlogo z raznih vidikov: kulturnega, zgodovinskega, strokovnega, vzgojnega, nacionalnega in drugih. V našem kulturnem prostoru pa smo ji posvetili le malo pozornosti. Ob Partizanski kartografiji pa je treba zapisati še nekaj ugotovitev: - Z odredbo Glavnega štaba NOV in POS je bila 20.1.1944 ustanovljena ge- odetska sekcija pri GŠ; ta datum tudi štejemo za organiziran začetek geodetske dejavnosti in službe v SR Sloveniji. - Generalmajor Karel Marčič je bil pobudnik, ustanovitelj in vodja geo- detske sekcije ter kasnejši pobudnik in strokovni utemeljitelj usta- novitve Vojaškogeografskega inštituta - VGI v Beogradu, kamor je odšel novembra leta 1944 in postal njegov prvi načelnik. - Tako kot so med NOB potrebovale izdelke geodetske sekcije številne ustanove (zgodovinska sekcija, sekcija za narodnostna vprašanja, ko- misija za ugotavljanje zločinov, odseki za gospodarstvo, Rdeči križ, organi državne varnosti, odsek za izgradnjo nove oblasti, obveščevalni centri, prometno-tehnični oddelek, če naštejemo le nekatere), jih pot- rebujejo tudi danes, od gospodarstva do družbenih dejavnosti, znanosti, šolstva itd. Knjiga je izšla kot 50. zvezek Knjižnice NOV in POS v nakladi 1500 izvo- dov. Založila in izdala jo je Partizanska knjiga v Ljubljani, natisnila pa tiskarna Delo. Sofinancirala jo je geodetska služba,saj je od celotne naklade odkupila kar 1000 izvodov, in sicer Republiška geodetska uprava, Geodetski zavod SRS in Vojaškogeografski inštitut Beograd. Čeprav nosi letnico 1986, je izšla marca letos. GV 31(1987)2 171 2. Prav je, da ob izidu te knjige zapišemo še nekaj besed o razvoju geo- detske službe po osvoboditvi. Vsaka investicija, vsak poseg v prostor je P?~~zan z geodetsko službo, z načrtom ali karto, s podatkom o nadmorski visini, s koordinato geo- detske točke in podobnim. Planiranje in projektiranje v prostoru - ure- janje prostora ni mogoče brez evidenc, načrtov in kart geodetske službe. Nanjo so vezani družbeni sistem informiranja, saj daje eksaktne podatke o lokacijah v prostoru, davčna politika, šolstvo, inšpekcijske službe itd. Zato je geodetska služba v SR Sloveniji razvila celostensistem načrtov in kart (od merila 1 : 5000 do 1 : 1.000.000) za potrebe družbenoeko- nomskega razvoja od ravni občin, do republike. To je dosežek, ki v SFRJ nima primere, ki se enakovredno kosa z dosežki razvitih držav. Po- membno je, da je strokovno utemeljila in operacionalizirala ciklično aerosnemanje kot najbolj popoln vir podatkov o spremembah v prostoru in tehnologijo, ki omogoča spremljanje naravnih nesreč, sprememb kultur na zemljiščih in podobno. Nadalje kaže omeniti digitalni mode~ reliefa 100 x 100 m, ki je uporaben za razne službe in stroke. Med evidencami sta pokazali svojo vsestransko uporabnost evidenca register območij terito- rialnih enot - ROTE in ·evidenca hišnih številk - EHIŠ, ki sta prek Zavo- da SR Slovenije za statistiko povezani z registrom prebivalstva in re- gistrom organizacij in skupnosti. Odlično sodelovanje dveh informacijs- kih služb danes že omogoča avtomatizirano tematsko kartografijo, saj so digitalizirane meje občin in krajevnih skupnosti, pospešeno pa se dolo- čajo centroidi hiš in digitalizirajo manjše enote v prostoru. Ne gre tu- di pozabiti, da je geodetska služba izdelala pregledni kataster komunal- nih naprav, pregledne katastrske načrte v merilu 1:5.000, izvedla vrsto izmer za posege v prostor, modernizirala zemljiški.kataster (računalniš­ ka obdelava) in zastavila še več drugih evidenc. Ob tem pa ugotavljamo, da vlaganje družbe v geodetsko službo nazaduje, da se realna vrednost sredstev iz leta v leto manjša, s čimer je ogrože- no redno vzdrževanje njenih evidenc. Na to problematiko je opozorila lan- ska javna tribuna Zveze geodetov Slovenije. Strokovno utemeljeni in druž- beno verificirani srednjeročni programi geodetskih del niso v celoti iz- vedeni in se. po obsegu manjšajo iz obdobja v obdobje. Geodetska služba pa skrbi tudi za kulturni razvoj. Tako so znani njen delež pri geometričnem središču SR Slovenije (projekt VAČE 81), njeno prizadevanje za vzpostavitev slovenske geodetske zbirke na Valvasorje- vem Bogenšperku (v ta namen je ZGS uvedla samoprispevek svojih članov, da bi pripomogla k zagotovitvi sredstev). Omeniti je treba tudi prispe- vek Geodetskega zavoda SRS k obnovi Trubarjeve domačije. S tega vidika ne smemo prezreti njene vloge pri izdelavi kart za šolstvo, turizem in planinstvo. Končno se njeno prizadevanje v tej smeri kaže tudi v skrbi za izdajo obeh omenjenih knjig. Naj na koncu zapišemo še, da geodetska služba kot ena izmed temeljnih informacijskih služb redno vsako leto dopolnjuje katalog podatkov geo- detske službe. Ne nazadnje: geodetska služba je racionalno organizirana in zajema območje celotne SR Slovenije. 3. Končno je treba zapisati še, da geodetska služba prav v letu 1987 praznuje vrsto jubilejev, in sicer: - 170-letnico začetka sistematičnega razvijanja triangulacijske mreže na Slovenskem, ki je osnova vsej geodetski dejavnosti; to mrežo so začeli razvijati spomladi leta 1817, danes pa za njen razvoj skrbi Ivan Štupar na Republiški geodetski upravi; - 160-letnico ustanovitve mapnega arhiva geodetske službe, ki je bil z dekretom št. 2513 dvorne pisarne na Dunaju ustanovljen 17.8.1827 kot Katastralni mapni arhiv s sedežem v Ljubljani; danes posluje kot re- publiški center geodetske dokumentacije in ga vodi Mimi Žvan; 172 GV 31(1987)2 GV 31(1987)2 173 40-letnico ustanovitve Zveze geodetov Slovenije: njen ustanovni obč­ ni zbor v okviru društva inženirjev in tehnikov je bil v Ljubljani 3.2.1947; danes vodi ZGS Pavle Zupančič; - 40-letnico ustanovitve Geodetske uprave: 29.3.1947 j~ vlada LR Slove- nije sprejela Uredbo o ustanovitvi; današnja Republiška geodetska up- rava skrbi za razvojno politiko geodetske službe, programe del, pred- pise, raziskovalno dejavnost in drugo, vodi pa jo Božo Demšar; - 40-letnico ustanovitve največje delovne organizacije s področja geo- dezije - Geodetskega zavoda SRS; ustanovljen je bil z Odlokom vlade LRS dne 1.7.1947; danes ga vodi Rudi Zavrl; - 30-letnico ustanovitve Strokovnega sveta za geodezijo pri IS Skupšči­ ne SRS, .ki pa je kmalu prenehal delovati, čeprav bi bil potreben še danes; - 25-letnico ustanovitve Ljubljanskega geodetskega biroja pri Skupščini mesta Ljubljana, ki ga danes vodi Boris Kren; - 20-letnico prvega srednjeročnega programa geodetskih del; leto 1967 je za nadaljnji razvoj geodetske službe prelomno, saj pomeni začetek na- črtnega izvajanja družbeno verificiranih geodetskih del v SR Sloveniji; - 20-letnico rednih letnih delovno-strokovnih srečanj članov ZGS, na ka- terih obravnavajo najbolj aktualne strokovne teme - to so geodetski dnevi; - 20-letnico sistematičnega dela pri izdelavi in vzdrževanju temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilih 1:5.000 in 1:10.000; - 35-letnico ustanovitve Projekta Nova Gorica; - in končno: geodetska služba bo letos s samoodrekanjem vseh svojih de- lavcev na Valvasorjevem Bogenšperku odprla svojo zbirko, v kateri bo javnosti na voljo strokovna, zgodovinska in kulturna dediščina te službe. Vse jubileje bo geodetska služba praznovala delovno, ustvarjalno, brez tratenja finančnih sredstev: ob letošnjem jubilejnem 20. geodetskem dnevu, ob otvoritvi slovenske geodetske zbirke, z nekaterimi razstavami in podobno. Sredstva javnega obveščanja so Partizanski kartografiji posvetila pre- cej pozornosti, neprimerno več kot prvi knjigi Branka Korošca Naš pros- tor v času in projekciji. 7. aprila smo posebej organizirali razgovor in srečanje s še živečimi sodelavci kartografske sekcije pri Glavnem štabu NOV in POS in pri dru- gih enotah. Potekal je zelo sproščeno, vsi udeleženci so bili veseli, da smo jih ob tej priložnosti ponovno sklicali. Eden izmed njih, Vojko Fajt, je v zahvalnem pismu med drugim zapisal: "Po dvainštiridesetih letih sem z vašo pomočjo ponovno našel stare znance. Vsi smo se prepoznali in obudili nekaj prijetnih spominov na čase našega sodelovanja pri partizanih. Izredno sem vesel, da sem bil nekaj časa zopet med resničnimi prijatelji; s katerimi smo obujali stare spomine. Navdušil me je vaš prisrGen sprejem, srečanje z avtor- jem knjige, prijetno vzdušje ... Za vse vam najlepša hvala ... " S to knjigo je slovenska geodetska služba prispevala nov pomemben mozaik v zgodovinsko in kulturno zakladnico Slovencev. Za to smo posebej hvalež- ni avtorju Branku Korošcu, ki je to pomembno delo ustvaril, in Geodetske- mu zavodu SRS, ki je dal pobudo, stalno usklajeval nastajanje dela in prispeval največji finančni delež. Knjiga, ki ne bi smela manjkati v nobeni geodetski organizaciji, je na voljo v Republiškem centru geodetske dokumentacije. Peter Svetik 174 GV 31(1987)2 NOVOSTI IZ KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI GZ SRS ~ GEODETSKI ZAVOD SRS LJUBLJANA KARTOGRAFSKI ODDELEK GV 31(1987)2 175 l. Četrta dopolnjena izdaja šolske karte Socialistične republike Slove- nije v merilu 1:500.000. Ta karta je postala učilo za četrti in peti razred osnovne šole. Opis karte je bil že objavljen tudi v Geodetskem vestniku. Povemo naj, da karto redno vzdržujemo kolikor pač zahteva in prenese to merilo. Za to izdajo je treba posebej poudariti, da je predstavljena tudi državna meja po morju, česar na prejšnih treh izdajah ni bilo. Tok- rat je posebno dobro uspel tudi natis na kvalitetnem papirju. Karto zalagata Mladinska knjiga in Geodetski zavod SRS. Skupna nak- lada dosedaj natisnjenih izvodov je že 100.000. 2. Karta Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje. Karto je založila krajevna skupnost iz svojih skromnih sredstev. Te- mu primerna je tudi izvedba, krajevna skupnost je prikazana na pove- čavi dela karte ljubljanskih občin 1:50.000 v merilu 1:25.000, pod- roben načrt poglavitnih naselij v krajevni skupnosti pa v merilu 1:10.000. Dodan je dokaj izčrpen opis, ki krajevno skupnost predsta- vi tudi z besedo ter standardni ovitek za karto naselja. 3. Karta občine Ajdovščina 1:50.000 Občina Ajdovščina je ena od zadnjih občin, ki do sedaj še ni imela take karte. Karta je izdana v obeh verzijah - kot karta občine z mejami katastr- skih občin in krajevnih skupnosti ter kot turistična. Na turistični izvedbi so v standardni tehniki predstavljene posebnosti, ki so za turista in izletnika zanimivi. Posebno zanimivo in obširno je obči­ na prikazana tudi z besedo na zadnji strani. Ljubljana, 14.5.1987 Vili Kos 176 GV 31(1987)2 NOVOSTI IZ KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI IGF ' \ Inštitut za geodezijo in fotogrametri}o GV 31(1987)2 177 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je v letošnjem letu dokončal in tiskal spet nekaj novih kart. Izšle so kar štiri nove karte občin, ki pokrivajo koroško regiJo: Slo- venj Gradec, Radlje ob Dravi, Dravograd in Ravne na Koroškem. Vse so izdelane v merilu 1:50.000 kot topografske karte. Prve tri so tiskane še z reducirano vsebino v "sivi" verziji. Karta Raven pa je izšla kot topografska in kot plaBinska karta. Vsebina vseh kart je bila skrbno reambulirana, tako da lahko trdimo, da stanje ustreza datumu izdaje kart. Posebna skrb je bila posvečena pre- verjanju slovenskih imen na avstrijskem Koroškem, prav tako pa tudi ime- nom domačij, ledin in ostalim imenom na področju Slovenije. Zbiranje po- datkov sta uspešno opravili obe koroški geodetski upravi in PD Ravne na Koroškem, uobre in zelo uporabne rezultate pa je dalo tudi diplomsko de- lo J.Mezner iz Raven. Turistična karta Lesc je novo delo s področja kart naselij. Prikaz nase- lja in bližnjih vasi v merilu 1:5.000 z vrisom planiranih objektov zaje- ma vsa naselja krajevne skupnosti. Na hrbtni strani najdemo poleg bogatega slikovnega gradiva, naslovnice, opisa Lesc in kampa Šobec, telefonskega imenika in reklam tudi izletniš- ko karto okolice Lesc v merilu 1:100.000 z vrisanimi smermi in cilji iz- letov za motorizirane izletnike in pešce. Turistično-planinska karta Bovca z okolico je doživela že tretji ponatis od leta 1984, seveda s popravki in dopolnitvami vsebine. Izšla je verjetno poslednja izdaja dosedanje avtokarte Slovenije z ob- novljeno vsebino, pa tudi z nekoliko spremenjeno likovno zasnovo. Spre- menjena tipografija naslova in kolofona pa pokritje celotnega prostora zunanjega opisa s svetlozeleno barvo učinkujeta prijetno in sveže. Za prihodnje leto pripravlja Inštitut po naročilu AVTO MOTO zveze Slo- venije popolnoma na novo zasnovano in izdelano avtokarto Slovenije. V kratkem pa bodo izšle še: karta Jadranske obale, planinska karta Ju- lijcev - vzhodni del, planinska karta Triglavskega narodnega parka, ob- novljena mestna karta Maribora in turistična karta občine Slovenske Konjice ter karta Koroške. Ljubljana, 14.5.1987 dr. Branko Rojc 178 GV 31(1987)2 EURO-CARTO VI, Brno, Češkoslovaška - Poročilo z mednarodnega simpozija o računalniški kartografiji Sedež šeste mednarodne konference Euro-Carto je bil letos v Brnu na Češ­ kem. Srečanja, ki je potekalo med 13. in 16. aprilom 1987, se je udele- žilo rekordnih 160 udeležencev iz vse Evrope, poleg njih pa tudi trije preQstavniki Kitajske, predstavnica Brazilije in predsednik Mednarodne lrartografske asociacije (ICA) Joel Morrison iz ZDA. Prva konferenca Ero-Carto, katere pobudnik je bil prof. Bickmore iz Velike Britanije, je bila leta 1981 v Oxfordu, od takrat pa so vsako leto. Pomenijo nekakšen evropski ekvivalent ameriškim konferencam Auto- Carto, ki skušajo slediti težnjam v avtomatizirani kartografiji. Referati letošnjega srečanja so bili razdeljeni na dve sekciji: - težnje v računalniški kartografiji (13 referatov), - geografski informacijski sistem (GIS) za regionalno planiranje, od- ločanje in napovedovanje (18 referatov). Kot je bilo pričakovati, so bistveni prispevek h konferenci dali karto- grafi in geografi iz zahodnih držav, čeprav so bili njihovi predstavni- ki v manjšini (30) glede na udeležence z Vzhoda (blizu 80 iz ČSSR, 50 iz ostalih socialističnih držav). Temu primerna je bila tudi številčna udeležba proizvajalcev opreme (samo Renker, Sokkisha, Opton, Laser-Scan in ESRI), ki so nastopili s svojimi komercialnimi referati. Vzhodne fir- me se niso predstavile niti z enim predstavnikom! V sklopu simpozija je bil organiziran tudi ogled avtomatiziranega kar- tografskega sistema EC 7942/AKS DIGIKART na Geografskem inštitutu v Brnu in razstave avtomatsko izdelanih kart, v glavnem iz držav vzhodne- ga sveta. Vtis, ki sem ga dobil ob obisku obeh in po pogovoru tako z vzhodnimi kot z zahodnimi kolegi, je bil, da smo stoletje za razvitimi, da pa se lahko primerjamo z Vzhodom, kjer ponekod avtomatizacija še ved- no temelji na batch obdelavah s papirnatimi trakovi in karticami (ne pa pov- sod). Zanimivo je tudi, da Kitajci uporabljajo računalnike IBM, medtem ko ostale socialistične države večinoma opremo lastne ali sovjetske pro- izvodnje. Presenečen sem bil tudi nad tem, da se Jugoslovani praviloma teh in podobnih srečanj o avtomatizaciji zelo redko udeležujejo (bil sem edini), kar nam onemogoča spremljanje razvoja vsaj evropske konkurence. V nadaljevanju bi rad opozoril na vsebino nekaterih pomembnejših refe- ratov, ki so bili deležni večje pozornosti. Morrison, J.L. (ZDA): Cartographic Data Manipulation in the Computer Age. Sistematičen pregled operacij pri manipulaciji s kartografskimi podat- ki, ki so sestavni del GIS. Avtor deli proces na štiri glavne faze: ob- likovanje datotek, editiranje datotek, preračunavanje podatkov in generi- ranje rezultatov. Bouille, F. (Franclja): A Survey on the H.B.D.S. Methodology Applied to Cartography and Land Planning. Avtor opisuje bistvene prednosti HBDS (Hypergraph-Based Data Structure) pri dostopu, arhiviranju in obdelavi izredno velikih in kompleksnih podat- kovnih struktur v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi bazami, ki temelje na teoriji grafov (npr. uporaba binarnih dreves). Obdelave s takšnimi podatkovnimi strukturami lahko zagotovimo s programskim jezikom ADT (Ab- stract Data Type) ali pa so podatki le osnova za zgradbo SES (Structured Expert System) okoli jedra HBDS. Haywood, P. (Velika Britanija): Ordnance Survey in 2000 AD Vizija karto- grafskega podjetja v letu 2000 s stališča informacijskega businessa: zgradba podatkovne baze, velike 100 Gb, ki naj bi zagotovila popolnoma računalniško izdelavo karte v velikem merilu v 24 urah. GV 31 (1987) 2 179 Kainz, w. (Avstrija): A Classification of Digital Map Data Models Avtor modificira klasično delitev digitalnih podatkov za izdelavo kart na vek- torske in rastrske modele; predlaga novo razdelitev na vektorske, tese- lacijske in hibridne podatkovne modele. Lichtner, w. (ZRN): RAVEL - Raster/Vector Conversion Software Digita- lizacija s skanerjem nam daje podatke v rastrski obliki, geografski in- formacijski sistemi pa pretežno operirajo z vektorskimi podatkovnimi struktu~ami. Opisan je razvoj programske opreme za transformacijo rastr- skih podatkov v vektorske na podlagi skeletiranja z distančno matriko. Bickmore, D.P. (Velika Britanija): World Digital Database for Environmen- tal Science (WDDES). Leta 1984 je združena delovna komisija IGU/ICA (geografi in kartografi) začela raziskavo možnosti izdelave globalne bazične karte v digitalni ob- liki v merilu 1:1.000.000. Našteti so predvideni vsebinski elementi, vi- ~i podatkov, dosedanji testni poizkusi in financerji. Predvsem v drugi sekciji referatov je bilo prikazanih precej aplikativ- nih rešitev geografskih informacijskih sistemov tako na mikroračunalnikih kot tudi na velikih sistemih. Vse kaže, da kartografija dobiva z razvojem GIS popolnoma novo podobo informacijske znanosti (geoinformatike). Par- cialne rešitve produkcije računalniških kart in algoritmi za različne kartografske postopke ostajajo le še del programske opreme za upravlja- nje podatkovnih baz, v GIS-e pa se vključuje vedno več novih vrst po- datkov, ki so vezani na prostor. Največja pozornost se sedaj posveča organizac1J1, zajemanju in ekstrakciji pomembnih informacij, katerih uporabniki še zdaleč niso več samo kartografi. Dalibor Radovan POROČILO O OBISKU PREDAVANJ PROF. G. KONECNYJA V BEOGRADU Od 18. do 20. februarja 1987 je bil gost Inštituta za geodezijo na beo- grajski Gradbeni fakulteti dr. Gottfried Konecny, direktor Inštituta za fotogrametrijo in inženirsko geodezijo Univerze v Hannovru. Profesor Konecny je sedanji predsednik Mednarodnega združenja za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ter pisec številnih člankov in razprav v medna- rodno priznanih strokovnih revijah. Je tudi soavtor enega izmed najmo- dernejših učbenikov fotogrametrije. Med obiskom v Beogradu je imel dve predavanji na Inštitutu za geodezijo. Predavanji sta trajali vsako po uro in pol in sta bili spremljani z diapozitivi ter folijami na grafo- skopu (tekst v angleščini), ob tem pa še simultano prevajani iz nemšči­ ne v srbohrvaščino (prof. Joksic). Po predavanjih v nabito polni preda- valnici je stekla strokovna diskusija, možne pa so bile tudi kasnejše konzultacije. V nadaljevanju povzemam obe predavanji. Analitična fotogrametrija - sedanja raven in možnosti razvoja že na začetku je bilo poudarjeno, da bo naslovna tema obdelana le obrob- no, težišče pa bo na prostorskih informacijskih sistemih in njihovi po- vezavi s kartografijo in fotogrametrijo. Uvodoma je bil z diagramom opi- san razvoj fotogrametrije ter tehničnih odkritij in njihovih izumiteljev od urezovalne fotogrametrije (odkritje fotografije), preko analogne (avion) in analitične (računalnik) do digitalne (sateliti, digitalno procesiranje slik). Medtem ko analogna fotogrametrija temelji na optično~ 180 GV 31(1987)2 mehaničnih principih, pa v analitični in digitalni fotogrametriji igra odločilno vlogo računalnik oziroma vektorska in rasterska grafika. Integrirani fotogrametrični sistemi so si utrli pot do uporabe v karto- grafiji od meril 1:500 pa tja do 1:200.000. Glavni odliki takih karto- grafsko orientiranih sistemov sta seveda hitrost (popolnoma digitalna ali pa optično elektronska korelacija posnetkov stereopara) in interaktivna grafika, ki sta še posebno pomembni v urbanih informacijskih sistemih, katerih vsebina se izredno dinamično spreminja. Prostorski informacijski sistemi (PIS) v širšem smislu se razvijajo v dveh glavnih smereh, ki sta bistveno odvisni od merila: - V malih merilih je geometrijski inkrement zajemanja semantičnih infor- macij kvadratna mreža - grid. Z geokodiranjem dobijo atributi siste- ma alfanumerične vrednosti, ki implicitno omogočajo identifikacijo posa- mezne celice grida. Informacije dotekajo v sistem po rastrskem princi- pu s točno določepimi koordinatami, bodisi s popisi, geodetsko izmero ali daljinskiin zaznavanjem. - V velikih merilih temeljijo PIS na nepravilni parcelni geometriji, za- to pride v poštev le vektorska obdelava. Atributi se povezujejo prek parcelnih številk, informacije pa dobimo s katastrsko in detajlno iz- mero, fotointerpretacijo ali fotogrametrijo. Tehnične alternative, ki se nam ponujaj.o pri gradnji in aplikaciji PIS-ov, bi lahko oblikovali v velike, srednje (tipa Vax) ali male sisteme (tipa PDP). Pri velikih sistemih je ovira predvsem komunikacija prek modemov, ki zavirajo hitrost grafičnega izhoda, medtem ko pri ostalih dveh tipih sistemov delo poteka na delovnih postajah, pri tem pa si ne moremo privo- ščiti kompleksnih podatkovnih baz z mnogimi atributi. Mali sistemi so običajno namenjeni predvsem zajemanju podatkov. Vsi trenutno uporabljani sistemi so 32-bitni. Razvojne težnje PIS lahko strnemo v tehle nalogah: - integracija različnih tipov podatkov (vektorski, rastrski, negrafič­ ni DMR); - integracija fotogrametričnih sistemov z interaktivno grafiko; - prehod na rastrsko tehnologijo in v zvezi s tem pospešena uporaba kar- tografskih skanerjev; - obdelava na osebnih računalnikih in delovnih postajah; povečanje razmerja učinek/cena, kajti čas in sredstva za operaciona- lizacijo takšnih informacijskih sistemov se izražajo z vrtoglavimi številkami, ki so jim v zahodnem svetu kos šele v zadnjih nekaj letih. V končnem delu predavanja so bili kot zgled uspešne uporabe prikazani tudi mednarodni projekt informacijskega sistema KUDAMS (Kuweit utility data management system), ki obsega izdelavo podatkovnih baz za kataster, podprt z grafiko v merilu 1:1.000, topografsko kartiranje v merilu 1:500 in komunalne vode z grafiko v merilu 1:2.000! Po trditvi prof. Konecnya si namreč Hannover takšnega informacijskega sistema ne more privoščiti ••. Kartografska uporaba satelitskih posnetkov in pregled digitalne obdela- ve posnetkov. v predavanju so bili sistematično opisani teoretični principi in tehno- logije v daljinskem zaznavanju. Tako so bili na začetku prikazani različ­ ni tipi senzorjev (optični, bližnje infrardeči, termalni, mikrovalovni) in pojasnjena sta bila pojma zvezne (fotografske) in diskretne (digi'tal- ne) resolucije snemalnih sistemov, ki jih lahko nosijo bodisi letala, prirejena za majhne ali velike višine (do 25 km), ali pa satelitske plat- forme, ki jih delimo po poziciji satelita glede na površino Zemlje na orbitalne, heliosinhrone in geosinhrone. Satelitom za daljinsko zaznavaL nje se v zadnjem času pridružujejo specializirani kartografski satelits- ki sistemi z veliko resolucijo (SPOT, 10 x 10 m), majhno repetitivnostjo in celo z možnostjo stereo snemanja. Izdelani so bili celo satelitski GV 31(1987)2 181 ortofotonačrti v infra območju. Da bi dobili čim vecJe kontraste pri ekstrakciji in retifikaciji digitalnih posnetkov, pri katerih želimo grupirati informacije o objektih s. podobnimi spektralnimi karakteristi- kami, so se strokovnjaki lotili tudi simultane obdelave podatkov z dveh različnih satelitov, npr. s Seasata in z Landsatovih kanalov 5 in 6. ~obre rezultate so dali tudi poizkusi z metrično kamero na Space Shut- tleu (podrobneje o naši udeležbi v projektu glej GV 4/84, str. 214) in izredno natančna snemanja s francoskim satelitom SPOT (gl. npr. GV 4/86; str. 308) s pozicijsko natančnostjo 3 min višinsko 5 m. Razvoj kaže naslednje težnje za prihodnost: izboljšanje spektralne in časovne resolucije snemanja, - prehod na 128 nivojev za vsak kanal, - izstrelitev novih satelitov (Vfking, Arianne, Space Shuttle, polarne platforme), - gradnja ekspertnih sistemov na podlagi informacij iz multispektralne klasifikacije posnetkov. Zanimivo je, da na Zahodu pri projektih satelitskih snemanj s SO-odstot- no finančno udeležbo sodeluje tudi država, ki se zelo zaveda koristi od tega. Brez.njene pomoči namreč snemanja po materialni plati sploh ne bi bila izvedljiva, kajti komercialne cene posnetkov so pod ekonomskimi. Ostalo polovico prispeva industrija. Tako se krog držav, ki imajo svo- je satelite, vedno bolj širi. Vodilne so še vedno ZDA (npr. sateliti GOES, NOAA, Landsat, Seasat), slede ji SZ (Meteor, Sojuz, Kozmos,Mir), ESA - European Space Agency (Meteosat) in Francija (SPOT), svoje sate- lite pa načrtujejo tudi ZRN (MOMS, MEOSS), Japonska, Indija, Brazilija, Kanada in Kitajska. TIMESOV ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE (presoja grafične opremljenosti) Dalibor Radovan Ob koncu leta 1986, le nekaj dni pred novoletnimi prazniki, je prišla na naše knjigarniške police pomembna strokovna knjiga Timesov Atlas sv~tovne zgodovine v izdaji Cankarjeve založbe iz Ljubljane. Besedila in opisi kart v njem so prevedeni v srbohrvaščino iz angleškega izvirnika, ki Baje izdala londonska tiskovna založba Times leta 1978 in dopolnila leta 1984. Avtor in pobudnik za izdajo originala je angleški zgodovinar Geoffrey Barraclough. Pri prevodu besedila in pripravi posebnega dodat- ka za jugoslovansko izdajo pa so sodelovali priznani strokovnjaki, pred- vsem zgodovinarji iz Zagreba, Ljubljane, Beograda in Sarajeva. Zgodovina je veda o dogajanjih v preteklosti. Grafična upodobitev zgo- dovinskih dogajanj je pomembna predvsem zato, da pr·eteklih dogodkov ne povežemo le vzročno in časovno, pač pa tudi prostorsko nazorno. Od tega, ali si moremo in znamo ustvariti celotno prostorsko sliko zgodovinskega dogajanja, sta odvisna tudi razumevanje in sprejemljivost zgodovinske razlage ter naposled privlačnost ali odbojnost zgodovinopisja. Zgodovi- narji iz preteklih časov so zgdovino podrobno in gostobesedno opisali, dogodke so povezovali v času, ni pa se jim posrečilo teh podatkov pro- storsko prikazati. Za to bi bila potrebna risba. 182 GV 31(1987)2 Potrebo po risbi oziroma karti nam lahko ilustrirajo ta vprašanja in primeri: Spomnimo se znanega reka: srečali se bomo pri Filipih. Vemo, kdo in za- kaj je to rekel, le malokdo pa ve, kje so Filipi. Nekateri pa celo nes- rečno zamenjujejo Filipe s Filipini. Hanibal je bil premagan pri Kanah. Kje je to? Malokdo si lahko sploh predstavlja vplivno območje antične velesile Kartagine; kako bi vedel za neznaten kraj, pri katerem se je začel njen zaton! Sumerci so bili eno izmed prvih civiliziranih ljudstev in nosilci kultu- re starega sveta, malokdo pa si zna ·predstavljati območje njihove drža- ve in kje bi bila njihova prestolnica Ur. Skoraj vsakdo ve za Azteke, Maje in Inke, malokdo pa ve, kje so bila njihova kraljestva in kdaj. Pa so vendar bila to mogočna cesarstva Sred- nje in Južne Amerike in nosilci starodavnih kultur, ki jih šele začenja­ mo odkrivati. Naposled je treba omeniti mogočne državne tvorbe na evrazijskem konti- nentu. Perzijsko in za njim Aleksandrovo cesarstvo se je raztezalo od Libije do Indije, rimsko od Španije do Perzije, indijsko Ašokovo od Per~ zije do Bengalije, osmansko od Alžirije do Perzije in od Rusije do Ara- bije, dinastije Ming in Quing so ustvarile veledržave na območju današ- nje Kitajske in Mongolije. Ali imamo pravo prostorsko predstavo o pro- - stranstvih teh velekraljestev? Nazadnje se je treba vprašati, ali se je res svetovna zgodqvina vrtela skoraj samo okrog Bližnjega vzhoda in Evrope, kot lahko razberemo iz naših dosedanjih in skromnih šolskih atlasov? Na celo vrsto vprašanj in ugank si lahko odgovorimo, ko listamo Atlas svetovne zgodovine. Razlaga ni le v tekstu, ampak tudi in predvsem v sliki in bogatih kartah. Sestava atlasa omogoča dob.er pregled obširnega zgodovinskega gradiva. V prvem delu sta na 20 straneh prikazana pregled vsebine in kronologija dogodkov po globalnih območjih sveta. Osrednji del je najobširnejši in obsega 285 strani zgoščenega besedila s približno 600 slikami, kartami, grafikami in fotografijami, ki zavzemajo kar dve tretjini razpoložlji- vega prostora. Tretji, zadnji del na 62 straneh sta glosarij pomembnejših oseb, narodov in pojmov ter indeks imen krajev iz kart. Vsebina, zajeta v osrednjem delu, je razdeljena na sedem poglavij, se- dem obdobij, ki jih razmejujejo te letnice: 3500 p.n.š., 1200 p.n.š., 600, 1500, 1800, 1918 in 1981. Osmo poglavje je dodatek o jugoslovan- skih ozemljih in obsega čas od leta 600 do 1980. Ta dodatek obsega 20 strani in je opremljen s 26 kartami. Geodetski in kartografski strokovnjaki pa tudi oblikovalci umetniške pred- stavitve zgodovinske tematike na kartah imajo ob tem atlasu kaj premiš- ljevati in se tudi česa naučiti. Timesovi kartografi in risarji obvlada- jo poleg matematičnih projekcij tudi nazornost prikaza zgodovinske tema- tike. Grafično nazorno niso prikazani le časovni razre~i zgodovinskega stanja, ampak tudi dinamika gibanj, širjenje in osvajanje sveta. Strokovno gledano, prevladujeta v atlasu dve izrazito različni tehniki kartografskega prikazovanja celega sveta ali posameznih območij. Prvi način grafične tehnike, ki obsega približno 80 kart, je bogat re- liefni prikaz in pogled iz nekakšne oddaljene točke zunaj našega plane- ta. Ta točka je bližja, ko si ogledujemo manjša območja, in bolj odda- ljena, če pogled zajame večji del ali celo ves planet. Navidezno plavamo v vesolju. Svet pod seboj gledamo zdaj iz te, zdaj iz druge smeri, vedno pa je tisti del, ki je za gledalca najbolj pomemben, v središču slike, kar najbolj pregledno prikazan, obrobja pa se izgubljajo~v perspektivo, izgubljajo podrobnosti in izginevajo za horizont zemeljske oble. Če k temu dodamo še reliefno upodobitev, bogate barve, barvne in tonske pre- live, lahko rečemo, da ta risba ni le zemljevid, ampak tudi umetniška slika. GV 31(1987)2 183 Drugi nacin obsega približno 300 večjih in nekaj manjših kart v tehniki enostavnih barvastih ploskev, dvodimenzionalnih slik na klasičnih karto- grafskih projekcijah, celo brez"vzporedniške in poldnevniške mreže. Te slike so pregledne, preprosto razumljive in vsakdanje, "V stilu naših do- sedanjih šolskih zgodovinskih atlasov. Kvaliteta take enostavne slike je ohranjena v finih črtah in okusnem barvnem spektru. Ponekod je ohra- njen celo neke vrste plastičen vtis sfere. V tej tehniki je izdelan tudi ves posebni jugoslovanski kartni del atlasa. Žal kvaliteta risbe v tem delu zaostaja za izvirnim delom. Ko tako strokovnjak in zavzetež za lepo karto ocenjuje izvedbo Timeso- vega Atlasa svetovne zgodovine, se nehote odmakne od gole strokovne pre- soje kvalitete grafike ali celo zgolj presoje uporabe matematičnih kar- tografskih projekcij. Spregleda celo majhne malomarnosti in napakice v seznamih, tekstu in grafiki,ki se opazijo le ob skrajni pedantnosti, se izgubijo v popolnosti celote. Sicer pa so matematične projekcije, kot je cilindrična, konusna, ravninska, ekvivalentna, ekvidistančna, konformna itd., bolj pomembne za geografske prikaze. Kdor hoče to oceno,naj si ogleda veliki Timesov Atlas sveta v angleškem jeziku,ki je že celo leto naprodaj tudi pri nas. V tehnično manj eksaktni vedi, kot je zgodovina, so strogi matematični pogoji dosti manj pomembni. Tako je smi- selno ocenjevati predvsem nazornost, estetiko in ugodje ob branju karte. Za bralca, ki obvlada srbohrvaški jezik,je v atlasu privlačno tudi spre- mljajoče besedilo. To je zgoščeno, a pregledno, z opisi vseh pomembnej- ših dogajanj od nastanka človeka in začetkov zgodovine do najnovejšega časa po drugi svetovni vojni. Razumeti je treba, da dogodki, ki so po- membni predvsem za posamezne nacionalne zgodovine, niso zajeti. Želeti si je le, da bi dobili ta atlas tudi v slovenskem jeziku in z dodatkom naše narodne zgodovine, zlasti s kvalitetnim in obširnim grafičnim prikazom, kakršnega na splošno nimamo, ne daje pa ga tudi kakšen šolski atlas. Naši zgodovinarji in naše kartografske hiše bi bile nedvomno kos taki nalogi. Tako bi po altasu, ki je že sedaj i~redno privlačen, segalo še dosti več domačih navdušencev in kupcev. Za sklep ocene in presoje lahko ugotovimo, da je Timesov Atlas svetovne zgodovine kvalitetno in kapitalno delo, ki ni primerno le za študijske in druge knjižnice, pač pa sodi v vsako hišno zbirko dragocenih in obe- nem vsak dan uporabnih knjig. Anton Lesar 184 GV 31(1987)2 TERMINOLOŠKA SEKCIJA (kratka informacija) Za razvoj vsake stroke je mimo raziskovalnega dela, vzgoje, tehnologije, vsebinske zasnove programov dela in podobno, pomembno tudi čim bolj jas- no in enotno izrazoslovje - terminologija. Zato je bila v letu 1985 us- tanovljena na FAGG - VTOZD gradbeništvo in geodezija, oddelek za geode- zijo terminološka sekcija. Z delom je začela 7.11.1985. na svoji prvi seji. Za predsednika je bil izvoljen prof.dr. Florijan Vodopivec, ki sekcijo še naprej prizadevno vodi. Mimo članov oddelka FAGG za geodezijo sodelujejo v njej še pred- stavniki Gradbene tehniške šole, Inštituta za geodezijo in fotogrametri- jo, Geodetskega zavoda SRS in Republiške geodetske uprave. Sekcija se sestaja enkrat do· dvakrat mesečno in je doslej imela že dvajset sej. Osnovna namena sekcije sta predvsem: - reševanje, utemeljevanje in poenotenje problematičnih terminov, ki se pojavljajo v geodetski službi (v praksi, šolstvu, literaturi in drug- je). - sodelovanje•pri geodetskem izrazoslovju ob pripravi nove izdaje Sploš- nega tehniškega slovarja in Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sekcija si šele pridobiva izkušnje in išče najbolj primerne metode dela. Osredotočena je predvsem na pripravo in posodobitev ter razširitev izra- zov, ki jih že vsebuje ali naj bi jih dopolnili v Splošnem tehniškem slovarju. Ob tem pa išče širši izbor izrazov in obširnejše opise za pri- hodnji geodetski slovar. Delo sekcije ni niti enostavno niti lahko. Mnogih pojmov v literaturi še sploh ni ali pa so zanje različna tolmačenja. Prav tako pa se sooča­ mo tudi v praksi, v našem medsebojn·em komuniciranju z različnimi razla- gami posameznih izrazov. Delo poteka tako, da na vsaki seji pregledamo in proučimo po nekaj izra- zov, ki so v rabi v geodetski službi in to po abecednem redu. Zapise ozi- roma obrazložitve pripravijo glede na specifiko in poznavanje posamezni člani. Na seji jih nato proučimo in se zedinimo za poenoten zapis. Po tej metodiki dela smo se doslej dokopali do črke "H". Delo sekcije je torej v fazi "uvajanja" in pridobivanja izkušenj za pri- pravo geodetskega slovarja; Zato je dobrodošla vsaka sugestija ali pred- log. Vse pobude, razmišljanja, predloge ali vprašanja posredujte nepo- sredno predsedniku sekcije. Za prihodnjo številko GV bomo poskušali najti način objave doslej obdelanega gradiva. Peter Svetik USTAVNE SPREMEMBE Znano je, da je VI. kongres Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Ju- goslavije sprejel kot najpomembnejši sklep, naj se nujno po'novno usta- novi Zvezna geodetska uprava. Predsedstvo SFRJ je v predlogu, naj se zač­ ne postopek za spremembo Ustave SFRJ (Delo, 12.2.1987), zapisalo v eni izmed alinej tudi: "-(Zveza) ureja enotne temelje geodetske dejavno'sti, ki je pomembna za vso državo". GV 31(1987)2 185 Tak zapis je zelo kočljiv, saj omogoča različna tolmačenja, kaj so te- melji in kaj je pomembno za vso državo s področja geodezije. Menimo, da se Zvezna geodetska uprava, taka kot je bila,ne bi smela obnoviti,temveč bi morala urejati in usklajevati res le tiste zadeve, ki so nujne za enoten skupen razvoj. Zato predlagamo takšno formulacijo: " - ureja za celotno državo enoten sistem temeljnih mrež geodetskih točk, ki so potrebne kot izhodišča za meritve in kartografiranje jugoslovan- skega ozemlja, ter skrbi za varovanje teh podatkov in njihovo ustrezno povezavo s podobnimi sistemi sosednjih držav" Pri ZGS je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi dodelala bese- dilo o vlogi zveznega organa za področje geodezije z obrazložitvijo sta- lišč geodetske službe SR Slovenije. Prav tako si bomo tudi v RGU priza- devali, da bo ta organ imel tiste funkcije, ki so zares potrebne, ne pa da bi se ukvarjal s predpisovanjem posameznih podrobnosti. V tem okviru je treba določiti tudi vlogo medrepubliškega kolegija direktorjev geodet- skih uprav. Vse, ki razmišljate o organizaciji geodetske službe, prosimo, da svoje sugestije in predloge v pisni obliki pošljete na RGU ali pa se osebno povežete z menoj. ' Peter Svetik JAVNO OBVEŠČANJE o delovanju geodetske službe Kot so za razvoj vsake stroke potrebna vedno nova in nova znanja, nove tehnologije in vsebine ter novi izdelki, so potrebni tudi vse širša druž- bena delitev dela, povezovanje in seznanjanje strokovne in širše javnosti z vlogo in pomenom stroke. To še posebno velja za geodetsko službo v naj- širšem pomenu, od upravne prek vzgojne in raziskovalne do operativne de- javnosti, saj so evidence, načrti in karte geodetske službe osnova za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Zato si posebno prizadevamo, da bi sredstva javnega obveščanja čim več pisala tudi o geodetski službi, čemur smo v preteklosti posvečali prema- lo pozornosti. Menim, da je tudi med nami geodeti to spoznanje že dozo- relo, da jih je le še malo, ki mislijo drugače. Mn?gi ste že opazili, da Delo v Književnih listih svoje bralce redno ob- vesca o vsebini posameznih številk Geodetskega vestnika. Tudi turistična revija Lipov list redno objavlja novosti s področja turistične kartogra- fije, vse več pa tudi Planinski vestnik. Pripravljamo tudi redne radij- ske izobraževalne oddaje za višjo radijsko stopnjo. Ob vseh pomembnih dogodkih (geodetski dnevi, javna tribuna, jubileji, izid Partizanske kar- tografije itd.) sredstva javnega obveščanja poročajo. Republiški komite za informiranje je v letu 1987 predvidel širše infor- miranje o delu strokovnih služb. V ta namen smo pripravili poseben pro- gram in izbrali za širše obveščanje te teme: - jubileji: otovoritev slovenske geodetske zbirke, 40-letnica Republiške geodetske uprave, 40-letnica Geodetskega zavoda SRS, 20.geodetski dan, 20-letnica rednega srednjeročnega programiranja geodetskih del in po- dobno; analitična spremljava: izvajanje komasacij v SR Sloveniji, izvajanje programa geodetskih del, evidence geodetske službe itd.; 186 GV 31(1987)2 druga področja: priprava televizijske oddaje o kulturni in strokovni dediščini geodetske službe, o cikličnem aerosnemanju, o kartografiji, nadaljevanje radijskih šol za višjo stopnjo in podobno. Le odprtost stroke, znanje in delovni rezultati nas bodo pripeljali iz anonimnosti. že dosedanja prizadevanja rojevajo sadove in potrjujejo pravilnost usmeritve. Peter Svetik POROČILO RK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Republiški komi~e za.varstvo okolja in urejanje prostora pripravlja ob- širno poročilo o problematiki urejanja prostora in varovanja okolja v SR Sloveniji. Obravnaval ga bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in po potrebi tudi skupščina. Za poročilo smo pripravili tudi problematiko geodetske službe, in sicer kratek povzetek k poročilu,v katerem smo prikazali uspehe in problemati- ko službe, ter širši separat, v katerem podrobneje predstavljamo geodet- sko službo z vidika urejanja prostora in varovanja okolja. Peter Svetik DODATNA SREDSTVA ZA PROGRAM GEODETSKIH DEL Po zaključnem računu SR Slovenije je bilo za program geodetskih del za leto 1987 dodatno izločenih 289.000.000 dinarjev. Sredstva bo mogoče uporabiti v drugi polovici maja 1987. Za geodetska dela v letu 1987 je tako skupaj določenih 212.000.000 di- narjev z Zakonom o proraču~u SR Slovenije in 289.0Q0.000 dinarjev po zaključnem računu za leto 1986, kar znese skupaj 501.000.000 dinarjev. S temi sredstvi in morebitnim dodatnim upoštevanjem inflacijskega fak- torja se sredstva za izvajanje programa geodetskih del vendar pomembno povečujejo. Peter Svetik PC KONČNO V RCGD Po velikih težavah smo v Republiški center za geodetsko dokumentacijo le dobili že davno obljubljeni računalnik PC-AT. To je brez dvoma velika pridobitev, saj smo ga težko pričakovali in že dalj časa načrtovali ne- katere obdelave. Pri delu bodo priskočili na pomoč Geodetski zavod SRS in tudi strokovnjaki republiške uprave. Operativnih rezultatov seveda ne smemo pričakovati čez noč. Bomo pa o delu, programskih rešitvah in operativnih r~zultatih sproti poročali. Peter Svetik GV 31(1987)2 187 160-LETNICA MAPNEGA ARHIVA Letos mineva 160 let, odkar je bil v Ljbuljani ustanovljen Mapni arhiv z dekretom dvorne pisarne na Dunaju z dne 17.8.1827. ' Ob tej priložnosti nameravamo z Arhivom Slovenije organizirati prilož- nostno razstavo, na kateri bi prikazali delovanje in razvoj tega arhiva skozi 160 let do današnjega Republiškega centra za geodetsko dokumenta- cijo. Razstavo borno pripravili v Arhivu Slovenije, predvsem zato, ker imajo za ta namen primerne prostore, ker imajo večino gradiv, ker bo razstava lahko postavljena približno mesec dni, da si jo borno lahko vsi ogledali. Arhiv Slovenije ima približno 20 vitrin in 10 panojev, kar bo zadostova- lo za dovolj zaokrožen prikaz delovanja arhiva samega in ob tem tudi raz- voja zernljiškokatastrske službe na Slovenskem. Ob tej priložnosti borno pripravili tudi skromen katalog, ki bo obiskoval- ca popeljal skozi razstavo, raztolmačil dokumente in ponudil splošno pred- stavo o delovanju arhiva. Za vsebino, organizacijo in druge podrobnosti bo poskrbel poseben odbor. Glede na značaj in vsebino bodo pomembno vlogo imeli v njem strokovnjaki Arhiva Slovenije. Načrtujemo, da bo razstava odprta od 20.septernbra do 20.oktobra 1987. Peter Svetik SODOBNA TEHNOLOGIJA IN INFORMACIJSKI SISTEMI Elektrotehniška zveza Slovenije in Fakulteta za elektrotehniko sta v so- delovanju z nekaterimi republiškimi komiteji in Iskro Delto pripravila seminar za vodilne delavce v državni upravi in pravosodju. Seminar je potekal v Novi Gorici v dneh od 4. do 5.12.1986. Poleg predstavljenih referatov, ki so bili objavljeni v zborniku referatov seminarja, se je udeležencem predstavila tudi Iskra Delta s svojimi proizvodi računalniš­ ke tehnologije. Predstavljeni referati: Tomaž BANOVEC: Družbeni sistem informiranja Emil-Milan PINTAR: Dolgoročni razvoj SR Slovenije in vloga informacij- ske tehnologije Bogo BRVAR: Informacijski sistem organov za notranje zadeve Marjan KRISPER: Vpliv sodobne informacijske tehnologije na razvoj infor- matike - informacijskih sistemov Bogo BRVAR: O sodobni tehnologiji (hardware in software) za obdelavo po- datkov Slobodan RIBARIC: Arhitektura računalnikov pete generacije Nikola PAVEŠIC: Govorna komunikacija človek-stroj Marjan ANTONČIČ: Varovanje in ščitenje podatkov v informacijskem sistemu Venčeslav ŠMON: Zaščita prenosa podatkov s kriptografskimi postopki Cene BAVEC: Koncept informacije upravnih organov 188 GV 31(1987)2 Erih SKOČIR: Informacijski sistem za delo Skupščine SR Slovenije, Izvrš- nega sveta Skupščine SR Slovenije in republiških organov. Božena Lipej PRIPRAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV VII. Sedlarjevo srečanje, ki ga je 4. in 5. decembra 1986 organizirala Zveza društev urbanistov Slovenije v sodelovanju z Republiškim komite- jem za varstvo okolja in urejanje prostora v Piranu, je bilo posvečeno pripravi prostorskih izvedbenih aktov. Referati: - Uvodni: Vilibald Premzl: Stanje na področju izvajanja prostorskih izvedbenih aktov - Prostorski ureditveni pogoji Dare Poženel: Vloga prostorskih ureditvenih pogojev v sistemu plans- kih in izvedbenih aktov Jadranka Grmek: Prostorski ureditveni pogoji za mestno območje ljubljan- ske občine Ignac Klemenčič: Prostorski ureditveni pogoji za primestno območje ljubljanske občine Saša Della-Vale: Prostorski ureditveni pogoji za območje krajevne skup- nosti Velike Lašče - Ureditveni načrti Igor Recer: Staro mestno jedro mariborsko - kare Garnbrinus - uredit- veni načrt Niko Stare: Ureditveni načrt stražunskega gozda Nataša Umek: Problematika prenove in mesta Piran - Lokacijski in zazidalni načrti Stane Turk, Angelo Oman: Lokacijski načrt za rekonstrukcijo in podalj- šek Kardeljeve ceste v Ljubljani Andrej Černigoj: Tri obdobja zazidalnega načrta Zupančičeva jama - Zazidalni načrti Dare Poženel: Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom Jakob Gnilšak: Zazidalni načrt za poslovno cono Lesce Peter Bassin: Problematika izdelave prostorskih izvedbenih načrtov za območja,namenjena proizvodnim skladiščnim servisom in ekstraktivnim dejavnostim v Ljubljani. - Razno Rajko Pirnat: Organiziranje upravne organizacije za urbanistično na- črtovanje Marjan Jelenc: Operacionalizacija nalog s področja Urbane ekonomike v procesu izdelave PIA~ GV 31(1987)2 189 Marjan Belec: Računalniška podpora izračuna stroškov urejanja stavbnih zemljišč Franc Zakrajšek: Katja Benedik-Kreitrnayer: Zasnova kazalcev za prostor- ske izvedbene načrte Marinka Konečnik: Ekonomsko vrednotenje posebnih strokovnih podlag za realizacijo planskih odločitev Margita Jančič: Planski dokumenti občine kot osnova za priprave PUP-ov Živa Briški-Kolenc: Urbanistična zasnova - planska sestavina Igor Vučer: Krajinska zasnova - planska sestavina. Božena Lipej TEORIJA IN METODOLOGIJA REGIONALNE GEOGRAFIJE V dneh od 2. do 3. aprila 1987 sta organizirala Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Zveza geografskih društev Sloveni- je jugoslovanski simpozij o temi Teorija in metodologija regionalne geografije. Strokovno srečanje jugoslovanskih geografov so posvetili spominu na velikega slovenskega geografa, akademika profesorja dr. Sve- tozarja Ilešiča, ki se je veliko ukvarjal z regionalno geografijo. Na simpoziju so bili predstavljeni referati: Ivan GAMS: Regionalna geografija v sistemu geografske znanosti Vladimir KLEMENČIČ: Dileme o vsebini in položaju regionalne geografije v sistemu znanosti Mirko PAK: O sodobni regionalni geografiji Marijan KLEMENČIČ: Sistemska teorija: pot k novi regionalni geografiji? Jovan Dj. MARKOVIC: Dometi i problemi (regionalne) geografije Jugoslavije Franc LOVRENČAK: Regionalna geografija v slovenski geografiji Novak ZUBIC, Rajko GNJATO: Planske regije i problemi kompleksnog regio- nalnog razvoja Andrej ČERNE: Regionalne razlike in regionalni razvoj Krešimir PAPIC: Koncepti regionalizacije Milan VRESK: Metropolitanske regije u sistemu regionalizacije Asllan PUSHKA: Uticaj industrije na formiranje regija - primer SAP Kosova Igor VRIŠER: Regionalni razvoj v SR Sloveniji Miroslav SIC: Autobusni promet kao faktor suvremene organizacije prosto- ra - primjer Jugoslavije Dragoljub BUGARSKI, Pavle TOMIC: Metodologija izrade geografskih monog- rafija vojvodžanskih opština Muharem CERABREGU: Korelacija narodnog i naučnog koncipiranja prostor- nih cjelina na primeru SAP Kosovo Jovan ŽIKIC: Zoran KLARIC: 190 Upotreba gravitacionih i potencijalnih modela za odredji- vanje nodalnih regija na primeru SR Srbije Neka razmatranja o turističkoj regionalizaciji Jugosla- vije na temelju indeksa turističke funkconalnosti GV 31(1987)2 Stevan M. STANKOVIČ: Prioritetne turističke regije Srbije Maksut Dž. HADŽIBRAHIMOVIČ: Mikroregionalizacija geografsko-turističkog prostora ulcinjske opštine Milan NATEK:Hribovske kmetije v pokrajinski strukturi Mežiške doline Zdravko IVANOVIČ: Metodičke specifičnosti obrade regionalno-geografskih tema Tatjana FERJAN: Sodobni vidiki problematike obravnave regionalne geo- grafije v šoli Sefet NURKOVIČ: Regionalna struktura Sandžačko-starovlaškog prostora Werner FRICKE: Die Nutzung des von der Regionalen Geographie gebotenen Potentials fiir die Praxis: Das Beispiel Adamaua/Kamerun Božena Lipej SRČNI VIJAK V uredništvo smo prejeli nekaj izvodov Srčnega vijaka, glasila 00 ZSMS Geodezija na VTOZD GG na FAGG. Glasilo je začelo izhajati že v času mojega študija na FAGG, nato pa je izhajalo skoraj vsako leto z različ­ nim številom številk v posameznem šolskem letu. Za objavo v Geodetskem vestniku smo izbrali dva članka. Prvi je bil ob- javljen v Srčnem vijaku št. 2 v šolskem letu 1985/86 in prikazuje del naqovora študentov 4. letnika mladim bruckam in brucom. Drugi je bil objavljen v posebni izdaji v šolskem letu 1986/87 in napoveduje sreča- nje študentov gradbeništva in geodezije, ki bo letos v Šibeniku. Ker so Ljubljančani organizatorji,se poleg ostalih priprav udeležujejo tudi akcije nabiranja finančne podpore za stroške organizacije srečanja. Vabijo nas k sodelovanju. BILO JE NEKOČ V RIU V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in ne- izmerjena. Zato je Gospod Bog naredil geodeta, iz prahu in zemlje ga je naredil, in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal geo- det živo bitje. Ustvaril je torej Gospod Bog geodeta in ga postavil v ,svet geodetski, da bi ga meril in izmeril. In Gospod Bog je dal geodetu tole zapoved: "Sko- zi vse okularje sveta lahko gledaš, skozi okular spoznanja pa nikar ne glej! Zakaj brž,ko bi gledal skozi njec:;a, bi moral umreti!" In ker je bilo geodetu dolgčas, mu je Bog poslal spanec. In ko je zaspal, je Bog naredil iz rebra, ki ga je vzel geodetu, geodetinjo. Tedaj je re- kel geodet: "To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa. Ta se bo imenovala geodetinja, kajti iz geodeta je vzeta'!" Ta pa je poslušala ambicijo in je gledala skozi okular spoznanja; in je dala tudi geodetu, da gleda skozi okular spoznanja. Gledala sta in sta spoznala, da sta nevedna. Ko pa sta slišala besni glas, ki je hodil po svetu geodetskem,sta se skrila pred obličjem njegovim - med stativi, latami, trasirkami in trinožniki sta se skrila. Besn~ glas je poklical geodeta in mu dejal: "Kje si, geodet?" In geodet je odgovoril: "Vaš glas sem slišal; zbal sem se, ker sem neveden, in sem GV 31(1987)2 191 se skril." Pa je rekel: "Kdo ti je povedal, da si neveden?" Geodet je odgovoril: "Geodetinja, ki si mi jo dal za družico, ta mi je dala in sem gledal." In glas jima je rekel:"Prav mnogo težav vama bom dal pri vajinem študiju! Z mukami bosta delala kolokvije in izpite! Po diplomi bosta hrepenela - ta in kariera pa bosta gospodovali nad vama! V potu svojega obraza bosta požirala znanje, ki pa se vama bo zatikalo, dokler ne spoznata, da sta bruca in da bruca ostaneta!" Nato ju je izgnal iz sveta geodetskega. Vzhodno od njega pa je postavil matematiko in fiziko, da bi stražili pot do okularja spoznanja. TO JE BILA BESEDA IN BESEDA JE RESNICA POSTALA! Bratje in sestre, besede so težke, a čas je napočil. Odlagati nam ni več v moči. Čas je spoznati resnico. Že Platon je rekel: "Ljubim Aris- totela, a ljubša mi je resnica." Nasvetov, učenci moji, je veliko. Reko pa spoznaš, ko skočiš v vodo - še najbolj takrat, ko ne moreš nazaj, naprej pa tudi s težavo. Kot je bog, ljubezni in dobrih namenov napolnjen, govoril pred goro Si- naj, govorimo mi: Mi smo vaši vladarji! In ne imejte drugih bogov od nas! Ne delajte si nek?kšnih podob o tistih, ki vladajo hiši geodetski! Ne molite jih in ne služite - ozka so vrata v njihove pisarne! Pomnite,da je dan diplome daleč in da ga mogoče ne učakate! Ali ne ustra- šite se preprek - če vam ne uspe petič, morda se rešite desetič. Obup vaš bo velik - in ne zastonj. Malo vas je, ki boste prišli do cilja. In ko pridete, se ne boste več spoznali! Lastna mati bo preklinjala dan, ko vas je vrgla v žrelo učenosti, žene se vas bodo odpovedale, možje bodo bežali čez ograje; zaznamoval vas bo pekel: lastnih otrok ne boste nah- ranili s papirjem, ki naj bi pričali o vaši usposobljenosti. Pokazana vam bo resnica, a nedovoljeno vam jo bo uporabiti! Tisti pa, ki boste izvrženi iz hiše geodetske, nikar ne jadikujte nad usodo svojo. Mirni v duši boste obdelovali domači vrt, pometali ceste, prodajali časopise v zgodnjih jutranjih urah, ne bodo vas v temnih nočeh budili temni duhovi tistih, ki vladajo hiši geodetski. Pomnite: l. Spoštujte očeta in mater! Če ne zaradi čednosti njihovih, že zaradi milijonov, ki jih puščate v Ljubljani, že zaradi kruha, ki se peče v domači peči ob nedeljskih popoldnevih, ko vam mati peče potešitev za vašo lakoto po znanju. 2. Ne ubijajte razuma svojega! Nikoli ne boste spoznali resnice nadan- gelov, podangelov, soangelov in ostalih, ki vladajo hiši geodetski. 3. Ne prešuštvujte! Aids koraka tudi v naša mednožja. Vrste naše so raz- redčene. 4. Ne kradite znanja od sosedov svojih! Oko njihovo je oko sokola. Ni ga, ki bi v njih ubil željo odkriti tiste, ki predpisujejo umotvore drugih. 5. Ne govorite krivega pričevanja zoper zakone trigonometrije, prfoks na kvadrat plus asistent na kvadrat je ena in potrebno je izmeriti dolžino njega duše, telo njegovo je neizmerljivo. 6. Ne želite si hiše sosednje, ne želite nadangelov žene, ne znanja nji- hovega! Hlapci njihovi so strogi in sodni dan ni več daleč! In potem je stvarniku dolgčas pozdravil dan. In kaj je ustvaril? GEO- DEZIJO!!! 4. letnik 192 GV 31(1987)2 Preživeli smo še eno brucovanje. Za program, večerjo, piJaco in ples smo poskrbeli mi. Pri izvedbi brucovanja pa so nam pomagale delovne organizacije. Zato se jim najlepše zahvaljujemo! Geodetski zavod SRS Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo SMELT Pivovarna Laško LESNINA PETROL SLOVENIJALES LEKARNA IZOLA LEKARNA KOPER KRKA LEK DROGA PORTOROŽ BAR MONTE ROVINJ LJUBLJANSKA BANKA DRŽAVNA ZALOŽBA KOGRAD DRAVOGRAD ILIRIJA. VEDROG ISKRA METALKA 4. letnik NEKAJ O SREČANJIH ŠTUDENTOV GRADBENIŠTVA IN GEODEZIJE V prvih dvanajstih letih (začetek je bil leta 1971) so bila to le sre- čanja študentov gradbeništva. Šele leta 1983 smo si geodeti izborili status udeležbe na srečanju. Beograjski, sarajevski in skopski geode- ti se srečanja še vedno ne udeležujejo v sklopu njihovih gradbenih fa- kultet. Samostojnost smo si izborili mi in Fakulteta za geodezijo iz Zagreba. Glavno telo na srečanjih je koordinacijski odbor, v katerem sta po dva predstavnika vsake fakultete. Sestane se petkrat na leto, sestanki pa so v enem izmed mest, v katerih so gradbene ali geodetske fakultete, eden pa je v kraju srečanja tik pred začetkom srečanja. Na sestankih se odloča o vseh pomembnih vprašanjih v zvezi z organizacijo srečanja, pa tudi o problemih, ki nastopajo na posameznih fakultetah. Organiza- torji srečanj se določajo po vrstnem redu, po katerem so stopali v koordinacijski odbor. Tako je bila letos organizacija dodeljena naši fakulteti. Ker pa nas je geodetov premalo, bomo srečanje organizirali s študenti gradbene fakultete. Pred nami je torej veliko dela in upam, da ga bomo dobro opravili. Želim si, da bi bilo 16. srečanje najboljše doslej. Zdaj pa nekaj besed o srečanju samem. V kraju x, ki ga določi organi- zator ali pa koordinacijski odbor, se zberejo vsi udeleženci (ca.700). Večina je študentov, nekaj pa tudi profesorjev. Prvi dan je ponavadi slovesna otvoritev, kros, ki je obvezen za vse udeležence, zvečer pa je kulturni program, ki ga pripravi organizator srečanja. Potem sle- dijo štirje dnevi, v katerih potekajo športna tekmovanja, okrogle mize in strokovna predavanja, noleg tega pa še kulturni proarami, bratska srečanja in podobne stvari. Zabave je to'rej na pretek. šport- na tekmovanja so dopoldne, ostale dejavnosti pa popoldne. Predavanja so tako za gradbenike kot tudi za geodete, največje zanimanje pa vlada za predavanja iz računalništva. Na okroglih miz.ah se seznanjamo s problemi dela 00 ZSMS, z njenimi kolektivnimi člani (kultura, šport ... ), s problemi študentskega standarda po različnih mestih in podobnimi stvarmi. V zadnjih letih se je zelo uveljavilo kviz tekmovanje za gradbenike, lani pa smo ga prvič organizirali tudi za geodete. Vse to pa seveda mora organizator temeljito pripraviti. Saj veste, ko- liko časa je treba, da bi na primer organizirali športni dan. To pa je GV 31(1987)2 193 srečanje, na katerem se odigrava več dejavnosti, na katerem deluje prese center in je vedno treba bedeti nad redom in disciplino v kraju dogajanj, in še bi lahko našteval. Letos takšno delo čaka nas. Zato upam, kot dolgoletni član koordinacijskega odbora, da nam boste pomagali vsi: od najmlajših na fakulteti, iz prvih letnikov, do vseh ostalih, tu- di absolventov. Verjemite mi,pomoč vsakega je dobrodošla, da bomo srečanje lahko organizirali brez napak. Zato vas vabim, da se nam pridružite.Vsa- kogar, ki lahko pomaga pri organizaciji športnih tekmovanj, pri našem glasilu, ki bo potem postalo tudi glavni bilten srečanja, vabim k naši skupni akciji. Pridite na kakšen sestanek 00 ZSMS gradbeništva ali geo- dezije, pa boste videli, da vse ni tako zavito v meglo, kot je na prvi pogled. Pripravila: Božena Lipej 194 GV 31(1987)2 Spremljamo OPTIMALNE EMULZIJE ZA FOTOGRAMETRIJO VELIKIH MERIL V letu 1981 je OEEPE (Organisation Europeenne d'Etudes Photogrammetri- ques Experimentales) izvedla test z delovnim naslovom Optimalne emul- zije za fotogrametrijo velikih meril v katerem so želeli raziskati: - natačnost izvrednotenja aeroposnetkov, narejenih z različnimi filmi (emulzijami) ter vpliv barve signalov in ozadja, - fotografsko-fizične lastnosti emulzij, preizkusiti natančnost izvrednotenja različnih signalov in naravnih objektov na različnih emulzijah. Testirali so 5 črno-belih in 3 barvne filme. Posnetki so bili narejeni s kamero f=30 cm v merilu 1:4000. Test je bil izveden na 54 modelih (vsak 2- ali 3-krat) v 18 inštitutih ali firmah iz 7 držav. Med 18 upo- rabljenimi instrumenti je bilo 11 analitičnih z novejšo konstrukcijo. Povzetek rezultatov: Na testu so dosegli pri črno~belih filmih ločljivost 38 lin/mm in pri barvnih filmih 28 lin/mm. Specialni črno-beli filmi (kodak, panatomic X) imajo ločljivost 41 lin/mm. - Kljub razliki v ločljivosti ni bistvene razlike v natančnosti izvred- notenja signaliziranih točk, ki znaša pri snemanju v sončnem vremenu 1,5 do 2 cm, kar ustreza ca 4 um. - Panatomic X in barvni infrardeči film omogočata nekoliko natančnejše izvrednotenje. - Pri snemanju v oblačnem vremenu so rezultati izvrednotenja praviloma slabši. - Med signali bele, rumene in rdeče barve ni pomembne razlike. Črni sig- nali so neuporabni tudi na svetlem ozadju. Optimalno ozadje je travna ruša. - Zanesljivost prepoznavanja t9čk je na barvnih posnetkih boljša kot na črno-belih. Boljši rezultati so tudi tu doseženi z barvnim infrarde- čim filmom in filmom panatomic X. V oblačnem vremenu dajejo barvni filmi boljše rezultate od črno-belih. Test ni pokazal pomembnejših prednosti barvnih emulzij pred črno-belimi glede natančnosti. Glede zanesljivosti so barvni filmi v majhni predno- sti. Ugotovljeno je, da so preosvetljeni filmi komaj uporabni, medtem ko omogočajo premalo osvetljeni filmi v določenih razmerah natančnejše izvrednotenje. Podrobnejše informacije dobite v reviji Bildmessung und .Luftbildwesen 1/1985 (Knjižnica Geodetskega zavoda SRS). Andrej Bilc GV 31(1987)2 195 PONUDBA PLASTIČNO MEJNO ZNAMENJE S KOVINSKIM KLINOM Postavljanje mejnih znamenj pri zamejničenju parcelnih mej je le eno izmed delovnih faz, ki pa je pri uporabi klasičnih mejhnih znamenj (be- tonski steber ali obdelani kamen) zelo zamudna. Predvsem na večjih de- loviščih, ko je potrebno večje število mejnih znamenj, je velik problem prevoz do delovišča, pa tudi razvoz po njem. Zakopavanje klasičnih mej- nih znamenj terja precej delovnega časa. Zaradi tega ni težka odločitev za uporabo sodobnih mejnih znamenj. P r e d"n o s ti plastičnega mejnega znamenja s kovinskim klinom so te: - enostavno in hitro zabijanje mejnega znamenja; zaradi železnega klina potrebujemo pri zabijanju le kadiva; - enostaven transport do delovišča in na delovišču samem (100 mejnih znamenj= 50 kg= 5 klasičnih mejnih znamenj; - pri zamejničenju meja mejna znamenja prinesemo s seboj in strank ne obremenjujemo z nabavo mejnih znamenj; - nova mejna znamenja so dodatno zasidrana; to onemogoča enostavno od- stranitev, treba jih je odkopati; - ob morebitni namerni ali nenamerni odstranitvi mejnega znamenja ostane pod površino podzemni center, katerega zgornji del je ne glede na dol- žino klina na stalni globini; - mejna znamenja so uporabna na vseh zemljiščih (obdelovalna zemlja, pe- sek, kraško, gozdno zemljišče. Montaža - zabijanje mejnega znamenja Klin in kapa sta pakirana posebej. Pred uporabo odvijemo kovinski čep s klina, nataknemo na klin kapo in čep ponovno privijemo (z roko). Nižjo kapo (višina 1,5 cm) uporabimo na negozdnih zemljiščih, višjo kapo (vi- šina 4 cm) pa na gozdnih. Plastičnega traka (selotejp), s katerim je pritrjen podzemni center na klin, ne odstranimo, ker se bo odlepil pri zabijanju. Tako pripravljeno mejno znamenje postavimo na določeno mesto (med pos- topkom ga lahko prestavljamo - uporabimo ga namesto lesenega količka) in ga zabijemo v zemljo. Zadnja 2 cm zabijemo klin z uporabo trna. Na območjih, kjer bi mejno znamenje oziroma kapa lahko bila poškodovana (npr. s košnjo), pred zabijanjem odstranimo rušo, tako da je po zabija- nju, vrh mejnega znamenja poravnan s površino zemljišča. Z uporabo manjšega trna utrdimo sidro. Plastično mejno znamenje s kovinskim klinom je plod domačega znanja in je zaščiteno. Izdelano je v skladu z navodilom o spremembah in dopolnit- vah navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (UL SRS, št. 6/87). Mejno znamenje je uporabno tudi kot poligonska točka - v tem primeru uporabimo daljši klin. Pri uporabi znamenja za zamejničenje posestnih mej je na kapi standar- den napis: REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA, SAMOVOLJNO PRESTAVLJANJE ALI UNIČENJE JE KAZNIVO, barva kape je rumena. Če pa znamenje uporabimo kot (poligonsko) točko, pa se napis glasi: GEODETSKA TOČKA, SAMOVOLJNO PRE- STAVLJANJE ALI UNIČENJE JE KAZNIVO, kapa je rdeče barve. 196 GV 31(1987)2 l. Mejno znamenje postavimo na zemljo in zabijemo klin 2. Zadnja 2 cm zabijemo z uporabo trna Tehnični podatki P,lrw,~,.-,..:;.,,,,s:;,,r,,,,r. '7ZP,-,,,,r;,,,,,,,:;u-J."',1PllJ,&i,,,, klina 30 35 40 50 60 70 3. Z uporabo tanjšega trna utrdimo sidro 4. Pri odstranitvi (izpuljenju) mejnega znamenja ostane v zemlji konica s podzemnim centrom Teza o Z N A K A z NAMENJA celega cm VISOKA mejno mejno znam. znamenje O, 41 kg MN-30 GN-30 MV-30 GV-30 O, 45 MN-35 GN-35 MV-35 GV-35 O, 50 MN-40 GN-40 MV-40 GV-40 O, 59 MN-50 GN-50 MV-50 GV-50 O, 67 MN-60 GN-60 MV-60 GV-60 O, 77 MN-70 GN-70 MV-70 GV-70 Material kapa polipropilen, nelomljiva visokood- porna plastika, odporna na tempera- turo od -4ooc do +4ooc klin železna cev (3/8 cole) zaščitena pred rjo čep za pri trditev glave podzemni center oplemeniteno železo, zaščiteno pred rjo sidro železna žica zaščitena pred rjo GV 31(1987)2 197 Pakiranje Mejna znamenja so pakirana po 10 skupaj in sicer ločeno s sidrom in kapa. Na vsakih 500 kosov sta dodana brezplačno trna za zabijanje. Naročila in rok dobave Naročila sprejema pisno na naslov KOVINSKA GALANTERIJA ZUPANC, Smledniš- ka cesta 100, 64000 KRANJ, ali po telefonu (064) 22-613. Rok dobave za 1000 mejnikov s standardnim napisom je dva tedna. Za več­ je količine, posebne napise in barve kap je rok dobave po dogovoru. Pri vseh naročilih označite tip mejnika (oznake so navedene pri tehničn,ih podatkih) . Posebna naročila Na kapah je stc\ndarden napis: REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA, SAMOVOLJNO PRESTAVLJANJE ALI UNIČENJE JE KAZNIVO: Kape so rumene. Na željo naročnika lahko napise zamenjamo in spremenimo barvo. Pri posebnih naročilih, več­ jih od 1000 kosov, zagotavljamo enako ceno, kot velja za standardna mej- na znamenja. C e n i k DOLŽINA_KLINA ____________ 30 ______ 35 ______ 40 ______ 50 ______ 60 ______ 7Q ___ _ CENA MEJNEGA ZNAMENJA NIZKA 1.250 1.300 1.350 1.450 1.550 1.650 __ KAPA ___________________________________________________ _ VISOKA KAPA 1.380 l. 430 1.480 l. 580 l. 680 1.780 Pridržujemo si pravico tehničnih sprememb in dopolnitev. 198 GV 31(1987)2 ZVEZE zveze GIG SLOVENSKA GEODETSKA ZBIRKA Otvoritev Slovenske geodetske zbirke se je iz mnogih, zelo različnih razlogov zavlekla. Najpomembnejši vzrok je bil parket, za katerega je spomeniško varstvo zahtevalo obnovo v Valvasorjevi izvedbi. Stroški ta- kega posega pa so presegli razumne meje in s tem proračun Odbora za ob- novo gradu v Litiji. Sočasno so se zelo povečale tudi cene opreme za samo zbirko in presegle v letu 1986 zbrana finančna sredstva. Tako je prestavitev datuma otvoritve prišla prav tudi Zvezi geodetov Slovenije in njenemu odboru, ki skrbi za vzpostavitev, da je na vse možne načine (dopisi, prošnje, osebna poznanstva itd.) poskušal zagoto- viti dodatna finančna sredstva. Doslej smo velik del sredstev že tudi zbrali, za preostala pa imamo ustrezna zagotovila. V nadaljevanju objavljamo spisek organizacij, ki so se v dodatno akcijo zbiranja sredstev aktivno vključili:· - SCT Ljubljana, - Zavod SRS za statistiko, Ljubljana - Metalka, Ljubljana, - Gradis, Ljubljana - Urbanistični zavod, Projektivni atelje, Ljubljana, - FAGG, geodetski oddelek, Ljubljana, - Geodetski zavod SRS, Ljubljana, - RGU, posebni prispevki posameznikov, - LUZ, tozd Urbanizem, Ljubljana, - VGI, Beograd, - GU Krško, - GU Velenje, - GU Slovenj Gradec, - GU Škofja Loka, - GU Nova Gorica, - GU Tolmin, - GU Radovljica, - GU Domžale, - GU Novo mesto, - GU Kranj, - GU Šmarje pri Jelšah, - GU Vrhnika, - GU Brežice. Posebna zahvala velja vsem OZD izven geodezije, ki so spoznale kulturne vrednote slovenske geodetske zbirke in za njeno vzpostavitev prispevale finančna sredstva. Za izjemno prizadevnost in skrb pa moramo posebej iz- postaviti še dve geodetski občinski upravi: GU Krško in GU Velenje. Med delovnimi organizacijami s področja geodezije se še naprej vsestransko angažira Geodetski zavod SRS, slabše pa so se v akcijo vključili člani ZGS te organizacije. Za izjemne prispevke velja omeniti naslednje posa- meznike: Marjan Stres (GU Nova Gorica), Peter Svetik (RGU), Miroslav Djorgovic (VGI) in Jože Levstek (ZKGP) Kočevje. Prošnja za prispevke še naprej velja za vse občinske geodetske uprave in delovne organizacije, ki se še niso odzvale. Da se ne bi zarekli, lahko o datumu otvoritve zbirke obljubimo le, da boste o tem pravočasno obveščeni (in to letos!). Darko Marušič GV 31(1987)2 199 PRISPEVKI ZA BOGENŠPERK Auersperger Jožica Antlej Martina Areh Marjan Avbelj Jože Ažman Irena Bilc Andrej Bačar Franci Ban Miha Beguš Jože Belko Vinko Bohak Rafael Bilc Danica Brumec Ida Barkovič Stanko Beden Remy Berden Jože Bevc Anton Bevc Dušan Bevec Franc Bizjak Tomislav Bogovič Franc Boh Marjeta Božič Vojko Bregar Ika Brilej Milan Brumec:: Miran Bernardič Vida Cesar Dušan Cvetko Ciril Cvar Magda Cegnar Silvo Cegnar Vida Cink Tomaž Cvenkelj Jože Cicmil Djoka Čas Bernarda Černe Andrej Čadež-štrubelj Branka Čermelj Zmago Černe Franc Čonč Mirjam Črnivec Miroslav Črnoga Sonja Černož Brigita Djorgovic Miroslav Demšar Božo Dobrovoljc Andrej Dotti Janez Drev Bojan Drinovc Žiga Doič Ivanka Došler Marija Demšar Tilka Ermenc Anrej Frankič Tatjana Frece Anica Gostič Valenka Gaber Ivan Gašparič Milica 200 Gorkič Nežka Gregorič Damjan Gostič Emil Grilc Pavel Gorane Franc Gajšek Franc Gale Marjana Gašparič Gašparinčič Željko Geč Greta Glinšek Mojca Golob Milena Golorej Ivan Grašič Mitja Grčar Ivo Gregorn Zoran Gr-egur Štefan Grobovšek Silvo Gradišnik Lea Gubenšek Marjan Gorinšek Gita Hočevar Viktor Holc Franc Holc Vojteh Horvat Geza Horvat Ivan Hosner Jože Hudnik Jurij Hribar Franc Hauko Jože Jan Vilma,, Jeraj Viljem Jakin Silvan Jehart Jože Jereb Viktor Jeromel Rado Ježovnik Vesna Ježovnik Vinko Jeršin Tone Jereb Miroslava Konda Vera Kralj Jože Kavaš Jože Koder Janko Kovač Andrej Kozjak Maks Krofl Desanka Kren Boris Kadunc Milan Kekec Alojz Kersnik Brane Keržan Emil Kežman Vladka Kifnar Janez Knap Boris Kneiwald Kamilo Kobilica Janez Koblar Alojz Kogovšek Tone Kolenc Ciril Kolman Vlado GV 31(1987)2 Koren Anton Koren Drago Kos Jože Kosovac Pavel Kozole Martin Kralj Dušan Kranjec Stanko Kreft Peter Krištofič Marjan Krivec Vlado Križnik Jurij Krt Anton Kuhelnik Zvonko Kuzma Majda Kasenburger Marija Kastelic Stanka Kozamernik Brane Kržan Nana Kastelic Milena Kocjan Jelka Koželj Jerica Levstek Jože Lasič Leopold Lavrenčič Zlatko Lodrant Franc Lukačič Marija Lenardič Zdenko Lepšina Dušan Lesar Anton Leskovar Bernard Lipej Božena Logar Miroslav Meštrič Majda Mežan Francka Makuc Jeni Mencinger Avgust Mladenovič Uroš Majcen Stanko Malinger Branka Marovt Tomaž Marušič Darko Mavec Sašo Mihelič Branko Miklič Matjaž Miška Leopold Mlakar Gojmir Mlinarič Jerica Mlinarič Rajko Mrak Bojan Mravlje Dušan Mrzlekar Dušan Murko Sonja Marinček Marjanca Marinčič Tilka Mlakar Marjana Novšak Foman Naprudnik Milan Nečimer Dejan Nečimer Marjan Nepužlan Janko Nestič Rudolf Nikolovski Bogdana Novak Danica Novak Dušan Ožbalt Mojca Ojsteršek Alenka Obu Marija Okroglar Lojzka Oletič Mira Oprešnik Majda Orehek Ivan Ostrouška Milka Obreza Janez Pucelj Alojz Plut Jože Pretnar Marica Perčič Anton Planinšek Joža Pust Marjana Petrič Vinko Prezelj Sergij Pakiž Franc Pate Toni Paternoster Darja Pavlin Janez Pavšič Srečo Pepelnak Herman Perne Nace Petrič Milivoj Peunik Andrej Pintarič Ivica Pirnat Srečko Pivk Pavel Plankl Stanislav Planovšek Zvone Platovšek Mateja Podbršček Valter Porenta Franci Porenta Urška Pregl Albina Premzl Boris Prepadnik Marica Primar Milica Pušnik Vinko Rauch Rudi Recer Marjan Rožanc Sonja Rakar Anton Rutar Mojca Radovan Dalibor Razlag Božo Redenšek Mirko Rehar Magda Rejc Albert Rihar Bogdan Robinšak Rihard Rojc Branko Rokavec Slavko Ropret Pavel Rošer Peter Rotar Jože Rozman Janko Ručna Jano Rupnik Cilka Rustja Vinko Rozman Nataša Rozman Nevenka Stres Marjan Sotler Vesna Srebrnjak Polde Sajovic Marija Svetik Peter Salobir Leopold Sašek Janez Sedevčič Zdravko Seliškar Aleš Skrinjar Igor Slak Janez Slatinek Miran Slemenšek Stane Slokar Igor Sluga Ciril Smole Anton Smrekar Marjan Sraka Rozalija Stojan Stane Stojanovič Stevo Stojkovič Zoran Svetik Štefka Samobor Bogdan Salobir Cvetka Samec Jitka Schiffrer Irena Skalja Vika Skubic Marija Sladič Boris Stare Milena Stare Nevenka Slovenc Božo Smole Fani Šetina Jože Škedelj Ivan Štimec Dragica Šulc Darja Šinkovec Andraž Šara Franja Šepec Ladislav Šivic Peter Šmid Jaka Šribar Lojze Štajner Vinko Šteblaj Tatjana Štupar Ivan Šulgaj Andra Šušteršič Slavko Štolfa Marjeta Tekavčič Slavko Tiršek Anton Tisel,Milan Tonkli Srečko Tratnik Anton Trebušak Janez Triglav Jože Trlep Darko Tepina Stane Trunkelj Alojz Tomasovič Danica GV 31(1987)2 Umbreht Nataša Umek Slavko Urh Janez Ukmar Vera Urbas Vinko Uršič Vili Vovko Marinka Vidmar Vlado Vindišar Andrej Valič Božo Vehab Štefan Velkavrh Francka Verbič Marko Verce Franc Veronovski Niki Vidmar Bojan Vilfan Franc Vodopivec Florijan Vodopivec Maja Vovk Matjaž Vrbek Jože Vrčko Dušan Vrečič Tatjana Vrečko Rezka Vuk Franc Vukovac Andrej Virant Janez Vrhovšek Anica Zajc Anton Zamida Jože Zupan Jože Zupan Ivanka Zupančič Pavle Zima Ladislav ' Zakotnik Marica Zebec Miro Zelič Anica Zupan Karel Zupanc Janko zwolf Miloš Zaviršek Miran Zorko Marija Zupanc Ivan Zupanc Nada Žagar Milica Žerjal Rado Žerovnik Janja Žilavec Minka Žitnik Drago Žulič Miran žveplan Marjan Žvan Mimi Žagar Milica Žibert Olga 201 15. SMUČARSKI GEODETSKI DAN Organizacijo. letošnjega geodetskega smučarskega dneva je prevzel Geodet- ski zavod Celje. Smučarski dan smo organizirali na RTC Golte 28.2.1987, tekmovali pa smo v smučarskih tekih in veleslalomu v moških in ženskih kategorijah. Dober mesec pred izvedbo tekmovanja smo o pogojih tekmovanja obvestili vsa geodetska društva, občinske geodetske uprave, geodetske delovne or- ganizacije in geodetske šole. Določili smo tudi prijavnino, ki je znaša- la za posamezno tekmo 2.500.- din ali za obe skupaj 3.000.- din. Prijav- nina je vsebovala štartnino in bon za malico, vsak tekmovalec pa je tu- di prejel značko smučarskega geodetskega dneva. Tehnično izvedbo veleslaloma smo poverili SK iz Titovega Velenja, smu- čarskih tekov pa športnemu društvu Triatlet iz Celja, ki sta tekmov.anje brezhibno izvedla. Na cilju se je vsak tekmovalec lahko pogrel s čajem, ki je lahko vseboval tudi močnejši okrepčilni dodatek. Nekoliko nam je zag?dla rahla odjuga, ki je zahtevala ustrezno mazanje smuči. štartne številke smo podeljevali v hotelu Golte, kjer smo po končanem tekmovanju imeli tudi razglasitev rezultatov. Po prvih pet tekmovalcev je prejelo diplomo, prvi trije pa so poleg medalje prejeli tudi klobuke. Trem najmlajšim tekmovalcem smo podelili tudi diplome in medalje. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu. Smučarski center na Golteh je zaradi svoje lokacije zelo primeren za izvedbo smučarskega tekmovanja, moti morda le gondolski dostop. Za tekmovanje v tekih se je prijavilo 27 tekmovalcev, tekmovalo jih je 17, za tekmo v veleslalomu se je prijavilo 138 tekmovalcev, tekmovalo jih je 98. Domnevamo, da je neresnosti pri prijavljanju botroval pred- vsem ne najbolj posrečen datum tekmovanja (pustna sobota). Pregled rezultatov: I.Teki ženske nad 30 let Prijavljeni sta 2 Tekmovala je 1 AUERSPERGER Jožica ženske do 30 let Prijavljeni sta 2 Tekmovala je 1 LIPEJ Božena Moški nad 35 let Prijavljeno 9 Tekmovalo 7 l. ROJC Branko 2. ROOSS Vladimir 3. ŠETINA Jože 4. ZUPANČIČ Pavel 5. BEVC Anton 6. PROSEN Oskar 7. VAGACHA Branko Moški do 35 let Prijavljeno 16 Tekmovalo 9 202 8'54" GU Novo mesto 9'26" RGU 15'15" IGF 15'40" Proj.podj.Kranj 16'38" GU Novo mesto 19'13" Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča 19'25" GZ Celje 25'06" GZ Maribor odstop Gorenjska, Kranj GV 31(1987)2 l. PRIJATELJ Bojan 2. MAVKO Igor 3. MIHELIČ Brane 4. LOGAR Rastko 5. CEKLIN Samo 6. ZUPANČIČ Miha 7. NEČIMER Dejan 8. BRVAR Andrej 15'23" DO Vodovod-kanalizacija, Ljubljana 15'45" GZ Maribor 16'43" RGU 17'09" GZ Maribor 18'04" GU Ravne 18'22" FAGG 20'36" GZ Celje 20'37" GZ SRS 9. ZUPANČIČ Rok 21'23" Druž.član Srednja gradb.šola Ivana Kavčiča II. Ve 1 e s 1 a 1 o m Otroci družinskih članov do 7 let l. PEVNIK Polona 2. BEVC Saša 3. MAROVT Maša 1.37'98" 1.18'05" l. 0 37'73" Otroci družinskih članov do 12 let Prijavljeno 14 Tekmovalo 10 l. KOKALJ Klemen ,44'32" GZ GZ Celje GZ Celje GZ Celje SRS 2. DEŽELE Matija 45' 85" RPC Idrija - TOZD Atelje za projektiranje 3. AUERSPERGER Janez 48 '12" GU Novo mesto 4. PROSEN Matej 49'01" GZ Maribor 5. PLANINŠEK Jerneja 49'67" GZ Maribor 6. MAROVT Iša 1.01'00" GZ Celje 7. POSAVEC Miha 1.01'61" GZ SRS 8. PEVNIK Marko 1.04'54" GZ Celje 9. KOS Mateja 1.06'08" GZ SRS 10. KOKALJ Jernej diskvalifikacija GZ SRS Otroci družinskih članov od 12-16 let Prijavljeno 4 Tekmovalo 3 l. ZUPANČIČ Rok 2. PROSEN Sergej 3. REZAR Petra 40'89" Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča 43'00" GZ Maribor 1.31'55" GZ Maribor Družinske članice nad 16 let Prijavljeno 4 Tekmovalo 4 l. HABE Magda 2. ISTENIČ Janja 3. MAROVT Janca 4. PEVNIK Anka Članice nad 30 let Prijavljeno 10 Tekmovalo 6 l. ŠUŠTERŠIČ Lija 2. KOKALJ Ana 3. ŠTOLFA Marjeta 4. VERČKO Danica 5. VRABL Hilda 6. PIRTUŠEK Marija Članice do 30 let Prijavljeno 11 Tekmovalo 8 46'40" RPC Idrija-TOZD Atelje za projektiranje 53'66" GZ Celje 54'88" GZ Celje 1.03'03" GZ Celje 45 '35" GZ SRS 46'25" GZ SRS 56'90" Mestna geodetska uprava Ljubljana 1.01'13" GZ Maribor 1.14'56" GZ Maribor 1.21'96" GZ Maribor GV 31(1987),2 203 l. KROFL Desa 2. LIPEJ Božena 3. ČERNE Marijana 4. KOŠMRL Mojca 5. ČAS Bernarda 6. VRČON Mojca 7. KOLARIČ Jana 8. BOŽIČ Rovena Člani nad 45 let Prijavljeno 18 Tekmovalo 13 l. ŠUŠTERŠIČ Miloš 2. ZUPANČIČ Pavel 3. VIDMAR Ivo 4. BOGATAJ Rajko 5. ZWOLF Miloš 6. PLANINŠEK Andrej 7. MRZLEKAR Dušan 8. ŠETINA Jože 9. ZAKOTNIK Franc 10. ČERNE Franc 11. LODRANT Franc 12. BIZJAK Tomo 13. GABER Ivan Člani od 30-45 let Prijavljeno 28 Tekmovalo 19 l. TANKO Darko 2. LIKAR Egon 3. CEKLIN Samo 4. LOGAR Rastko 5. KOS Matjaž 6. ŠTROZAK Marjan 7. POSAVEC Jure 8. VRBEK Jože 9. BEVC Anton 10. CINK Tomaž 11. PROSEN Oskar 12. NEČIMER Dejan 13. PEVNIK Andrej 14. VERONOVSKI N.iki 15. PEČEK Rado 16. LOGAR Miroslav 17. LESKOVAR Marjan 18. GORŠIČ Janez 19. ADROVIČ Halil Člani do 30 let Prijavljeno 31 Tekmovalo 19 l. ČUK Emil 2. MIHELIČ Brane 3. DERENČIN Emil 4. BURGER Marko 5. TEKAVEC Dušan 6. PAPEŽ Drago 7. BOŠNIK Stojan 8. BENČAN Jože 9. MAVKO Igor 204 45'61" GU Velenje 45'77" RGU 49'93" GZ SRS 54'00" GU Novo mesto 54'40" GU Velenje 54'71" GU Ajdovščina 56'37" DO Vodovod-kanalizacija Ljubljana 1.00'64" GU Novo mesto 42'93" GZ SRS 44'53" Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča 45'81" GZ SRS 45'98" Projektivno podjetje Kranj 46'50" 48'73" GZ Maribor 49'24" GZ Maribor 49'34" GU Novo mesto 51'70" Ljubljanski geodetski biro 53'02" GZ SRS 54'82" GU Ravne na Koroškem 1.00'53" Ljubljanski geodetski biro diskvalifikacija GU Velenje 42'77" GZ SRS 43 04" RPC Idrija-TOZD Atelje za projektiranje 45'41" GU Ravne na Koroškem 45'50" GZ Maribor 45'65" GZ SRS 45'77" so Žalec 45'87" GZ SRS 46'72" GZ Celje 47'27" GZ Celje 47'31" GZ Celje 48'30" GZ Maribor 49'86" GZ Celje 49'86" GZ Celje 51'72" GZ Celje 51'87'; GU Še:!tjur 53'26" GU Postojna 1.01'54" GZ Celje odstop GZ Maribor odstop GZ SRS 40'33" RPC Idrija-TOZD Atelje za projektiranje 40'79" RGU 41'13" GU Ilirska Bistrica 41•91" GZ SRS 41'94" GZ SRS 41'95" GU Kočevje 43'30" MGU Slovenj Gradec 44'60" GU Postojna 44'92" GZ Maribor GV 31(1987)2 10. PERGAR Miro 45,32" GZ SRS 11. JEROMEL Rado 45'47" MGU Slovenj Gradec 12. ISTENIČ Peter 45'57" GZ Celje 13. ZUPAN Brane 46'77" GZ Celje 14. BRECELJ Stojan 49'74" GU Ajdovščina 15. NOVAKOVIČ Roman 51' 82" GU Kočevje 16. TISEL Milan 57'33" GU Šentjur 17. ŠULIGOJ Cveto 58'35" IGF 18. STOJAN Stane diskval{fikacija GU Šentjur 19. MATKO Franc odstop GU Celje Dijaki in študenti geodetskih šol Prijavljenih 11 Tekmovalo 10 l. ZUPANČIČ Miha 2. KOČEVAR Uroš 3. KERPAN Andrej 4. RUČMAN Aleš 5. PEČENIK Robert 6. GORIŠEK Sebastjan 7. OŽBOLD Bojan 8. ERČULJ Marko 9. GIMPELJ Igor 10.BLAŽIČ Borut 38'33" 39 '69" 43 '36" 43'82" 44'05" 46' 00" odstop odstop diskv. diskv. FAGG Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Srednja geodetska šola Organizacijski 15.smučarskega Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča Ivana Kavčiča odbor geodetskega dneva Andrej Peunik ZAKLJUČKI VI. KONGRESA GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE - izvleček V dneh 21. in 22. novembra 1986 je bil v Beogradu VI.kongres Zveze geo- detskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Udeležencev na kongresu je bilo preko 1400; udeležili so se ga tudi predstavniki Bolgarije, Polj- ske in Nemčije. Kongres naj bi analiziral obdobje od v. do VI. kongresa (1975-1986) in v okviru teme "Vloga geodetske dejavnosti v dolgoročnem razvoju Jugos- lavije" definira tudi strateške cilje razvoja geodezije. Zaradi uspešnega reševanja problemov, ki so skupni v Jugoslaviji, naj bi se ustanovil zvezni organ za geodezijo. Geodezija ima posebno vlogo v družbenem sistemu informiranja. Da bo svo- je naloge lahko izvrševala, je potrebna tako boljša tehnična in strokov- na opremljenost kot tudi ustrezna finančna osnova. Prav tako je nujno ustrezno vrednotenje geodetskih del. Da bo geodezija v Jugoslaviji zavzela mesto, ki ji po pomenu pripada, bodo potrebne določene aktivnosti, predvsem bolja organiziranost, moder- nizacija tehnične opreme, izboljšanje kadrovske strukture in s tem v zvezi izboljšanje šolstva. Izboljšati je potrebno medrepubliško sodelovanje na vseh področjih geo- dezije vključno z raziskovalnim delom. GV 31(1987)2 205 Posebno pozornost je potrebno posvetiti avtomatizaciji in vsem novim metodam, ki so se v svetu že uveljavile, pri nas pa še niso uveljavlje- ne v praksi - satelitska geodezija in kartografija, fotointerpretacija itd. Več je potrebno storiti pri mednarodnem sodelovanju, saj izolacija st- stroke vodi lahko samo v še večje zaostajanje. Naloga ZGIGJ je med drugim tudi, da organizira in skrbi za strokovno iz- popolnjevanje geodetskih strokovnjakov. Zato je potrebno organizirati strokovne posvete, na katerih se bodo obravnavale najpomembnejše teme. Ustanovi naj se jugoslovanski Komite za geodezijo, ki bo koordiniral tudi mednarodno sodelovanje. OPOMBA: Celotno besedilo zaključkov VI.kongresa ZGIGJ je na razpolago na Republiški geodetski upravi. IZVLEČEK ZAPISNIKA Jože Rotar razširjene seje predsedstva ZGS, ki je bila dne 25.3.1987 l. Delo za dokončanje geodetske zbirke na Bogenšperku zahtevajo dodat- nih 5 000 000 din. 2. Na Skupščini ZIT so bili potrjeni predlogi ZGS. Odlikovani so bili tov. Branko Korošec za častnega člana, tov. Florijan Vodopivec za častnega člana in tov. Jože Rotar za zaslužnega člana. 3. Primorskemu geodetskemu društvu je ponujena organizacija XVI. smučar­ skega geodetskega dne. 4. Novi predsednik ZGIGJ je tov. Boris Paunovski. 5. Predsedstvo ZGS imenuje delovno skupino za priprave Stališč v spre- membi Ustave (zvezna pristojnost za geodezijo). 6. Potrjena je ustanovitev sekcije za računalništvo. Predsednik: tov. Tone Kogovšek. Po zapisniku J. Hudnika priredila B. Lipej Z A P I S N I K Na seji predsedstva ZGS, dne 25.3.1987 je bila na predlog DGD in LGD ustanovljena računalniška. sekcija. Prvi sestanek sekcije je bil 15.4.1987 na Geodetskem zavodu SRS. Na sestanku je bilo prisotnih dvanajst geodetov, opravičilo se jih je pet, kar pa pomeni, da se veliko geodetov v služb.i in doma ukvarja z računalniki in da jih zanima modernizacija dela v geodetskih upravah in delovnih organizacijah. Po uvodni zadržanosti smo se razgovorili o računalništvu nasploh, o iz- delavi programov, o mestu računalniške sekcije, o sodelovanju s strokov- nim odborom RGU za računalništvo in o delu sekcije v naslednjih dveh mesecih. 206 GV 31(1987)2 Naloge: natančen popis računalniške (trde) opreme v geodetskih upravah, geodet- skih zavodih in drugih organizacijah, kjer delamo - rok 1.6.1987 - BILC, BRUMEC; - poročilo o ponudbi opreme (sposobnost, cena, dobavni rok, programska oprema v ceni) - rok 1.6.1987 - TRIGLAV; - popis geodetske programske opreme (stroj, možnost nakupa, prijaznost programa ... ) - rok 1.6.1987 - BAČAR, SMREKAR. Pri delu bomo največ uporabljali telefon, kontrolni sestanki sekcije ali nosilcev bodo po izteku rokov za določene naloge. Miran Brumec I z v 1 e č e k iz Zapisnika l. občnega zbora ljubljanskega geodetskega društva, ki je bil 4.3.1987 na FAGG. l. Nov izvršni odbor LGD: - predsednik: Jože Smrekar blagajnik: Andraž Šinkovec člani: Irena Ažman, Tomo Bizjak, Miran Brumec, Vesna Ježovnik, Jana Martinuč, Nace Perne nadzorni odbor: Boris Kren, Janez Obreza, Pavel Zupančič disciplinska razsodišče: Miroslav Črnivec, Vinko Petrič, Vladimir Vidmar. 2. Pobuda ZGS za ustanovitev računalniške sekcije. 3. Program dela LGD za leto 1987: - strokovno predavanje (4.3.1987); - ustanovitev in delovanje računalniške sekcije pri ZGS (Brumec, marec); - članarina in ažuriranje članov LGD (Brumec, Šinkovec; april); - udeležba na otvoritvi geodetske zbirke na Bogenšperku (Kos; april, maj); - strokovna ekskurzija - "karavanški predor" (Smrekar; junij); - l.pohod slovenskih geodetov na Triglav (org.odbor; september); - možnost organizirane udeležbe na 71.geodetskem dnevu v Frankfurtu (IO; september); - udeležba na 20.geodetskem dnevu v Kranjski gori (Bizjak: oktober); - strokovno predavanje, zabavni večer (IO; december). 4. Po občnem zboru so bila strokovna predavanja s temami: 1, Sodobne tehnologije v kartografiji (Bitenc Vida) 2. Avtomatizacija registra nepremičnin na Nizozemskem (Šumrada Radoš) 3. Praktična uporaba geodetskih programov na računalnikih "Atari" (Ferlan Miran). GV 31(1987)2 Po zapisniku J.Martinuč priredila B. Lipej 207 POROČILO O DELU DRUŠTVA GEODETOV GORENJSKE V OBDOBJU 1986-1987 Minilo je nekaj dni več kot eno leto od ustanovitve Društva geodetov Go- renjske. Vsi, ki smo sodelovali pri njegovi ustanovitvi, smo si želeli, da pripravljenost gorenjskih geodetov za delov v društvu ne bi bila zag- nanost ob nečem novem. Z velikim zadovoljstvom lahko danes ugotavljamo, da smo glede aktivnosti društva presegli verjetno tudi najbolj optimi- stična pričakovanja. Z veliko pripravljenostjo večine članov smo v me- jah možnosti uresničili začrtani program z nekaterimi dejavnostmi pa smo ga celo presegli. Že ob ustanovnem občnem zboru 6.marca 1986 v Kranju smo organizirali strokovno predavanje o kartografiji. Predaval je Branko Rojc. Eden izmed ciljev je bil že v začetku in je še naprej boljše medsebojno poznavanje članov - to smo začeli uresničevati že ob prvem našem zboru s tovariškim srečanjem. Ob ustanovnem občnem zboru so delavci Geodetske uprave Kranj pripravili tudi razstavo. V maju se je izvršni odbor društva sestal na prvem sestanku, ki je bil posvečen predvsem organizacijskim problemom in dogovoru o nadaljnjem iz- vajanju programa. V juniju smo se zbrali v Radovljici na strokovnem posvetu o evidenci o varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor. Predaval je Vla- do Kolman. Le nekaj dni po tem predavanju smo s kolegi z jJesenic organi- zirali ogled geodetskih del pri gradnji nove jeseniške jeklarne. Po dopustniških mesecih se je v oktobru sestal izvršni odbor na drugem sestanku in se dogovoril o izvajanju aktivnosti do konca leta 1986. Pogumno smo se lotili izdelave svojega koledarja in kljub kratkemu roku delo dokončali do začetka decembra. Praktično so ves koledar, razen fo- tografskih del in tiska, pripravili delavci GU Kranj. Ker verjetno vsi pričakujemo, da bo koledar postal reden, v prihodnosti pričakujemo tudi večje sodelovanje ostalih članov - od idej do operativne realizacije. Aktivnosti v koledarskem letu smo zaključili s strokovnim predavanjem o evidenci stavbnih zemljišč v Gorjuši v domžalski občini. Na zanimiv na- čin nam je evidenco in nerešena vprašanja v zvezi z njeno nastavitvijo orisal Albin Rakar. Strokovni posvet smo združili s sicer malce zgodnjim, vendar zelo prijetnim novoletnim srečanjem. Prav na tem srečanju se je porodila ideja za prihodnjo dejavnost. Konec februarja smo se v Kužni pri Kamniku zbrali na svojem smučarskem geodetskem dnevu. Kljub dežju smo dokazali, da se ne damo, in zaradi nad- vse uspešne organizacije celotnega dne, ki jo je izpelja~a Geodetska up- rava Kamnik, smo v prijetnem razpoloženju šele v poznih nočnih urah za- pustili to mesto. Seveda ne smemo pozabiti omeniti zmagovalca - očitno so se najbolj pripravljali geodeti, ki delujejo ali stanujejo v občini Kranj - prejeli so prehodni pokal. V začetku marca je društvo z Republiško geodetsko upravo organiziralo dvodnevni seminar v Kranju o upravnih in posebnih postopkih v geodetski službi. Zaradi specifične teme smo vabili predvsem člane, ki delujejo v upravni službi. Tako za ta seminar kot tudi za ostale strokovne posvete lahko ugotovimo, da so bili uspešni in da so dosegli svoj cilj - boljšo informiranost in povečanje strokovnega znanja. Društvo je po svojih članih sodelovalo pri delu Zveze geodetov Slovenije. Uspešnost tega sodelovanja in seveda uspešnost dela društva nasploh se kaže tudi v tem, da je bila društvu zaupana organizacija jubilejnega, 20. geodetskega dneva. Od načrtovanega programa nismo obdelali dveh strokovnih tem, strokovne ekskurzije in športnega srečanja s Primorskim društvom, vendar smo do- datno izvedli strokovno predavanje in seminar o temah, ki nista bili predvideni, organizirali smo ogled jeklarne, izdelali koledar društva, priredili novoletno srečanje in smučarski dan. Tako lahko tudi pod tak statistični pregled zapišemo pozitivno oceno. 208 GV 31(1987)2 Ne na koncu moram tudi v tem poročilu omeniti finančno poslovanje. Fi- nanciranje društvene dejavnosti je vsekakor poseben problem, vendar smo ga z velikim razumevanjem predvsem občinskih geodetskih uprav in neka- terih delovnih organizacij premagali. Ob sklepu tega poročila želim, da bi tudi v prihodnosti tako uspešno za- ključevali obdobja od enega do drugega občnega zbora. Pogoj za to je, da bo pri aktivnostih, ki jih načrtujemo, sodelovalo ne le nekaj članov, temveč da bo take zamisli,kot operativno izvedbo nalog podpirala večina članov. Predsednik DGG Aleš Seliškar I z v 1 e č e k iz zapisnika 9. občnega zbora Dolenjskega geodetskega društva, ki je bil 20.2.1987 v Dolenjskih Toplicah. l. Sprejet je bil program dela za leto 1987: - izobraževanje: dva izobraževalna dneva; - sodelovanje pri delu Geodetskega vestnika; - vključevanje novih članov. 2. Predlog ZGS za ustanovitev računalniške sekcije. UGOTOVITVE, STALIŠČA IN ZAKLJUČKI Po zapisniku F.Bačar1a priredila Božena Lipej Izobraževalnega dne o temi KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV, ki ga je organi- ziralo Dolenjsko geodetsko društvo 20.februarja 1987 v Dolenjskih Top- licah. Na podlagi referatov in po obsežni strokovni razpravi je komisija za zaključke povzela: UGOTOVITVE Na področju katastra komunalnih naprav se obstoječa zakonodaja ne izvaja dosledno. Vzroki so: - pomanjkljivost in neustreznost nekaterih zakonskih določb, - slaba kadrovska zasedba in pomanjkljiva materialna opremljenost, - neodgovoren odnos gradbenih izvajalcev do obstoječih komunalnih naprav na terenu, - škode, ki nastanejo zaradi pomanjkljivih evidenc, so veliko večje od sredstev, ki bi jih porabili za njihovo temeljno nastavitev. Na podlagi zgornjih ugotovitev so bila sprejeta GV 31(1987)2 209 STALIŠČA IN ZAKLJUČKI l. Zakonodajo s področja katastra komunalnih naprav je potrebno v ne- katerih določilih spremeniti: - elaborat zbirnega katastra komunalnih naprav je potrebno očistiti odvečnih podatkov (npr.: meje statističnih okolišev v evidenčnih načrtih ... ); - vlogo preglednega načrta naj prevzame GPKN; - vodenje popisnih in zbirnih listov je le podvajanje dela in podat- kov, zato naj se ga izključi iz obveznega dela operata zbirnega KKN; - Republiška geodetska uprava naj brez odlašanja izpolni zakonsko obvezo in izvajalcem dostavi uporaben in veljaven topografski ključ za KKN. 2. Potrebna je dopolnitev podzakonskih predpisov s po~ročja gradbeništva: - Zakon o graditvi objektov obljublja podrobno vsebino projektov, za- to naj pristojni republiški upravni organ izda ustrezne podzakons- ke predpise - posebej izpostavljamo obvezno vsebino projekta izve- denih del. 3. Za vse novo zgrajene komunalne naprave naj občinski geodetski organi odslej zahtevajo njihovo izmero v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako morajo komunalne OZD in OZD, ki upravljajo komunalne naprave planirati izdelavo KKN organizicije za vse že zgrajene komunalne naprave in takoj pristopiti k realizaciji. 4. Grafični pregled komunalnih naprav - aktualno je redno vzdrževanje te evidence, za kar mora Republiška geodetska uprava izdati ustrezno navodilo 5. Kadri - Izvršni sveti občin in komunalne OZD naj omogočijo zaposlovanje strokovnih kadrov za to področje. 6. Poostriti moramo nadzor nad izvajanjem zakonodaje s tega področja, pri čemer nam bi pomagali gradbena in urbanistična inšpekcija. 7. Z zaključki bomo seznanili vse izvršne sveta občin, vse geodetske uprave, inšpekcijske službe in komunalne OZD, na katerih območju de- luje Dolenjsko geodetsko društvo, Republiško geodetsko upravo in Geo- detski vestnik. Zaključke je izoblikovala skupina: I z v 1 e č k i Damjan Gregorič Milan Trgojevic Nataša Umbreht iz zapisnikov sej v Medobčinskem društvu geodetov Maribor l. Obravnavana problematika Srednje gradbene šole v Mariboru (ni pogo- jev za ustrezno šolanje). 2. Poročilo o izvedbi 2.geodetskega plesa - skupen ples z Društvom grad- benih inženirjev in tehnikov Maribor (Maribor, 21.3.1987). Izdan bil- ten. 3. Priprave na občni zbor (15.5.1987). Po zapisnikih D.Vrčka priredila Božena Lipej 210 GV 31(1987)2 POROČILO O DELU DRUŠTVA V LETU 1986 Bilo je meseca oktobra 1979, ko smo se primorski geodeti zbrali na us- tanovnem občnem zboru v Lipici. Po tem navdušenem zagonu je poteklo nekaj omahljivih let. Kot da smo se ustrašili obveznosti, za katere smo se odločili. Potem smo se ponovno organizirali, uredili vse potrebne formalnosti, registrirali društvo in se v mesecu maju 1984 zbrali na l.občnem zboru društva, ki je bil v Postojni. V pravilniku društva so zapisane tudi njegove osnovne naloge, ki so v kratkem: l. Skrb za pravilno vrednotenje geodetske službe v procesih družbenega razvoja. 2. Pomoč geodetskim strokovnjakom pri delu in stalno dopolnilno stro- kovno izobraževanje. 3. Seznanjanje članov o novostih in dosežkih v stroki doma in v tujini. 4. Sodelovanje pri sestavi predlogov za predpise s področja geodetskih dejavnosti. 5. čuvanje in vzgoja moralno-političnega lika geodetskega strokovnjaka itd. Danes, ko smo se zbrali na 4.rednem občnem zboru društva lahko ugotovi- mo, da je bilo v preteklih letih marsikaj narejenega, da pa je še veli- ko nalog, ki se jih bomo morali dotakniti v bodoče, ter da mora biti delo društva redno in ne kampanjsko, če hočemo dosegati rezultate. V preteklem letu delo društva ni bilo najboljše. Z organizacijo prvega predavanja smo čakali do zime, takrat pa nam je zagodlo slabo vreme, ta- ko da smo morali predavanje odpovedati in ga vključiti na dnevni red da- našnjega občnega zbora, ko bi moralo biti po programu že drugo predava- nje. ';'ema predavanja "Računalništvo v geodeziji" sodi v strokovno izpopolnje- vanje in IO je bil mnenja, da je prav v sedanjem času zelo aktualna. Za drugo predavanje, ki je odpadlo, je bila predvidena tema iz inženirske geodezije, ki bo izvedena v tem letu. V preteklem letu se je IO društva sestal dvakrat, obravnaval pa je več tekočih zadev, povezanih z delom društva kot na primer organizacija strokovnih predavanj, plačevanje članarine (ki se še ne izvaja dosled- no) in s tem v zvezi finančno problematiko ter razreševanje problema s prošnjo za finančno pomoč pri delovnih organizacijah in IS in uvedlo kotizacije za organizirana predavanja. IO je obravnaval tudi dopisova- nje v Geodetski vestnik in udeležbo članov društva na raznih družabnih in športnih srečanjih. Za podporo navedenemu se je IO odločil, da s 15.000.- prispevka podpre letošnje udeležence na geodetskem smučarskem dnevu. Člani našega društva so bili tudi množično udeleženi na zadnjem geodetskem dnevu. Ob koncu naj povem še to, da ima društvo 135 članov in da je v letu 1986 pridobilo 15 novih članov, za katerih vzgojo je navsezadnje tudi odgo- vorno. GV 31(1987)2 Predsednik Slavko Umek 211 UDK 912(084.3) :528.93(497.12-87)"1938/1945" Topografske karte, Slovenija, tujega izvora, od leta 1938 do 1945 KOROŠEC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84 SLOVENSKO NARODNOSTNO OZEMLJE NA TUJIH VOJAŠKIH KARTAH 1983-1945 - l. del Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 125, sl. 11 Arhiviranje ali raba tujih vojaških topografskih kart slovenskega nacionalnega ozemlja, uporabljanih med zadnjo vojno 1938-1945, je zaradi izredne pestrosti kartnih izdaj predvsem nemške vojaške in okupacijske kartografije nemalokrat problematična. Slovensko ozemlje vkliučuiejo izvirne topoqrafske kar- te vseh meril - 1:1.000.000, 1:500.000, 1:200.000, 1:100.000, 1:50:000 in 1:25.000 (nekompletna) predvoj- nega Vojaškogeografskega inštituta v Beogradu ter izve- dene karte avstrijske, nemške, italijanske in zavezniš- ke vojaške kartografije. Ob napadu na Jugoslavijo 1941 je bila nacistična soldateska odlično oskrbljena z iz- vedenimi kartami slov.ozemlja v različnih posebnih (Sonderausgabe) priredbah, vključujoč tudi odgovarja- joče karte italijanskega izvona. Okupacijske oblasti so izdajale variantne izdaje stari avstrijskih specialk, vermaht je po potrebi na bojišči s silami NOV in POJ Jugoslavije in Slovenije prirejal kartne izdaje standardnih meril potrebam bodisi na bal- kanskem, bodisi na severnoitalijanskem bojišču. Zavez- niki so svoje kartne izdaje podrejali vojnim dogovorom in uspehom JA. Pregled vseh avstrijsko-nemških izdaj izvedenih topografskih kart Slovenije je dopolnjen z navedbami značilnosti' posameznih izdaj in ponovitev. Opi- se dopolnjujejo sheme listov vseh kartnih izdaj v tem obdobju. GV - 270 Avtorski izvleček UDK 528.44:65.011.56 Zemljiški kataster, avtomatizacija KIFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava KONCEPT (USMERITEV) RAZVOJA RAČUNALNIŠKE PODPORE GEO- DETSKI SLUŽBI Geodetski vestni,k, Ljubljana, 31 (1987) 2, str. 142 Podan je opis in ocena razvoja računalniške podpore del, ki jih opravlja geodetska služba.Opisan je koncept raz- delitve funkcij med skupnim računskim centrom republiš- kih upravnih organov in delovnimi postajami (aktivnimi terminali) geodetskih uprav. Bistveno vlogo pri razvo- ju programske opreme za vodenje baz podatkov na skup- nem računskem centru kot za programsko opremo delovnih postaj za lokalne obdelave bi morali prevzeti republiš- ki resorni organi. GV - 27l B. Bregant UDK 002:659.2:711.68 Dokumentacijska in informacijska dejavnost, komunalne naprave UMBREHT, Nataša 68000 Novo mesto, YU,Geodetska ~prava PROBLEMI PRI NASTAVITVI ZBIRNEGA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV V OBČINI NOVO MESTO Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 146 Komunalne organizacije združenega dela in OZD, ki upravljajo komunalne naprave večinoma ne vodijo svojih katastrov komunalnih naprav v skladu s predpisano vse- bino in tehničnimi normativi, tako da bi bilo mogoče podatke brez dopolnilnih del uporabiti za zbirni kata- ster komunalnih naprav. Kljub številnim predpisom osta- jajo nejasnosti glede realizacije ZKKN. Manjkajo še predpisi o znakih za ZKKN. GV - 272 B. Bregant UDK 528.44:65.011.56 Cadaster, automation KIFNbR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava CONCEPT AND DEVELOPMENTAL ORIENTATION OF COMPUTER BACK UP TOTHE SURVEYING SERVICES Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p. 142 An overview and evaluation of the development in the computerization of works performed by the surveying services is given and the concept of distribution of functions among the computer center of the administra- tive bodies of the Republic and the working stations (terminals) of the surveying administrative organs is described. The competent organs at the level of the Republic should play a major role in the development of software for data base processing at the computer center and of software for local processing at the working terminals. GV - 271 UDK 002:659.2:711.68 Documentation and information activity Communal public works UMBREHT, Nataša 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava B. Bregant PROBLEMS IN THE SETTING UP OF THE-COMMUNAL PUBLIC WORKS CADASTRE IN THE NOVO MESTO COMMUNE Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p. 146 In most cases public works organizations of associa- ted labor and other organizations responsible for the management of public works do not f.ollow and keep thei public works cadastre according to the set regulations and technical normatives which would enable the data to be directly transfered to the central cadastre of public works (under the supervision of the surveying administrative organs of the commune). Inspite of the numerous laws and regulations, further clarifications will be necessary in the preparation of the central cadastre of public works. Regulations on the symbols to be used in this public works cadastr~ are still lacking. GV - 272 B. Bregant UDK 912 ( O 8 4 . 3) : 5 2 8. 9 3 ( 4 9 7 . 12-8 7) '' 193 8 / 19 4 5" Topographic maps, Slovenia, foreign origin from 1938 to 1945 KOROŠEC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84 THE SLOVENE NATIONAL TERRITORY ON FOREIGN MILITARY MAPS 1938-1945 - Part 1 Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p.125,fig.ll The archiving or usage of the foreign topographic maps of the Slovene national territory used in the last war of 1938-1945 is more often than not problematic due to the exceptional variety of map editions of the German military an other cartographic activities during the occupation. The Slovene territory is prepresented in original maps on the scales of 1:1.000.000, 1:500.000, 1:200.000, 1:100.000, 1:50.000 and 1:25.000; in a (incomplete) pre-war map of the Military Geographic Institute in Belgrade and ordance survey maps of the Austrian,Ger- man, Italian and Partizan military cartography. In the 1941 attack on Yugoslavia, the Nazi proved to be extre- mely well equipped with ordnance maps of the Slovene te- rritory and similar maps of Italian origin. The authorities during the occupation issued variant editions of the old Austrian ordnance survey maps and Vermaht adapted standard scale map editions to the needs of battle against the National Liberation Army and the Yugoslav Partizan Detachment either in the Balkans or in the area of Northern Italy. The Parti- zans adopted their maps to war agreements and to the successes of the Yugoslav Army. The overview of all the Austrian/German editions of topographic maps of Slove- nia also gives a description of the characteristics of every edition and reprint. A supplement with outlines of all map editions of the period completes the des- cription. GV - 270 UDK 711.68.002 (094.5) (497.12) Komunalne naprave, vidik realizacije, zakon, Slovenija TRBOJEVIC, Milan 68000 Novo mesto, YU, Komunala PROBLEMATIKA IZVAJANJA ZAKONODAJE O KATASTRU KOMUNAL- NIH NAPRAV V PRAKSI Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 148,1 sl. , Zakon o katastru komunalnih naprav bi moral razen raz- merij med geodetsko upravo 'in delovno organizacijo, ki izdeluje in vodi kataster komun~lnih naprav vključeva­ ti še obveznosti investitorjev komunalnih naprav, iz- vajalcev del in inšpekcijskih služb. Podan je opis upo rabe KKN v delovni organizaciji in kot vir informacij za zunanje uporabnike. GV - 273 UDK 711.163(497.12) Komasacije, Slovenija LESAR, Anton B. Bregant 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava INFORMACIJA O IZVAJANJU KOMASACIJ V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 152 Informacija se, nanaša na vse po letu 1976 dokončane komasacije ali komasacije v izvajanju, t. j. na 132 ko- masacij. Od uvedbe postopka do uvedbe v zemljiški ka- taster so v povprečju potekla 3 leta, od odločbe o no- vi razdelitvi pa eno leto. V skrajnem primeru je čas od uvedbe komasacije do izpeljave v zemljiški knjigi 8 let, do uvedbe v zemljiški kataster pa 10 let. Ob- ravnavan je plan komasacij od leta 1986 do leta 2000 in predlagani so ukrepi za pospešitev komasacij. GV - 274 B. Bregant UDK 002:659.2:528.44(492) Dokumentacijska in informacijska dejavnost, zemljiški kataster, Nizozemska ŠUMRADA, Radoš 61000 Ljubljana, YU,FAGG, Geodetski oddelek KATASTRSKI INFORMACIJSKI SISTEM NA NIZOZEMSKEM Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 156 Zgodovinski razvoj v zadnjih petdesetih letih je po- večeval pomen katastra kot vira prostorskih informa- cij, njegova davčna vloga je bila medtem opuščena. Vsebuje podatke, ki·omogočajo vpogled v pravni status nepremičnin, ladij in. letal. S katastrom so organiza- cijsko združeni javni registri nepremičnin,plovil in letal, ki služijo za 'registracijo pravnih podatkov. Podrobno je opisan katastrski register, navedeni so uporabniki zemljiškega katastra,ki je med drugim po- memben kot vir podatkov za komasacije zemljišč. GV - 275 B. Bregant UDK 002.659.2:528.44(492) Documentation and information activity Cadastre, the Netherlands ŠUMRADA, Radoš 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek THE CADASTRAL INFORMATION SYSTEM IN THE NETHERLANDS Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p. 156 The historical development of the last fifty years has increased the importance of the cadastre asa source of regional documentation while }ts importance with respect to taxation has become absolete. The cadastre contains data which give an insight into the status of real estates, vessels and aeroplanes. In it real esta- te public registers and registers of vessels and aero- planes are organizationally united for the registrati- on of legal data. A detailed description is given of the land-register and the users of the cadastre, which among other is important asa source of data for land consolidation, are listed. GV - 275 E. Bregant UDK 711.68.002(094.5) (497.12) Communal pubiic works, implementation aspect Law, Slovenia TRBOJEVIC, Milan 68000 Novo mesto, YU, Komunala PROBLEMS IN THE IMPLEMENTATION OF THE COMMUNAL PUBLIC WORKS LAW IN PRAXIS Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p.148, fig.l Along with the refations between the surveying admini- strative organs and the work organizations keeping the public works cadastre, the communal public works law should also take into account the commitments of pub- lic works investors, executors and of the inspectional services. A description of the applications of the pu- blic works cadastre in the work organization is given also asa source of information for external benefici- aries. GV - 273 B. Bregant UDK 7 11. 16 3 ( 4 9 7 . 12) Land consolidation, Slovenia LESAR, Anton 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava INFORMATION ON THE LAND CONSOLIDATION PROCEDURE IN THE SOCIALIST REPUBLIC OF SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p.152 The information applies to all land consolidations completed since 1976 and all land consolidations which are currently in process - 132 in total. In average, it took 3 years from the initial registration of the procedure to its entering into the cadastre and one year since the decree on the new parcellation. At the very worst, the period from the initial registration of the land consolidation to its entering into the re- gister of land ownership may cover 8 years and 10 years for it to be registred in the cadastre. The plan of land consolidation for the period 1986-2000 is analy- zed and measures for the speeding up of the procedure are suggested. GV - 274 B. Bregant UDK 002:659.2:528.44(492) Dokumentacijska in informacijska dejavnost, zemljiški kataster, Nizozemska ŠUMRADA, Radoš 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek DIGITALIZACIJA GEODETSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA NIZOZEMSKEM Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, str. 160 Geodetsko-kartografski informacijski sistem (GKI) po- vezuje podatke vseh treh vej geodetske službe (regi- stri, izmera, kartografska reprodukcija). GKI jetra- dicionalen, analogen geodetski informacijski sistem, ki ga želijo Nizozemci postopoma digitalizirati in av- tomatizirati z vključevanjem novih avtomatskih kompo- nent v običajni delovni proces ob vsakem novem ažurira- nju podatkov in novih izmerah. Celoten proces avtomati- zacije GKI delijo na pet komponent: cilje, omejitve, sistemske komponente (hardver in softver), specifika- cijo podatkov (klasifikacija, struktura) in organiza- ClJO (osebje, izobraževanje, finance). Opisane so naj- važnejše značilnosti nekaterih komponent procesa, zla- sti ciljev in omejitev. GV - 276 B. Bregant - - - UDK 002:659.2:528.44(492) Documentation and information activity Land cadastre, the Netherlands ŠUMRADA, Radoš 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek - DIGITALIZATION OF THE SURVEYING INFORMATION SYSTEM IN THE NE'.I:HERLANDS Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)2, p. 160 The surveying and cartographic information system (SCIS) assembles data from the three branches of sur- veying services (registration, measurements, cartogra- phic reproduction). SCIS is a traditional analogous surveying information system which the Dutch wish to digitalize and automatize step by step by introducing into the regular working process new automated compo- nents at each new updating of data and measurements. The entire process of SCIS automation is devided into five components: targets, limitations, system compo- nents (hardware and software), data specification (classification, structure) and organization (perso- nnel, education, finance). The most important charac- teristics of some components·of the process are descri- bed with special emphasis of targets and limitations. GV - 276 B. Bregant