Razgled. — Kraljica-vdova Elizabeta f. V Bu- karešti je umrla 2. t. m. zjutraj kraljica Elizabeta pa je pripadala nemškemu knežin teta sedanjega kralja Ferdinanda. Umrli kralj Karel je bil po rodu Hohenzoller, Elizabeta pa je pripadala nemškem knežjemu rodu Wied in je bila torej sorodnica bivšega albanskega kneza. Leta 1869. se je poročila s tedanjirn romunskim knezom, poznejšiin kraljem Karlorn, s katerim je živela v najsrečnejšem zakonu. Pesniško navdahnjena, se je posvetila poeziji in napisala pod psevdonimom Carmen Sylva nebroj nernških pesmi, dram, novel in romanov, deloma skupno s svojo družabnico Kremnitzevo, talentirano hčerko nekega nemškega profesorja. Mnogo truda in časa je posvetila pokojna kraljica tudi dobrodelnim napravam ter se je zlasti zanimala za oslepele, ki jim je ustanovila lep oskrbovalni zavod. Navzlic temu, da se pokojna kraljica ni nikdar mogla prav uživeti v razmere in življenje romunskega naroda, je bila vendar jako priljtibljena. Smrt njenega soproga jo je silno potrla. Presclila se je iz Bukarešte v Curtea de Arges ,kjer je kralj Karel pokopan, in je tam živela spominom svojega srečnega zakona. Pred par tedtii se je vrnila v Bukarešto, kjer je obolela na pljučnici. Tej je podlegla v 74. letu svoje dobe. Bila je plemenita žena po rodu in sfcu. — Prepoved učenja tujih jezikov na ljudskih šolah v Turčiji. Sklepom glavnega sveta vilajeta carigrajskega se prepoveduje na vseh ljudskih šolah učenje tujili jezikov. Doslej so se učili izključno francoščine. — Varstvo otrok v Ameriki. Poslanska zbornica Združenih držav je sklenila zakon, čigar posledica bo ta, da bodo smeli v tvornicah delati otroci le, če so stari nad 14 let, v rudnikih in kamenolomih pa le, če so. stari 16 let. V Združenih državah so otroke doslej porabljali v največji meri za vsakovrstna dela. Po ljudskem štetju leta 1910. je bilo v Združenih državah 1,990.225 otrok, starih 10 do 15 let, ki so bili redno zaposleni v tvornicah, pri obrtnikih ali v posestvih. To je že majhen napredek, a z njim še dolgo ni doseženo to, kar bi bilo treba. — Kralj Nikolaj — ogrski jud? Sicer resna »Kolnische Zeitung« je v članku »Bankerot panslavizma«, ki ga je spisal kolinski profesor dr. Arnold Schroer, prinesla stavek: »Edini izmed srbskih knezov, ki je resno pričel uvajati evropsko kulturo, sedaj mnogoimenovani, stari zviti Nikolaj Crnogorski, je baje — to pravim samo s pridržkom, ker tu nisem v stanu, da bi preiskal to trditev, ki sem jo pogosto čul — iz Ogrske izseljeni jud ali vsaj izvira od tam.« — Kateri šaljivec je pač profesorja Schroerja tako strašno potegnil?! — Na Španskem je 50.000 Nemcev. Iz Haaga: Število Netncev na Španskem se je povišalo med vojno na 50.000. — Samostanov v Rusiji je 900. V njih živi 20.000 redovnikov in do 50.000 redovnic. — Nova hrvatska slovnica. Dr. Milan Rešetar, profesor slovanske filologije na dunajskem vseučilišču, je napisal novo slovnico hrvatskega jezika, ki je izšla te dni v Zagrebu. — Nemških »Kazin« ne bo več. Kazina je namreč za nemški jezik tujka, zato so Nemci po nekaterih mestih »Kazine« prekrstili v »Deutsches Volkshaus«. — Iz papirne industrije.' Položaj papirne industrije se slabša sedai od dne do dne. Zaloge smole so malone popolnorna izčrpane. Cena znaša že sedaj 400 K za 100 kilogramov, proti 25 K prcd vojno. Zaloge lesu so tudi blizu izčrpane. Sekanje lesu je prenehalo, a v kolikor ga je posekanega, pa je zaradi pomanjkanja na delavcih iti vozilih onemogočena uporaba. Položaj je poostren po pomanjkanju celuloze. Odkar je izbruhnila vojna z Italijo, je prenehal uvoz žvepla. Pred kratkim je vlada zaplenila zaloge železnega kršca, ki so ga tvornice izdelovale, zaradi česar so se obrati skrčili. Prej ali slej sploh ne bo več ccluloze. — Posebne šole za otroke avstrijskih in ogrskih državljanov v Belgradu. »Az Est« poroča: Za otroke avstrijskih in ogrskili državljanov se ustanovijo v Belgradu posebne nemške in madžarske šole. Šole bodo v najkrajšem času otvorjene. | — Zaplenjene šolske pesmarice. Pra- ški uradni list razglaša, da je šolska pesmarica za češke Ijudske šole in meščanske šole od Franca Sladka, ki je bila že več let v rabi, zaradi rušenja javnega miru zaplenjena. — Prepovedana knjiga. Zaderski »Narodni List« javlja, da je šolska oblast ukazala, odstraniti iz vseh učiteljskih in dijaških knjižnic znani roman Evgena Kumičičt: »Urota Zrinjsko-Frankopanska«. — Nemška vlada se jako zaniraa za poljsko šolstvo v Varšavi; šole pogosto nadzorujejo. — Umr! je dne 19. pret. mes. v svoji vili pri Monakovern znani dunajski fizik in filozof profesor Ernest Mach, 78 let star. Pred smrtjo je odredil, da se vest o njegovi smrti razglasi šele, čim bo truplo že vpepeljeno, kar se je zgodilo v Monakovem. Od svojih znancev in prijateljev se je poslovil s posebnini dopisom, ki ga je dal po snirti objaviti v listih. Profesor Mach je bil tudi član gosposke zbornice. — Državni jezik na Turškern. Turška zbornica je sprejela zakon, ki naj uveIjavi turški jezik kot državni jezik tudi v gospodarskem življenju. Vse trgovske družbe na Turškem se morajo vbodoče posluževati turškega jezika kot poslovnega jezika, in sicer dornače izključno tudi v vsej svoji korespondenci, tuje pa v prometu z uradi, pri privatnih pogodbah in v svojem knjigovodstvu. Dosedaj je bila trgovski in splošni prometni jezik na Turškem francoščina. — Razpuščeno učiteljsko društvo. »Narodni Listy« javljajo z Dunaja: Nižjeavstrijsko cesarsko namestništvo je razpustilo društvo čeških učiteljev na Dunaju. — V službi češke kulture. Češki listi se spominjajo v toplih besedah najpopularnejšega češkega založnika in knjigotržca Jana Otta, ki je slavil dne 26. pret. mes. 451etnico svojega delovanja. Ottovo založništvo je znano po vsem svetu, na tisoče in tisoče čeških znanstvenih in leposlovnih knjig je izšlo pri Ottu, ki si je pridobil še posebne zasluge z izdajo izbornega Naučnega slovnika (konverzacijskega leksika) in z ustanovitvijo »Svetovč knihovny«, ki je organizirana po znamenitern vzoru Reclamove zbirke. Jan Otto, kakor pravijo »Narodni Listy«, je ponos češkega kulturnega sveta in vzor delavnega neumornega moža, ki je postal iz malega knjigotržca pravi zakladnik češke knjige. — Dolmatinski domobranec. Od profesorjev in učiteljev na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani, ki so bili po izbruhu svetovne vojne začasno prideljeni drugim državnim obrtnira učnim zavodom v službovanje, je prišel akademični kipar profesor Alojzij Repič na c. kr. stavbno in umetno-obrtno šolo v Spljet. Vrli Dalmatinci so hitro spoznali ustvarjajočo moč slovenskega umetnika, ta pa se je odzval zaupanju s tem, da je za Dubrovnik izrezal iz lesa in krasno polihromiral kip dalmatinskega domobranca v naravni velikosti. — Prepovedana sokolska društva na Netnškem. Češki naseljenci v raznib nemških mestih so tekom let ustanovili celo vrsto sokolskih društev. Zlasti v Berlinu, v Draždanih, v Hamburgu so bila velika češka sokolska društva. Sedaj je nemška vlada češka sokolska društva prepovedala. — Razpuščena šolska oblast v Varšavi. Nemški policijski predsednik v Varšavi je razpustil šolski odbor, ki ga je ustanovilo meščanstvo, in vse izpraševalne komisije. Odslej ima samo nemška civilna uprava pravico, ustanavljati Šole, določati njih organizacijo, nastavljati in odstavljati učitelje in odrejati izkušnje. — Koliko je vojnih sirot na Ogrskem. Uradno so jih do 31. decembra 1915 našteli 36.379; 94% jih živi pri materah. — Lep tovariš! Budimpeštanski učitelj Desider Komoesay je neki učiteljici iz zaprte miznice ukradel 300 kron, pa je obddlžil nekega učenca, da je to storil, ter ga ovadil. Preiskava pa je spravila resnico na dan, in Komocsay je bil zaradi tatvine in zavajanja v krivo pričevanje obsojen na tri in pol leta ječe. — Politiška naobrazba ameriških dijakov. V nemških listih čitamo: Na novojorški univerzi in na visoki šoli Bowdoin College so prirediii med dijaki anketo, da bi dognali, kako se interesira 'ameriška mladina za velike vojne in ix>litiške dogodke sedanjega časa. Odgovori kažejo, da se ameriško dijaštvo peča pač s športom, ne pa tudi s politiko in da se nahaja glede najvažnejših politiških, geografičnih, gospodarskih in drugih zadev, ki niso v neposredni zvezi z Arneriko, v naraviiost presenetljivi nevednosti. Na vprašanje, kje je Solun, je odgovorilo izmed 53 dijakov le 11 pravilno, ostali smatrajo po večini, da je to mesto — na Poljskem. Kje da je Črna gora, to je vedel le vsak drugi dijak. Kdo je angleški rninistrski predsednik? Največ glasov je dobil Winston Churchill. Kdo je Poincarč? Nekateri so dejali, da francoski umetnik. Kdo je Venizelos? O tem možu so bila mnenja jako različna. Nekateri ga smatrajo za francoskega generala, drugi so ga proglasili za mehikanskega upornika. Da je French angleški general, je vedel le en sam dijak. Kako je ime grškemu kralju? Od 53 dijakov jih je le 23 pravilno odgovorilo. Ime bolgarskega kralja? Nekaj dijakov je odgovorilo Avgust. — Odgovornost za te navedbe moramo seveda prepustiti »Kolnische Zeitung« in drugim listom, ki jih objavljajo. — Novo prorokovanje znane pariške vedeževalke madame Thebes objavlja »Petit Journal«. Mme. Thebes pravi: Konec vojne bo koncem meseca avgusta. V marcu pretresejo Evropo novi dogodki, ki bodo morda provzročili, da prenehajo boji. — Milijonska zapuščina. V Nyiregyhazi na Ogrskem je umrl menih reda Bazilijancev, Basdori, ki je zapustil svoje, več milijonov znašajoče imetje pravoslavni škofiji. — Spolne bolezni v Budimpešti. VseuČiliški profesor Lajoš Torok je v posebnem spisu opozoril javnost, kako izredno se širijo spolne bolezni v Budimpešti. Samo v bolnicah in v ambulancah so lečili 1913. leta 741 slučajev, leta 1914. že 784, leta 1915. pa 1062. Koliko je pa še slučajev, ki so jih zdravili privatni zdravniki, ali pa se sploh ne zdravijo? T6rok je mnenja, da bo v dveh letih, če pojde tako.naprej, v Budimpešti vsak .35.. človek sifilitičen; zato zahteva strogo brezplačno zdravljenje vseh obolelih in najstrožje nadzorovanje prostitucije.