Glasilo avstrijskega Jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiijatve je pošiljati franko. UCItelisUi Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10"— K pol leta .... 5- — v četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznani.a je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat. . 14 „ . , , trikrat , . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon šl Ii8). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 16 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št 53.160. Re klamacije so proste poštnine Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 28. dec. 1917. Naznanilo. Na željo nekaterih štajerskih delegatov smo preložili delegacijsko zborovanje na 28. dan meseca decembra 1917. Nekateri boli oddaljeni štajerski delegati imajo sedaj tako slabo železniško zvezo, da bi morali na božični dan od doma, ako bi hoteli na predvečer 27. dec. biti v Ljubljani. Zato smo radevolje ugodili tej upravičeni zahtevi. Vodstvo Zaveze. Vzpored delegaeijskega zborovanja. Po sklepu upravnega odbora Zaveze z dne 10. septembra t. 1. se skliče Zave-zina delegacija na zborovanje na 28. dan meseca decembra 1917 v Ljubljano. Zborovanje se vrši po sledečem vzpored u: I. Ob 8. uri dopoldne seja upravnega odbora v uradnem prostoru Hranilnice in posojilnice »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6, I. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju Zaveze. 2. Določitev poročil za delegacijo. 3. Določitev časa in kraja prihodnjemu Zavezanemu rednemu zborovanju (§ 11., a). 4. Predlogi in nasveti. II. Ob 9. uri dopoldne zborovanje Za-vezine delegacije v mestni magistratni dvorani. Dnevni red: 1. Predsednik otvori zborovanje. 2. Legitimiranje delegatov in delega- tinj. 3. Tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze od 7. septembra 1913 do 28. decembra 1917. 4. Poročilo o Zavezinih listih: a) poročilo o »Učiteljskem Tovarišu«, b) o »Popotniku«, c) o »Zvončku«. 5. Razgovor o Zavezinih listih in njih izdajanju, poročevalec Pavel Flerč. 6. Blagajnikovo poročilo. 7. Nov Poslovni red za Zavezo, poročevalec Engelbert Gangl. 8: Poročilo o načrtu preustrojitve našega šolstva; poroča v imenu odseka Pavel Flere. 9. Fleretovi predlogi za delo Zaveze pri učiteljski izobrazbi; poroča v imenu vodstva L. Jelene. 10. Fleretovi predlogi za izboljšanje gmotnega stanja »Popotnika«; poroča v imenu vodstva Franc Luznar. (Vsi ti predlogi, o katerih se je upravni odbor posvetoval na svoji seji dne 10. septembra t. 1. ter odkazal vodstvu v poročanje na deLegacijskem zborovanju, so natisnjeni v 18. številki »Učiteljskega Tovariša« z dne 7. decembra 1917). 11. Event. določitev letnih doneskov Zaveze (§ 7., a' Z. pr.); poroča Franc Luznar. 12. Ganglovi predlogi: I. Predlog glede na ustanovitev strokovnega tajništva Zaveze. II. Predlog tičoč se preuredbe »Učiteljskega Tovariša« v dnevnik. III. Predlog glede na ustanovitev Na-1 rodnega sveta. Vse tri predloge utemelji Eng. Gangl. 13. Volitev treh preglednikov računov (§ 15. a). 14. Volitev vodstva Zaveze (§ 15. a). 15. Volitev članov posameznih odsekov (§ 15. b). 16 .Nasveti. Delegacijsko zborovanj.0, se začne točno ob 9. dop. Debate o poročilih in predlogih t~r sklepanje o njih in volitve se vrše popoldne od 2. naprej. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, dne 10. decembra 1917. Predsednik: Tajnik: Luka Jelene. Vilibald Rus. Ker članstvo Zaveze še nima v rokah tiskanih novih pravil, priobčimo one §§, ki se tičejo volitve. § 15. a) Delegacija voli najprej vodstvo, t. j. predsednika, I. tajnika, I. blagajnika in tri preglednike računov. b) Po tej volitvi se volijo člani posameznih odsekov. Delegati vsake deželne zveze izvolijo v vsak odsek po 1 člana (§ 10., a). Delegacija odobri to izvolitev s tem, da jo vzaime na znanje. § 10. a) se glasi: Vsak odsek ima toliko članov, kolikor je v Zavezi združenih deželnih zvez. Cenjena Zavezina društva nujno prosimo, da naj dado svojimi delegatom in de-legatinjam zaradi kandidatov za vodstvo Zaveze in odseke potrebna navodila. Določite kandidate v svojih društvih! Posvetujte se o njih in imenujte samo take, ki vživajo med stanovskimi tovariši vsestransko zaupanje in o katerih ste prepričani, da bodo posvetili vse svoje moči delu v Zavezi. Za kandidata pa ni dovolj, da samo sprejme izvolitev, zavedati se mora, da so z njo združene važne dolžnosti. J. Pahor: IS Od 21. aprila do 10. maja leta 1869. je trajala zbornična debata o reformni predlogi nove ljudske šole v Avstriji. Tiik pred glasovanjem je govoril ministrski predsednik knez Auersperg: »Zdi se mi, da gre ta trenutek duh velikega cesarja Jožefa II. skozi dvorano!« Zbornica je bila svečano tiha, opozicija, Poljaki in duhovščina, so že prej zapustili dvorano. Glasovanje se je izvršilo nato en-bloc. Ministrstvo, ki je zakon udejstvilo, je bilo takozvano »meščansko«, politično pa je pomemjalo veleburžoazijo, nemštvo in centralizem. Že iz tega bi torej sledilo, da je ljudskošofeki zakon liberalno, centralistično dete. Čeprav je zakon namenjal takrat ogromen korak daslje, korak, ki je pospešil razvoj vseh avstrijskih narodov, vendar se je za to reformo slovensko uči-teljstvo preveč navduševalo. Menda iz načelnega razloga o »naprednosti«, zakaj ne gmotno, ne pravno nam ni bil zakon prinesel resničnih koristi. Tiral pa je že po svojem bistvu in postanku učiteljstvo v težak boj, ki je bil bogat po trpljenju, a nevesel po uspehih. Skoro istodobno kakor v Avstriji se je reformiralo šolstvo tudi na Angleškem. Vendar na čisto drugačen način. V letu 1865. je pričet posebni parlamentarni odbor preiskovati ter je zbral v dolgi vrsti zvezkov vse, kar je bilo v zvezi s šolo. Na tem graaivu se je pričelo leta 1&69. refonmirati. V glavnem so se sukale reforme okoli sledečih, navidezno precej malo pomenljivih točk: 1. Koedukacija; 2. vprašanje vzdrževalca šole. (Angleške šole so osnovane večinoma z zakladi, katerih lastnica je najčešče anglikanska cerkev in ki so znašali leta 1891. okrog 400 miljonov kron). 3. Razširjenje šolskih zgradb in usta-novljenje novih potoni javnih — na Angleškem običajnih — zbirk. 4. Upeljava obsežnega prirodoznan-skega pouka, zemljepisa, zgodovine, materinega jezika in književnosti. (Dotlej je veljal v višjih šolali »klasicizem«). 5. Posebna pozornost za štipendije. 6. Vsaj enkratni javni letni izpit vse šole. Ta reforma je v teku desetletij prešla vse kategorije angleških šol in traja v gotovem oziru še dandanes. Njej imajo Angleži zahvaliti svojo sedanjo veličino, saj je znano, da je bila Angleška pred 1. 1860. precej zanemarjena ter da je tako gospodarsko kakor kulturno stala vsled opustošenj liberalizma na razmeroma nizki stopnji. Lahko torej rečemo, da na Angleškem šolskega vprašanja pravzaprav ni. Pri nas pa je bilo nezadovoljstvo že ob rojstvu ljudskešolskega zakona in se je ostrilo potem bolj in boij blizu pol stoletja. Dokaz, da ni imel zakon v sebi razvojnih zmožnosti, da je bil dogmatičen in okostenel. Čas je šel dalje, socializem se je; priboril s silo na površje, demoikratiizem prihaja, naša ljudska šola pa je ostala na isti višini, duh časa veje daleč mirno nje. • Kaj naravno torej, če je preustroj šolstva pri nas nujna, pereča zahteva. Kjer je razvoj, kjer so razmere nezdrave, tam se pojavljajo »vprašanja«; Toda kdor hoče reformirati, mora gledati, da bo njegovo delo res vredno tega imena. Predvsem mora biti pravičen zahtevani, ki so se tekom časa oglasile in vzdržale. Zdi se mi, da jih je že toliko, da je reforma pravzaprav prevrat, prelom z dosedanjim. Bistvo reforme, ki hoče količkaj žaleči, je vedno radikalno; zato pa ne sme reformator poznati nikakršnih predsodkov, temveč se mora osvoboditi vsega, kar bi mu kot tradicija oviralo delo. To lastno osvobojenje je prvo. 'Potem pa se mora ozreti na svojo nalogo u^družboslovnega stališča. Vse šolstvo ima korenine v socialnih potrebah in mora služiti civilizatornim namjenotm. Ti bi bili v splošnem: dviganje blagostanja in izločenje sovraštva v družbi. Samo ob sebi umevno, da mora veljati reforma vsemu šolstvu od najnižjega do najvišjega. Tu se nam torej kaže prva Jiaipaka naučnega ministra pl. Hasnerja iz teta 1869.: delni, neorganski preustroj avstrijske šole. Šolsko vprašanje v družbi in državi je samo eno, zato bi zgrešil, kdor bi hotel danes reformirati ljudsko šolo ne fclede na višje šole, od katerih je posredno toliko odvisna. Zdi se mi — da rabim primero — kakor bi hoteli imeti dobre vode iz slabega vodovoda, pa bi šli snažit v fcadmja vodovodova ramena. Ne, pri reformi šole kakega naroda je neobhodno potrebno, da se začne odzgoraj. To je toliko nujneje, če je višje šolstvo razredno, pristopno najlažje premožnejšim slojem ter v ostrem nasprotstvu s civilizatornimi nameni v družbi, ker razvršča razne živ- ljenjske poklice po ugledu. In srednjeevropska univerza ima to napako. Dolgi vrsti poklicev so zaprta vrata na vseučilišče, s čemer so zaznamovani kakor manjvredni, kar je očividno toliko, kot umetno gojenje socialnih nasprotstev. Kdor nima pri nas za seboj dolgega študija klasičnih jezikov, ne more na univerzo. V Parizu srečamo na vseučilišču moža v preprosti delavski bluzi in na Angleškem polagajo vseučiliške izpite delavci, ki so bili le slušatelji takozvanih ljudskih vseučilišč. Evo problema demokracije v vedi! In bistveni namen najvišjih šol je vendar svobodno gojenje in širjenje znanosti v ljudstvu, ne pa pripravljanje tolikih oseb, ki naj dobe • toliko izpraznjenih služb, da bo gladko teklo službeno kolesje v državi. Druga velika napaka našega šolstva — s častno izjemo obrtnega in trgovskega — bi bila, da ni praktičoin, da ne razširja praktičnega znanja. Pri nas se koncem študij vpraša le, če ima gojenec pismenih dokazov, da se je učil tega in tega, odmerjenega s strogimi predpisi. O resničnih, dejanskih sposobnostih običajno ni govora. In mnogokrat se zgodi, da so potem odilčni dijaki le navadni povprečneži v življenju. Na Angleškem tega ne poznajo: vsa odgoja je urejena tako, ¿a ima mladenič koncem ¿tudiranja praktično znanje, ki je toliko vredno kot gotov kruh. Zato zna angleški gojenec veliko manj kakor napr. Nemec, a zna dobro in potem vse življenje dela in se uči dalje. Tako dosledno se izvaja to načelo, da zna angleški inženir slednji kos bolje izdelati kakor delavec, ko sem nedavno čul našega inženirja: »Tega ne razumem, je delo delavca!« Razlika je torej v učnem sistemu. Na Angleškem ve nele vsak učitelj, temveč tudi vsa javnost, da je prva dolžnost odgoje, zbuditi v gojencu zanimanje, razviti in okrepiti ga, tudi telesno (v tem je angleška vzgoja naravnost vzorna), usposobiti za delo in življenje ter ustvariti iz vsakega posamičnika celega, samostojnega človeka. Pri nas pa je vse tako urejeno, da se čimprej ubijejo iniciativa, energija in svobodna volja mladih, razvijajočih se ljudi. Posledica so zatrti talenti in vedno večja neskladnost med šolo in življenjem. (Dalje.) 1 foina. j EGON JEZERŠEK. j Tudi on je padel! Eden naših najboljših in najlepših je šel od nas, zadet od laške krogle v glavo — Egona Jezerska ni več! Bil je učitelj na Šentjakobski šoli v Trstu Družbe sv. Cirila in Metoda — mlad, zdrav, poln življenja in idealov, a tudi njega nam je požrla ta strašna vojna! — »Edinost« mu posveča ta nekrolag: »Pred par dnevi smo prinesli prežalostno vest, da je naš Egon padel na italijanskem bojišču, da je žrtvoval domovini svoje vse — svoje bujno, cvetoče življenje. Sporočilo nam je prišlo od povsem verodostojne strani. (Danes moremo povedati, da nam je to žalostno vest sporočil brat Jaka Jereb, član našega tržaškega Sokola, ki so ga pripeljali z taljanskega bojišča, tudi težko ranjenega, in ki je bil nameščen v vojaški bolniščnici v poslopju ženskega liceja v ulici Ruggero Mano, odkoder so ga odpeljali z drugimi ranjenci ali v Ljubljano ali v Gradec). Dasi nam je to- rej vest o Jezerškovi smrti prišla od povsem zanesljive strani,, takorekoč od očividca, vendar smo izrazili le šibko nado, da se ta vest ne uresniči. Opirali smo to svojo nado na mnoga izkustva, ko celo sobojevniki na bojiščih smatrajo zadetega tovariša za mrtvega, a se pozneje izkazuje, da je obležal le v nezavesti. Ta na-da nas je to pot prevarila. Sedaj ni nobenega dvoma več: Egon Jezeršek je mrtev! Položil ga je v grob sovražni pro-jektil. 2e v oni vesti smo povedali, koliko izgubo p omenja Jezerškova smrt za tržaško Slovenstvo, posebno pa za naši kulturni ustanovi, za naše narodnošolstvjo in naše Sokolstvo, paralelno delujoči za isti smoter; za isti visoki smoter. Saj delujete obe za vzgojo naše mladine — v poštene, značajne sinove in hčere naroda! Videti je trebalo Egona Jezerška na delu; s kakim žarom, kako vnemo, kako ne-umornostjo je deloval za ideale in smotre, ki jim je posvetil svoje mlado življenje. Zlasti za Sokolstvo v okrožju svetojakob-škem pomenja njegova smrt udarec, ki ga ne bo lahko preboleti; odprla se je vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Uverjeni smo, da ta vest izzove pravo komsternacijo, najglobljo žalost, med našimi poštenimi Sve-tojakobčani. Ni ga več!... To je težka, pretresljiva resnica. S kruto roko posega vojna furija ravno v naše vodilne so-kolske kroge. Ali so padli ali so po veliki večini ali ranjeni, ali odlikovani — nekateri ponovno. Prav tako, kakor da hoče smrtna kosa na bojišču z našo sokolsko krvjo pisati uničevalno obsodbo nad in-fernalnimi obrekovalci in denuncianti! Tudi mrtvi Jezeršek je tem bolj — živa priča o krivici, ki se je delala, priča za opravičenost vprašanja, ki so je stavili v zbornici poslanci Korošec, Ravnihar in Rybar zaradi te krivice, ki so jo delali našemu Sokolstvu brezvestni sovražniki in ... vlada. Bo li hotela ta poslednja slednjič revidirati svoje naziranje o Sokolstvu in svoje postopanje nasproti tej naši organizaciji? In popraviti tudi storjeno krivico? Kakor hoče! Mi bomo tudi odslej vkljub njej čuvali, branili in negovali svoje Sokolstvo kakor zenico v svojem očesu. To obljubo in prisego smo dolžni pokojnemu Jezeršku, vedoč, da se s tem najprimerneje oddolžimo pokojniku in najlepše proslavimo njegov spomin. Rodovini njegovi, našim šolskim zavodom, njihovemu učiteljskemu zboru In našemu Sokolstvu izrekamo iz globine duše svoje sožalje. Blagi Egon! Kratko je bilo tvoje življenje in vendar bogato na poštenem delu, kakor si bil blag in pošten tudi Ti na tem delu! V prezgodnjj grob Ti kličemo naš sokolski: Na zdar!« MBMMIM flimmili flimil fi IH l'l IIHPFIIII I Nit pulti našega šoistta. VI. Moje misli o preustrojitvi našega šolstva so sledeče: 1. Naš načrt naj obsega splošno ljudsko izobrazbo z narodno vzgojo. Podrobneje ga bo izgotoviti potem, ko bomo na jasnem glede dosege jugoslovanskega v deklaraciji zasnovanega poli-tiškega cilja. Sedaj samo to:le: Narodni in vzgoj" sploh morajo biti odmerjene posebne učne ure. Sedanja šola je preveč učilnica in premalo vzgojevalnica. Drugi deželni jezik se ne sme gojiti na račun materinščine kot doslej (posebne na Kranjskem). Praksa ml je vcepila prepričanje, da je po sedanjem šolskem ustroju trirazred-nica, kjer se na Kranjskem še ne poučuje nemščina, večjega blagoslova za ljudstvo kot pa štiri- ali petrazrednica. Vsaj po vseh šolah na deželi bi moral biti uveden nerazdeljeni popoldanski pouk in drugi deželni jezik naj dobi svoje mesto šele po dokončanih učnih urah, predpisanih v normalnih učnih načrtih. — Učiti pa bi se moral na vseh šolah, kjer starši to žele. Izključeni naj bi bili otroci, ki nimajo za jezikovni pouk nikake nadarjenosti. Koliko brezuspešnega truda stane v tem oziru marsikaterega učitelja in učenca. 2. Šolska obveznost ostani kakor jc zahteva dosedanji šolski zakon, neizpre-menjena. Le v toliko naj se predrugači, da bi bili otroci po mestih in omili krajih, kjer se ne uporabljajo za kmetijska dela, dolžni obiskovati vsakdanjo šolo osem let; na šolah, kjer imajo kmetiški otroci večino, pa le šest let; a zato pa bi le-ti morali obiskovati še dveletni nadaljevalni tečaj, ki bi moral obsegati vsaj tretjino več ur, kot dosedanje ponavljavne šole po nekaterih deželah. (Osemletne obveznosti obiskovanja vsakdanje šole za kmetiške otroke naši politični voditelji vsaj mnogo let po vojni ne bodo dovolili). Obiskovalci nadaljevalnih tečajev naj bi dobili precej jasen vpogled o ustroju države, zlasti pa o oblastih, s katerimi bodo v življenju prišli največkrat v stik, in znani naj bi jim bili osnovni nauki — z vidika prakse — raznih panog kmetijstva. Tudi nauk o higijeni, alkoholnem gibanju in nalezljivih boleznih bi ne smel manjkati. Kot učitelji teh tečajev bi smele nastopati samo starejše učne osebe, ki so obiskovale tozadevni učni tečaj. Pouk naj bi bil posebno nagrajen. In ker so ti nauki tem sprejemljivejši, čim starejši so otroci, je vsega vpoštevanja vredno mnenje tovariša Pahorja, naj bi trajala učna doba od 8.—14. leta (za vsakdanjo šolo), od 14.—16. leta posebej pa za ta tečaj. 3. Redna predavanja naj se vrše po posebnih, nalašč v to nastavljenih strokovno izvežbanih učiteljih vsaj po enkrat na mesec v vsaki šoli in sicer po deželi cd oktobra do aprila, ostali čas po ostalih krajih. Predavanja naj bi bila nekako nadaljevanje in poglobljanje učne snovi v nadaljevalnih tečajih. Tudi bi morala biti obvezna za vse nad 181etne mladeniče — prihodnje gospodarje. Z dvema takima učiteljema v vsakem okraju bi se ljudska izobrazba lahko jako povzdignila. 4. Za vsakih 50.000 prebivalcev naj se ustanovi po ena štirirazredna meščanska šola. Vanjo bi smeli stopiti otroci po šestletnem obiskovanju ljudske šole. Šole laj bi bile strokovne ter odgovarjale individualnim potfebam dotičnega okraja, z njih naj bi se rekrutiral srednji stan. 5. Skrbeti bi bilo za to, da bi bilo vsakemu večjemu talentu, naj bi bil tudi ajrevnejših staršev, omogočeno obisko-/ati srednje in visoke šole. Tu tiči velik ledostatek v dosedanjem šolskem ustro-n. Na predlog šolskih vodstev naj bi se eim talentom podeljevale deželne, državic ali kakršnekoli ustanove. 6. Učiteljišča naj se razširijo na šest "■trnkov; na njih naj se nastavijo najboljše učne moči, ki naj bi imele posebno isebno do,klado, ki naj bi dajale priboa-ljen.u učiteljstvu 100% višjo naobrazbo lego dosedaj. Fr. Štefančič. Enotna li. IV. Enotna šola po svoji vzgojni zahtevi, diferencirana po kulturni in gospodarski potrebi — to mi je bilo vodilo, ko sem na-ejal maksimalni načrt za naše šolstvo. Poudarjam: maksimalni, zakaj brez ;ega pristavka se kdo pomilovalno nasmeje meni idealistu, ki nastavlja teorije :a preosnovo. ko nimamo marsikje nit; kaj preosnavljati. A mnenja sem, da so mi-lmaini načrti mogoči le na podlagi maksimalnih, da pa morejo razvojni potek deje jasno pokazati edin o le. ti. Sicer pa: \li mora biti novo poslopje, ki ga hočemo rradi'ti, prav tako ozko in tesno kakor je staro, ki ga zapuščamo? Prioibčemi načrt obsega le ustroj šolstva kot tnal donesek za razgovor i splošnemu načrtu preustrojitve našega šolstva. A. Načelo: Narodna šola. B. Ustroj. I. Štiriletna splošna ljudska šola (nižja stopnja od 6.-9. leta). II. Štiriletna splošna ljudska šola (viš-a stopnja od 10.—14. leta): a) za manj nadarjene v smislu današnjih štirih višjih stopinj osemrazrednic s ) osebnim poudarkom stvarnoformaln strani pouka; b) za nadarjenejše v smislu današnjil meščanskih šol, kjer nastopa poleg stvar i »formalne strani pouka pouk v rcalia! cot strokah. III. Strokovni nastavek na II., ob v zen za vse učence, ki se ne odločijo .< znanstveni nastavek pod V: a) obče nadaljevalne (kmetijske (zr leklice gospodinjske), obrtne, trgovske ■trokovne šole, v katerih se poleg strokovnega pouka polaga važnost tudi na na 'aljevanje splošne izobraženosti. Pri ob siku teh nadaljevalnih šol se učenci stro-;ovno vežbajo praktično doma, pri roko leleu, obrtniku, trgovcu. To šolo pohajat si učenci po dovršitvi II. a), lahko p /stopajo vanjo tudi orni, ki so dovršili II. b e se hočejo takoj posvetiti praktičnem 'vljenju; drugače je tem odmerjen od delek b) nadaljevalne (kmetijske ..., umetniške) strokovne šole, v katerih se polaga posebna važnost pouka na stroko. Van.' vstopajo lahko tudi učenci iz II. a), če so se pozneje izkazali v razvoju ter so ob -4. vali vsaj 4. razred šole II. b). Prestop iz III. a) v III. b) ni omejen. IV. Strokovni nastavek za III. b): višje (kmetijske ...) strokovne šole. V. Znanstveni nastavek na II.: Obisk srednjih šol je šestleten, vstop vanje omogočen po učiteljevi presoji učenčevih zmožnosti (za dečke in deklice) iz II. a) in II. b) Ustroj srednje šole je: a) triletna skupna realna gimnazija (nižja skupina); b) višja skupina deli učence po zmožnostih in tnagnenju: a) v humanistično skupino. b) v realno skupino, c) v pedagoško skupino,1) ki je namenjena znanstveni in strokovni izobrazbi učiteljev šol I.—III. VI. Visoke šole: a) vse današnje fakultete (znanstvene in strokovne); b) posebni dveletni pedagoški oddelek, neobvezen za nadaljno znanstveno in strokovno izobrazbo absolventov V. b, 8 in sicer: eno leto v svrho poglobitve znanstvene psihologije in vzgojeslovja (posebna predmeta: poiizkusna psihologija in pedagogike) ; eno leto je. določeno praktičnim vajam. Ta oddelek visoke šole je namenjen neobvezno učiteljskim kamddatom za II., obvezen učiteljskimi kandidatom za III. Nadaljni izobrazbi učiteljem šol I. in II. služijo posebni brezplačni vseučiliški tečaji na tem pedagoškem oddelku, katerih obisk se zmožnejšiim učiteljem olahko-ia s posebnimi subvemciami. *: Dejal sem že, da je ta načrt šolskega ustroja priobčen kot maksimalen, o nje-iovi izvršitvi naj sedijo činitelji, ki so prvi j-cklicani skrbeti za narodov dobrobit, t. j. ¡arodova zakonodajna konstitucija ,A bo-lisi načrt maksimalen ali minimalen, za istroj našega šolstva morajo biti merodaj-;a načela, ki sem jih priobčil na drugem mestu v tem listu. Zlasti enotna narodna . zgoja v šoli je po tem načetim izveuljiva, zvedljiv pa tudi načrt pouka, zakaj našemu narodnemu šolstvu ne nalaga težkoč socialna razoranost, kakor je to pri veli-iih narodih. Saj nam je soeialno-politično razločevati le agrarce, industrijalce in mestno ozračje, ki pa se me ločijo strogo, ;er nimamo ne veleagrarcev, me veleindu-strijcev in ne velikomeščauov. To nam ne >rovzroča razrednih bojev (v velikem obsegu) in nam ustvarja lažjo narodno enot-lost v posameznostih kakor tudi v celo-vupnosti. Pavel Flere. lan stope Krivice priznavajo is - otopi V prilogi k skupni štev. 11. in 12. letošnjega letnika lista »Vzajemnost«, gla- sioiveuske dunovšoine, beremo te-le jesede: »Ali more kdo odobravati, da so »ri učiteljskih podporah Slovence ločili atoliške od nekatoiiških, nemškim p-razdelll vsem, naj je bil katoličan, libe-alec ali ateist. V dno duše nas mora biti ram, da je slovenska katoliška stranka aogla kaj tako nečuvenega zagrešiti«. Šusteršič in Lampe se pa navzlic in rklju!b temu ne ganeta, da bi popravila v nebo kričečo krivico, ki jo še vedno ršzadevata naprednemu učiteljstvu. Dalje beremo v istem listu: »Ali mote odobravati, da nam je Šusteršič obljubil za eno nemško gimnazijo vse druge .ovemske, da srno pa nemško dobili, slo-enskih pa še do danes ne?« Vzgoja in pouk silno trpi ob vojnem asu na ljubljanskih ljudskih šolah. V pr-'om vojnem letu sploh mi bilo pouka, se-aj pa imajo že tretje šolsko leto vse tiri javne deške ljudske šole na razpola-o samo eno šolsko poslopje, orno ma Le-i:ini, v vseh drugih poslopjih so namešče-e vojaške bolniščnioe. Pouk se omejuje 3 na glavne predmete, ker je imela vsaka ¡la le 12, letes 14 ur pouka na tedem, in LČina učiteljskih' moči mora poučevat' d dveh šolah. Pogosto so se oglašal tarši, učitelji in šolske oblasti ter zahte-ali, da maj se izroče šolska poslopja svo-emu maimenu. Toda zaman. Po srečni 1 ) Praktični tozadevni korak je storil s teko-' 'ira šolskim letom kr. višji dekliški iicej v Zagreni, kjer so se u tanouli pedagoški letniki, ( očen- 1i s 5. šol. leto ¡i) ter se kot lasten oddelek priklo-pili višjim (5., 6, 7. in 8 ) šolskim letom višjega P. F. » ofenzivi na italijanski fronti so se preselile nekatere bolniščnice iz Ljubljane in vojaška oblast je izpraznila že pred enim mesecem poslopje II. mestne šole na Coj-zoivii cesti. Vsakdo bi mislil, da ukrenejo merodajni krogi vse potrebno, da se preseli šola čimprej v lastno poslopje in se razširi pouk in vsaj deloma vrši normalno. Komisija je res takoj po izpraznitvi pregledala poslopje in zaukazala potrebna popravila. A sedaj se za ta popravila nihče ne briga. Pač, dve šolski sobi, kamor so preselili dnevno zavetišče, so hitro po-snažili, ker imajo interes nad tem, za dru-4a popravila se ne zmenijo. Če so lahko posnažilii dve sobi v dveh dneh, bi lahko priredili v enem mesecu tudi druge sobe za pouk. Mesec dni je poslopje že prazmo in zaprto im bo tako ostalo še dolgo, če se bo vsa oblast izročala ljudem, ki gledajo sar.no ma to, kako bi ustregli svoji politični stranki, ni jlim pa mar za napredek našega šolstva. Ker se pouk preuredi im razširi, ne bodo mogli poučevati učitelji na dveh šolah, zato bo treba več suplent-skih učnih moči. Tudi te so že imenovane, imajo dekrete ter so hotele 3. t. m. nastopiti svojo službo. Pa kaj še. Starejši učitelji, ki poučujejo na dveh šolah, poučujejo še dalje, mlajše moči pa še potikajo po razredih, nekatere poučujejo pod adzorstvom razrednega učitelja, drugi hospltirajo1, tretji imajo praktične vaje in , as tope im motijo pouk, da se še te tako mčlo odmerjene ure ne morejo uspešno oorabiti. Take so razmere na šolah, kjer gospodari nadzornik, ki je vse prej nego šolnik. Ali res ni močne roke, da bi napravila red! : m1 ii'i" 11 miii1—bmbhs Pod tem naslovom je priobčil »Učiteljski Tovariš« v 24. številki z dne 30. ovembra t. 1. uvodnik, kjer slaka veliko silo in bedo, ki vlada na nekaterih ljudskih in srednjih šolah zaradi pomanjkamja i uriva. Članek ne obsoja samo rtzmer, d so zavladale v tem pogledu na Kranj-;kem, slične ali pa še ostrejše pritožbe tam prihajajo iz drugih slovenskih pokra-in. Od merodajne strani se nam pa zdaj poroča, da je deželna vlada za Kranjsko rade volje im v prvi vrsti nakazala in poslala kurivo vsem šolam, ki so se pri njej zglasile zanj. Ako se pa šolsko vodstvo ti zglasilo, ne more dobiti premoga, ker vlada ne ve, kje je pomanjkanje. Toliko v pojasnilo omenjenega članka in v vednost in ravnanje šolskim vodstvom. li naše organizacije. IZ ZAVEZE AVSTR. JUGOSLOVANSKEGA UČITELSTVA. ' Sienpne sadsvs. Delegate je prijavilo »Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj«. Franc Luznar, nadučitelj na Primsko-vern pri Kranju (glasom Zavezinih pravil); Ivan Jezeršek, nadučitelj v Križah pri Tržiču; Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Škofjo Loko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo. Jo-sip Bizjak, nadučitelj v Bočni (glasom Zavezinih pravil), Josip Tarčaik, naduči-ielj v Ksaveriju. Nekatera društva so že tako otrpnila, da se ne zmenijo za noben poziv! Zavedni člani, govorite resno bese-lo s svojim,i predsedniki! Delajo naj ali >a odstopijo. Vodstvo Zaveze. Za delegacijsko zborovanje je poslal tovariš Gangl še en predlog. Tudi o tem >redlogu maj se delegati posvetujejo s v o ji mi tovariši. Glasi se: III. Predlog glede na ustanovitev Na-ednega sveta. »Učiteljski Tovariš« je priobčil v svo-i 13. številki z dne 29. junija t. 1. uvodnik, cjer dokazuje nujno potrebo ustanovitve larodnega sveta, ki bodi v vsakem po-ledu našemil javnemu življenju in delo-anju za vse naše ozemlje maša najvišja nštanca. Naše glasilo je utemeljilo usta-lovitev našega Narodnega sveta posebno z ozirom na našo kulturo sploh in Specialno z ozirom ma maše šolstvo. Tudi vse ostalo naše merodajno časopisje se je oglasilo z zahtevo, da je ustanovitev Narodnega sveta za maš celokupni narod živa potreba. Kakor srno lojeni po strankarskih naziranjih, vendar moramo priznati, da je na stotine vprašanj, ki se dvigajo preko strank in struj, 'ti so temiveč velepomembna za ves narod tako v kulturnem, kakor v gospodar-;kem in političnem oziru. Če srno bili ve-"ki doslej v tem, da smo z neverjetno skropuloznostjo iskali in izumetničevali to, kar je naše moči cepilo, naše sile razkrajalo im naše vrste trgalo v medsebojnem pobijanju in v negaciji vsega, kar so eni ali drugi dobrega in lepega storili, mi- slim, da je končno dospel čas, ki nam 'tegorično veleva, da moramo zbrati vsQ zdrave,- značajne in pozitivno delo L0ječe elemente svojega naroda v borbi L pravice, za svobodo, za kulturni in gospodarski napredek — z eno besedo — eksistenco svojega ljubljenega naroda! Dogodki sedanjih din i nas uče. da to, jcar je nezdravega, samoljubnega, časti-rlepnega, gnilega in okuženega v našem narodu, samo sebe meče iz vrst javnih naših delavcev in zastopnikov naših narodnih interesov; torej bo delo zbiranja in združitve toliko lažje in uspešnejše, Ker se nam ni bati, da bi izdajstvo in ne-značajnost oskrunjali našo narodno čast in da bi hlepenje posameznika po lastnih koristih oviralo smotrno delo- vseh narodnih delavcev za blaginjo naroda kot celote! Če smem rabiti primero — evo ¡e! 2ivi in zdravi sokovi naše narodne krvi so prekipeli in bruhnili iz sebe infek-;ijske kali, da kroži čista, Lzlečena, čudo-tvorna tekočina življenja po žilah našega [narodnega telesa! Treba nam iztočišča tej življenjski energiji, da ne pojde nobena jcaplja dragocene te svete krvi v izgubo, nego da bo — kamorkoli jo požene sla in nagon, volja in ukaz — oplojujoče, tvorno, dvigajoč in tolažeč, sama polna življenja, sejala kali življenja in kakor pomlad narodnega preporoda z vehementno silo napojila vso našo zemljo! Treba nam srca, ki mu naj udarec naravnava in dejanja navdihuje ljubezen do naroda, do vseh sestavnih delov njegovih, do vseh stanov in vseh slojev, do zadnjega in prvega, do vsakega brata in vsake sestre, do vasi in do mesta, do koče in hiše, do vseh naših delovnih teles in snujočih duš, do vsake naše zibelke in do vseh naših grobov, do vsega našega narodnega trpljenja, zapostavljanja in izkoriščanja, do naše bodoče moči, veljavnosti in slave z enakim, neugasnim žarom plameneča! Taka bodi naša os vet a v smislu manifesta naše Zaveze z dne 10. septembra t. 1.! Ni naša naloga, da bi kazali na vse koristi, ki nas čakajo od organizovanega in do skupne blaginje stremečega narodnega dela. O tem naj govore oni, ki so veščaki na polju gospodarskem, politi-škem, socialnem! Menim, da so rane povsod, ki bi jih ne bilo, ako bi sto rok delalo in pomagalo povsod, koder je delala le ena, a jih je 99 podiralo in uničevalo. Večkrat je pa tudi ene same roke treba, da ugonobi delo množice in delo dolgih let, zlasti ako je ta roka roka tujega človeka, ki jč sicer naš kruh, a ki nas sovraži iz polne duše, z dna mrzlega srca. In še huje, ako je ta roka roka potujčene-ga, od naroda samovoljno odpadlega človeka, ki hoče z zlim dejanjem prevpiti svojo vest in s škodo, nam storjeno, izpričati usposobljenost svojega janičar-stva! MS kažemo na polje naše narodne kulture, našega narodnega šolstva! Ne biili bi vredni imena, ki ga nosi naš stan, bili bi suhljad na narodnem drevesu, strahopetni zajci in kukavice bi bili, ako bi ne kazali na koroško, štajersko, na primorsko in daljno, daleko stran in ako bi, drgetajoč od užaljenega narodnega ponosa in od sedemžalostnih bolesti ob tisočerih svojih grobovih in ob zibelki našega naroda, ne zahtevali odgovora na vprašanje:» Kaj ste storili, kaj delate z našim narodom? Kje so naše šole?« — Ali je to naše tuje ozemlje, če ljudstvo goji slovansko besedo-, v svojem jeziku moli svojega Boga, daje brez pridržka in ugovora cesarju in državi, kolikor zahtevata od njega krvnega in blagovnega davka, a samo niti tiste državljanske pravice nima, da bi šola, ki jo vzdržujejo tudi njegove davščine, po narodnem duhu in jeziku učila in vzgajala njegovo deco?! Naše je ozemlje, a tujci so mu gospodarji! Krivica vseh krivic, da duše materinsko besedo na naših tleh — ono sladko besedo, ki je pesem srca, glasba duše, od-jek in izraz radosti in bolesti našega naroda! A namesto nje — kaj prihaja? V čigavo naročje tirajo našo deco — cvet našega polja, zenico naših oči, jutranjo zarjo naše bodočnosti?! To je naša nacionalna — kulturna tragedija! A naša dolžnost je, da preprečimo v imenu prosvete, državljanske svobode in človečanstva od tujih rok pripravljeni konec pogibelji in zatora, da temveč ostane pravica pravica in zakon zakon! Niič več, pa tudi nič manj! Le spomin na Gosposvetsko polje mora vsem Slovencem velevati k združitvi vseh naših moči v Narodnem svetu! S tem, da to hočemo mi napredni učitelji, le iznova dokazujemo svojo dobro in resnično voljo, ki srno jo izrekli takrat, ko smo prvič vabili na skupno delo! Da se tedaj ta namera ni posrečila, temiu ni kriva Zaveza, ki je iz nje izšel oni klic. Vzroki so vsem znani, Skupnega dela niso hoteli tisti, ki ga tudi danes nečejo. A mi gremo s svojo namero naprej, držeč se prvotnega svojega načrta glede na skupne stanovske koristi in postavljajoč ga danes na najširšo podlago z apelom na vso našo javnost! Sklicujoč se na besede, ki jih je naš list priobčil v zgoraj imenovanem uvodniku, in z ozirom na današnja svoja izvajanja naj pokažem samo še na pot, ki naj pokliče v življenje naš Narodni svet! Ta pot drži v državni zbor do Jugoslovanskega kluba! Temu zaupa ves narod njemu zaupamo tudi mi! In nanj se obračamo, ker je danes edini on reprezentant vsega našega naroda! On se naj zavzame za ustanovitev Narodnega sveta! Druge zahteve nimamo, nego to: V Narodnem svetu naj bodo združeni zastopniki vseh naših stanov, slojev in organizacij po načelu popolne enakopravnosti in v delu za koristi in vprašanja ,ki so last vsega naroda na vsakem polju javnega življenja! Zato predlagam: Vodstvu Zaveze naročamo, naj se glasom sklepa Zavezine delegacije z dne 28. grudna 1917 obrne z vlogo utemeljeno v smislu teh izvajanj in izvajanj v uvodniku »Učit. Tov.« z dne 29. junija 1917, na Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju, proseč ga, da ustanovi Narodni svet. E. Gangl. Učiteljska gospodarska In kreditna zadruga v Celju naznanja, da so »Naro-čilni listi« za leto 1918 razposlani ter naj se isti nemudoma vrnejo izpolnjeni. Kdor »Naročilnega lista« ni dobil, naj se oglasi zanj v Liboje, p. Petrovče. Plačali smo za vse člane »Slovenske Matice« iz leta 1914. in 1915. članarino. Štajersko. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem objavlja s tem izkaz štajerskih slovenskih učiteljskih društev o plačevanju članarine Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani : ravnala, je moralična dolžnost vseh ostalih društev, da isto store, saj so razmere po vsem slovenskem Štajerskem približno enake. Seveda morajo predsedniki, tajniki, blagajniki in sploh vsi člani in članice storiti svojo dolžnost, in kljub vojnim razmeram ne smejo rok držati križem. Zaradi neplačane članarine je blagajna Zaveze prazna in dne 10. septembra 1917 se upravnim odbornikom niti ni mogla izplačati potnima! Na ta način sami ubijamo s silo svojo stanovsko organizacijo, ki je rodila že toliko lepih moraličnih in gmotnih uspehov in katero v sedanjih hudih časih bolj rabimo kakor kedaj poprej. Torej vsi na krov za našo organizacijo! Pred Božičem dobimo izplačani še 2 dokladi — priborjeni od naše organizacije. Takrat naj vsi šolski vodje poberč vso zaostalo članarino za domače učiteljsko društvo in vse še neplačane prispevke za učiteljski vojni pomožni sklad Blagajniki učiteljskih društev ali kateri drugi odbornik društva naj obvesti vsa šolska vodstva v okraju o stanju članarine in šolski vodje naj takoj pri izplačilu doklad spravijo vse dolgove za našo organizacijo iz sveta! Kar je bilo v nekaterih okrajih mogoče, se mora izvesti v vseh okrajih, zakaj vsi imamo enake dolžnosti in enake pravice. Zdramite se vsi takoj k novemu življenju in k novemu delovanju, zakaj le stanovi z agilnimi člani in z agilnfcni organizacijami bodo dospeli na mesto ob solncu! Iz Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Obljubljene imamo draginjske- doklade še za tekoči mesec, a z razdelitvijo pa nismo nikakor zadovoljni, zakaj pravilo: »Kdor več ima, naj več dobi«, ne sme nikakor obveljati! Posebno velika krivica se godi učiteljstvu III. plačilnega razreda. Zveza se je takoj, ko je izvedela za ta načrt, obrnila do vodstva »Lehrerbunda« z zahtevo, da prepreči vsako krivico, ki bi se zgodila učiteljstvu, ter uveljavi pri razdelitvi draginj-1 skih doklad načelo: »Enakemu delu, ena- Tek. 51o». Ime učiteljskega društva 1913 1914 1915 1916 1917 1 Brežiško-sevniško 18.5.1913 K 53 23./1.1915 K 54 2 Celjsko 26./12.1913 K 72 3 Gornjegrajsko 3./11.1913 K 24 1.11. 1916 K 25 3./7. 1916 K 25 13./12.1916 K 10 4, 4. 1917 K 24 4 Konjiško 12./8.1913 K 30 23./12.1916 K 20 23. 12.1916 K 20 16./3.1917 K 22 16./3.1917 K 22 5 Kozjansko 14./1.1914 K 32 14./1.1914 K 16 6 Laško 24./12.1913 K 68 30. 1.1915 K 70 8.11.1916 K 41) 8./11.1916 K 40 7 Ljutomersko 7 ./6. 1913 K 40 4. 3. in 4. 5. 1914 K 42 8./11.1916 K 31 8 Mariborsko 7./7. 1914 K 78 9 Ormoško 6./7. 1913 K 35 20./2. in 12./7.1914 K 42 2./11.1915, 16,1.1916 K 34 15./8. in 30./10.191b K 34 1.8.,20. 8. 1917 K 34 10 11 Ptujsko 2.4. 1914 K 40 2/4. 1914 K 40 Savinjsko 18.8.1913 in2.3:i914 K 27 12 Slovenjebistriško 24./7.1913 K 18 2./12.1914 K 13 13 Slovenjegraško 13./5.1913 K 21 4./4. 1914 K 20 1./5. 1917 K 16 14 Šaleško 8./11. 1913 K 24 24./3.1914 K 25 15 Šmarsko-rogaško 7./8. 1912 K 40 16 Šentlenartsko 14.4.1913 K 24 22-/3.1914 K 25 11./3.1916 K 25 11./3.1916 K 20 17. 7.1917 K 16 17 Zveza slov. staj. učiteljev 22./8.1913 K 10 2./10.1916 K 10 2.10.1916 K 10 23./12.1916 K 10 Iz tega izkaza, ki ga je Zavezin blagajnik napravil 11. septembra 1917, je razvidno, da so samo 4 štajerska učiteljska društva vso svojo članarino poravnala, ostalih 13 društev pa ne. Nekatera društva dolgujejo članarino celo za 2, 3 ali 4 leta! Tako ne more iti naprej! Ako so 4 učiteljska društva vso svojo članarino po- ke plače«. Pri razdelitvi doklad se je ozirati na število službenih let in na družinske razmere. Draginjske razmere so se precej zjednačile po vsej kronovini, zato gredo vsem enake draginjske doklade, oziroma naj dobi učiteljstvo III. in II. plačilnega razreda-toliko višje doklade, da se plače učiteljstva zjednačijo. V slučaju, da je vloga za decemberske doklade prepo- zna, se ne sme prenesti krivični sistem v novo leto 1918. Zveza se obrača zopet do vsega učiteljstva, naj ne pozabi na naš »Vojni pomožni sklad«, ter prispeva po znanem ključu tudi od novih doklad v ta sklad ¡Nekatera društva so se dosedaj častno odzvala našemu klicu, nekatera so ga pa popolnoma prezrla. Vsakdo naj se zaveda svojih dolžnosti! Z ozirom n važnost Zavezinega de-legacijskega zborovanja v Ljubljani naj pošljejo vsa društva svoje delegate, ki se zbero na predvečer ¡na kratko posvetovanje. Vodstva Učiteljsko društvo za ormoški okraj objavlja v nastopnem izkaz prispevkov učiteljstva ormoškega okraja za učiteljski vojni pomožni sklad Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic. V smislu naročila Zveze je darovalo vse učiteljstvo ormoškega okraja v jekleni slogi in trdnem tovarištvu (tokrat ni nobeden odklonil tega stanovskega davka!) zahtevane odstotke in sicer v sledeči izmeri: 1. Učiteljstvo Ormož - okolica (I. kraj. plačilni razred) 3fo od vojne draginjske doklade za leto 1917 in njenega 50°/o poviška v znesku 74 K 25 h; 2. učiteljstvo na Humu (II. kraj. plač. razred) 2% od navedenih doklad, to je 20 kron; 3. učiteljstvo v Središču (II. kraj. plač. razred) 2°/o, to je 50 K; 4. učiteljstvo Sv. Miklavž (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 22 K 75 h; 5. učiteljstvo pri Svetanjah (II. kraj. plač. razred) 2%, to je skupaj 15 K; (od tega zneska pa se je že prej tekom leta 1917 naravnost Zveznemu blagajniku poslalo 9 K; 6. učiteljstvo Velika Nedelja (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 12 K 75 h; 7. učiteljstvo pri Sv. Lenartu (III. kraj. plač. razred) 1 %, to je 14 K 55 h; 8. učiteljstvo pri Sv. Tomažu (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 20 K 60 h; 9. učiteljstvo pri Sv. Bolfemku (II. kraj. plač. razred) 2%, to je 40 K; 10. učiteljstvo na Ru-neču (II. kraj. plač. razred) 2%, to je 28 kron. — Skupna vsota vseh darovanih zneskov znaša 297 K 90 h. Kakor že omenjeno, se je vse učiteljstvo ormoškega okraja odzvalo temu stanovskemu davku, akoravno je 40% učiteljstva v 3., to je najnižjem plačilnem razredu. Ta uspeh je pripisati agilnemu odboru učiteljskega društva, ki je tozadevno storil svojo stanovsko dolžnost. Ker so razmere po slovenskem Štajerskem povsod malone iste, mora tudi v drugih okrajih biti izvršljivo, kar se je izvršilo v ormoškem okraju. Seveda ne smejo predsedniki, podpredsedniki, tajniki, blagajniki in sploh nobeden tovariš in nobena tovarišica rok križem držati. Krivično in netovariško bi bilo, ko bi plačevali za svojo organizacijo le nekateri okraji, drugi pa bi le uživali! Pričakujemo torej, da plačajo tudi vsi drugi okraji od Zveze predpisane prispevke. Ako pa se sklepom organizacije ne maramo podvreči, potem je organizacija nepotrebna in — proč z njo! Končno še omenimo, da so vsi člani ormoškega učiteljskega društva poravnali svojo društveno članarino in da je zaradi tega tudi društvo moglo svoje obveznosti napram Zavezi in Zvezi poravnati do zadnjega vinarja. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imelo 2. decembra t. 1. svoj redni občni zbor v Gornjemgradu. Po prečitanih dopisih so se v ršile volitve. Ker je dosedaj mnogoletni in za gornjegrajsko učiteljsko društvo velezaslužni predsednik nadučitelj v pok. tovariš Ivan Kelc odklonil zo-petno izvolitev predsednikom društva, je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: a) predsednik, Josip Bizjak, nadučitelj v Bočni, b) namestnik, Josip Terčak, nadučitelj v Ksaveriju, c) tajnica, Fina Bizjak, nadučit. soproga in učiteljica v Bočni, č) blagajnik, Alojzij Krajnc, učitelj v Smartneim cb Dreti, d) in odbornika, Ivan Kelc, nadučitelj v pok. in vladni komisar v Novi Štifti ter Ivan Pušenjak, šolski vodja v Šmihelu nad Mozirjem. K zborovanju Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva odpošlje društvo kot delegata tovariša J os. Terčaka, nadučitelja v Ksaveriju. Ob sklepu občnega zbora se je zahvalil tovariš Jos. Terčak v imenu vseh članov gornjegrajskega učiteljskega društva bivšemu predsedniku Iv. Kelcu za njegovo dolgoletno in plodonosmo delovanje v prid stanovski organizaciji, katero zahvalo so navzoči društveniki zaključili s prisrčnimi klici: »Živel naš Kelc!« O neumornem delovanju bivšega predsednika, izvrstnega učitelja itd. se poroča v prilika kaj več. I. B. —š— Učit. društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 20. decembra popoldne ob 1. uri pri Sv. Križu. Na dnevnem redu je razgovor o »Načrtu prenstrojitve šolstva« in o Zavezinem »Poslov, redu«. — Z ozirom na važnost teh točk pričakuje mnogobrojno udeležbo vodstvo. Kranjske vesti. t Janez Saje. V visoki starosti 83 let je umrl dne 23 .novembra t. 1. v Št. Jerneju na Dolenjskem nadučitelj v pok. in posestnik Janez Saje. Pokojnik nam je bil drag in ljub tovariš, vesten učitelj, dober gospodar in zvest sin svojemu narodu. Učiteljeval je 48 let, 31 let v Št. Jerneju. Pod njegovim vodstvom se je on-dotna šola razširila od ene na štirirazred-nico. Z besedo in dejanjem je deloval za ugled učiteljskega stanu med ljudstvom. Vsak napredek v tem pogledu ga je jako razveselil. Zanimal se je tudi posebno za sadjarstvo. 51 let star se je udeležil 1885. učiteljskega tečaja na vinarski in sadjarski šoli na Slapu, V tej stroki kmetijstva je imel pri svojem delovanju lepe uspehe. Blagemu tovarišu bodi ohranjen v naših vrstah časten spomin! —-r— h c. kr. ljubljanskega mestnega šolskega sveta. Iz redne seje c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek, dne 20. novembra 1917, smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo ter sporoči, da je ljubljanska šolska mladina dne 4. novembra 1917 s slovesno službo božjo praznovala god Nj. Veličanstva cesarja Karla 1. in dne 18. novembra 1917 s slovesno za-hvalnico rešitev Nj. Veličanstva cesarja Karla I. iz smrtne nevarnosti ter da se jutri udeleži žalne maše Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 29. septembra 1917. Prošnje za dovolitev daljših dopustov nekaterim učiteljem, oziroma učiteljicam je c. kr. deželnemu šolskemu -svetu priporočilno predložiti v ugodno rešitev. Francu Maroltu, stalnemu učitelju na IV. mestni deški šoli se pripozna VI. petletnica, Ivanki Cegnarjevi, stalni učiteljici na mestni slovenski dekliški šoli, II. petletnica, Mariji Luckmannovi, sedaj stalni učiteljici na mestni nemški dekliški šoli, I. začasna petletnica. C. kr. deželnemu šolskemu svetu se ima predlagati, da se tudi leta 1918. vsled izrednih razmer ne vrši okrajna učiteljska konferenca. Zavzame in c. kr. deželnemu šolskemu svetu se predloži v odobrenje stališče glede postopanja glede pri zopetnem vzprejemanju mladine v šolo, ki ima odpustnico. Pri tej priliki se uvažuje resolucija, da je pri predčasnem odpuščanju iz vsakdanje šole imeti strožjo mero. Poročilo o nadzorovanju zasebne deške šole pri oo. Salezijan-cih na Rakovniku in pa III. mestne deške šole v šolskem letu 1916/17 se vzameta na znanje in se predložita c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Poročilo o dnevnih zavetiščih za upravno leto 1916/17 se vzame na znanje in se ima c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti. Poročilo o uredbi razširjenega pouka na I., II., III. in IV. deški ljudski šoli in na mestni slovenski in nemški dekliški osemrazrednici povodom zopetne pridobitve poslopja II. mestne deške šole v učne namene se odobri in predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Tem povodom se imenuje za te šole več provizor-nih in suplentskih učnih meči proti naknadnemu odobren ju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ko se pojasnijo in rešijo še nekatere administrativne in gospodarske zadeve, zaključi predsednik sejo. Štaierske vesti. —š— Naš tovariš Ivan Glinšek, učitelj v Št. Jurju pod Donačko goro je imenovan za stotnika. —š— Premene pri učiteljstvu. — Učitelj v Šmartnu pri Vurbergu, Oton K o v a č i č, je postal nadučitelj v Kostriv-nici; učitelj v Št. Rupertu v SI. G., Feliks Š k r j a n c, je postal nadučitelj istotam; začasni učitelj v Št. Pavlu pri Preboldu, A v g. Šilih, je postal tam de-fimitiven, isto tako prov. učitelj v Dolu, Mart. C a n d e r, prov. učit. pri sv. Štefanu v okraju Šmarje, A n t. F ii n k. prov. učit. pri Sv. Antonu v SI. G., F r. C u č e k ter prov. učit. pri Sv. Benediktu v SI. G., Fr. Krame r. — —š— Povišanje. — Bivši učit. na okr. deški šoli v Celju, kad.-aspirant J os. Žagar, je postal praporščak pri 6. čr-nav. pešp. Ob IV. staj. voj. dnevu so darovali dečki na okol. šoli v Celju 52 K 78 vin. IZ ZASEDENE SRBIJE. Učitelji vojaki so videli in doživeli marsikaj. Z vsemi avstrijskimi narodi so se spoznali in precej jih opravlja svojo vo ¡jaško službo v zasedenih deželah. Slo venskih učiteljev Imamo tudi nekaj v Srbiji, kjer opravljajo svoj civilni poklic. O srbskem šolstvu je lansko leto te meljto poročal tovariš nadporočnik Hude, ki je v Čačku kot okrožni šolski nadzornik. On zastopa mesto kot ga naši c. kr. okrajni šolski nadzorniki. Imamo pa tudi »nadzornike« bolj pohlevne sorte. Neka-erim i rop oni r a naslov tako, da delajo, ali vsaj hočejo delati tudi doma reklamo in slepomišiti s svojo »učenostjo«. Da pa ne jode kdo sodil krivo razmer in itmel navsezadnje kake pomisleke proti naši vojaški upravi, naj omenimo na tem mestu, da so takozvani »BezirksschulLnspektor-ji« (kateri naslov si s a m i nadevajo) uči-elji voditelji na šoli v središču okraja. Vojaška oblast jih imenuje Bezirksschul-eiter. Imajo ap poleg tega dolžnosti naših k r a j n i h šolskih nadzornikov. Toliko torej o tistem pedagoškem »veleumu«, ki dela nekje pri nas strahovito reklamo zase in že nemara čaka, da se vrne po vojni na kako izpraznjeno nadzomiško mesto. šolstvo se v Srbiji pod našo upravo prav lepo razvija in nastavljenih je poleg nekaj naših učnih moči tudi mnogo bivših srbskih. Splošni vestnik. Poletna oprostitev ljudskošolskih učiteljev od vojaške službe. Naučni minister dr. Cviklinski je zaradi pomanjkanja učiteljev izjavil v naučnem odseku, da bodo državni, deželni in občinski učitelji, ki niso sposobni za službo na fronti in ki služijo v zaledju, začasno oproščeni od vojaške službe z 31. decembrom 1917 do 15. julija 1918. Izplačevanja 70miljonske učiteljske doklade se bode pri nas, kakor se čuje, precej zakasnilo. Določeni termin 15. december bi se za učitelje — očete in samce lahko vzdržal, če bi se edinole bolj zamotane rodbinske razmere nekoliko odložile. Upamo, da se sedaj ne bode delala razlika med omoženimi učiteljicami in hčerami učiteljicami, ki pa tudi stanujejo pri očetu-učitelju. Razgled. — Nov mladinski list za zabavo in pouk srednješolske mladine prične izdajati društvo hrv. srednješolskih profesorjev. List bo prinašal originalne spise iz hrvatske, srbske in slovenske književnosti in najboljše prevode iz svetovne književnosti. — Visoko tehniško šolo ustanove v Zagrebu. Načrti so že gotovi in bodo v kratkem času predloženi hrvatskemu saboru v pretres. — 1600 novih mažarskih šol ustanove Mažari v obmejnih županijah, imajo nalog« mažanzirati. Največ teh šol bo na Erdeljskem. Za te šole, na katerih bo poučevalo 3000 učiteljev, je v proračunu 4 milijone 200.000 K. Razen teh šol ustanove tudi 800 otroških vrtcev. Ta načrt se mora izvesti v 5. letih. Za tekoče proračunsko leto imajo v načrtu ustanovitev 400 ljudskih šol in 200 otroških vrtcev. — Savez dalmatinskih učiteljskih društava je začel izdajati svoje glasilo »Pokret«. V prvi številki, ki nam je do-šla, se z ostro a dostojno besedo poteguje dalmatinsko učiteljstvo za zboljšanje svojega žalostnega gmotnega položaja. Vrlim dalmatinskim tovarišem želimo v tem trdem boju najlepših uspehov in srečnejših dni. ICnliževnost. Naš mladinski list »Zvonček« prinaša v skupni 9. in 10. št. letošnjega letnika to-le lepo in zanimivo vsebino: J os. Van-dot: Večerna molitev. (Pesem.) Jos. Van-dot: Peterček. (Pesem.) Mar. Bartolova: Nenad na delu. Karel Širok: Plavajo mi barčice ... (Pesem.) Stric Tine: Čudovite živali iz današnjih in pradavnih dni. (S slikami.) Nedin Sterad: Na Krnu. (Pe-seim.) Hasan-Aginica: Prvi sneg. Fran 2gur: Jezdec. (Pesem.) Ivo Trošt: Štirje zakladi. (S sliko.) F. Palnak: Slike iz živalstva. (Dalje.) Ivan Dobravec: Dedek in vnuk. (Pesem.) Fr. Roječ: O roki, kije udarila mater. (Narodna legenda.) Fr. Roječ: Pozdrav iz južnih krajev. (Pesem.) Mara Lamutova: Poljsko cvetje. Fran 2gur: Zvezdice. (Pesem.) Fr. Roječ: Jesenski dež: (Pesem.) Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega. Najlepše darilo naši mladini za božič. V začetku decembra izda Tiskovna zadruga Fr. Milčinskega zbirko pravljic »Tolovaj Mataj«. Naša mladinska književnost šteje Milčinskega med svoje najboljše pisatelje; zakaj lualokateri je pogledal tako globoko v otroško dušo, malokdo ji zna pripovedovati mikavnejše, bolj pesniško izbrano. Prva knjiga »Pravljic« istega pisatelja, izdana pred par leti, je dosegla popoln uspeh; še z večjim upravičenjem ga smemo pričakovati od najnovejše zbirke 20 pravljic, resnih in veselih, podanih s čudovito plastiko jezika, ki ga bo užival s pravo naslado tudi vsak izobraženec. Ivan Vavpotič, priznani naš umetnik-ilustrator, je opremil knjigo s 15 risbami, kakršnih še do zdaj ni imela nobena slovenska knjiga za mladino. In tako ne bodi šolske knjižnice in ne slovenske hiše, kamor bi ne prinesel »Tolovaj Mataj« v neveselo sedanjost trenutkov radostnega pozabljenja in redkega užitka! Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi v Ljubljani«, in sicer jo dobe naročniki, ki pošljejo denar do 10. decembra t. 1. po nakaznici ali priloženi poštni položnici vezano za 4 K 70 vin. Po knjigarnah se zviša cena knjigi na 5 K 20 vin. in 10% knjigotržno draginjsko doklado. Za Krekov spomenik: Fran Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju 10 K; Vilibald Rus, učitelj v Kranju 5 K; Klo-tilda Kunasz, učiteljica v Suhorju pri Ko-šani 5 K. Dosedaj nabranih 100 K. Za Okrevališče ob AdrijI je daroval Vilibald Rus, učitelj v Kranju mesto cvetja na grob svojemu prijatelju in sorodniku gosp. Karlu Žužku 10 K. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. T-,.: d" . ' it ■ ' , fieslo : Kar plodoriosiio naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učitelj, skega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. dec. 1917 K 193.00S.73, Uradna ure: Vsak četrtek in vsako soboto osch tora), lak za šolske tab e po izvirnih cenah. ■ ■ o-n T\orn ca za črnil i Franc Schuiier, Amstetien (N.-Avstr ). Schlillerjeve tvorniške izdelke priporoča upravništvo vsem šolam najlopleje. Nafvecla slovenska hranilnica! Ljubljana, PreSernova ulica št, 3. je imela vlog koncem leta 1916 ..... K 55,000.000'- hipotečnih in občinskih posojil.....„ 30,600 000'— rezervnega zaklada.......... 1,500.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4 0 0 večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je j uf ilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr« deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/«"/• obrestim in proti najmanj l0'® oziroma v0/» odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.