„DOM IN SVET!' 1890, štev. 6. 189 Ni pri nas lista, kateri bi se bil vedno ogibal besede »možat«. Tudi slovarji jo imajo, n. pr. Wolf-Cigaletov, Bartelnov (str. 434), A treba je razlikovati: moški, a, o in možat, a. o ter ne vreči obojnega v eno vrečo. Ze končnica at v možat nam kaže, da ni istega pomena z moškim. Da vidimo! Stslov. možata feavSpo«; maritata . .. m&ž t ski. avSpeTo*; vi-rilis.1) Prva beseda pomeni tisto, kar »omožena« verhciratet -— ne pa »virilis mannlich«, kar je »moško«. In ne samo naša staroslovenščina je tako ločila, marveč tudi naši prodniki so to dobro vedeli, kakor ve tudi priprost Slovenec, kateri se vselej prav moško odreže. Trubar: »Delaite moshku, ne zag*aite, 2) Miklosich »Lexicon« str. 78. Et. Wb. 201. LOVENSKO SLOVSTVO. »Loterist.« Šaloigra v jednem dejanji. Spisal Anton Zavrtanik. V Gorici 1889. Tiskal in založil A. M. Obizzi. — Ta šaloigra kaže precejšen dramatičen talent gosp. pisatelja. A ni brez napak. Čudno se nam zdi, da bi bil posestnik Lipe Potokar v tako slabi koži, da bi niti beliča ne imel, vsled česar zastavi, da bi imel kaj za loterijo, celo svojo uro: »verižico je itak zastavil uže zadnjič«. Nedoumno nam je tudi, kako more v 10-. prizoru Lipe tako nenadoma vprašati Primoža, svojega zeta ,in spe', »kakošne številke so zunaj.« In, da bi skoro nepoznanca kar objel uvidevši, da tudi on stavi na loterijo, to nam ne gre v glavo. Sploh pa ima igra, dasi v razvoju ni povsem naravna, lepo namero: odvračati od loterije. In kot taka bode dobro vplivala posebno med prijatelji loterije. Nepovoljneje se moramo izraziti o jeziku v tej igri. »Kedar se boste sanjali« (str. 3); ako je bil ogenj na nebu, padal je z neba, ne iz neba; — »mi ne vgaja«; »jedenajst« (str. 4); »vgani« m. wgani; »verstice« (str. 8); »hotili« ; »priložnost« bolje: prilika; — »nevem«. Piše se pravilno »mladenič« (str. 9); »koliko term si zadel« (str. 12); »privolenje« (str. 13); »moj bodite mozhniga ferca.« Ps. 31. Dalm.: »Zhujte, ftojte u' Veri, rounajte Mofhku, inu bodite mozhni.« I. Kor. XVI. In »Rogerius Palmarium empvreum I, str. 53 (1. 1731)« piše: »Antoni merkaj: Tukaj por tebi bil fim u' vse tvoji nad-lugi, inu gledal fim na tvoje shtritajnje. Sedaj, kir fi fe taku moshku noffil, kir u' tem fhtritajnu niffi oslabil etc« In da le tako po slovensko prav, pričajo nam Rusi, Poljaki, Cehi in Hrvato-Srbi. Bodimo torej še mi Slovenci »moški« v vseh rečeh, pustimo pa, naj se — ženske ponašajo, da so »možate«. (Dalje.) načrt mora se izpeljati srečno«; »z gospoda-rovo činkvino« (str. 16); »če vam morem s čem rstreči, me bode jako veselilo« (str. 21); »mi-lostivi gospe?« (str. 30) kot vokativ v dvojini mesto: >milostivi gospe«. Levstik pravi o tej obliki: »Mit dem nachklingenden j zu lesen, aber nicht: gospej zu schreiben! (Die slov. Sprache, str. 20.) Toliko o slovniških hibah v tej knjižici. Mnogo je tudi tiskarskih pogreškov v delu. Naj mi zbok te opomnje nihče ne zameri. »Loterist« šteje 32 stranij; kupil sem ga za 20 kr. j. l -n. »Slovensko akademično društvo Triglav« v Gradci v XV. letu svojega obstanka. Spominski listi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave. S sodelovanjem Fr. Mohoriča, Fr. Tominška in J. Žolgarja uredil Jožef Rakež. V Ljubljani. Založilo akademično društvo »Triglav«. — Tisk »Narodne Tiskarne«. 8°. Str. 26. Vsebina male spominske knjižice je ta-le: 1. Predgovor. — 2. »Triglavanov zastava« — pesem. — 3. Zgodovinske črtice. — 4. Izkaz o knjižnici in čitalnici. — 5. Imenik bivših in sedanjih udov »Triglava«. — 6. Porod društvene zastave. Knjižica nam torej kaže natančno, kako se je godilo doslej temu slov. akad. društvu. »Dal Bog, da bi pričujoči spisek nekoliko pripomogel i ^SLOVSTVO. ¦¦¦¦¦¦¦ . • - ?Lž- Popravki: str. 142: velmca m. vevnica in snaha m. sinaha; domov m. domu str. 143. 190 Slovstvo. k temu, da se napelje pozornost rodoljubnega slovenskega razumništva na prepotrebno društvo naše.« »Letno poročilo« o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfe vem za šolsko leto 1888/9. Spisalo vodstvo. V Ljubljani, 1890. Izdal in založil deželni odbor kranjski. — Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8°. Str. 16. Poljsko slovstvo. Szczcscie na wsi.« (Sreča na vasi — kmetih) povest J. A. Lukaszkievvicza. Bytom G.-S. Nakladem wydawnictwa. »Katolika«. 1889. — Cena 40 krajcarjev. — Na 312 straneh nam slika pisatelj življenje med Poljaki v naših dneh. Na eni strani nam odgrinja pogled v veliko mesto Lvov. Tam je mnogo bogastva, pa tudi mnogo revščine. Pridni in izurjeni rokodelci se ne morejo preživiti. Na drugi strani vidimo življenje na kmetih. Grajščak, nebrižen za gospodarstvo, zaupa vse oskrbniku, ki ga grdo goljufa. Gospodarstvo propada. Oskrbnik sam hoče biti gospod, pa na poti mu je jud, ki ima v najemu grajsko krčmo in posojuje denarje grajščaku. Zaradi sile pride več dobrih rokodelcev na kmete, kjer se jim godi dobro in kmetom postrežejo s poštenimi izdelki. Kmetje in obrtniki se zedinijo in kupijo skupaj od grajščaka posestvo in si je razdele, le grad in park in nekaj zemljišča mu ostane, da se mu ni treba seliti. Juda iztirajo iz vasi in kmalu se obrne vse na dobro. To je glavna misel, ki se razvija v več prav lepih prizorih in je za naše čase prav primerna Pisana je za priprosto ljudstvo prav lahko. Tudi Slovenci bi lahko vse umeli s pomočjo malega slovarja. Kdor si hoče poljščine priučiti, ima tu dobro berilo. Za primero naj pristavim začetek XII. poglavja: W Karczmie (v krčmi). W obszernej karczmie Srula gvvarno (šumno) bylo i rojno w niedziele po poludniu. Wielu (veliko) zebralo sie gospodarzy nawet (tudi) takich, ktorzy (kateri) tu bardzo (prav) rzadko (redko), lub nigdy (ali nikdar) nie zagledali. Jedni rozgrzevvali sie gorzalka (žganjem), drudzy chlodzili pivv^m, inni rozvveselali sie przy (pri) butelczynie vvina. Przy každym (vsakem) stole slychač bylo glosy utyskujace (tožeče) nad tem, že (da) tak piekny (lep) majatek (imetek) p. Gruzewskiego pojdzie na marne (kant) przez licytacjg . . . Besede so skoro vse naše, le pravopis moti začetnika. »Biblioteka pisarzow polskich.« (Izdaja-teljstvo akademije umetnostij v Krakovu.) VI. zvezek te biblioteke poljskih pisateljev iz XVI. veka ima dva dela: 1. Nikolaja Reja z Naglowic: Žywot Jožefa z pokolenia žydowskiego (1543). Izdal: Roman Zawilinski. 2. Algoritmus, to jest nauka liczby, polska rzecza. wydana, po K. Tomažu Klos-u ^1538). Izdal: Dr. Marjan A. Bara-niecki. Krakov, 1889. »Polska w obrazach.« Izdajateljstvo »Biblioteka Areydziel u Krakovvie«. Izdal Adam Kaczurba 1890. — Delo: »Poljska v podobah« bode obsezalo 20 zvezkov in kot nameček pride pojasnilo zgodovinsko, estetično in arheologijsko. Naročnina za celo iznese 14 gld., posamezni zvezki 75 kr. »Na Szlasku polskim. (Wraženija i spo-streženia). »Tam jest Polska, gdzie jest lud polski.« (Zapomniana prawda). Ki*ak6\v. G. Ge-bethner i spolka 1890. 8°. Str. 101., Krasna knjižica, ki opisuje razmere na Zgornjem Šleskem. J- Druga slovstva. Archiv fiir die slavische Philologie.* Herausgegeben von V. Jagič. XII. zvezek, 3. ia 4. seš. — je izšel pretekli mesec. Že lansko leto je poročal naš list častitim čitateljem o tej znameniti publikaciji. Rečena sešitka sta lepa knjiga 325 stranij in sta nadaljevanje prvih dveh. Tako obsega celi XII. zvezek 646 stranij. V tem zvezku govore Slovenci prvo besedo. To je tem veselejše, ker so med temi Slovenci same mlade moči. Oblak, Murko in Štrekelj so se zopet ska-zali in pokazali svetu plodove svoje neumorne delavnosti in moč svojega duha. O obilnih razpravah raznovrstnih snovij podamo samo napise nekaterih, o drugih pa bodemo obširneje govorili. Od str. 321—358 nadaljuje A. Briickner iz Berolina, svoje »Bohmische Studien«; in od 358—450 str. V. Oblak svojo razpravo »Zur Geschichte der nominalen^ Deklination.« Zanimivi sta razpravi dr. K. Štrekeljna: »Beitrage zur slavischen Fremdvvorterkunde I. 451 — 74 in »Zur Kenntniss der slavischen Elemente im friaulischen Wortschatze« 474 — 86. Prva razprava je samo začetek, kateri bodo sledile še druge. V nji nam podaje gosp. pisatelj besede rabljene v slov., katere so vzete iz jezika naših sosedov. Vse to bode pripomoglo, da dobimo natančen etimologijski besednjak. Nekatere besede, katere g. Štrekelj prav spretno razlaga, niso zastopane v Miklosichevem. Takisto zasleduje pa v drugi razpravi slovenske besede v furlanščini. Nato beremo v »Kritischer Anzeiger« razne večje in manjše ocene. »Polonica« od A. Briicknerja predočuje nam poljske publikacije poslednjega polletja od 487 — 99 str. in od 499 525 str. piše V. Oblak: »Slovenka«. To znamenito poučno razpravo bodemo podali okrajšano čč. čitateljem »Dom in Svet«-a in zato preidimo k razpravi M. Murka: »Zur russischen Literaturgeschichte« 526—71. str. Pod rečenim napisom ocenjuje naš učenjak gramatični deli Iv. Nedešev-a in Eth. Karskij-a o beloruskem jeziku, »Gomeljskija Narodnija pjesni«, »Romanov belor. zbornik«, »Žitie sv. Alekšeja«. Razven tega je še tudi od M. Murka: »Kleine Mit-theilungen«, na str. 639 »Vorbilder der Petri-nischen Reform der cyrillischen Schrift« in na str. 640 »Ethnographisch.es«, kjer nam poroča o nekih poganskih šegah med Rusi. Od str. 571 do 94 čitamo sedem Oblakovih ocen o delih raznih strok, katerih je sosebno mikavno: »Je-remias Homberger. Von Dr. F. M. Mayer« in »Dr. Franz v. Krones:.die deutsche Besiedelung der ostlichen Alpenltinder, insbesondere Steier-marks, Karntens und Krains.« (Dalje.) Fr. S. Lekše.