Movi Iboji proti NrbijL Naša artilerija obstreJjevala Belgrad in Stnnierovo. - Ob izlivu Drine uspešni infanterijski spopadl — Na Balkanu vse države mobilizirajo. — Pred velikimi dogodki na Balkanu. — T Galiciji se umaknili Rusi ob Seret - V Voihyniji se mi umaknili pred rusko premočjo. Važno mesto Vilna padlo v nemške roka — Italijani še vedno brez uspehov. — V Italiji se širi nevolja nad vojsko. Kako je s perocidom? <PiSe Aaftra Kosl, Solski raruatelj ln vinogradnli y Središču.) Ker je nesrečna s\etovna vojna s svojimi neugodmmi posledicami zarila v vso naše življensK© razmere, zato je takorekoč samo ob sebi umljivo, da moramo te posledice čutiti ludi mi vinogradniki. Ne samo, da nam je za glavna vincgradna dela manjkalo lotos potrebnib delavcev, maujkalo nnjn je tudi potrebnlR sredstev, daLI se uspešno ubranili razuib trtniii bolenii, zlasli pa peronospore. Zmanikalo nam je bakrene galice in kjer to Je bilo dobiti, zahtevale so se za njo taio visoke oene, da se je vinagre.ln^k kar asfrašil. ViBoka c©na modre galioe, zlasti' pa dejstvo, da te snovi spomladi m bilo dobiti, je torej napotilo mjaogso vinogradnikov, da so segli po dru,gem sredstvu, ki so nam ga v»š$aki priporočall, namreč pc perocidu. Tudi pisec t&h vr3t se je naoral radi posnanjkanja galic© odločiti letos za perooid, in zato je smatral za dolžnost, da so natajiko pouči o novem nasvetovanem isrfidstvn, zlasti pa o načinu, kako &e prasviL no prlpravlja in rabi perocidno-apnena zmes. Dne 24, majnika je na želio nekatdrih vinograditikov ra Središča in okolice na poučruem sh)C*du wGogpodarsk© zadruge v Sredlšču" obr^azložil na^ofiim, kaj piSejo in kako sodijo o perocidu oni krogi, ki so poklioani v to. da nam gredo prd pravOnem obdelovanju vlnogradov z boseido in dejanjem pa rolco. I>oii^ni moj govior je prines«! v: svoji 23. letoSnji števiL ki tudi nSlov. Gospodar". FHseo teh vrstic so je v doti^ftnem svojem poro' ffilu opiral zla^sti na mn«nje vinarskega strokovnjaka dvornega svetnikia K. Portfila, ki Je y i8, številki lanflke (,Weinzeituug'< priobčil članek, kjer trdi omenjejui T«ščak, dasoveSlelnlpastusl, ki sojib a e 1 a I i s perooidom v avstrijskih d r JS«vn,ihpaakuSevaluicab, is. pr. v Zadru, pokazall, da je ta snov ravno t a kouspešnosredstvoprotiperonospor I, fcakor bakrena galioa, t. ]. ato Be praviiao pripravi in z njo t«di pravilnoškropi. Nadalje sem pojasnil navsočim interesentom natanfino navodtlo dr. Otona Broža* za pravilno pripravljanje perooidnjo-apnene mnesi in za pravjlno 61rroplj©n|« s to snovjo. In tako smo torej zaupajofi besedam slrokovnjakov, da )e perocid ugpiešno sredstvo proti peroaiosporv začeli swje vinograiie gkropiti z navim drobnozrpatim pepelajstim sredsrtvora. A kakSen je bdl uspeh; na^ga ravjiapja? Kiako sa je obueael perocid? To vpraaan^ ja važno in za.njma sedlaj Sirje vinogradnfl sloje. Zato ]e slavno unedništtvo nSlpv. Gosp." pogodilo pFavo, da je odflrlo v svojem listu posebeo predal pod poglavjem ^tfčako Je s perocidom?''. kjer lahko priobčijo svoje izkuSnje vpi oni vfoiogradnild, ki bo delali poslčuse z noAim sredstvam. Doseda] so s« qglasili v tej stvari žo štSrje poroŁevalci. Pri trieh ao bili uspchi nepQVol)(ni, 1© flden pravi, ,,da se Ja perocid ravno tako oboesal lcot bakrena galica. Gi*vno ]•, — Rravi dotiini dopisnifc, — da s» tekočiaa pravilno pripravi ijer dobro ln o pravem 6asu Stropi-* Eftko j« b p»rocidom t ormoSko-ljutoroarskih gortoah? Dd tam §• dosada) nl bUo nobeneg« gla&u. ai*. at* m. Mogo5e Je siaefr, da 38 je med tem, ko to pišem, oglasil že kak poročevaleo iz našib krajev, toda ni5 zato — naj povem o tem tudi jaz nekoliko besodio, saj sem bil med prvimi, ki so s* zAnimali z>a om«nieno novo sredstvo. V obfi« sioj« pri nas visi Vjinogradi, kjer so škropiH s perooldom, Slabše 0(1 onih, kj«r so rabjli aal5 00« Kar ao ti6e mene tn mojib izkuSenj v tem oziru, naj omenim sledede: 1. Za švo]e štiri vinograde (okrog 7 oralov zemlj©) sem porabil n«kaj nad 300 kg perocida. 2.. V trsh vinogradih mi ]e to&a pokoxičala vse: Ustje in groadje ]e strgala z rosg, grozdje potlačila v ^emljo i,n z razoapanih listov, ki so tu in tam ostali na trtah., ni raoči presoditi, takšen uspefa je imelc škropljenje a perocidam. 3. V 5etrt«m, vinogradu, ki ga j« tofta le takb mimogrede obiskala, Je bilo listje in grozdje nekako do srode mesoa avgusta lepo svieže in zdravo — škropil sem trikrat S perooidom — a potem je za*^elo ljfertje naglo verneti in danes (12. sept.) je ta vinograd videti od daleč givorjav, do6im j© gorioa mojeg.i mejaSa, ki je škropil z galico, Se zel«na. Cudno je pri tem to, da j« os|alo grozdje v raoji s perooidoim Skropljeni in trikrat žveplani gorfci lepo sveže in zdravo, medtem ko sta sosedu grozdna plesnoba (pepel) In peroniospora unifiili yelik del grozdjai. Lašlri rizleo, ki j« hll v prfejšnjiji letih včasih spočetfca okfobra še trd, je že daines (12. sept.) gkoraj povsod mebek. Pri škropljenju s perocidom sem se držal kajpada oelo natanko predpisanih nasvodil, pravilno sem pripravil tekočino, pravilno in o prafvem času gem škropil. Vzrok, da Ise fikropljenie s perocidom v obče ni obnoslo, dasi zatrjujejo strokovnjaki, da je ta snov uspošrio sredslvo proii peronospori, bi utegnilo biti to, ker je bil perocid bržkone manj kakor 45 odstotea :n s lakim so no doseže to, kar bi se moraJo, ali pa je bila množina 434—6% Icg na polovivjak z ozirom na leto premajhna. Mogoče Je tudi, da so nam fabrikanti — saj nekateri imnjo raalo vesti — ponudili namegto ftist^ga peroctda kako manjVTedno mešanico, pripravljeno iz bogsivedi kakih snovi, Kdo more to dognati? Skodo je trped pri tem vinogradiiik, labrikant pa si je založil žepe. Jaz ze svojo osebo som prisel do prepričanja, da se a takim porocidom, kakršnega, anio imeli letos na razpolago, ne more z usi>eboin braaiti proti peronospori. Ako država namerava rekvirirati perocid. tedaj naj ga le zaptenl, apoakrbi nam naj za modro galioo, v kateri edini smo spoznali pravo sredstvo j)roti peronosp o r l. SloTensk« otroke dajte v slovenske šole! Le na podlagi mattrinega jezika se otrok ?«snično isobrazi in priuči tudi drugih j«sikoT. Slorensk« iene, katerih možje s srojo hrabrastjo ia omikanostjo na bojiščn delajo čast slor«nskemu imenu, re imate dolžnost, da srojim moiem ragojite narodno aBisleč« otrok«. Biti aloTenak« krri, bodi SloTtnten p«nos Odlikovanje*87. pešpolka (Izrirno poroJilo ^Slor. GotiK^ari**! Za junaški čin 87. peSpoLka, kji je 9. avgugte pred Dnjestrom prvi predrl rusko ppstoianko, )& bdlo 15. septeinbra pred zbra.iim polkoni odiikovjanih 268 mož: 23 z veliko srebrno hrabrostno BVfitinJo, 68 r. malo srebrno hrabrostno svetinjo, 103 z bronasto brabrostno sv^etinjo, 74 s pobvajo zbdrnega povenstva. G. polkovnik HoBner je govoril o ra^vifci zastavi polka te-le besede: ,,Vojaki! Zvesti.,prls6gi, ki ste jo prSscgli tej zastavi, ste 9. avgusta aijajno opravi^li iSiaH stoo zaupanje, da prvi preilrete nisko postbjankia,: Zraa"-a, k: ste jo izvojevali 9. avgusta, ostane na v»v &')d čase ^astni dan naSega polka. Pridobili ste si kot najlepše plačilo svoje xmage oboudovaivio svojili soicduikov, spoštovanje svojib predstojnikov in vfcliikb število hrabrostnib svetinj- Ponosen sem na Vas in srečen, da morem zdaj najbrabrejSim med brabruni pripeti na prsi najlepši častni znak vojaka s tibo moliivijo: Bog, Gospod vojnvh čet, varuj in brani tudi zi\ naprej naš vjrli polk!" Nato je odlikovancem osebno pripel na prsi ,,7nak 6asti". 0 tej slovasnosti nam tudi poročta nairednik Ja-nez "Mikša, dosma iz Pervenc, župnije Sv. Marko niže Ptuja: 15. september je bil zopet imeniten dan za nag domafti spodnještajersbi pešpolk. Marsikaterfiniu tto ostal v globokera spominu, posebno pa nam, kateri smo imeli čast in srefio, da smo uftakajli tako slavnostnega dne^a. Ta dan je na§ g. polkovnlk Hofl(n«E opisal v jedrnaiem gcAOru zasluge našega polka iji se izraz'1, da je jako ponoscn, da iina čast povoljevall tako hrabrernu polku. Pripel je Tia ta dan lasttnorofc. no v^liko število brabrosfnih svetinj na prsa vojakov, kateri so se odlikovali na bojišču. 1'obvalil je vse moStvo cclega polka, da tako v^sino in hrabvo izpolnjuje svo;e naloge. Mi slovensiki možje in fant]e pa smo ponosni, da zamoremo pod t^.ko izvrstuim vorlstvom naftega g. poikovnika se vojskovati in pomagati oašBnni orožju do zmage, da se potem lahko vrnemo z g*. slom: ,,DaJi smo Bogu, kar jo bbžjega in presvitleniu cesarju, kar je oesarjevega;!" Ha povnatku nas bodo  gotovo naSi Ijubljcnci priičakm^ali z veselim sroem na naši krasni slo\"enski zemljil. Bog živi vse domaGlii© in čitatelje ^Slov. Gospodarja"! fl vstpi jsho-ital ij ansho bojišče. V dobro pouSenih lcroglh. ae govori, da Je v W<taliji vednO vefc ljudi, Id obžalujejo in obsojajo, da m jo zaftela vojska z nami. Prvie djii vojake š© je ps|$ marsiicdo, ki morda nl odobraval nezvestobe, priSaS©ral sijajnih italijanskih zmag in si mislil, no Gorl«a m Trst nam ne morata šfcodati, afco prideta k ItaliJL. Med tem je minuljo 4 mesoo iti sedaj nastopa razo6»ranje. Na Tirolskiom, KoroSkBm in Priimorsfcem, n5kjer ne morejo napr&j, vsak dan posjku§ajo, a vsak dan so odbiti, Od 10. do 14. sepiembna so s» poseN no hudo zaganjali prOfti Tolmlnu in Bovfln. Njih uspeli je, da Haljjanski mrliči trmmomB pokriviajo ospredj« naSili poStojank. Dne 14, sept. so Italiiatni ustavUi svoje njapaid© proti ToiLmiiiu in Borcra in Ua^ Ujanska artil^r^a }« otvoTila og^rij profi I3obftTJaoba, kaJtor \1s«l»], kadavr jitn gr» eflabo. iTako j« jtnft oa0 nja velika btk-a pri Tolnrir.u in Bovcn za nas njrortno odloceaa, kakor prej obe btki pri Gorici, boji ob Doberdobskli placotL bo i pri Lavaronu in Kolgariji na Tirolskem ter.siloviti napad na tolminsko olmiostje in krnsko gorov.ie. Da bi se Italiiani že udeleževali bojcv za Dardanele, fee t.i sli&it:. GovorL se tudi, da tedo gle italijanske 6ete Srbom nu poinoč. Dobro, 5e ho5e]o Itali.;fi.i; bti še tudi iu srbski zemlji tepeni. prosto Jlm! Svetišče na Sv. Višarjah pognr^lo. Ljubljanskeniu ,,Slovencu" se poroča s lcoroško kranjsko-goren.iske rneje: Tako lepih in gorkih dni airaamo veliko v xgo'3inji jesem, kafcor je bil četrtek, 16. septembra. Od daleč "uas je pozdr vvljala višarska oerkav, ki se je lesketala v solnčnib žarkib. Zdelo se ]e, da r;as dai.es še prav posebno vab! k sebi na goro. In isti- dao ob 8. uri popoldne je ista cerkev zažarela še enkr-at v nenavaducm sljaju, v grozriem planiemi. Kleti italijanski sovrag toliko 6asa ni mlroval, da jo je zaižgal s svoiimi topovi, ki sioer jakio slabo zadevajo, t-i pol pa niso zgrešili svojega n-amena. StoMja je kljubovala, postavliena na 1792 m visoki gor:, vibarjera, prizanašala ji je tudi strela z neba, a Lah ji ni prizanesel. Junaško delo abruških razdiralcev. Kdo bj ob tem stra&oem , 'izoru we stiskal pesti in ne klical maSCevanja, Opazovali smo z daljnogledom, kako je zafteln najprej goreti streha nad glavniin oliarjera. Od tu &e je pomikal ogenj protl glavnemu eerkvenemu viiodn ter se slednjič polastU zvonikove strehe. Vldeflo se je. fcako se j-e valil dirn naraviiost navzgor. Le semh t-i. kadar je potejnil aeverni veter, se je nagnil goreči steber nekoliko po straiii, pa ae krm?iu vzravnal h: se vspenjal zopet navzgor. Ves prizor je tra>l le malo časa; po preteku slabo ure se je kazalo že golo zidovfe. Ker nf^ planinski kraj ni oddal,en več r.egi; 10 kjilometrov zračue 6rte od ViSarij, videle so bistre o&i tudi brez daljnogloda, kaj da se vrši na gori. Marijino čadodelno podobo so prenesli siccr •/.(.¦ v začetku italijanfcke vojske v Beljak ter jo postavili v oltar ondotne franclškanake ce>rkve, toda kaj je z notranjščiirio višajrskega Silretišfta? Ka] z zsvonovi, z Istim,i blagoglasnimi zvonovi, ki jift sfliŁi pobožni romar še danes brjieti? Kaj z duhovsko bišo in z drngimi poslopji? Kdo napi to pove, ko si niliCe ne upa na goro! Poruženo je svetiš^e, kainor roma že Sesto stoletio množica božiepotnikov. A to svetišfte bo zopet vstalo iz razvalin. In vstalo bo Se lepše, kakor je bilu do sedaj. Milijone donarja so odn«sli lafiki zidarji 6ez našo majo v vodno VaSSjio Italijo, Milijone so stržili laški trgovci za na§e gozde. In v zuamenje zabvale nam rušijo sedaj »aŁa gvfttišča. . . Zato naj sliši ob kade5ih se razvalinah c«rkve Matere božje na Svietib Višarjih ves slovecski svet: . Kadar bomo zidali novo viišarsko sveftiŠ6e ter gracb"li novo strebo cerkvi in zvoniku, tedaj in sploh pri vseti nažib cielili. naj ostane zaslužek v domovini! ObstrelJeTani« frblža. Uradrio &e jo poroft«.]o dne 17. septemiira o o*> streljevanju Trbiža. Kakor [>oro6a.;o oftividci, se Je pričelo obstreljevanje ob 8. uri. Po;irobnosti o posledicali obstroijcvariia se iz labko umljivih razlogov ne da.;o povedati. ^nrjažna artilerija je imela svojo pastojanko pri &986^l9gna. Sorn Dogna se iniemije sedlo ob meji na pwhoclu iz Zajezerske in dolgo dob.no Dogna, ki skbraj ni obljudena in ima svoje ime po kraju Dogna, železniftka postfija med PontelK) in Kiusaforte na črti Pontabelj-Beiietke. Tuui cerkev v Trbižu je po itai'.ja.uskem obsireljevan.iu taočno porušena. It:ill]an8ko nezvesiobo dobro plaftuierao. Postružuik Fraisc, ki s"uži pri piouirskem oddelku ua Juži.em bojišču, pi&o svo]aniu stricu, organistu v St. Primožu nad Vuzenico: Z visokib korošklh planin prejmite srfino pczdrave! To je, dragi u;iec, iz kraja, kjer p 1 a 6 u j e m o svojeran lažn.jivemu z a vezniku njogoyo nez-vestobo. Ko sem bil na. sovernom boji^feu ranjen, sem komaj Cakal trenutka, da biozdravel in ge šel skusH s ,,kacelnioharjem''. No, sedaj sva, skupaj in prav dobro v,rta raoja karabinka italijansko butice in vaSkrat tudi ki^terega na trebulm popravim z jeklom. Polentar nas Sloveuce že zna razločiti od drugjh, ker nas posebno njegovi alpiua, ako bo kateri pete odnesel, ne bodo bitro pozabili. Njegova artilerija mofino str&Ua, pa zadene slabo, nienda bi Lah rad znižal planine, da b: pozneje po ravuem prišol s svojo krošnjo v Avstrijo. Da beremo tnkaj slovenske časnike, Vam je itak znano. in ko bi ti, dragi naž vojui tovariš ,,Slov Gospodar", znal govoriti, M pač vedel mnogo povedati, saj si z naimi v vse!i grozotali \-ojn« na se\^ru in jugu. Preljubi ujec! Ker vsak da,n vefikrat prtdet« z Ijubim Jozusom v najsVietejšjora zakramentu skupa], ne zabite ga pri vsaki. priložnosti prosi^ti za me»e vn v»:j hraiire boriielje. Tlnd še bi živel, ker sera šeie stopil v cvet življenja, smulijo se rai uboga maraica, kaj bi pročeli brez raeiie? Kad te &e prišel t Vara, rad v-<]ei s.t):o r:>jst ,o z-eif>ljo\ pa dragi, vemlar se tudi ne i»]ira smrti, ker s 1 a d \ o } e umreti z a d o isi o v'i n o! Upam, da mi ljubi Jezus ne bo osifer &o$r k. s.ii ga tudi tukaj prosiin poinuči m l^oJHjeni se za pravico. Vsem č.tateii«m ,,Slov. C^podaT.ia" sr5ne pozdrave s proSnjo, da mobjo za s\^oj«, ker ne bo vefe dolgo tra.jalo, Lo si bomD sreftni, presrefcni sagli v role. Obisk iia Blodu. ^ Cetovodja Josip Holo, donia od Sv. Jtir.jv» ob Scavnici, nem piše: Ko smo gorski topniParji dožli -na vriiove nažih gor, je to sovj-ažnik takoj občuf.l. Naši toiK)^ so blju- vali grozo iii strah v italijanske yrste. Krogle so jim žvižgale smrt:;o pesem. Na tisoče |ih je že pacllo pred uimi, nuiogo rnrtvih Lahov je obje&a Sc^a, zbrala h. jih z vaiovi tirala daije v Adrijo . . . Tnjdi sovrp«žn3 artilerija j-e pošiljaia zadnji čas nebro] graaat in šra- 'moIov .z svojih 2i in 28om to.r^ov ;ia iki-So jiostoitin- k*. Lah a i«i hot«l po vsej s(ili impraviiti pof v slovensko zemljo. A mi sloven&lri topHiicaT|i sno mu zaklioali: Ne ,>oš ropal na na.ših slovooskib tlesh dragoaenosti, ne boš teptal rožic v vrtu dlove«ske i e-lolžnostl, ne pol .i; žS()Ov z naftira deisarjern, ne b-- pepelil hlš, vasi in mest, arnpak kmalu pride 5as, ko bo Lali bežal pi italijanskib tleh pred Avstri]c;. Pred kratkim smo gorsTd topfiifearii dobili odmor in smo jo mahnili 6ez obmGJTie kranjske gore na Bled. Pri biejpk' ^lateri Božji smo vsi slovesno obljrbili, da lio&emo v.irovati in bronJti ruilo in drago domovino (io zadnje kaplje krvi. Biti ho^emo v boju proti zahrbtnemu Lahu vstrajni, pog«iiarni in nepremfegljivi kakor skala. Jako razveselili smo se na Kedu tudi, ko smo ,'4obili v roke ^Slov. Gospodarja", kateri Je pri vseli slovejnskra in hrvaškth lunakUi izretbio pplljuhlien. Ob tej priliki se obračamo do ysg.Il, ki ste doma, s prošnjo: Najročite nam vojakom vsaj za, četrt leta „81. Gospodarja". Eua krona r;e b« nikogar spravila s svela. Vi liiti ne pojmite, kako \-eseli iSmo slove:-ski fitnt.e i;i možje, 6e ;\as obišče ,,Slov. Gospodar" v slreiskem jarku. Ko smo se do dobra odpo6ili, smo jo mahnili z Bleda zopet nazaj na naše postojanke, odfeoder spet hu.ge in bol]še obmetavamo Italijane stopovskimi kroglami. Vsem spodnje&tajerskim Slovenoem in Slovenkam po^;ljamo nebroi pozdravov! Josip Holc, Frane Vengašt iz Celja, Jožel Osterc iz Bunčan, Jožel Ploj \x St. Ruperta v Slov. gor, Ivan Tojnko iz Poljčan. Ivan Cveibar iz Rajhenburga, Jožef Bdzjak iz Soštaiija, Franc Tarkuš iz Lembaba, Ivan Klauš iz Orne na Koroškem in Ivan Jug s IVimorskega. ob som. Ležimo r,a hribu in čez nas strelja naša in sovražna artilerija. Na to čustvo, spočetka m6 kaj prijolno, se mora člo^k šele navaditL Razločno se more opazovati učinkovanje ene in druge. Vsakemu strelu se aledi z nefnirom in se ugiba, kak bo njegov učirek in uspeh. Samo vfiasib, ko je le ž« predivtfe, ko od vseli gtrani bruha^o skjrite bateriie vseh kaliibTov svoj uni&evaJIni ogenj iu se no razlofeuje vbč lastnijli in sovražjiili;, zapreš brezbrižno oči in čakaš potrpežljivo, da poneha grom topov in se prične pehotni napad. Navadno je ljuta kaiiona<Ja priprava za pebohii napad. Sovražna arti^rija strelja preoej dobro; \ies hrib obrnefie, ne pa, da bi dosegla kake znatne uspebe. Tudi avta je, naSa. pa .je &o balj zvita. Tako so pt.stavili Italijani pred kratkim več topov-, dozdevno ve5 nego eno baterijo. Zadaj so izkopali predor, Potem so strelja'i eno za druglm, nakar se je moštvo umaknilo v pmlor. Na ta nacin ]im nismo mogli blizuj. Le ako bi bil strel zadel v topove, bi bili imeli škodo. In r;aša artilerija je rea glede na to nap(er,ila svoje topove na sovražne baterije in čakala. Pri prvem sovražnem strelu je odgovorila in glej! italijanska zvitosti je bilo koneo, nič več se niso oglašab'. Naša vtla artilerija jim je vzela vse veseije za to. ¦ Kadar je oclmor v bojevaiiju, bi labko užiyali krasoto primorske pokrajine, ako bi nam ne grenil užllka mrliški smrad. Pred našimi in italijanskimi žičliimi zaprekanii leže mnGižine italijasiskih trupel, ki r:izširjn.jo okrog stmhovit smrad. Ona trupla, ki ]pže bližje, se poškropi & karbolno in lizolno kislino, d;i so vsaj malo smrad odpravi. Mnogo več še trpe Italija'u radi tega, kar se da sklepati ,iz tega, da so poslali pred kratkini k nam parlaonentarca, da izposluje odmor, da pokopljejo mrtve. Ker pa je bil le infanterist in tudi drngače ni izpolnil mednarodnib določb. se mu ni moglo ugxxliti, on pa je ostal tu kot vojni ujetnik. Govoril je nemško brez liibo. Popoldne so zaliteval; Italijan.i svojega moža nazaj, ko pa so jim je reklo, da naj pošljejo drugoga parlamentarca točno po mednarodnih predpisili, so odgovorili, da so razumeli ali najprvo so hoteli svojega vojaka naz^j, sled:J je klic: ,,Halo! Avslrijoi, nazaj našega vo]aka!", puške S) začele pokati in nehati niso hoteli do pozne ;:oCi. Včasili nas iraajo Še radi, kal<ior s« zd* nedaviio so metali v naše pozloije oMlo laTioTfc, opp so jin vrnili dobroto z bonboni, češpljami i,n drugim, kar sn ravno imeli. Iste roke so rsetale kmaln nato Ifllsto mirne krvi smrtonosne rorne granate . . . Take 90 pravljioe ob 8o«i. Razpoloženje nagih 6»t Jt izborno; Se oelo w rojni Srti, n«kaj korakov oddaljeoi, žvižgftjo in ves»le j)Opovajo. Neprestaaa djela\fcO9t ne dopnsti Salo5nih misli. Italičam-priliežiiiln pripo\ied/uj«jo si<5«r z grozoto, da živte kakor krti v s\o\i\x podz^mskih luknjah, \"«ndar pa čujemo včasib, barraoniko ia njihoviji jarkov. To je r&snica iz praMiJic ob So6i, Ha smo 0stali ljudje navzlic temu, in sioer vsl . . . F?ancoskl voirftovodja Joftre ob Sožl. D.a« 4. scptembra je, kaikor znano, obiskal Joflro v spremetvu laškega krrJja Iroaio pri Tržiču, zato so soveda morali uprizoriti kako hrupno predsta\t>. Kadorna se je odločil za napad na brib Sv. Mihaela, ki je bil enkrat, že predl v&Ł tedni, v laški p«L sesti. Ob 4. uri zjutraj se ]¦& torej napad uprizotril. Z nekega opazovališia j« ^ružba najpre] prisostvovala artilerijski pripravi, nato pa skuMia stediti na_ padu napadalnih čet. Artilerija }e d^lovala z ^ielikim hrupom, 28om topovl so divjali kakor bi boteli Italiam razstreliti ves sv«t. Joffre je bil bojda navldušieji. Ko jo poVem prifilo do iulanterijskega napafla, se je oela stvar zjruš5la y. n,i6. Ita^ijanski uj&tuik, ki je to pripovedoval, \s trdil, da ]e Jolfre v treoutku, ko jo napadajo5a italijanska pebota zašla v naš ogenj in bila prisiljena k begu, zapustil bojiSde, ker je takib. uapadov. žo donjg> zadoati \iidel. Kako streljaio eesarskl lorcl. Na Doberdobski gorski planoti so ležali cesa»" ski lovci v svojih postojankah ltalijanom nasproti *olnce je peklo, včasib so pridirjaii nalivi, a dobra volja jib ni zapustila, upanje jim ai pošlo. Trde dneve so živeli na planoti. Njibovo kritje v skrdovju ni bilo tako dobro, kakor v Galiciji, italijanski topniSa* rji so bili že dobro izvežbani in navajeni streljanj* na ta prostor. Ob takib razcterah je predla trda zas kogilo, posebno pa so pogreSali vodo. "\^i dni so yas* držali lovei, slednjič pa eo uvideli vsi, da pri tem nš more ostati, nekaj se mora storiti, kar jih reši iz se* danjega položaja. Italijani so bili postavili na ugodnem opazo\rali&ču stražo, ki je videla daleč naokolL Odtod je sledilo točno in takojšnje streljanje laškite topnifiarjev na gotova mesta na višini. To stražo i» treba odpraviti. In oglasil se je neKi izborni strele8 iz doline Otzske na Tirolskem, mladenič mirne rok» in zunesljivega očesa. PonoSi se je priplazil fiho, ve^ dno v nevarnosti, v bližino italijanske straže. Treba je bilo delati hitro, storiti pemudoma, kar treba, ke* ako kaj zamudi, jo po njem. Kakor kadar je lazil za srnami, tako dobro je treba pomeriti in za)ieti. In p<j* meril je in zadel. Osem mož, osem strelov, vsi streS so zadeli. Z italijanskega opazovaftišča ni mogel ve$ nikdo sporočiti sovražnim topničar|eHi, ko so prinae" §ali našim lažnim lovcem jedi in pijaQ». Dolliia lcrvi. Ceto\oldja FranoSparl od domačega damobiraaiskega peš{X>lka, doma iz Jarenine, piše due U. sepl.. na&errni uredniku: Sprejml od sinje Adrije domol^ubne i>07.drav«. Sera sicer na bojnem poljii, a vendar raed dobrim slo_ venskim Ijudstrv-om. Ogrože-i je vsled bo.;-ev ta kraj, spremenien v dolino krvi, pa kl',ub temu jo še njegov gospodar rod, ki trdno upa, da v tej straSni voitskš podeli Bog zmago našemn orožju ter da kaznnje s POpolnim porazom verolonmega na^protnika. Z.vso ljnbeznijo se tukaj postreže vojakom, s čim! je lo m.ogoče. Mogočiio grme topovi, gre &e za reBitev domovlne. Bog Cuvaj naS rod! Pomagaj nam k Eniagi! Ilalijanska ^lirabrost". Korporal Roman Bonde, doma iz Studonoev pri Mariboru, nam piše di e 16. septenibra: Naj se dotaknem le od daleč po^lavja 0 Jirabrosti" ^užnega sovražnika, 0 čemv.r iniarn prijlik©,, se vsak dan prepričati. — Pr«d kraftlim sem bil p©. slan s častniško patruljo v neposredno bftižino so^r&žnih okopov, da z ekrazitiom razženemo sovražne varnostne jarke, v katerib 5epijo po noiči plahi stražajrji katerih naloga je, skrbno paz!ti, da se naSe patrulje ne drznejo priti v bližino . . Ker pa je v lagki armadi tudi na straži dovoljeno bržkone malo zadnsmati, se fiestokrat zgodi, — dosedaj slučajino viedaio, -• da pridemo neopaženi 6isto do sovražnih okopov. Tako tudi zadnjič. NaSa pajtrulja ni bila mofina, saj bi bilo brezsmiselno. Ko ae približa 6elo patrulje (3 možje) 12 mož raočni predstraži, zbeži (j!) ta brabra četa berzaljerov za svoje šanoe. Na to znamenje so se naglo sp,raznili vsi varliostni jarki. S tem je bilo naše delo silno olaišar.o. Na povelje našega ix>ro6nik« vržemo vsi nareinkrat ročne granate v sovražne ok«. pe. Učinek nepopisen — brez Škode smo sprfejeii pato 3 sovražne smrdljiv-e bombe. Pri tetn noftnem poa»tu Srem si dovolil majlino Šalo. Napisal sem laško voino[)oStno dopisnico z naslovom ,,Bratom na polju sramote." V prosioru za odpošiljatelja. sem zabSljeŽil im© slavnega laškega narodnega pegnika Danieja, Na prvi strani pa odlomek kitioe iz njegove silavne pesnHve ,,La Divina Comedia" — 6e se n.e motira iz nadpisa nad vrati pelda: „.., Lajsciate ogni speranza. . .1" (,,Pustite vsako upanje!") S to dopisnioo, kakor z tepo izdelano vizitko ,,Hrabri slove:iski Stajerci na- obisku merl 12. uro ponoči do %3. ure zjutrnj", sem ga splaz4 do ograje vrta nezvestobe in zapi6il oba HstR na bodofio ži.co sovražnib ovir! — Potein sido se vr11III brez vsakih izgub, Niliče ne ve, kak zadovo^iv ponos vlada v srcu vojnika, 6o ja do pt&ice izpoj|nQ važuo povelje. Z plahim La;foom je delo labko. Vsi pa, katen smo Že na neštietih pajtruljaitt izikušali sovernega ao>vražnika, vemo, da bi v GaVMii Pri ta|kl muzibi, kot je Y»la ta, ne nšfll ne en možI.Ce smo vrgb tega velikana, bomo ukrotili tudi oš|ajb|niegai bojazliivoa! Domoljubne pozdrav©! Kaj so mlslili italljanskl olicirji. Voini poro&evlaiec berolinskega ,,Lokalanz.e";geriai" ie govoril z nekim itailiiak;skito ofiofrjem, katerega so pre"d kratkim AVstrrjci ujeli. Rekef je med drueim- Kadorna je odliSen poznavalec na vojaVtcem pojju. N« verjamepi, da bi krallj dopustil, da padc Kadorna. ,v Vitaltf'anskih olicirskih Mroigih je opazati noi:o vznemirjenošt. Upali so, da se vojnai obrne oliočilno do septembra, da dotle na klakem mestu predre-o bojno črto. Vedo, da v bližniem «asu izostanejo vojna podvzetja na Tirolsbem in na Koroškem po večini vsled zime. Aili dovoljuje razmeron>a kra.jša soška ironta ugpešmejši razvtitek ofe,n;4ive, kakor je bilo to do.slej, jo vprašanje. Mi smo si mlslili, da naša artilerija ob Soči izvojuiie odlo&itev, baijti nisino s" mogli predstavljati, da pripelje AvstrOhOsrsika na to Ironto povsem nove topove. Misliili snio, da so rnerM topovi tekom enoletne vojtoe oblilo trpeli in so izgub'.li S\Ojo točnosK T.udi se nara je ztiielo nemogooe, da bo postirala topove na višiniah severiiega krila soške Iroiite, V vsem lem smo sie grozno m.ot:li H.. . Neki drugi italijansk|i ujeti ofic,ir je rekel g.ede na boje na Tirolskem: ,,Vaši lljudje stoje gon na svojih mjestih še trdneje kakor skjaie. Mi že vemo, da so naši napadi le dirka na smrit. . ." i Slavolok za Italijo. Znani italijanski sli.kar Aristide Sartorio, ki ,je prišel kot rezervni poročnik pri Ločniku v avstrijsko ujetništvo, poroča, nekemu svojemu prijatelju, k;ako se mu godi. Ker Italija, po Kajdornovih poročilih, vedno zmaguje, je n'apravil Sartorio že načrt za slavolok za vra,čajo5e se zmaigovalce. Načrt je pokazal avlstrijski vojašk,i oblasti, ki mu je brez drugega, dovolila, da dela lahko še dalje slavolokje za zma<gujoče Italijane po Kadornovih poročilib. Polento jim solirao. Lovec Fran Bečan nam piša: Sedim v strelnom jarku na kamenu ter se spominjam vseli z'oaneev i i prija,teljev. Življen^ v jarkili ]e prav zaninv;\:a Vs; vojaki so dobire volje. Nekateri, si pojelo v svojih podzemeljskih ,,vilah", eden sedi v jarku ter nekaj pr>e'misl.jii.je,' eden zcpet nekaj piše, drugi gleda, k;;e bo razpočila leteč-a granala., zonet dr^gi malo dai:je trpi si žviižga, zdi se mi, da ima m&lod'<jo nairodne liinme, zden zopei lom-i kos komisa :'trl. Vgi pa imaio eno misel: poleataria uničiti do zadinega raoža. Mi pomagamo Lajhoin kuhati polento in si/ ;or jim }o solmo s svinčenkami in miešamo z bačoiietom tar jim želimo z granatami 'diober tek. Kako se rabijo ročne granate. B-oji v strelskih j-arkih so na,m pokazali, da ni kar z lahka miogofie, pregnatii infaviterijo samo z in. fanterijskira ognjem iz dobrih, primerno pripravlje-rih kritlj. V ta nanien se mor-ajo rab.ti že močnejša sredstva. Ce ne aadevajo drug z.a cTruglm polni topniški streli, in sicer granate, v jarke, iiako, da kon&no posto;anke zaradi n-eizmernih izgub ni mogo&e dalje dr. žati, se pehota le tedaj umakne, 6e ji 'preti nevarnogt z bokia. Po nofii, včasih pa tudi po dne\iu, se seiivtertje posreči, sovi'a.žnika na ta način presenetiti, da ye priplazima do njegove postojanke, ga spretno aadenemu s par ročnimi granatami afi bombaimi ,in med spliošno grozo prepodimo. Ravnanje s temi peMienskimi stroji in njih metanje sev-eda ni laliko i.n eno^tiavV.o, zalo se pa v ta namen lzberejo vselej sa.mo najspretinejši vojaki, ki se smrtl me boje, iznoefni minerji, ko. pa&i ltd. Naši nasprotnik,i, .zlalstsi Srbi, so se posluževalii bomb pri vsaki primernii' priliki, 'in posrečilo Ise jira je ve6krat, da so n^pravijli nered v naših prednjih vrstah. Kmalu pa smo se o\ sovra/iiika naufe:(li tega vojnega, izkustva tddi mi in rabimo seda] enako orožje. Naši metalci tomb so bodisi pri nap^,du ali pri brambi storifi že dokaj pra\ih fiudežev junaštva in poguma. flvstrijsiio-spli Boj proti Srbom se je zopet pri&el. Dne 19, L m. so naši obslreljevali Smederevo, srbsko trdnjavo ob izlivu 'Morave v Donavo, potem srbsko prestolnico Belgrad ter napadli in uničili srbske posfojanke ob izlivu Drine v Savo. S tem je ovrženo mnenje onili, ki so vedno mislili, da obstoji med nami in Srbt skrivno doga,vorjeno premirje, Mi smo na podlagi naših poizv;edb vedno trdili, da je to nemogoče. Avstrijska armada je prenehalal Srbijo napadati, ker je imela drugod dovolj opravila, Srbi pla, so bili veseli, da jim damo mir. 'Med tem je Srtija sklrbela, da omcji in odpravi kužnc bolezni ter se preskrbi z novim, svežim vojnim gradivom. To se je gotovo sedaj že v precejšnji meri zgodilo in za to imanio pričakovati na srbskem bojiSču hudih bojev. Dn( smo začeli zopfit 'z vojsko proti Srbiji, jo znamenje, da stojimo na italijanskenr In ruskem bojiŠeu izborno. Na Ruskem napadamo, proti Italiji se branimo. Kako bomo postopali proti Srbiji? Stooumevno, da bomo napadali, kajti ako bi hoteli še nadalje obrambno postopanje, potem bi ostali mirni., ka^kor smo bili dosecHaj. Začeli smo nanovo vojsko s Srbijo, dadoseže-mo pravna. tankodolo6 e n v o j n i c i 1 j. ,Ta cilj je, da pridemo. do Bolgarije in Turčije, da bodo države, ki so v boju druga na drugo navezane, tudi s svojo zemljo mejile diruga na drugo. Nov napad nai Srbijo ima torej cilj, da si naredimo pot v Bolgarijo. • SW Ko smo se nmaknili iz Galioije na bolj^e in skrbao pripravlleue postaja.nke ob Strypi, so Rusi nekoliko diii butali v nje z v«o srditastjo. Kot so imeli vsled^naš:!! napadov v bok strašne iagube :.n kcr ni !;ilo upa.ti i-.ol:e:.e;va. us.'eha, so se zopat umaknili ob Seret. Isia igra se bo meiula odigrala tudi na volliyi:skititn bojišfiu zapadno od trdma.ve PJ o v n o. Rusi so navaiiili z vebkim; silami na nas, mi smo se umaknili, vendajr tako, da sta zavtzeti, trdnjavi Luc-k1 in Dubno še vedno v naS71i rokah. Rusi napadajo z vso sio in z ve,\ikimi izigiibani^. V,sa pozc-niost 'pa se obira,ča sedai tove-m na seveTr.em Ruskem pri mestu Vj i 1 <n a , knfjero so Nemoi že zavzelii. Pri Vilni se bori proti Niemcem srsdiš<v;c severne fuske armade. Nemci so se sevierno in južiio orl Vilne za.|edli tfflko globoko v rusko' fronto, da preti ruskemu sredšfiu nevarnost obkoi;.enja. Rusi se tuka.i bori'o z obupom, da pric-ejo ven iz Klež5, katere Nemci seveda vedno bolj stisk'a-jo. Na clvteli strai;eb ve zbrano mena|va1d-\o \ieliko artileri,ie. Borba je velika-iska. Že te dni mora pasti odločitev. Rnska duma (d r ž a v n i< z b oir). je odgodena. Xeka." holi ocllofinMi pcslffncev, ki so sl upa,U pp\iedati ruskim raogotoem resniro, so zaprli; drugi, ki so Sposob :i. so 'mo/ai; na liS)nto, Pra;vijo, da bodo dujno r:;zpiist li. Potem bodo lahto podkupljivi in slabo fcobraženi oilcirjj ter uradniki (lelali, kar bodo lioteli. Krvava bilka pri Dvinslai. Vojni poročevalec anglešikegia lista ,,'Times" por(vča d\? 18. sen^nibra. z boj:š5a. pri mestu Dvins«ka o grozovito krvavih ba"ih, ki se odi^raviajo pred mestum. Poročevalec Je bil zadnje d-ii'v r.erosferliii bliy.i\ii bojne 6rte, kjer kjer divja strašna borba /, malimi presledki, N-a^bližja točka, bojr.e črte }e oddv..l!e;iii orl mesta ssmo 15 kiiometrov. Po zapuščenih meslnih nlieab odmeva grom tonov. Rus' ima o pred Dvinskom tri,'firt-e dvojnih strelakih jarkov. V teh jarkili so Rusi dos-edaj Š3 \S8 sib e i eraške nas^oke srečn.o odbili, dasiravno so Nemci osredohčili i;a jarke neprestani ogenj svojili težkih topov. Nieraci so že večkrat zavzelii prvo črto strelskui taakjov4, a Rus' so jili zo. pet vrgli nazuj. Nem^ka ;\^mada ]a pred Dvinskom dve-do trikrat močvne.-šni kot n\s\i.i ter razpola^a z ogromno artilerijsko premočjo. Kljub temu še dosedaj Nemei niso mogli izsillti odločitvp. Vilna padla. V soboto, dne 18. septembTa se \e posrefiila, da so zaveznišk.e čete zavzele mo6no utrjeno meato Vilna ob reki Vilija (izh-odna od trdnjai\fe Kovmo). Naskok na Vilno je bll zelo srd!i!|. Rusi so bi'li prese:i!e?.eni in so se po kratkem boju umakn|'Jli dalje proti izihodu. Gencrali Ruskljj, Rennenliampf In Kuropatkin. Ko je car Nikolaj prevzel vrhovno poveljstvo nad rnskd armado, so listi namigovali, da car ne bo dejanski vodil ruske armade, ampak da je pravi naslednik Niklolaja Nikolajeviča general Ruskij. 1/ S-tockliolma se sedaj poroča., da. je car ukazal, da postana general Ruskij namestni vrhovni poveljnik — podgeneralisimus —, in da so mu podrejeni vsi vojskovoidje. Zakaj je bil s;voj fias Rnskij odstranjen, je zdaj pojasnjeno. Ruskij je prvi svaril velikega kncza Nikolaja Nikola.jeviča pred generalStabnim podpolkovnikom Mjasojedom, češ, rfej vohuni sovražni!»u v korist. Veliki knez jc pa ilzjavil. da general Ruskij obrekuje in je izjavil oarju, da osebno jamCi za M.jasojedova. Ruskij jo nato odstopil. ' Ko se je poznoje izkarnlo, d;i. je imol Ruskij prav in je bil 'M.jasojec!ov nsmrften. je pozval car Rusija v a.vdijenco in nm jo ob tej priliki naznanil, da lioče sam voditi arniado, nakar je Ruskij takoj izjavil, da je carju na razpolago. Ruskij ie bil 2e od za^etka. vojske velik nasprolnik Njko1a.jevi,čevih vojnih načrtov. Vojaški. strokovnjaki smatrajdj Ruskija kot izvTstnega voja.ka in izbornoga vo,;skovocl,|o. Ruskij je bil poveljnik ruskih 5et, ki so se v zafietku vojske leta 1914 pri Lvovu navalile na nnfio armado. Ruskij io Uodeiza obraza, je kratkovidnili o^i in izgleda kot kak profesor. Car je vpoklical v armado ' tudi generala Renn-finkampfa, kateri je bil vsled nenspeftnih fcoiev v ozemlju Mazurskih jezer odstavljen. Rennenkampf J,e imonova.n za carjovega vojnega prilioriuka in ,je prideljen glavnemu stanu. Za sedkiij ne <bo general Rennenkamp'f prevzel nikakega povelj^tva. List' ,jBirševi- ja Vjedomosti" pa piše, da bi (bilo a ozirom na resnost položaja zelo potrebno, da se naj tudi generala Kurop'attkina vpokliče v airmadno vodstvo. Kar nas je Slovencev, ni nobeden brez rožnega venca. Franc Neral, ki se v pionirsktem oddelku domaoego. pešpolka bori na seve-r,n©m bcušču, piše 11, avgusta 6. g. župniku DekDritiju na iLjubnem med drudim sledeče: Naznan.jam Varn, da sem spreiel rožni \ieneo, ki ste ga Vi dali moj:m star^šem. Tudi brait mi je pisal, da ga je sprejel. Za oba Vam najsr&nejša hvala! Ker ga potrebujemo tako kot svoje orožje, aato pa mislita, k a 'r j e n ai s S 1o v e n q e v ., dija n i nobeden b r e t n j e g a. Kadar smo vi najimvših vojnih težavam, nam je skbra;' li-emogoč©, ga v rokah držaiti, a misli iimamo pd Njem, ki je nad jiami. V6a.sib bi človek skoro obupal, pa se gpomiiii nta. Bofcu in Marijo in lažje pr,ena'ša vse težave, Dobro vieim in trdno sem prepričan, da sta me varovala pred sovražniikom. Naha,;am se že od 26, vlnotcka laiiskega leta na severr.iem boji&ču. Pr.LiLžuje &e zvpct mrzla zima., pa upanje imamo, da bomo do zi,m& gotovi z ,,raoskalom". Dal Bog! Kranjske klobase na bojišču. Svoje življenje na sevi&rmem bojiščiii opjsuje ka^ del cand. iur. Jošiko Ilc, ki ^e b|l med texn ranjen n:a južncm boji&Su, srojiomu bratu tako-JIe: Še vedno zdrav, eil in čvrsit. Ruska-Porska. Živi ae kot kje pri nas ('.^na v O«jjvicrJ.i, ravno tako vasico, seveda velifco večjo. Vcieraj in predvoeiraj'š.niin smo marširali v dežju po ruakih oestah. Ej, to ]e tr.pljenje'! Greš po biata skoro do kolen, pamejjikemblatu, da komaj premrkaš noge, popolnoma brez vseli misli. Dolg:o&asnost in samota krajar T.e oropa vseh misli, ždi se mi, kakor bi bil ma(!o kolesce v vte/.ike-ra stroju, ki se premika, ker se vr-te drr^at kolssla — sila, in jaz pnemikam clalje meni podre^enie. In ta riiski dež! Beri Gogdljeve ,,Mrtve duš.e" in uživi-se v podobe, pa prav živo in občut.l boš isto kot jaz. Zavil sem se desno v svoj dežni plašč, zavil še tesn«ie, a ni ga. mend-a p]a..šča, ko;;ega,r.e bi prodrla, ta m.oVoja,, mrzla in usiljiva. In ob oesti in na poljih in na brdili, — sploh vse uaoboli i'r.ski in naši križi — gro;!;ovi padlih. Dobri ljudje so moraili biti ti ijudje, ki so zakopavali mrtvie. Postavili so j"m spomenikie, da.zna vojak-tovariš, ki gre ob cesti, da počiv.a tHi sotrpin — ,.memei'.ito mori." Niso jih spravsili v skupne grotove, kjer j,e kdo padel, ondi leži, nai .^onii^ pa j,e križ z napisom: Tu počiva Junak inlanterist al: karkoli je r/.e. Sedaj, Ijo to p^&em, ležim v, senci- na vr-tu biše, kjer smo ofitirji hastMiijeni, 5|0 korr.ldov prcJS od tod sta dva taka groba v iSi^.m vrtu. Sicr<r pa, kdo bi razmoirival tako žalobr.e misli, tudi .-Iiepili podob je zadost:. Pogjed-ati je treba )e na našo družbo. Tp Ti prepevajno, vriskamo razpo-sai'eno kot na svatb:^ saj cesar da pol hleba in kar jei treba, Uživamo polne vojne prJstojbine, to se prav*: dobimo vino, pi\l», tobak, — vsak dan 35 cigaret (memfs. daim.es ild..) — :in naša kuhinia,! Kupili smo pre&iča, jedli pe&enko itd. «laz sem bil ob tiej priliki dobil n;alogo, napraviti kio. base — prave kr.an]sic.e.- Narpravil giem itako i,zvrslne, da jih je vse hvalilo. Vsi so S3 Jefzili, da so tako bitro pošle; bilo jih ie 35. PirjlvoJritaiO si tu. iji tam tudi kako gos, kokolš itcl., kot priiljulio pražer.o zelie s kroaipirjem, pa.radajz-omako in papniknš itd., seveda to vse na stoupni rač^in .'iiicirske kuhin^-e. Sedaj se moraš euditi, ka;ko clobro dela naš tren. Se meka poaebnost'! V-ve^jiili kraj,"ili ]« vs-e polno židov, pravih Svietopisems-kib — v kaftanih, z bradami. Ti imajo vse, samo pritisnMi jib moreš znati. Daues smo bili v kraU.i, o kate-rem &e je zr.dnji čas več pisalo. Vsie trgovine so tjiLe zaprte; vpraftam zakaj in reklo se mi }e ,,,šafcies", vse ,sam žid. Kot zadajo novico za c>a,nes Vam še javljam, da čakaniio zopet, da nas spravijo v vagoue. Preinestil! nas bodo nekam., najbnžie proti Italiji, ako ne veste Vi kaj druzega; mi me vemo tukAj prav nič! Kakc gre Tebi? Jaz aedaj tukaj r.e znam r.e z,a daitum, ne za dneve. Kadar se spravimo pod šo'J *r, je ra,vno ta.k,o kot pr; ciganih. Na Baikanu mobilizl Vse države na Balkaini mobirzirajo. Toda s p 1 o s n o mobilizaci,;o je dosedaj odreclila feanio B o 1 g a r i, j a , Grf-ija in Rumunija-, le delno. Mob^na tajnost ni, d a b o B o 1 y a r i j a udarila p r o t i S r b i j i. Za nas U' bilo zanimivo izvedeli, k.je bo udarila proti Srbij, n.li' na EeMC.rr.1'; ali na .'.užni me'i. Z.Miunivo bi bilo tudi izve!etH, kaj bosta v tem slneaju st >rili GrM;a n R.umni i.R. i Dosodanji dogolki so pokazali, da j& GiCija mnogo tesncjše zveza ia s Srbijo kakor Rumuniia. Pomisliti ;e tudi treba. da je stoKaii^a- Venizelosova vlac!a prijazua četvero^.oraizriiMi. Sevedp. ie nasprotno grški kralj in posobno grška, ire-aera? to»ta prijazna nain in Nemčiji. Mogoče je tudi, da se fiuti Bolgarija dovolj mocna in napa.de neprifakbvano ko.i Grči^o, ter ji vzame s tem možnosf, da bi podp'lrala Srb'.jo ali pa čehoros^orazum ob I) if',danek-.lli. Kati to j« gotovo, da bo GrMja, tudi ako se ne udoleži, vo",ske. na vse nioči podpirala Srl.ijo v bolii proti nam in I5olg:i.rom.. Grška dosedaj ni hotela Dolgariji čisto jii? od Mac,e- donije odsitopiiti ter se je protivila tucli ttemu, da bi Srbija odstopila oni del Maoedonije, ki m-eji na Grško, Grčija boče miejiti ob Srbvjo. Rumuni.ja grdo gleda na Bolgarijo, kpr si upa rnšiti bukareštar|ski mir, po katerem je tudi R u m un i i a odvziela na zabrbten način lep kos zeml;e Dobručo. TocJa ali si bo upala seda; z orožiem nastopiti proti Bolgariji, je drugo vpražanje. V tem sluCiuu bi menda mi in N,em6ija priskočili Bolgarm proti Ku. muniji na pomoč. Zato je lVav rekel rumunski politik Filipescu, da se te položaj Rumuare v teiui enega leta zelo spremenil. Ceš": Lanii so Avstnjoi delali streliske jarke in žičnate ovire okoli Budimpešte, letoa iili delamo ob ogrslko-TumunsAi. iraeji. Sioer pa se še niti Grčija, niti R-inninija ni koneno od-loeila, le Bolgajrija ima že strogo zaer' n0 pot. Rumunska politika. Bivši rumunski vojni minislter IJilivpflsc-u, ki je mnogo agiti-ral za, to, da bi Rumuuska stopila nastran 6etv.erozv.eze, je dopisniku ,,Aideveirula" na njegovo  vpra§.an.ie, kak razloček je med položajem v lanskem letu in letos, o'd'govoril: Lani so delali strelske jark-e v Budimpešti, Mos pa j?h delamo mi za obrambo naše dežele v Predealu. — Dae 2. septembra se nam je reklo, da pride ruska arnlada v 12. dneh čez Ka,rpate. Takrat sem b\l jaz prev.:aran, zdaj pa ministrski predsednlk Bratianu. — In kaj se zgodi sedaj? je vpraSal poročevaleo. Filipescu je odgpvoril: Sedaj moramo eakati, a tako ugodno, priljka, kakor smo jo zamudili, ne pride r.ikoli vefi^ Kaj pravi berolinski bolgarski poslanik. ,,ZieTit" priobč.uje razgovor z berolinskim bolgar. sklm poslanikom, Rizovom, ki ].e clejal: 0 vsebini turško-bolgarsbe pogodbe še ne vem'nl&esar na,tam6ue]šega. PrepriČam seun, da bo pogpdba obema drža-vama mnogo koriatila. Važno ]e, da so flaiši oclnošaji napram Rumunrji in Grški aelfo dobri — kakor nekdaj naši napram Italiji — in da se n:aim teh dveli držav ni bati. BoJgargka vlada zaupa v boaočnost, ves narod stoji za njo. Balkanske pravljice. Pod tem naslovom prlob&uje ,,M. N. N." po ..'Corriere della sera" naslediro ve.nit nekega ateniftega lista: Poirodba med četvierozvezo in Rurmunijo naj bi na e-ni strani vepala fietverozivezo, da ne bo preie sklenila mi.ru, predno r,e bb imella Rumunija Bukovine in Banata s Ttemiešvarom, Rumunija pa bi bila obve. zana udar:.ti na Avstrijo, ne sklenliti posebnega miru, izročiti Bolgarom Dobručo, ozirorna poslati proti Eolgarom, ako bi napadli Srbijo, pcsebno armado. Anglcška kupila Portugalsko, Portuga;lska zborr.ica in se-nn.t slx dovoi;ia- 150 milijonov frankov za novo oboroženje, Angleška je baje daJa Portugalski 200 mlliionov fra ikov posojla po:l pogojem, da se nai strani čpitMerospnrazuima dejanski udeleži vojske. Na Azorili in Madejri dobe Angleži trajnu opirališea za svoje bTodovje, Ustanovi se veliko število tvorni.c v Lizbon:, v i'0'portu in na imenovanili otokih. Na Ang:eikem. Na Angldškem razburja vprašainje, ali se naj vpelje sploSna vojna dolžnost, ljudi veclno bolj. Posebno delavci so proti splošni vojni dolžnosti, . ker se bojijo, da bodo morali v vo.isko, idočim si bodo meš6ani znali prislepariti svobodo. Požtni prfdpisi. Na nnerodajnem mestu Sno povpi^ašali, k]e bi tieal vzrok, da to'ikokrat ne clobijo nr|slo\irienci pisem in pošiljalev. Odgovor je bil kratek: ker ljudje še vedno ne uvažujejc poš.tniJi predpi,sov in ae torej tudi niihove poSil.ja.tve ne more'0 izvršovati. Največkrat nimajo pisnia naislova odpobiliafella, ' al: pa ne dovolj natancnega. Takš lih pišem leži po poštnib in cenzurnili uradih Urfiiko. ln kdo je temu vzrok? Gotovo r.e po^e, ampak vsak /sam, ki ne upo- števa pf:s<tnih prodpif-ov. Poštnine pro-sta go sarno odprta p,isma (seveda tndi vojie ciopisnice) na voine naslovie, kakor: na vojaštvo, na voiiTe pošt-e, delavoem v vojnih služba.b, vojakom-bobiikom v bolnišnicie. Vsa ta plsma pa sme•jo rnieti samo pisan.ie. - Na vae gori omenjene naslove. ftetudi tedaj vojaške, pa. niso po itnvVproste poSiljatve kot: vzonti, mali avitkfi do 35 dktj s kakršnokoh visobino ah blagom, n. i>r.: s plsir.enim paprrjem 7. dopis.iicaim1!, s smodkami, z robci, itd. Koliko ie plačati pošcnme, se iz.ve na poSti. Vsi taikftni inali zavitki pa ne snnejo imeti nobeinp-ga pisanji,, pač pa tudi zunaj razv d:en naslov odpoSiijatel."-a. CasODisov, kbkofini-hkoM, kaf.oršnibkoii, n.e sm,e nih&e poSiljati brez dotičme ziia.mkie in hidi ne nikomur, tedaj tudi vojakd.n ne, annpak morajo biti vtsi Irajik^rani z zfnamko, kakor je obifrajno pri križnib zavitkjfh sploh, po večj(i ali manjšd teži1, Casopise pošiljati z zaamkami za časopise imajo pravico samo upra:v(iiišt'va i.n za^jžtnišltva. djottfinili liistov in nifcx7<ar druge osebe. Nadalje je strogo pnepovadano, v 6asopisih pisati, biesede in stavke p:(l6rtavati, pozdravljati itd., ker takšne 6asop|ise se 'pošlje nazaj ali pa največkrat tudi v koš. CucVmo se, da prcti vsem tem p.redpisom grešijo velikokrat tudi izobraženi odpošiljatelji, kuki^r se lahko sodi po pisatvi. Škpda je že za znamke, kaifcerih se na ta lahkomiseln način veliiko uniči in škoda. za 6a,s in trud! Končno pa ima žalost nas&vFer.ec, ki vedno za.man priSsikuje po^iljaitve od svojeev. Gl-ede pisainja pisem in dopisnic sR'nadal,je opo. zaria na odlok trgov-sfcega ministrs1|\ia, da, povzroea uporaba neobifiajne pisave in n€0bi5ajnega je-zika navadno velike zamude; največkrait pa ge takapisma ne odpošlje"o. Precov-edaTia je tediaj skrivna in dogovorjena pisava, pisava za slepce a.li pLsava s kislino. Poštne zavlitke (pakete) se lahko pošilja sedaj do preklioa na sledieče številke vojnili poštn,ih uradov: 10, 14, 17, 34, 45, 46, 48, 53, fi5, 61, 65, 69, 73^ 76. 78, 81, 85, 88, 91, 93. 915., 98, 106, 109, 1(13, 119, 157, 2JJ7, 215, 210, 217, 218, 219, 220, 221, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, oOS, 309, 310, 811, 312, 313, 314, 317, 3|1l>, 320, 321, 322, 3513, 324, 725, 326, 327, 323, 329, 601, 602, 603, 604, 609, 610, 611, 612, 613, 014, G15, 620, 630. - l<iketi se zarcioirejo oddajati samo v pondeljek, torek m sredo vsakega tedna. V zavojih pa se me sme naliajaiti takšiiio-blago, ki bi s& znalo po daljžiem ležanju na pošti pokvsriti. Lahko bi se nanTneČ Zigodilo, da bi se dovril.Vile teh pošiljatev k voinim pošjtnim uraidom zavlekllo vsiecl operacijskih okomost'-.