PoStuIns pbfiut 9 ^otovlnL leto XVII., št 211 \ Ljubljana, sobota 12. septembra 1936 Gena 2 Din opruvoiStvoi a^uLtijevti ulica 0. — reletoD at. 3122, 3123. il2% 3125, 31260 mseratni addeleic: Ljubljana, Selen- ourgova ol -j. — let 34yz Podružnica Maribor; Gosposka ulica 5t_ LL — Telefon 2455. Podružnica Celje: fiocenova ulica 8t 2. — felefOD št. 190. -iačunJ pn poSL ček. zavodih: LJubljana št. U .842, Praga čl3lo 78.180. Wlen 105 241. Simptomi motne dobe Že mesece sem je JNS izložena psovkam in klevetam, kakršne celo v naši moralno tako neuravnoteženi javnosti le redko čujemo in doživljamo. V tem koncentričnem ognju proti JNS složno sodelujejo navidezno najna sprotnejši si elementi, kj p- 's tem dokazujejo, da jih vodi ■ ;sta misel: podreti temelje one ,: >venske politike, ki jo zastopa in brani JNS. Fraze o de-t -'kraciji, svobodi in narodnih pravicah m kar je podobnega, imajo le namen maskirati ta glavni cilj. Vse drugo se pušča v nemar in nasprotniki .JNS niti ne vedo, kaj bi naj po doseženem uspehu sami solidnega zgradili. V zboru na. padalcev na JNS se je zbrala pisana in raznolika družba, ki s svojo disharmonijo samo še povečava splošno zmešnjavo vseh pojmov in vseh vrednosti v našem političnem življenju. žal nam je, da moramo ugotoviti, da se je v zadnjem času pridružil napadalcem na JNS tudi bivši predsednik vlade dr. Milan Srskič. Nedavno je r.izpcslal nekaterim bivšim radikalom posebno pismo, v katerem jim razlaga svoje politične poglede. V tej svoji razpravi se dr. Srskič obračunava z JNS, pri tem pa se izjavlja tudi o JNS na način, ki njegovemu pismu daje značaj premišljeno zasnovanega napada na politično organizacijo, katere soustanovitelj in vodilni član je bil ves čas, dokler je bila na oblasti Pismo dr. S 'škica sicer daleč nima pomena, Id mu ga morda sam pripisu ie. Krog onih, k! bi bili voljni, da posvečajo njegovim besedam posebno pažnjo. je za to mnogo preozek. Navzlic temu je treba to pisme zabeležiti kot simptom motne dobe, v kateri živimo, ko mnogi mislijo, da jim je vse dopuščeno. Nikdo v tej državi pač nima manj pravice soditi JNS nego g. dr. Srškic. Že spomladi je dr. Srškič na neki konferenci v Sarajevu poskušal povsem netočno prikazati smisel in pomen JNS. Dejal je. da je bila ..JNS instrument avtoritativnega režima, danes pa d:i ovira normaliziranje političnih prilik. Normalizacijo prilik vidi dr. Srškič v vračanju na stare stranke: ljudje naj se »zopet zbirajo okrog svojih strankarskih matic, iz katerih so izšli«. Dosleden svojemu novemu nazoru, se je dr. Srskič res ponudil glavnemu odboru stare radikalne stranke. Uspeha pa ni bilo. V pismu svojim prijateljem se dr. Srskič vrača na svoje pomladansko tezo. .JNS je ustanovljena, pravi, v času izrednega režima. Z Velikim kraljem Pa je padla avtoriteta, ki je dajala temu provi zornemu izrednemu režimu moč in. opravičilo. Danes sta potrebna sporazum in široko sodelovanje vseh pozitivnih političnih vrednot. Dr. Srškič se zavzema za medstrankarsko sodelovanje, ker verjame, da postaja sorodnost strankarskih ideologij vse večja, vsled česar temu sodelovanju nič ne stoji na poti razen novih strank, med katere šteje tudi .JNS. Rsec je globoko prepričan, da bo reorganizacija JNS izzvala nove nepotrebne potrese, boje med strankami in škodljive zaostritve. Že s tem. da se JNS zopet krepko pojavlja med narodom, se daje po mnenju g. dr. Srškicg drugim strankam povod, da s strahom in skrbjo vidijo v obnovljenem delu JNS težnjo za drugimi metodami dela in politične borbe, in povod za ustvar janje fr-ont, kar izključuje m ozn o?t sodelovanj a. Pisec smatra zato, naj se pristaši JNS vrnejo v svoje stare partije in poziva bosanske radikale, naj pozabijo, kar je bilo. organizirajo zopet radikaln" stranko ter se vrnejo pod poveljstvo g. AceStanojeviča. To domotožje g. Srški. ča je tem bolj značilno, ker njegova »matica« na take in slične ponudbe trdovratno molči. Seveda je v Jugoslaviji prav mnogo ljudi, ki se še dobro spominjajo, kaj ie govoril g. dr. Srškič o JNS poprej in kakšno je bilo njegovo mnenje o starih strankah. V svečani obliki je g. dr. Srškič ponovno proglasil vračanje v stare strankarske razmere za nesrečo, katero je treba za vsako ceno preprečiti. Da, še več! .Je nekaj ljudi v tei državi, ki dobr vedo. da je bil dr. Srškič med onimi političnimi osebnostmi, ki so se svojčas naravnost zaklele, da se nikdar več ne bodo vrnile v svoje stare stranke. Kdaj in komu je dr. Srškič to moško besedo zastavil celo s svojim lastnoročnim podpisom, to on sam najbolje ve. Gotovo je g. dr. Srškiču dano prosto, da zapusti vrste JNS. ako je izgubil vero v osnovne misli one politike, ki je bila inaugurirana « šestim januarjem. To je njegova osebna zadeva. Ne more mu pa biti dopuščeno, da netočno predstavlja vlogo JNS, sumniči njeno delo in proglaša njen obstoj kot oviro za naše notranje izmirjenje. Gospod Srškič naj se opredeluje, kakor hoče. Ali iskati si novo politično vlogo z napadi Izhaja vsak dan. Naročnina znata mesečno Din Za Inozemstvo Din 40«— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. 3122, 3123, 3124, 3125. 8128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ster. L Telefon št. 65. Rokopisi se n« vračajo. NOVE GOSPODARSKE POGODBE Z RUMUNIJO Nekateri rezultati bukareških konferenc — Preskrba nase vojske z bencinom in rumunske vojne industrije z bakrom — Izjava predsednika rumunske vlade Bukarešta, 11. septembra. AA. Predsednik rumunske vlade Tatarescu je sprejel v posebni avdijenci ravnatelja agencije Avale Svetislava Petroviča in mu izjavil za ju-goslovenski tisk med drugim: »Obisk predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča je bil važen dogodek za okrepitev jugoslovensko-rumunskega razmerja Ta obisk ne pomeni samo nove akcije z namenom, da se pokaže javnosti enakost ciljev, po katerih stremimo v svoji zunanji politiki z ramo ob rami s svojimi zavezniki in ki se izražajo v geslu »Mir ln varnost«, temveč nam je tudi omogočil proučevanje in naglo ureditev cele vrste problemov, ki zelo zanimajo naši dve državi. Med temi problemi smo v prvi vrsti razpravljali o gospodarskih vprašanjih, ker mislimo, da se morajo naše politične zveze izpopolniti tudi z gospodarskimi zvezami. Pri tem proučevanju smo prišli do važnih sklepov, ki se bodo kmalu izrazili v dejanju. Eden izmed teh važnih sklepov, ki se tičejo jugoslovenskih koristi, je sklep, ki ureja pomembno vprašanje oskrbe Jugoslavije z bencinom. Jugoslavija razpolaga z obilnimi naravnimi bogastvi, manjka ji pa petroleja. Zato letalstvo vojska in mom.-i rica niso imele zadostnega poroštva, da bodo vedno redno oskrbljene z zadostnimi količinami bencina. Na predlog predsednika dr. Stojadinoviča sem dal to vprašanje proučiti in v zadovoljstvo mi je. da lahko izja vim. da je to za Jugoslavijo življenjsko vprašanje že sedaj urejeno. Že danes dopoldne smo podpisali prvi dogovor o tem in je jugoslovenski vojski, jugoslovensUemu letalstvu in vojni mornarici oskrba z bencinom zagotovljena. Obenem smo sprejeli sklepe glede oskrbe rumunske vojne industrije s surovinami, ki nam ji>h primanjkuje, ki nam jih pa lahko dobavlja Jugoslavija; med drugim gre za baker. Ta prvi dogovor bo dopolnjen z nadaljnjimi sklepi. Naši pristojni krogi za tega obiska niso držali križem rok. Opravili smo mnoge plodnega dela. delali smo in delo je bilo koristno za obe državi Tako so bili dnevi, ki jih je prebil v Bukarešti predsednik vlade dr Stojadinovič. nova manifestacijo jugoslovensko-rumunskega bratstva in solidarnosti. Oba se tega zelo veseliva« Tatarescu je končno izrazil direktorju agencije Avale dr Petroviču svoje velike simpatije za jugoslovenski tisk. ki podpira delo jugoslovenske in rumunske vlade ter delo drugih zavezniških vlad Male antante in Balkanske zveze. Dr. Stojadinovič o Tatarescu in Antonescu Bukarešta, 11. septembra. A A Danes ob 12. je predsednik vlade dr. Stojadinovič obiskal jugos'ovensko po-iani.štvo. si oglej dal pisarne ter se dalje časa razgovarjal s poslaniškim uradnislvom Ob 12.30 je v ru-miinskeni ministrskem predsednišlvu v na5 vzočnosti predsednika Tataresca sprejel novinarje, k jim je podal naslednjo izjavo: »Doslej nisem imel časti osebno poznati predsednika vlade g Tataresca in novega zunanjega ministra ™ Anionesca. dvodnevno skupno delo pa je poka/a'o. da je pra* vo zadovo! stvo de!ati z njima. Rad imam energične Ijud . realiste, ki so po svojem duhu pripravljena za odločitve ln za akcijo Zalo siur> se tudi med seboj lahko razumeli in zato r-mo tudi takoj spravili v dejanje sprejete oklepe. Odveč je reči. da sem ^Ie-de zunanje jjoliti.ke tudi to pot ugotovil pos po'no enakost naših nazorov. Cilji, metode in politika Male antante ostanejo torej ne-izpremenjeni Moje bivanje v Bukarešti je bilo zelo koristno. Ko zapuščam lepo ru-munsko prestolnico. obžalujem samo to. dn ne morem dalje ostati, vendar pa upam, da bodo po tem prvem obisku prišli še druiji z obeh stranic. Most čez Dtinav Bukarešta, 11. septembra, p. V nrmunskih političnih krogih izjavljajo, da so tridnevni razgovori predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča s predsednikom rumunske vlade dr. Tatarescom v vsakem pogledu uspeli. Pri tem opozarjajo, da so se sukali razgovori v prvi vrsti okrog gospodarskih vprašanj ter so bili sklenjeni dogovori, ki bodo v največji meri pospešili medsebojno gospodarsko sodelovanje in medsebojno izmenjavo hlaga. Med drugimi važnimi vprašanji je bilo v razpravi tudi vprašanje zgraditve mostu preko Dunava. da bi bila tako ustvarjena najkrajša in neposredna zveza med Jugoslavijo in Humunijo. 0 uspehu teh dogovorov je bil obveščen tudi rumunski prometni minister Franasovici. ki se mudi v Parizu Na povratku iz Pariza se bo v soboto ustavil v Beogradu, kjer bo ostal dva dneva ter se podrobno dogovoril glede zjrraditve tega mostu. Razgovori med Stojadinovičem in Tatarescom so se nanašali tudi na gospodarsko sodelovanje v okviru držav Male antante. Nadaljevale se bodo te razprave na konferenci Male antante v Bratislavi. Dr. Stojadinovič je posetil ?nane rumunske petro-lejske vrelce v Moreni in v bukareških krogih zatrjujejo, da so bile pri tej priliki sklenjene velike dobave petroleja za Jugoslavijo. ~ V Bukarešta, U. septembra. AA. Danes ob 13. je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ta pustil Bukarešto skupaj z ■"""»T' iiMiiiMim.in i rumunskim zunanjim ministrom Viktorjem Antonescom in državnim pod tajnikom ▼ zunanjem ministrstvu Viktorjem Badaie-scom v spremstvu jugoslovenskega poslanika v Bukarešti Kasidolca in direktorja agencije Avale dr. Svetislava Petroviča. Dr. Stojadinovič in Antonescu sta odpotovala ▼ Bratislavo, kjer se bo jutri začelo zasedanje stalnega sveta Male antante. Sodelovanje prezidenta Beneša Bratislava. 11. septembra, o. Konferenca zunanjih ministrov Male antante. bo jutri otvorjena v znanem slovaškem letovišču Topoičiankv, kjer 6e mudi prezident repu* blike dr. Beneš. Otvoritveni seji bo predsedoval dr. Beneš osebno. Seja se bo nato nadaljevala popoldne v Bratislavi. Na kon* ferenci bodo med drugim razpravljal-; tudi o skupnem stališču, ki ga bo zavzela Mala antanta v pogledu reforme Društva narodov. Iz Bratislave v ženevo Bratislava, 11. septembra, o Na zaseda; nje Društva narodov, ki se prične 18. t. in. bodo odpotovali vsi trije zunanji ministri Male antante. Verjetno je, da se bo v Ženevi vršil tudi izredni sestanek stalnega sveta Male antante. Prihod novinarjev Praga, 11. septembra. AA. Jugoslovenske novinarska delegacija pod vodstvom šefa Presbiroja dr. Lukovima in rumunska novinarska delegacija pod vodstvom g. Sandus lesca sta prišli sinoči v Bratislavo, kjer se bodo novinarji udeležili konference Male antante. Na postaji jih je pozdravil načelnik češkoslovaškega presbiroja g. Hajek z večjim številom češkoslovaških novinarjev. Ob tej priliki bo v Bratislavi tudi redna let. na skupščina novinarske Male antante. Portugalska vlada predlaga skupno akcijo proti ubež-nim vojnim ladjam, ki bi hotele podpreti madridsko vlado Lizbona, 11. septembra, o. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je portugalski ministrski predsednik v posebni noti opozoril francosko, angleško, belgijsko, nizozemsko, nemško in italijansko vlado na veliko razpredeno komunistično nevarnost, ki grozi zaradi dogodkov v Španiji in vsestranske akcije komunistov v vsej za-padni Evropi. V svoji noti opozarja tudi na zadnje dogodke na Portugalskem in naglaša, da sporadični upori v portugalski mornarici jasno dokazujejo, da skušajo komunisti iz edinic posameznih vojnih mornaric formirati svojo lastno rdečo mornarico. To ograža v največji meri ne samo portugalsko, marveč tudi francosko, angleško, belgijsko in nizozemsko mornarico. Portugalski ministrski predsednik predlaga zaradi tega skupno akcijo in s',< len'te v dogovora med mornaricami vseh omenjenih držav, da brezpogojno uničijo vse vr.i" ladje, ki hi iz katerekoli vojne mornarica pobegnile ir. od*le na pomeč madridski vladi. Novi upori v v©jssi momazisi m vojsk'. London, 11. sptembra. o. »Times« poroča iz Gibraltarja, da je p.) zanesljivih vesteh prišlo na Portugalskem no novih vojaških uporov. Po.codke več vojnih ladij, k: so bile zasidrane ob izlivu reke Ta jo, s-; se uprle. Na neki kri."arki so uporniški mornarji! pobili vse oficirje, nato na so začeli bombardirati Lizbono. Tud; v posameznih qar-nizijah se ie začelo vojaštvo upirati. Oficirje so deloma zaprli, del-cma pa pobili. Vlada je odredila stroge ukrepe da te za sedaj še lokalne upore zaduši Telefonske zveze z Lizbono prekinjene Pariz, 11. septembra, o Z L i/bon o so od polnoči dalje prekinjene vse telefonske zveze. tako da podrobnosti o novih uporih še niso znano. Portugalsko poslaništvo v Parizu je nocoj objavilo komunike, v katerem demantira vesti, da so na Portugalskem izbruhnili veliki nemiri. Upor v Oportu London. 11. septembra, g. Od polnoči dalje so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z Lizbono kar daje povod za razne divje vesti Poročil, da je na Portugalskem izbruhnila nova revolucija. zaradi stroge cenzure in telefonske zapore na Portugalskem ni mogočo kontrolirati. Po poročilih z angleških vojnih ladij je ugotovljeno le toliko. da jo prišlo do krvave vojaške vstaje v Oportu ki pa so jo vladne čete v temelju zadušile. Utrujenost v spamji Posredovanje diplomatov za sklenitev štirinajstdnevnega premirja emcija m London, II. septembra, o. Reuterjev urad poroča, da predlog angle«k" vlade za sklicanjc lokarnske konference v krogih narodnih socialistov na kongresu v Niirn-bergu ni bil ugodno spreiet. Visok uradnik nenv-kega zunanjega ministrstva ie izjavil Rcutcrjevetnu dopisniku, da je povabilo angleške vlade izzva'o v Berlinu veliko pre-i serečenje ker smatrajo, da ta konferenca I diplomatsko ni dovolj pripravljena ter da ' je njen uspeh zelo dvomljiv. Madrid, 11. septembra, o. Poročila iz Španije dokazujejo, da se v obeh španskih taborih pojavlja vedno večja utrujenost in izčrpanost. Zadnjih 24 ur ni bilo nobenih večjih dogodkov in je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Na obeh straneh se v glavnem omejujejo na to, da utrdijo zavzete postojanke ter se pripravljajo za nadaljnjo obrambo Po poročilih madridske vlade je prišlo včeraj in danes le do manjših lokalnih spopadov, v katerih so ostale vladne čete skoro povsod zmagovite. Iz- . kazalo se je, da so bile vesti zadnjih dni o , zavzetju važnih postojank tako na eni ka- : kor na drugi strani hudo pretirane. Uporniki še niso zavzeli San Sebastiana, prav tako pa so neresnične vesti o padcu j stu samem pripravljajo ekstremisti vse za skrajni odpor. Vse trgovine so zaprte. Mesto je izumrlo in je usitavljen ves premet. Ves denar in knjige bank so prenesli v Bilbao. Ukinjeno je dovoljenje, da posameznik lahko dvigne v banki po 125 pezet na teden. Sin guvernerja, ki je bil te dni v Franciji, je demantira! vest. da je bil odšel v Pampeluno, • dia bi se pogajal o predaji mesta. »Nikdar ni bilo govora o predaji.« je dejal. Čuti se čmdalje bolj pomanjkanje živi!. Dovoz ie onemogočen, ker so uporniške čete zasedle skoraj vse ceste, ti vodijo v mesto. Ultimat generala Molle Pariz, 11. septembra. w. »Temps« poroča. Hnesce. Malo bolj živahno je edino na fron- i ti pri Talaveri, kjer je prevzel poveljstvo j Stalin je smrtno nevarno obolel!« »San Sebastian pred padcem!c, »Nove zmage španskih nacionalistov!« itd. Najbolj giasni pa so prodajalci »Volkischer Beobachter«, ki razglašajo: »Nove milijarde za francosko oboroževanje!« Po ulicah in trgih se gne-tejo stotisoči ljudi obeh spolov, vseh stanov in vsake starosti. Visoko pod oblaki pojejo mogočno pesem jeklenega ponosa jate vojnih letal, ki jih m mogoče prešteti. Rahel dež rosi. Nihče pa ne zapusti svojega mesta, na katerem stoji morda že ure in ure. Starci in starke, pa tudi marsikak mlajši, sede na lesnih stolčkih, drugi prestopajo z noge na nogo. Vse te množice čakajo na prihod Adolfa Hitlerja. Na obrazih se vidi da jih ne žene samo radovednost, marveč da si iskreno želijo videti in pozdraviti svojega vodjo, svojega Hitlerja. Ne da se utajiti, da je njegova popularnost in priljubljenost tako izredna, da se more z enako ponašati redkokateri narodni voditelj. Govoril sem tudi s takimi ljudmi, ki zelo kritično motre razne ukrepe današnjega režima in nekatere njegove predstavnike. Toda tudi oni priznavajo, da stoji Hitler visoko nad vsemi temi nevšečnostmi, tudi oni verujejo, da bo znal vse že tako urediti, da bo prav. Zvonovi z vseh niirnberških cerkva pojejo nad mestom svojo stoletja in stoletja staro pesem in naznanjajo otvoritev strankinega kongresa. Enako so peli pred stoletji, ko se je sestajal za varnimi utrdbami niirnberškega mestnega obzidja nemški državni zbor. Pol ure že buči pesem 500 zvonov. Naenkrat umolkne stolp za stolpom, cerkev za cerkvijo. Zato pa zavalovi po ulicah orkan navdušenega vzklikanja. V ozki gazi med špalirjem stotisočev počasi vozi črn avto. Samo dva sta v njem, šofer za volanom in poleg njega Hitler. Hitler stoji in z dvignjeno desnico odzdrav-lja na levo in desno. Kordon gardistov iz formacije SS S skrajnim naporom svojih sil vzdržuje gaz skozi množico. Kakor živa veriga se postavni fantje čvrsto drže za roke, vedno po eden obrnjen na cesto, drugi pa proti ljudem. Atentat na Hitlerja se ob taki priliki ne bi mogel posrečiti. Vrh tega se vozita vštric s Hitlerjevim avtomobilom še dva avtomobila, le toliko nazaj, da ne zapirata pogleda na vodjo. V eni sekundi pa ga v primeru potrebe lahko na obeh straneh zakrijeta. Oba sta zasedena z zvestimi in močnimi člani Hitlerjeve telesne straže. Vse mesto je v zastavah. Ne po ena, kar po pol ducata jih vihra z vsakega poslopja. najrazličnejših velikosti, toda vse enake in vse z istim znamenjem, s kljukastim križem. Vmes pa zelenje girland in pozlačeni hrastovi venci. Vsako okno ie še posebej okrašeno z venci, preprogami in zastavicami. Vsa Nemčija je te dni zastopana v Nflrn-bergu. Listi javljajo, da je do sinoči prišlo 1.047 posebnih vlakov. Po ulicah je gneča, da se komaj preriješ naprej. Nikjer pa ne vidiš nevoljnega obraza. Vse oči žaro življenjske volje. Pri pogledu na to mogočno sliko začenjaš res verovati \ resnico hitlerjevske trditve, da je danes vsa Nemčija v narodno-socialističnem taboru in da sta stranka in država eno in isto. ne samo po diktatu današnjih mogočnikov, marveč tudi po volji ljudstva. Goebbelsov alarm & v OllSCVlZttlll Nenavadno ostri izpadi Goebbelsa in Rosenberga na niirnberškem kongresu proti Sovjetski uniji Numberg, 11. septembra, b. Veliko pozornost je na narodno socialističnem kongresu povzročil govor propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki ga ozračujejo za pravi alarm proti boljševizmu. Naš boj proti boljševizmu, je dejal Gob-bels, ne pomeni boja proti socializmu, temveč boj proti takemu izrodku socializma, kakor je boljševizem, ki je delo Židov. Svarim pred vsakim paktiranjem z boljševizmom, ker sem mnenja, da pomeni vsak meščanski sporazum z boljševiki dejansko samo zmago boljševizma. Boljševizem je diktatura manj vrednih, njegovi voditelji pa so mojstri laži, ki izrabljajo velikanske denarne vsote ruskega naroda za svoje strankarske namene. Komunistične stranke v izvenruskih državah so navadne tujske legije kominterne. Kakor je boljševiški nauk v teoriji zapeljiv, tako je v praksi strahoten. Vprašanje boljševizma ni samo interno vprašanje vsake države zase, temveč pravo vprašanje evropskega obstoja. Še več. borba proti boljševizmu je svetovna borba v pravem pomenu besede. Sporazum med obema ekstremoma je nemogoč. Boljševizem mora biti uničen. Zato proglašamo na našem strankarskem kongresu pravi alarm proti tej svetovni nevarnosti. Nato je Gobbels govoril o ruskem oboroževanju ter zunanjepolitičnih lažeh Sovjetske unije, zlasti pa njenega zunanjega komisarja Litvinova. Vsak rdeč polk nosi v sebi voljo po svetovni revoluciji, letala in topove pa grade sovjeti zato, da bi ž njimi zanesli zmešnjavo v Evropo, toda rdeči pohod na vzhodu bo zadel na narodno socialistični zid. Za ministrom Gobbelsom jc povzel be- sedo Alfred Rosenberg, ki je govoril v istem smislu, le da je rabil še bolj ognjevite besede. Rusijo je imenoval »Sovjetska judeja«, Češkoslovaško pa matično ladjo za sovjetska letala. Moskva pomeni za Evropo smrt, je bil refren njegovih dolgih izvajanj, s katerimi je navduševal strankine pristaše za boj proti »rdeči fronti«. Hitler za sveto alianso proti boljševizmu Pariz, 11. septembra, o. Pariški listi poročajo iz Niirnberga, da bo imel kancelar Hitler na zaključni dlan n a rod no- so c ial i s tič-nega kongresa velik govor, v katerem bo orisal sedanji mednarodni položaj in opozoril na nevarnost boljševizacije Evrope. V svojem govoru bo pozval vse evropske narode in države, naj takoj sklenejo sveto alianso prodi boljševiški nevarnosti. češkoslovaški odgovor Praga. 11. septembra, g. Danes je bilo izdano naslednje uradno poročilo; V govoru, ki ga je imel nemški propagandni minister Gobbels včeraj na kongre* su narodne socialistične stranice v Niirn bergn, so bile izrečeno deloma netočne, dej loma neresnične trditve, med drugim tudi, da ima Rusija letališča na češkoslovaškem ozemlju, kar je bilo uradno že ponovno demantirano. Na pristojnem mestu ponovno izjavljajo, da so vse vesti o kakršnemkoli tajnem sodelovanju med Češkoslovaško in Rusijo, ki b} bilo naperjeno protj katerikoli drugi državi, kakor tudi vse vesti, da bi imela ruska armada letalska oporišča ali letališča na češkoslovaškem ozemlju, glids ko izmišljene. Anglljai Na vmltev misliti Nemčija naj se najprej svečano odpove vojni kot sredstvu svoje politike London, 1. septembra, b. Angleško časopisje zavzema v svojih komentarjih Hitlerjeve zahteve po vrnitvi kolonij odločno odklonilno stališče. Posebno značilen je v tem pogledu kometar oficioznih »Times«, ki pišejo med drugim: Gobbels vsiljuje Nemcem mnenje, da bodo ostali narod druge vrste, ako ne bodo imeli kolonij. Vendar ne more noben Nemec inozemstvu dokazati, da bi posest kolonij predstavljala važen element v nemškem gospodarskem življenju. Angleško javno mnenje je sicer teoretično naklonjeno nemški zahtevi po kolonijah, toda praktično to zahtevo absolutno odklanja in jo bo odklanjalo toliko časa, dokleT se Nemčija formalno in s svečanim aktom ne odpove vojni kot sredstvu svoje politike. Kdor daje danes Nemčiji koncesije, se s tem samo izpostavlja nevarnosti, da mu povečana Nemčija ne postavi novih zahtev. »Daily Telegraph« in »Daily Herald« tolmačita nemške zahtevo po vrnitvi kolonij kot gospodarsko zagato nacističnega režima, ki ni več v stanu zagotoviti delavstvu primerne plače in bi ga zato rad preslepil z obljubami, da bo boljše, ko bo Nemčija spet imela svoje nekdanje kolonije, ki bodo nemškemu narodu odprle nov vir dohodkov. Hlniskl Imperij za mir Le, če bi se Francija odrekla nevtralnosti napram Španiji, bo tudi Italija postopala svobodno Rim, 11. septembra, o. »Giornale d' Italla« objavlja daljši članek, v katerem pojasnuje 6tališče Italije glede na položaj v Evropi in na dogodke v Španiji. Med drugim poudarja, da je rimski Imperij prav tako kakor angleški za ohranitev miru. Ze zaradi teh sporednih interesov je nemogoče, da bi se ta dva imperija mogla nekega dne znajti na čelu nasprotnih si blokov. Italija ne želi in ne potrebuje nikakih novih kolonij ter se zadovoljuje z aneksijo Abesinije. Tudi ne zahteva nikakih obmejnih korektur v Evropi. Italija nI niti zainteresirana pri kaki nov! ureditvi sredozemskega vprašanja, ker se je že ob priliki italijansko—abesin-skega konflikta pokazalo, da sedanja razdelitev sil na Sredozemskem morju nikakor ne ograža svobode in varnosti Italije. Ni dvoma, pravi list dalje, da italijanska vla- da in italijanski narod s simpatijami sprem-; Ijata stremljenja desničarskih krogov v j Španiji, da pridejo na oblast, toda te simpatije ne morejo Italije nikdar dovesti do korakov, ki bi imeli usodne posledice. Le v primeru, če bi se Francija formalno odrekla svoji dosedanji nevtralnosti, bi morala seveda tudi Italija ohraniti popolno svobodo. Lloyd George bo obiskal Bluma Pariz, 11. septembra. w. Kakor poročajo listi, bo v bližnjih dneh prispe' v Pariz znani angleški državnik in vodja liberalcev Lloyd George. V Parizu se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Leonom Blumom. V pariških političnih krogih pripisujejo temu obisku veliko važnost. Beležke RazpuSčeni okrožni odbori obrtniških združenj Banska uprava je z odlokom od 10. t m. razpustila okrožne odbore obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Razrešeni so predsedniki in vsi člani uprav teh odborov, začasno vodstvo tekočih poslov pa je poverjeno tajnikom. Dekret pravi, da bodo komisarji okrožnih odborov imenovani kasneje s posebno odredbo. Razpust je takoj izvršen in morebitna pritožba na ministrstvo trgovine in industrije nima odložilne močL Razrešene uprave okrožnih odborov so bile v svojih funkcijah od meseca avgusta leta 1933. Predsedovali so jim v Ljubljani krojaški mojster g. Iglič, v Celju rezbar g, Hohnjec, v Mariboru urar g. Bureš, v Novem mestu pa mizarski mojster g. Malo-vič. Priprave za občinske volitve Pod tem naslovom piše »Kmetski list« o bližajočih se občinskih volitvah in med drugim pravii: »Kar moramo poudariti pri sedanjih pripravah za občinske volitve, je to, da se povsod opaža težnja za skupnim nastopom in sodelovanjem vseh delovnih stanov na kmetih. Kmetje, obrtniki in delavci tvorijo trdno skupnost naše vasi. ki hoče solidarno živeti in delati ter izločiti medsebojno razredno ali stanovsko borbo... In še nekaj moramo omeniti, kar je značilno za sedanje občinske volitve. Brez velikih pobud mestnih centrov vodijo kmetski ljudje vse priprave za občinske volitve sami. Sami sklicujejo sestanke po vaseh, izbira-jo najboljše može za kandidate in izmed teh najboljšega za nosilca liste, ki naj bo bodoči župan. Vse to izpričuje veliko politično izobraženost naše vasi in demokratično mišljenje kmečkih ljudi.« Splošne občinske volitve v drinski banovini Po pooblastilu notranjega ministra je ea« rajevski ban razpisal splošne občinske volitve za drinsko banovino. Volitve se bodo vršile v nedeljo 8. novembra, in sicer za vse občine, ne glede na to, ali eo bile v kaki občini po volitvah v letu 1933 že kake nadomestne volitve. Volitve na Hrvatskem Kakor znano, so bile dne 30. avgusta ob* noveljene občinske uprave v 38 občinah, kjer so prejšnji občinski odbori pod pritiskom mačkovcev odstopili. Takih občin jc še več. Za prihodnjo nedeljo. 13. t. m. so zopet določene volitve v 41 občinah, za ne« deljo, dne 4. oktobra, pa v 50 občinah. Na ta način bodo še pred rednimi volitvami obnovljeni občinski odbori v 129 občinah savs ske banovine, ki šteje skupaj preko 1000 občin. t. Odstavljeno vodstvo hranilnice v Slov. Bistrici Kakor nam poročajo iz Slovenske Bistrice, je banska uprava razrešila dosedanjo upravo Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici z dr. Josipom Pučnikom na čelu. Obenem je za gerenta hranilnice imenovala zdravnika dr. Černeta in mu pridelila sosvet desetih članov. Od stare uprave so ostali v novi odvetnik dr. Boštjan Schau-bach in še nekateri člani. Razen dr. Pučnika so bili izločeni iz uprave še: Pavel Za-fošnik, veleposestnik v Sp. Novi vasi. Anton Novačan, posestnik v Pretrežu, Ivan Radič, trgovec v Ogljenščaku in Ivan Za-fošnik, posestnik v Spodnji Ložnici. Razrešena uprava je vodila Okrajno hranilnico skoro polnih deset let in to zelo skrbno in uspešno, tako da si je zavod ne le ohranil, marveč še utrdil zaupanje vlagateljev. V novi upravi so sami pristaši JRZ, dočim so bili v razrešeni upravi pristaši vseh političnih smeri. Zagrebški napad na ,,Politiko" Zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatska straža«, ki pa v politiki z vso vnemo podpira dr. Mačka, objavlja v svoii včerajšnji številki oster napad na beograjsko »Politi« ko« in njenega urednika, bivšega našega poslanika v Berlinu g. Zivojina Balugdžica Očita jima. da namerno istovetita pojme »ljudski«, »boljševiški«. »komunistični«, »demokratski« itd. »Hrvaška straža« pravi, da se je »Podtika« odkrito postavila na bolj« ševiško 6tran, in smatra to z ozirom na veliko razširjenost tega lista za zelo opasen pojav, ki se ne tiče samo Beograda in Srs bov, marveč tudi Hrvatov. Minister Stošovič za slogo Srbov Na spodu JRZ v Pirotu v četrtek 10. t. m. je imel minister prosvete Stoševič govor o politični situaciji. Rekel je med drugim: »Mi v Srbiji smo se delili in klali med seboj kakor mravlje polnih dvajset let. To je bila naša nesreča. Nam Srbom jc uspelo, da smo zadnjih osemnajst let oblatili vsakega srbijanskega politika, ki je količkaj veljal v državi. Posrečilo se nam je, da smo vsakega človeka, ki je prednjačil v javnem in političnem življenju, strmoglavili v blato. Vse to se nad nami maščuje in se bo maščevalo, dokler se ne bomo spametovali. Zato jaz želim, priporočam in svetujem, da bi krenili po novi poti, da bi korakali po poti, ki bo nam in naši kraljevini zagotovila boljšo bodočnost in lepše čase. Zakaj zapomnimo si to-le: od nas Srbov je odvisen napredek te velike in ze-dinjene domovine. To nam priznavajo tudi naši bratje Slovenci in Hrvati. Zato moramo biti razboriti, mnogo bolj razboriti, kakor smo bili v prošlosti. Mi Srbi se moralno združiti in spojiti ter hoditi < roko v roki, prav tako kakor hodijo naši bratje Slovenci in Hrvati. Pred vsem pa moramo spoštovati drug drugega.« Schuschnigg v avdienci pri kralju Edvardu Dunaj, 11. septembra. AA. Kralj Edvard VIII., ki se mudi sedaj na Dunaju, je sprejel danes v avdijenci zveznega kancelarja dr. Schuschnigga. Kralj Edvard se jc opoldne odpeljal na posestvo barona Rotschilda v Enzersfeldu, kjer je bil njegov gost. zvečer pa jc prisostvoval predstavi v državni operi Slovo čsL in romunskih Beograd, 1L aeptembra. p. Danes sta zapustili jug*»lovensko prestoinioo češkoslovaška in nimunaka vojaSka ekipa, ki ata sodelovali na vojaških tekmah Male antante. Na kolodvoru so se zbrali najod-ličnejši predstavniki naše vojske ter ve-, liko število občinstva, k« Je predstavnike zavezniških vojak EkavtfuAetiso pozdravljalo. Ob odhodu vlaka je vojaška godba odsrvirala češkoslovaško ln nnnunsko državno himno. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARAI1 Za *god*o\1 britje upombtjajb /Vrte zobe boste obvarovali i ERASMIK ffllOH IN PASTO ZA ZOBE ERASMIK MILO ZA BRIUE Mar res: Kristus ali Antikrist ? Pod naslovom »Stojmo trdno!« priobču-je zadnji »Domoljub« daljši članek, v katerem razpravlja o bližajočih se občinskih volitvah. V članku najprej pogreva staro laž, da so pristaši nacionalne politike za centralizem. Oni baje nočejo, da bi naš denar ostal doma, marveč ga hočejo pošiljati v Beograd, kjer naj nam režejo naš kruh. Tak »nacionalizem« velja Slovenijo na leto 360 milijonov, v 18 letih pa žc lepe milijarde. »Domoljub« prav dobro ve, da so pristaši nacionalne politike stanja, nad kakršnim se zgraža, mnogo manj krivi, kakor »Do-moljubovi« ljudje. Tudi tega nič ne pojasni svojim čitateljem, zakaj se v zadnjem poldrugem letu razmere v tem pogledu niso nič izboljšale in zakaj naš denar še vedno »teče v tuje malhe in bisage«, kakor je to pisal v svojem članku. V drugem delu članka govori »Domoljub« o volitvah z verskega stališča. Kakor je svoj čas »Slovenec« postavil geslo, da gre pri občinskih volitvah za odločitev med Moskvo in Rimom, tako tudi »Domoljub« vidi samo dve opredelitvi: za ali zoper vero, za ali zoper Boga. »Ne toliko v zasebnem življenju, vzklika list, in tudi ne toliko v cerkvi, ampak v javnem življenju se najbolj odločuje, ali bo Kristus kraljeval na svetu ali Antikrist«. Po vsem tem prihaja do zaključka, da delajo proti Kristusu vsi, ki ne podpirajo politike, kakršno zahteva »Domoljub«, pa čeprav ao verni katoličani Precej čudno se slišijo taki nauki danes, prav posebno čudno pa od glasila, ki šteje med svoje somišljenike in soborce tudi Žide in muslimane, torej nekristjane. Ali se tudi ti borijo zato, da »bo Kristus kraljeval na svetu«? Kaj res gospodje pri »Domoljubu« nič ne pomislijo, kako zelo lahko s takim naravnost bogokletnim pisanjem škodujejo ne le veri in državi, marveč tudi sebi samim in svoji lastni stranki? Organizacija zavarovancev Feniksa Zagreb, 11. septembra, o. V prostorih zagrebške borze je bil sinoči zelo dobro obiskan sestanek zavarovancev zavarovalne družbe Fenikp. V imenu pripravljalnega odbora za društvo zavarovancev je odvetnik dr. Vimpulšek podal obširno poročilo o finančnem položaju Feniksa ter o dosedanji akciji za zaščito interesov zavarovancev. Na zborovanju je bil izvoljen odbor zagrebške sekcije Feniksovih zavarovancev, ki mu načeljuje odvetnik dr. Vimpolšek. Sklenjeno je bilo, da ta odbor skupno s sličniini organizacijami po drugih krajih države stori vse potrebne korake, da se obvarujejo zavarovanci Feniksa škode ter da se izdajo stroge zaščitne odredbe. Država bo kupovala češplje Beograd, 11. 6eptembra. AA. Na seji gospodarsko-finančnega odbora, ki se je vršila danes dopoldne od 10. do 13., so razpravljali o intervenciji države na tržišču fuhjh sliv, dalje o uredbi za pospeševanje slivarstva in o izvozu kodelje. Na predlog kmetijskega ministra je odbor 6klenil ,da bo država s pomočjo Prizada intervenirala na trgu sliv s cenami, ki jih bo določila vlada. Za enkrat so določene minimalne ce&e po 280 Din za navadno garnituro in 300 Din za veliko garnituro sliv franko vagon pariteta Brčko. Cena velja za zdravo in pravilno posušeno blago, lri jo bo družba plačevala dobaviteljem, pa najsi fo to trgovci, zadruge ao katerem ao vsa italijanski državljani dolžni izročiti vse svoje terjatve v inozemstvu, kakor tudii vse vrednostne papirje brez izjeme in delnice vseh italijanskih podjetij, ki so emitirane v inozemstvu, italijanski državni blagajni. S temi vrednostnimi papirji in terjatvami sme v bodoče razpolagati le državna blagajna. Lastniki dobe odškodnino v Italijan-ski državni valuti. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Zjasnilo se bo v vsej državi, le v severovzhodnem delu bo še nekoliko oblačno. Temperatura bo padla. Solnce vzhaja ob 5 10 in zahaja ob 17.55. Dunajska vremenska napoved za danes: Mirno, jesensko vreme, na višinah jasno, v nižinah jutranja megla, podnevi jasno. Belokrajinke so slikovito oblečene Jutri lih bomo videli v vsej lepoti v Tivolija Ljubljana, 11. teptembra O narodni noS Bedokrajincev je »Jutro« fee objavilo obširnejši članek, v katerem so i?ili do podrobnosti opisani posamezni deli »noške belokrajinske noše: kriljak, robača, bregeše, čemer, čižmi, kopice, lajbek, halja »n kožuh. Nič manj zanimiva, dasi ne tako enostavna in enotna, je tudi ženska belo-krajinska noša, ki je prav tako bela kakor moška, a se vendar v posameznih krajih razlikuje druga od druge, tako da je lahko ločiti Poljanko od Marindolke ali Žum-berčanke. Ženske so bile od nekdaj niče-murne in so za oblačila zmerom rabile več okrasja od moških. Niti Belokrajinke niso drugačne. Rade so se postavljale z lepimi oblekami in še lepšim, doma vezenim pk rasjcm. Pred sedmimi desetletji so Belokrajinke poznale le dvoje enostavnih oblačil: robačo (krilo na spodnjem životu) in oplečje na zgornjem životu. To je bilo hkratu tudi Vse, kar je bilo na njih, ker srajc tedaj še niso nosile. Robača je bila zelo široka, ob pasu nabrana v naborke in so jo nosile na etiri prste širokih oprtah (naramnicah), ki so bili pritrjeni na širokem pasu, imenovanem opleček. Oplečje je bila bela jopica, ki je segala malo čez pas in je bila ohlapna, za vratom pa nabrana v goste naborke. Poljanke in Vrhovke so ob vratu nosile še širok, na ramah ležeč vratnik, ki je bil del pplečja. V poznejšem času so na zgornjem životu podoblekle ošpetelj, narejen iz domačega platna, na spodnjem životu pa dolenko, ki je bila prednica današnjega spodnjega krila. Ošpetelj in dolenka sta odpravila opr te in opleček, tako da je bila poslej roba-,.ča podobna le navadnemu krilu. Iz prvotnih liveh delov ženskega oblačila so tako na- stali štirje: r6bača, oplečje, ošpetelj in dolenka, kmalu pa so se opasale še s kratkim, srednje širokim, seveda belim z&sto-rom, prednikom predpasnika. Večina Belo-krajink z izjemo Poljank in Vrhovk je oplečje okraševala z raznimi vezeninami, ženske iz okolice Vinice, Dragatuša in Ad-lešičev pa so okraševale tudi zastor in r6-bačo in niso nosile obleke grohane (nagubane) kakor ostale. Poznejša leta so zmerom dodajala kaj novega. Okoli pasu so Belokrajinke pričele nositi tkanico, precej širok pas, ki je bila navadno dvobarvna, v sredi rdeča, ob robih pa črna, a tkale so jih Adlešičanke, Pre-ločanke in Priliščanke. Ženske iz okolice Vinice, Adlešičev in Dragatuša so nosile oplečje opasano pod tkanico, ki je bila pri njih vidna, Poljanke in Vrhovke pa so nosile oplečje neprepasano, tako da je tkanica le zadaj visela navzdol. Prav tako so tkanico nosile tudi Metličanke in okoličan-ke, vendar pa so pozneje ta način noše opustile. Navratil je v »Novicah« napisal, da so se tega »črnega repa« odrekle zaradi tega, ker so nekoč nagajivi fantje trem dekletom v cerkvi te »repe« tako zavozljali, da so jih morale odrezati in so se jih zato tudi odrekle, dasi so bile poprej t tej nosi sila trdovratne. Kot obutev so bogatejše Belokrajinke nosile čevlje na zaplet, revnejše pa lipove coklje ali hrvaške opanke. V zimskem času so Belokrajinke nosile tudi zabunce, iz domačega sukna neokraše-ne halje, časih pa tudi kožuhe, ki so jih stro-jili črnomeljski kožuharji. Iz belokrajinske ženske garderobe naj omenimo še bele ali pisane, doma pletene nogavice, nakit iz belih in rdečih korald, ki so ga nosile okoli vratu in po prsih ter so slednjega imenova- v Kokri Kranj, 11. septembra. Gradbena dela, ki jih vrši Stavbna družba iz Ljubljane pri popravljanju jezu na Kokri, ki spada k tvorniškim objektom tvrdke Standard, so včeraj popoldne zahtevala življenje mladega delavca, 28-letnega Lojzeta Rejca iz Strahinja pri Naklem. Dela so bila te dni v glavnem zaključena in delavci so že odstranili lesene opornike. Treba je bilo navoziti samo še nekaj za-sipnega materiala, ki so ga dobivali iz soteske ob Kokri. Tako so tudi včeraj popoldne pričeli razstreljevati veliko, kakšnih 10 metrov visoko skalo. Ko je prvi strel sprožil dobršno mero materiala, so štirje delavci, ki po bili zaposleni pri odvozu, šli pod skalo, da razstreljeno kamenje nnlože. Kakšne pol ure po strelu — bilo je okrog 16. — pa se je blizu tri met.re nad njimi iz-nenada utrgal velik kos skale, o katerem so delavci že prej sumili, da se bo zdaj zrušil. Vsi štirje so z bliskovito naglico odskočni, a skala je pri tem že padla in zajela Rejca, da ga je pritisnila k steni hriba, obenem pa oplazila tudi njegovega tovariša Janeza Gregorca s Klanca. Medtem ko so bile Gregorčeve poškodbe le lažjega značaja, da je mogel ostati v domači oskrbi, je Rejca skala tako hudo stisnila, da mu je eno nogo v kolku skoraj povsem odlomila, razen tega pa mu je prizadejala tudi težke notranje poškodbe. Tovariši so ga z največjo težavo rešili izpod skale, nakar so ga kamniški reševalci takoj prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano. Dasi so se zdravniki z največjo pozornostjo zavzeli za ranjenca, je vse njihovo prizadevanje ostalo zaman in že kmalu po 18. je Lojze Rejc podlegel poškodbam. •Vj« (Deh Šcralf v £ juhi Jani •ter razkazal njeno zgodovinsko zanimivo notranjščino. Posebej se je mladi kralj zanimal za serijo grbov nekdanjih gospodarjev našega mesta in dežele. Nato se je * spremstvom povzpel še na grajski stolp, a oblačno vreme je na žalost zastiralo veličastni razgled po Ljubljanskem polju in proti gorenjskim gorskim velikanom. Zato se je visoki gost pomudil na Gradu le nekaj minut, nato pa je vnovič sedel v avto in se Za Gradom pa po Streliski ulici odpeljal Pred škofijo. V stolnici Kakor snoči kraljevič Tomisflav, tako si je danes tudi Nj. Vel. kralj Peter K. želel ogledati našo stolnico. Na pragu cerkve je kralja sprejel ves stolni kapitelj s stolnim proštom Ignacijem Nadrahom na čelu. Stolni prošt je Nj. Vel. kralju izrekel dobrodošlico, nato pa si je vladar ogledal notranjščino znamenite stavbe, katere zgodovinske in umetniške pomembnosti mu je tolmačil stolni dekan, komponist dr. Kimo-vec. Čez malo časa se je povzpel na kor, kjer mu je stolni dekan dr. Kimovec na prav nazoren način razložil ustroj orgel, ravnatelj kora msgr. Premrl pa je nanje zaigral najprej kraljevsko himno, nato pa še nekaj veličastno ubranih cerkvenih skladb. Ko je v zvoniku odbila 12. ura, se je mladi kralj ljubeznivo poslovil od cerkvenih dostojanstvenikov, med burnimi ovacijami občinstva, ki se je medtem zbralo pred stolnico, sedel v avto in odhitel proti Bledu. Prijateljem domače knjige! Jesen prihaja t deželo. 2e se odpirajo vrata vseh šol kamor vre mladež črpat naukov, iz katerih si bo .pozneje kovnda življenje. Dopusfti so porabljena, lepo je biilo. Dovolj smo užali miru. sonca, prekrasne narave. Zdaj se vračamo k dedu. Tisti pa, ki so poleti znojili naša polja in travnike, bodo kmalu pričeli počivati. Dan se krči, sprehodi nas že ne mikajo več tako. Sai je kar prijetno doma, po dnevnem poslu, pri lepi knjigi, ki nas spremlja v daljne svetove in nam odkriva zanimive usode in dogodke... Toda kaj, ko sem knjige, k! jih Imam doma, že vse prečital. Treba bo novih, novih... Ko bi le ne bile tako drage — vzdihujejo. Pa si pri tem pozabil, da bo Se sredi prihodnjega meseca Vodnikova družba pričela razpošiljati srvoj letošnji književni dar. — Štiri krasne knjige za borih Din 20.—: Vodnikova pratika. Albrehtovo povest Zarečani, Bevk: Srebrniki in Dane&-Gradiš: Za vozom boginje Talij e. Ali si že plačaj svojemu poverjenik« Članarino? če ie nisi, ne odlašaj, še je čas! Trebe pa je pohiteti, da se ti ne bo zgodilo kakor mnogim lani, ki zaradi omejene naklade knjig Vodnikove družbe niso mogH dobiti nič več. ker so se prepozno odtočna. Letos bodo Vodnikove knjige teffle točne! Sredi oktobra se bo njih vedetok že razlnl po naši zemlji. Zato brž poravnaj čiam-rino, da ti wtern ne bo žal, ko boš moral ostati brez knjig, če si tudi že vsa leta navdušen Vodnikove«! Ne zamudi štirih lepih, odlično ilustriranih knjig za Din 20.—I Knjigoljubci vseh naših mest, trgov, vasi in sel združite se! Vodnikova družba kliče! Ljubitelji knjig v vseh naših mestih, trgih in vaseh, združite sej Vodnikova družba kliče! Ob grobn nadučitelja Bernarda Andoljska Ljubljana, 11. septembra. Danes popoldne je nastopil svojo zadnjo pot upokojeni šolski upravitelj g. Bernard Andoljšek, ki je umrl v noči na četrtek na Vodovodni cesti v 71. letu svoje starosti. Izgubili smo z njim enega naših najuglednejših vzgojiteljev. Po rodu je bil iz Jur-jevcev pri Ribnici. V Ljubljani je dovršil štiri gimnazije, nato pa učiteljišče in je dobil službo v Dragi na Kočevskem. Odtod je bil premeščen v Trebnje na Dolenjskem in naposled kot nadučitelj v Litijo. Tu se je posvetil šolskemu delu in je takoj marljivo nastopil tudi v javnosti. V začetku stoletja so litijski šolarji šo obiskovali staro šolo v sedanji občinski hi-ši. Po Andoljškovem prizadevanju pa je Litija dobila novo šolo. ki je bila med največjimi v tistih časih. Kmalu je Andoljšek tudi stopil v vrst-o učiteljskih voditeljev. Z marljivim delom se je trajno zapisal v zgodovino zasavskih naprednih društev. Celega le džundž ali rogaš in končno pokrivalo, za katero jim je ob delavnikih služila bela majhna peča, ki je bila ob nedeljah okrašena z rdečo rožo, in so io vezale izpod brade na temenu glave. Kite so dekletom visele no hrbtišču, ženam cp po prsih. V pohvalo nekdanjih mladih Belokrajink moramo omeniti še to, da se dekleta večinoma niso iišpala, ker je bil lišp v glavnem znak žene in ženske zvestobe. Nakitov so cami na sprednjem delu, javba je bila okrogla, vezena rdeče in modro in okrašena s čipkami, najlepša je bila jalba, umetno vezena, z našitimi čipkami, ki po vezenju spada med pristno slovenska pokrivala, puntek pa je bil kolobar iz rdečega bombaža, na glavo pritrjen s koščeno iglo. Današnja belokrajinska noša je sicer enostavnejša, a še zmerom po svoje mikavna in lepa. Skupaj z Belokrajmci se nam pj' Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. Smrtna nesreča kako visokega obiska je pravkar deležna Narodna galerija, so študentje na mah opustili svoj trg in pohiteli pred Narodni dom. Njim se je kmalu pridružilo še mnogo odraslega občinstva, in ko se je kralj s svojim spremstvom peš napotil po Bleiweisovi cesti do Narodnega muzeja, ga je vsa množica spremljala z navdušenimi vzklikL Med zbirkami muzeja V veži Narodnega muzeja je v imenu zavoda in osebja pozdravil visokega gosta direktor dr. Mai. V svojem nagovoru je poudaril med drugim, da je naš muzej eden najstarejših v državi, saj je bil leta 1821. otvorjen kmalu za splitskim arheološkim muzejem, ki je prva ustanova te vrste pri nas. Naš Narodni muzej je domoznanski zavod, zato je njegova naloga, da zbira vse starine in prirodnine, ki so v kakršnikoli zvezi z našo kulturo in življenjem. Sledil je ogled muzeja, ki ga je v prvem delu tolmačil mlademu vladarju direktor dr.Mal, nato pa kustos dr. Kos. Z velikim zanimanjem, je Nj. VeL kralj ogledoval la-pidarij stare rimske Emone, pri čemer mu je direktor dr. Mal tolmačil ilirska, keltska in rimska razdobja na tleh našega mesta. Ob kolekciji reprodukcijskih umetnosti se je visoki gost posebej zanimal za nastanek klišeja in za tehniko kamnotiska. V avli, ki je zaradi zadrege za prostor spremenjena v razstavno dvorano, je mladega vladarja živo zanimala razstava starinskega pohištva iz gotske, baročr.2 in empirske dobe. V prvem nadstropju si je visoki gost ogledal najprej bogate Grebenčeve zbirke Kralj odzdravlja množici, ki ga je pričakovala pred muzejskim izhodom Kustos dr. Kos je nato visokega gosta vodil skozi prirodoslovni oddelek, kjer se je kralj posebno zanimal za zbirke favne in domačih zaščitenih rastlin. V mineraloškem oddelku je dr. Kos razkazal vladarju ostanke prehistorične barjanske favne in mu ob Ravnatelj mestnega muzeja prof. dr. Mole razkazuje s stolpa Nj. Vel. kralju panoramo Ljubljane domače obrti !n etnografskih izdelkov. Tu so ga živo zanimali zlasti izdelki v lesu in pa starinsko kmečko orodje. S pozornostjo se je pomudil ob starem predzgodovinskem čolnu, ki so ga bili našli na Barju in je razstavljen na hodniku. V etnografskem muzeju si Je ogledal zbirko panjevih končnic, narodnih noš in oba modela interierjev naše kmečke hiše. tej priliki demonstriral tudi delovanje dobro ohranjene pasti za bobre. Na koncu si je kralj z živahno pozornostjo ogledal še sliko »Razgled s Triglava«, delo znamenitega koroškega rojaka Pernata. (Pernharta), kjer je imel obenem priliko, da poišče pot, ki jo je svojčas sam hodil ob svoji turi na naš najvišji vrh. Na koncu se je na direktorjevo povabilo vpisal v častno knjigo obiskovalcev, za spomin pa je sprejel oba najnovejša vodnika po kulturno-zgodovinskem in prirodoslovnem oddelku Narodnega muzeja. Ves obisk v muzeju je trajal točno eno uro. Na cesti je kralja občinstvo sprejelo s ponovnimi iskrenimi ovacijami, nato pa je sedel s svojim spremstvom v avtomobil, ki je po Bleiweisovi cesti in mimo Sv. Jakoba odhitel proti dolenjskemu delu mesta. iuače vesti * Bolgarski inženjerji v Sarajevu. Po potovanju ob naši morski obali je prišlo ▼ četrtek zvečer v Sarajevo 50 bolgarskih in-ženjerjev v spremstvu družinskih članov. Sarajevski inženjerji so jim priredili prisrčen sprejem, potem pa 80 jim razkasali zanimivosti mesta. Gostje »o si ogledali tudi tobačno tovarno, tovarno preprog ter obiskali tudi razna podjetja v okolici. Iz Sarajeva odpotujejo v Beograd. * Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je dovolilo četrtinsko voznino na državnih železnicah in ladjah udeležencem proslave 60-letnice Rdečega križa, ki se bo vršila v Beogradu v nedeljo 20. t. m. Popust velja za odtod od 17. do 20., za- vrnitev pa od 20. do 23. t. m. Četrtinsko vožnjo imajo tudi člani ferijalne zveze, ki se udeležijo zve-zinega kongresa 2?. in 28. t. m. v Skoplju. * Duhrovniška turistična zveza v novih prostorih. Te dnd se je preselila dubrov-niška zveza za napredek turizma v svoje nove prostore v palači Sponza, ki je last mestne občine. V tej stari palači bo urejen turistični dom in tja bo premeščen tudi sedež mestnega turističnega odbora. V novih prostorih se je že vršila seja turistične zveze, na kateri se je mnogo razpravljalo o uredbi za napredek turizma m je bilo sklenjeno energično intervenirati na merodajnih mestih, da bi ta uredba čimprej stopila v veljavo. Posebno je nujna objava ponisa turističnih krajev v duhu te uredbe. Do začetka mednarodnega ženske da kongresa bo v palači Sponza dovršena razstavna dvorane. Glavna sikupščina turistične zveze se bo vršila v prvi polovici oktobra. „ . . + Onim, hi pojdejo v Prago. Vse informacije o vpisovanju in študiranju na visoki tehniški šoli v Pragi daje Društvo jugoalovenskih tehnikov, Praga H. Karlovo namesti 14 — češka tehnika. Poštnino za odgovor plača interesent. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki io doseza s prirodno Franz Josefovo srrenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava Franz Josefova voda deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. ogl reg. a iimsb/» * Bosanski kmet poseka letno poldrugi milijon kubikov drv. Se h dobe turške vladavine imajo bosanski kmetje pravico, da v državnih gozdovih sekajo drva za svoje domače potrebe. Na ta način so bosanski gozdovi prepleteni z mrežo servitutnih pravic drvarjenja. Ker pa je v bosanskih vaseh vedno več prebivalstva, gozdov pa vedno manj. bo treba čimprej nekaj ukreniti. da gozdovi ne propadejo. Kmet poseka v gozdu dosti več, kakor pa potrebuje doma. Prišlo je tako daleč, da obdeluje kmet svoje zemljišče mesec dni, mesec dni mu je potrebno za žetev, ostalih 10 mesecev pa se ukvarja v gozdovih. Cele vasi živijo od gozdov. Ko 120 bosanskih žag poseka na leto milijon kubikov, jih poseka kmet poldrugi milijon. In tako gre iz leta v leto l>rez ozira na konjunkturo ali krizo m na položaj na evropskem tržišču. Ni še bilo režima, ki ne bi bil dal amnestije za tatvine m drugo škodo, napravljeno v državnih gozdovih. Pri tem seveda gozdovi propadajo in dokler se ne uredi vprašanja Bervi-tutov, ni mogoče misliti na racionalno gospodarstvo v gozdovih. 0 tem problemu so izčrpno razpravljali tudi naSi šumarji na svojem zadnjem kongresu. * Otvoritev internata pomorske akademije v Bakru. V četrtek je bil v Bakru otvorjen dijaški internat državne pomorske akademije. Ta internat je nameščen v domu, ki ga je uredila Jadranska straža iz Maribora. V internat- je vpisanih že 37 dijakov, a jih bo v prvem šols-kem letu še več, ker vpisovanja še niso zaključena. Upravitelj internata je direktor državne pomorske akademijo v Bakru, prof. Glavan. Dijaki v internatu plačujejo za stanovanje in oskrbo 600 Din mesečno, siromašni dijaki pa imajo znatne popuste. Zaradi internata bo že letos precej več dijakov v pomoreki akademiji. kakor pa jih je bilo lani. * Važna pridobitev za Ulcinj. Po tolikih letih odlašanja in čakanja je naposled le pod streho veliki moderni hotel v Uloinju. Zgrajen je nn najlepšem mestu, kjer je bilo nekdaj črnogorsko dvorsko letovišče Suka. S Suke se nudi prelep razgled na Ulcinj in divno plažo, na drugi strani pa na ul-einjsko solarno, Porto Mileno in prelep okoliš izliva Bojane. Ko bo hotel dovrSen, bo znatno napredoval tujski promet tudi v Ulcinju. * Paračinska steklarna obnavlja ohrat. Minilo je že 5 tednov, odkar je bil v steklarni v Para činu ustavljen obrat in je ostalo brez dela okrog 500 delavcev, ki so bili žo več let zaposleni v tej tovarni. V para-činski steklarni je zaposlenih tudi precej slovenskih steklarjev, ki so nekdaj delali v Zagorju in Hrastniku. Pri delu so ostali samo delavci električne centrale in pa oni, ki so zaposleni v ključavničarskih delavnicah. Po kolektivni pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena, imajo steklarski delavca pravico na izplačilo zaslužka za 5 tednov, če podjetje samo ustavi ves obrat in pogasi vse peči. Za izplačilo te mezde so se delavci že obrnili na delavsko zbornico, inšpekcijo dela in na ministrstvo socialne politike. Ko je zdaj, kakor poroča beograjska »Politika«, delavska zbornica vnovič intervenirala, je na merodajnih mestih dobila zagotovilo, da bo steklarna v najkrajšem času obnovila obrat, ker so premagane vse težave, ki so povzročile začasno ustavitev obrata. * Dovršitev važnega mostu v zetski banovini, Dve leti so gradili most preko reke Lima pri naselju Murirri na križišču važne ceste, ki vodi v Plav. Andrijevioo in v Peč. Most je zdaj dovršen in te dni ga bodo slovesno izročili prometu. Za ves okoliš pomeni ta most velik napredek. Prelepa okolica Plava in Plavskega jezera bo odprta domačim in tujim turistom. Turistično društvo »Kom« gradi tudi svoj dom in ko bo tudi ta dovršen, bo okolica Plava dobila mnogo gostov. Stroški za zgradbo novega mostu so znašali poldrugi milijon. * Pletene majice dalmatinskih ribičev in mornarjev so velika moda v Ameriki. Neka velika oewyorška tvrdka, ki se bavi s prodajo športnih potrebščin, se je obrnila na splitsko trgovsko zbornico s prošnjo, naj ji pošlje vzorec pletene majice, kakršno je angleški kralj kupil na Rabu. V pismu je navedeno, da vlada za majice, kakršne nosijo dalmatinski mornarji in ribiči, v vsej Sev&mi Ameriki veliko zanimanje. Pismu je bil priložen tudi izrezek članka iz »NewYorka Timesa«, ki pravi, da so dalmatinske majice v veliki modi- * Prednost planinske paše. Na banovin-skem planinskem posestvu Bibi na Menini je bilo letos na paši 96 glav mlade plemenske goveje živine, ki je ostala na planini od 29 maja do 5. septembra. Živina se na planini utrdi in okrepi ter znatno pridobi na teži. Letos je prirastek na teži znašal povprečno 61 kg. Najmanjši prirastek je bil 8 kg, največji pa 136 kg. Ta rekord je dosegla telica posestnika Trebušaka iz Sel, ki je bila letos že drugič na planini. Skupni prirastek pri vsej živini je bil 6856 kg, kar predstavlja vrednost pri živi teži 27.000 dinarjev. Po popolni melioraciji bo na Bibi prostora za 140 glav živine. Za prihodnje leto bodo zgradili še en hlev. Samo 3 dni še velesejem ' " Lutz — peči, Ljubljana VII. * Plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu priredi v soboto 26. t. m. banska uprava, in sicer dopoldne na sejmišču. Na ta sejem bo pri" gnano večje število dobre plemenske govedi, predvsem mladih bikcev od 12 mesecev do 2 let starositi in mladih plemenskih krav z dobro mlečnostjo. Zaradi tega je dana prilika za ugoden nakup dobre ple-mensike živine. Morebitne nadaljnje informacije se dobijo pri Zvezi selekcijskih društev v Ormožu. * Po 20 letih se je vrnil iz Rusije bivši avstrijski vojni ujetnik Mehmed Šehič iz Doca. V Sarajevu je pripovedoval, da živi v kazanski guberraiji blizu 30.000 naših ljudi. Mnogi naši Ljudje so ugledni trgovci, podjetniki in obrtniki, nekateri pa zavzemajo tudi važna mesta v upravni službi. Tudi Sehiič je imel v Rusiji srečo. V vojno je odšel kot neuk kmečki mladenič, v Rusiji pa se je izobrazil za slikarja-umertnika. Njegov talent je odkril znani ruskii slikar Ustilooljdna. Šehič se je uči] slikarstva sedem let in dosegel je lepe uspehe. Domov se je vrnil zaradi domotožnja in pa ker je v francoskih listih čital lepe članke o ju-goslovenski državi. Zadnja leta je živel v Tiflisu in je od tam do domačega kraja potoval 86 dni. * Absolventi (tke) trgovske akademije, ki popolnoma obvladajo nemščino ter stro« jepis in stenografijo, naj takoj sporoče svo* je naslove na Klub trgovskih akademikov v Ljubljani. — A. Sumi, poštni predal 261. * Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo paralelko za prvi razred. Imena dijakov (— inj), ki so sprejeti v paralelko, so razglašena na uradni deski. Vpis se vrši 14., 15. in 16. t. m. od 10. do 11. ure. Kdor se ne prijavi do 16. t. m. do 12. izgubi pravico do vpisa. Nezasedena mesta se bodo oddala drugim reflektantom. * Noben radijski naročnik ne more biti brez »Našega vala«, ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film, ki izhaja vsak petek v Ljubljani in stane mesečno komaj 12 Din. Iz vsebine nove številke navajamo le važnejše prispevke: Statistični pregled radijskih naročnikov, vrst aparatov in obratovanja ljubljanske radiofonske postaje, Naša narodna gledaliča v novi sezoni, Nova opereta »Pod to goro zeleno« v ljubljanski operi, Ruško letno gledališče, Kaj vse se izve iz filmskih ateljejev, Anna May Wong in kitajski film, Josipa Ribičiča čiščenje, Zgodbe in nezgode Bojana Pečka. Vsi članki so pestro ilustrirani, posebne slikanice pa nas seznanijo z novostmi v naših gledališčih, s sodelavci v ljubljanskem radiu, z novimi filmi in s spominskimi slikami s počitnic. V stalni prilogi »Po opernem svetu«, kjer izhajajo • izvlečki najvažnejših oper, ki jih prenašajo evropske radijske postaje, je v zadnji številki izšel libretto Puccinijeve »Tosce«. Modne skice, križanke in šale zaključujejo redakcijski del lista. Posebna programska priloga prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene programe vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, in točno razpredelnico najzanimivejših opernih, koncertnih in gledaliških oddaj. »Naš val« je najobširnejša, najboljša in najcenejša radijska revija. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvez-no na ogled en izvod. Pišite na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. * Redno vpisovanje v enoletno trgovsko šo'o, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, ie še ta in prihodnji teden dopoldne in pojx>Idne. Poučujejo le kvalificirane moči, profesorji, tudi drž. trgovske akademije. Informacije daje. na željo tudi brezplačne prospekte pošilja rav» nateljstvo. Pouk prične 1. oktobra. * Avtoizleti! 17. do 24. t. m. v Rim, 20. t m. na Koroško. Pri>ave; Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26—45. * Tovarna JOS. REIQH sprejema mehko in šk robi j eno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Belokrajinci se pripeljejo danes ob 15. v Ljubljano. Ljubljansko društvo Bela Krajina jih sprejme na glavnem kolodvoru. Opozarjamo prijatelje in znance ter jih prosimo, da se udeleže sprejema. Prav poseb* no pa še opozarjamo na jutrišnjo prirediš tev ob 15. na Sokolskem telovadišču v Ti* voliju. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— československ& obec v Lublani upo-zoriiuje, že se zahajuje vyučovšni v česko-slovenske dopliiovaci škole ve školnim roce 1936/1937 v pondčli dne 14. za« 1936 o tfeti hodinS odpoledni zžpisem a zafazenim do jednotliv^ch • oddžleni. Proslme, aby si všichni rodičovč uvčdomili povinnost d&ti dčti do českč školy i vojnam tohoto raz-hodnuti. — Knihy, kterč maji d ž tj vyptlj-čeny ještS z minulčho roku neeht* pfinesou sebou. u— Dame, ne nasedajte! V zadnjem času so se pojavile v Ljubljani po raznih trgovinah madžarske bluze, ki jiih »imajo tu pri nas za »narodne«. Te bluze so inozem ski izdelek. Pri nas mi prav nobene potrebe po uvažanju »narodnih« bluz, ker jih lahko delamo doma. Na stotine brezposel- nih deklet lahko naveze na stotine lepih narodnih bluz in bo osrtal denar doma in bo našim dekletom pomagano. u_ Ravnateljstvo drž. konservatorija opozarja vse vpisane gojence, da je v ponedeljek 14 t. m. od 15. do 17. razdelitev urnika za solopetje klavir, violino, violin* Čelo, kontrabas, orgle, kompozicijo in oper« no šolo, od 18. do 19. za vse ostale pred, mete. Vsi gojenci naj se javijo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Vpis je mogoč še tekom dneva in v ponedeljek. u_ Velesejmei in drugi ne pozabite, da so v nedeljo v Ljubljani Belokrajinci, ki bodo izvajali svoje tipične narodne plese-igre in običaje. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Poroka. Danes ie bil poročen v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Ivan Polak, konceptni pripravnik policijske uprave v Ljubljani, z go. dr. Zoro Tominšek, hčerko g. dr. Fr. Tominška, odvetnika ▼ Ljubljani. Novoporočencema želimo obik> sreče! u— France Kralj razstavlja v Jakopičevem paviljonu najnovejše kipe in slike dnevno od 9. — 19. ure. Priporočamo ogled. u— Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo 13. t. m. od 8. do 9. ure na osnovni šoli. u_ Danes brezplačno poskusno kuhanje kave Exprees pri tvrdki Janko Spreitzer, Gajeva ul. 5. Nebotičnik. u— Nesreča pastirčka. Iz Kresnic »o včeraj pripeljali na kirurški oddelek 8-Ietnega kmečkega fanta Cvetka Mihelčiča, ki je doma pasei krave, pa si je ravno od najbolj svojeglave med njimi navezal vrv okoli svoje roke. Krava se mu je na lepem splašila in pastirčka čez drn in sltrn povlekla za seboj, da je dobil precej hude poškodbe po glavi in po nogah. Fotoamaterji ! Ali ste že preizkusili naš sveži film 26°Sch 8 posnetkov, kateri Vas stane z eno povečano sliko v velikosti 13X18 cm samo Din 10.— Povečane slike, velikost razglednic pa samo 1.— Din komad pri Foto Touristu - Lojze šmucu na ALEKSANDROVI a 8. Tatvina. V Florjanski ulici 7 je bilo včeraj ob pol 5. ukradeno moško črnople-skano kolo z rjavimi obroči Kolo je bilo čisto novo, znamke »Excelsior« s tovarniško številko 9026. Policijske številke 5© ni imelo, ker je bilo pravkar kupljeno. Samo 3 dni še w velesejem Lutz — peči, Ljubljana VIL u_ Karam bol na Krekovem trgu. Včeraj zjutraj je prišlo ob vstopu Poljanske cesrte na Krekov trg do precej razburljive prometne nezgode. Po cesti je tedaj privo-zil pomočnik mesarskega mojstra Javorni-ka s svojim vozom, ki ie s precejšnjo naglico hitel na trg. Po trgu pa se je v smeri proti Kopitarjevi ulici prav tedaj peljal 26-letni Stanislav Gori a na svojem kolesu. Do srečanja je prišlo tako iznenaida, da je kolesaT padel pod konja, ki mu je stopil na levo nogo, občutno ga je zadelo tudi kolo mesarskega voza. Reševalci, ki so izpred svoje postaje opazili nesrečo, so ranjenca, ki mu je noga pri členku takoj vsa otekla, brž nailožnli na voz tn z njim odhiteli v boinišreico. Poškodba pa je bila na srečo lažjega značaja, da se je Gorta lahko že čez eno uro vrnil v Mestni dom, kjer so mu reševalci medtem spravili kolo, in se odpeljal demov. Iz Celja e— Lep uspeh celjskega znanstvenika na Dunaju. Prof. Srečko Biodar iz Celja se je vrnil s kongresa svetovnega udruženja za študij ledene dobe, ki se je vršil zadnje dni na Dunaju. Pred najodličnejšimi znanstveniki iz vseh evropskih in mnogih iz-venevropskih držav je predaval o naši postaji iz stare kamene dobe — Potočki zi-jalki. Predavanje je vzbudilo splošno pozornost m priznanje ter mu je sledila daljša diskusija. Uglednemu našemu znanstveniku, ki je tako častno zastopal našo državo pred mednarodnim znanstvenim svetom, iskreno čestitamo! e— Slikarska šola na gimnaziji se bo letos začela v nedeljo 20. t. m. ob 9. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 12. in ob sredah od 18.30 do 20.30. Vpisovanje bo v sredo 16. t. m. od 18. do 19.30 m v nedeljo 20. t. m. od 8. do 9. v risalnici gimnazije. e— Sokolsko društvo. Načelstvo obvešča vso že vpisano deco m naraščaj, da se bo pričela redna telovadba v ponedeljek 14. t. m. po urniku, ki je objavljen v telovadnici in v objavni omarici. Nadalje pozivamo vse one brate in naraščaj, ki imajo v uporabi garderobne omarice, da jih danes izpraznijo in pustijo odprte zaradi snaže-nja in popravila. Vse neodprte omarice bodo jutri dopoldne s silo odprli v prisotnosti komisije. e— Vpisovanje v gostilničarsko strokovno nadaljevalno šolo v Celju bo v torek 15. t m. od 16. do 17. in ne od 14. do 15. kakor je bilo sprva določeno. Kino Metropol« Danes ob 18.15 in 20.30 »Ana Karenina« z Greto Garbo in nov zvočni tednik. Ob 16. predstava po znižanih cenah »NJIH DVOJE«... Predprodaja vstopnic od pol 12. do 1. ure in od 4. popoldne dalje. e— StareSinska organizacija »Sloge« bo priredila v četrtek 17. t m. ob 20. sestanek abiturientov v Celjskem domu. Vabljeni vsi abiturienti! e— Akademija. Društvo Rdečega križa v Celju bo priredilo v proslavo »Tedna Rdečega križa« v petek 25. t. m. akademijo v mali dvorani Celjskega doma. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bHo 10. t. m. v evidenci 187 brezposelnih (160 moških in 27 žensk) nasproti 176 (154 moškim in 22 ženskam) dne 31 avgusta. e— Tri hude nesreče. V noči od srede na četrtek je 15-letni trgovski vajenec Pavel Merhar iz Laškega v spanju vstal iz postelje, stopil k oknu in padel iz drugega nadstropja na zemljo. Pri padcu si je zlomil desno nogo. V četrtek se je ponesrečil 22-Ietni, na Bežigradu pri Celju zaposleni delavec Alojz Leskovšek iz St. Jurija ob južni žel. Pri delu ga je zgrabila cirkular-| ka in mu odrezala štiri prste na levi roki. 1 Istega dne je padel 11-letni delavčev sin Ljubomir Zelič iz Zavodne pn Celju v goz- Idu z drevesa ter si močno pretresel možgane in izpahnil desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Maribora a_ Smrt vrlega narodnjaka. V mariborski bolnišnici je umrt v 66. letu starosti upokojeni davčni nadupravitelj Anton Fabjan. Rajnki je bil rodom iz Črnomlja In je bil zgleden narodnjak. Po prevratu je prišel v Maribor in si je v vseh slojih mariborskega prebivalstva pridobj priljubljenost in ugled- žalujočim naše toplo sočutje a— Iz gledališča. Mladenke, ki imajo veselje do plesa in gledališča, se sprejmejo v balet »Narodnega gledališča« v Mariboru. Prijave pri gledališki blagajni- a— še štiri km. Gradnja avtomobilske ceste na Pohorje je že toliko napredovala, da manjka še samo štiri km do zaključka gradbenih del. Računati je, da bodo dela koncem prihodnjega K ta končana. a— še letos bodo pričeli z gradnjo ce-ste-bližnjice, ki pojde od križa na koncu Koroške ceste ob Dravi do Schmlederer. jevega kompleksa v bližini takozv. >Hu-sarenaprunga.« Novi del cesto bo po načrtih- ki so že izgotovljeni, za skoro pol km krajša in mnogo prijetnejša ter udobnejša kakor je dosedanja varianta s precej nevarnimi ovinki in vzpetinami. a— Po cerkvenem žegnanju streljanje. Pri Sv Petru nižje Maribora je bilo te dni žegnanje. Po cerkvenih slovenostih so se zbrali fantje v Klejčekovi gostilni v Trčovi- kjer so si kaj kmalu skočili v lajse. Nastalo je prerivanje in ko Je hotel posestniški sin Ivan železnjk navaliti na fante z nožem, so mu nož jztrgaji. Ko je oče Ivana železnika videl da sina mika-stijo, je potegnil samokres ter oddal veC strelov na fante, ki pa k sreči niso nikogar zadeli, prispeli so orožniki, ki so starega železnika razorožili ter ga prijavi* državnemu tožilstvu. a— K®lnari6ev delodajalec napaden. Te dni je sresko sodišče razpravljalo o napadu, ki ga Je izvršil delavec Jožef Hojs v Gornji Radgoni na studenčnega mojstra Leopolda Kavčiča, ki je bil, kakor znano delodajalec tragične žrtve dela Avguština Kegnačiča. Hojs je Kavčiča udaril s stolom po glavi s toliko silo, da je Kavčič padel v nezavest. Sodišče Je obsodilo napadaj ca na 7 dni zapora. a— Izropana trgovina. V noči na petek so neznani tatovi vlomili v trgovino Franca Rudla v Barjendolu v občini Košakih pri Mariboru ter odnesli nekaj manufakturnega, špecerijskega in galanterijskega blaga, okoli 200 Din gotovine ter vso zalogo tobaka m cigaret v skupni vrednosti okoli 3.000 Din. Vlomilci so prigli v trgovino na ta način, da so napravili luknjo, skozi katero so se splazili. S plenom so izginili brez Bledu. a— Žrtev splašenega vola je postal 68-letni Matija Kocjan iz Gornjega Jakobeke-ga dola. Prišel je pod voz, pod katerim je obležal z zlomljeno levo nogo ter strtimi štirimi rebri. — Včeraj popoldne je hlapec kamniškega gostilničarja Paveliča gnal 624 kg težkega bika proti Mariboru. Pri Betnavskem ribniku je bik opešal in so ga mariborski reševalci dvignili na tovorni avto ter ga prepeljali na kolodvor. Z Jesenic a— Zvočni kino Radio predvaja dane6 tn jutri v nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Kraljevi valček«. Dodatki so; dva zvočna tednika s posnetki z olimpiade ter lep kulturni film »čudežno strelišče«. Sledi »Boeambo«. Iz Tržiča 6— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo -vohun&ki velefilm »Operator 13«. Iz Kamnika ka— Gostovanje Vičanov. Člani in članice »akolske gledališke družine z Viča, ki so v našem mestu že znani kot izvrstni gledališki igralci, bodo drevi ob 20. in jutri ob 16. uprizorili na odru kamniške Čitalnice Kreftove »Celjske grofe«. Vabimo kamniško občinstvo! Vstopnice v Čitalnici in eno uro pred začetkom predstave. ka— Pogreb vzorne vzgojiteljice gdč. Marije Kratnarjeve je bil dokaz priljubljenosti in spoštovanja, ki so ga gojili do nje vsi njeni bivši učenci in vsi kamniški meščani. Na pogrebu je bila vsa šolska mladina z učiteljstvom in izredno mnogo občinstva. V sprevodu so nosili dolgo vrsto vencev in krasnih šopkov, med katerimi sta bila tudi venca krajevnega šolskega odbora in kamniškega učiteljstva. Cerkveni pevski zbor ji je zapel v slovo poslednje žalostinke, ob odprtem grobu pa sta pokoj-nici izpregovorila v slovo kamniški dekan g Rihar in ena izmed stanovskih tovari-šic. Vzorno vzgojiteljico bomo ohranili v trajnem spominu. Iz Ptola j— Dobro izurjeni gasilci. Gasilska četa v Ptuju je imela v sredo popoldne napovedano prvo jesensko gasiisko vajo. Za požarišče je bila določena stara dominikanska vojašnica, v kateri je Ferkov muzej. Ob 6.15 je bil alarm in kmalu nato so se odpeljali gasilci pod poveljstvom g. Breznika z orodjem na kraj zamišljenga požara. V zgornjem delu Dravske ulice so postavili veliko Magirusovo motorko, odkoder so napeljali po precejšnji višini v zgornji del mesta iz daljave okoli 150 metrov cevi. Vse potrebno delo so gasilci izvršili v 8 minutah. Vaje je gledalo precej občinstva, ki je ugotovilo, da je naša gasilska četa, ki ji predseduje g. Vidmar, zelo dobro izurjena. V kratkem bodo vaje v večjem obsegu, pri katerih bo sodelovalo tudi vojaštvo. j— Namesto vencu na grob železničar-skega uradnika g. Trampuša Josipa je daroval g. Marič Oskar z Brega pri Ptuju 100 Din reševalnemu oddelku gasilske čete v Ptuju. Kino Sloga, teL 27-30 Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri Vtva Vitla WALLACE BEERY v gL vlogi. Iz Murske Sobote ms— Velika sokolska tombola bo v nedeljo 13. t m. ob pol 15. pred Sokolskhn domom. Zavoljo krasnih dobitkov je razumljivo zanimanje, ki vlada med ljndmi. Posebnost letošnje tombole je devet glavnih dobitkov, m sicer: 2000 Din v denarju, moško kolo, žensko kolo, seženj drv, vreča moke, gramofon, električni likalnik, dragocena ura in kompletna obleka. Poleg teh pa je še nad 500 drugih dobitkov v skupiti vrednosti nad 12.000 Din. Tombolske karte se dobijo v vseh trgovinah murskosoboške-ga sreza po 2 Din. V nedeljo vsi v Mursko Soboto 1 Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. zvečer in jutri v nedeljo ob 31/« popoldne in 8. zvečer zvočni film »Poslednja ljubezen«. Kot dodatek nov Para-mountov zvočni žurnal. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danea in jutri zgodovinski film iz Napoleonovih časov »Konec ljubezni« in nov Foxor tednik. VTSNJA GORA. Rojstni dan Nj. VeL kralja se je tudi pri nas praznoval slovesno. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami. Služba božja je bila že v soboto. Zvečer je bilo vse mesto slavnostno razsvetljeno, pod Starim gradom je gorel velik kres, iz gozda nad mestom so pa pokali streli v počastitev mladega kralja Jugoslavije. Zaradi bolezni v smrt Gornja Radgona, 11. septembra. Minilo sredo popoldne je šla na avstrijsko stran preko obmejnega murskega mosta v mesto Radgono na Rotenturm-Zorzi-nijevem gradu uslužbena 18-letna Lizika Štefančeva, doma iz Melov pri Gornji Radgoni. Svoji spremljevalki je pred odhodom dejala, naj jo počaka v Gornji Radgoni, češ da gre po zdravila v mesto. Toda spremljevalka jo je čakala zaman. Lizika je krenila na breg reke Mure in skočila T vodo. Avstrijskemu orožništvu, ki so mu ljudje takoj javili skok nesrečnice v Muro, je uspelo nedaleč pod mostom potegniti truplo nesrečnice iz valov. Prizadevanje dveh poklicanih zdravnikov, obuditi jo k življenju, je bilo zaman. Pokojnlca je bila izučena v šiviljstvo. Pred dvema mesecema je šla iskat službo v Zagreb, a ji mestno življenje ni prijalo. Septembra se je vrnila in stopila v službo na gradu. Ker je nekoliko pokašljevala, Jo je službodajalka opozorila, naj gre k zdravniku, kar je usodno sredo ftorila. Zdravnik je pri temeljiti preiskavi ugotovil, da je jetika začela ugonabljati tu d' njena mlada pljuča. Zato je verjetno, da si Je nesrečni ca končala mlado življenje zaradi bolezni. Doma izdelan avtobus Ljubljana. 11. septembra. Pravkar so v delavnicah Automontaže d. d. izgotovili nov avtobus, ki je razstavljen na velesejmu, kjer vzbuja zasluženo splošno pozornost tem bolj. ker je konstrukcija in izdelava vozila, delo domačih rok. Pogled v notranjost vozila odkrije vao udobnost vožnje, saj Schlaraffija sedeži kar vabijo, da sedeš nanje. Imajo usnjeno prevleko, vsak sedež ima tudi naslon za desno nogo ali levo roko. Autobus je narejen po načrtu ing. S. Bloudka, ki se je tudi v tej konstrukcijski stroki izkazal priznanega veščaka. Posebnost te konstrukcije je, da je zgrajena po licenci patenta tvrdke Maier & Co. i» Lausanne v Švici. Ogrodje karoserije je narejeno iz čeških jeklenih cevi raznih profilov, ki so električno zvarjeni v celoto. To je prvi voz te vrste, zgrajen na ta način v naši državi. Naravno, da ima tako zvarjena celota karoserije veliko prednost pred dosedanjimi autobusnimi sistemi, ki uporabljajo bodisi les. bodisi železo tn jeklo v raznih načinih vezave, ki pa niso mogle nuditi 100% stabilnosti. Obod novega autobusa je ves iz aluminija in je zaradi tega, kakor tudi zaradi Jeklenih cevi, ki tvorijo ogrodje, za 40%' lažji od drugih znanih karoserij. Autobus, ki ima Jako močan Mercedes—Benz motor (70 ks) na surovo olje CDiesel) Je namenjen posebno za planinske in zimske vožnje. Vozi z brzino 80 km na uro; Ima pa 8 brzin naprej ln 2 brzini nazaj. Podletje, je zlasti skrbelo tudi za to, da bo vožnja v tem autobusu kar najboli udobna in Je zato reduciralo število sedežev na 24. Vse priznanje domačemu podjetju, ki se ni strašilo stroškov ne žrtev, da Je poslalo svoje strokovnjake v inozemstvo, kjer so preštudirali najmodernejši način gradnje auto-omnibusov. zlasti karoserij ter so potem doma z najboljšim znanjem in domačim materijalom zgradili to sijajno vozilo. Strokovnjaki iz inozemstva, ki so si avtobus ogledali, so graditeljem izrazili svoje priznanje ter izjavili, da predstavlja vozilo Automontaže kvalitetno delo, ki ga tudi v inozemstvu le težko izgo-tove. ker grade tudi slična vozila v serijah, dočim je pri tem vozu vsak posamezen del bil posebej izgotovlien ter montiran v celoto. Opozarjamo vse one. ki bodo obiskali velesejem. zlasti pa lastnike avtobusov in prevoznike, pa tudi ostalo občinstvo, zlasti ono, ki se je že vozilo na avto-progi Ljubljana - Sušak, ali pa se še namerava voziti, da si ogleda ta novi avto-omnibus. ki ni le ponos tvrdke Automontaže d. d- marveč je tudi ponos slovenske podjetnosti. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE .JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova ul. 6. Dobitke minulega razreda pričnemo izplačevati 15. SEPTEMBRA. 1 L Gospodarstvo Kam smo letos izvažali les' Isvos mehkega lesa je padel na 40% lanskega izvoza, uvoz slavonskega hrastovega lesa pa se je navzlic sankcijam ie dvignil Podrobna statistika zunanje trgovine za prvo letošnje polletje, ki jo je izdalo finančno ministrstvo, nam nudi sedaj točen pregled o tem, kam smo letos v režimu .sankcij izvažali naš les. Iz statistike je razvidno, da je zaradi sankcij najobčutneje nazadoval izvoz mehkega lesa. Tesanega mehkega lesa smo letos v prvem polletju izvozili komaj 1793 vagonov, dočim je lani ta izvoz znašal 4804 vagone. Po vrednosti pa vidimo padec od lanskih 27.6 na 10.3 milijona Din. Tu je predvsem prizadeta Slovenija, ker smo prej v velikih količinah izvažali v Italijo tesan les, saj je bila ona prej skoro izključna odjemalka našega tes. lesa. Sami smo v prvem polletju od skupne količine 4804 izrvozili v Italijo 4313 vagonov, letos pa je znašal izvoz le 649 vagonov. Nekaj več smo izvozili v Grčijo, namreč 507 vagonov (lani 147), v Madžarsko 406 vagonov (lani 155) tn v Egipt 136 vagonov (lani 96). Prav tako občutno Je nazadoval izvoz mehkega rezanega lesa, ki je znašal letos ▼ prvem polletju le 9447 vagonov (lani 21.911) v vrednosti 69 milijonov Din (lani 170 milijot*ov). Prevoz mehkega rezanega lesa je torej padel na 40 % lanskega izvoza. Tudi to nazadovanje je predvsem posledica zastopa izvoza v Italijo, ki je lani znašal 15.921 vagonov, letos pa le 1078. Povečanje izvoza v prekomorske države pa gre predvsem na račun Bosne, medtem ko smo iz Slovenije nekaj več izvozili le v Madžarsko in Grčijo. Skupni izvoz mehkega rezanega lesa v Madžarsko Je znašal letos 1200 vagonov (lani 425), v Grčijo 1077 vagonov (lani 185), v Alžir 837 vagonov (742), v Argentino 758 vagonov (559), v Egipt 732 vagonov (158), v Anglijo 557 vagonov (220), v Maroko pa 532 vagonov (042), v Tunis 440 vagonov (383), v Francijo 663 vagonov (89). v španijo 369 vagonov (174), v Nemčijo 345 vagonov (78) in v Britsko Indijo 315 vagonov (31). Izvoz hrastovega rezanega lesa pa se letos nI zmanjšal, temveč se je Se povečal od lanskih 1905 na 2263 vagonov, odnosno od 26.1 na 33.7 milijona Din. Slavonska industrija trdega lesa torej zaradi sankcij ni prav nič trpela. Občutnejše je nazadoval izvoz bukovega rezanega lesa. ki je padel od lanskih 7500 na 3949 vagonov, odnosno od 65.8 na 35.7 milijona Din, predvsem, ker se je zmanjšal izvoz v Italijo od lanskih 3611 na komaj 9 vagonov. Povečal se je tudi izvoz bukovega rezanega lesa, v Anglijo od 1156 na 1648 vagonov, dočim je izvoz v Španijo nazadoval od 1704 na 1123 vagonov. Le v manjši meri je nazadoval izvoz friz od lanskih 2812 na 2047 vagonov. Za specialno konjunkturo v hrastovim je značilno tudi letošnje povečanje izvoza hrastovih pragov na 15.1 milijona Din nasproti lanskim 5.6 milijona Din in hrastovih hlodov na 6.5 milijona Din (lani 5.5). Uredba o odkupu bombaža Kontrolna taksa pri uvozu bombaža in izdelkov iz bombaža Kakor smo že kratko poročali, je bil na zadnji seji finančno gospodarskega odbora m sns t rov sprejet načrt uredbe o odkupu bombaža. Uredba ima namen, da se omogoči povečanje kultur bombaža. z'asti vJuž« ni Srbiji, tako da ne bi bili za oskrbo naše tekstilne industrije docela navezani na uvoz inozemskega bombaža Bombaž že od nek= daj pridelujejo v Južni Srbiji, vendar v razmeroma majhnem obsegu, saj smo lani pridelali vsega le 622.000 kg neočiščenega bombaža, dočim je znašal uvoz bombaža v obliki surovega bombaža, prediva ali tkanin 31-5 milijona kg. Lastna produkcija je lani krila torej komaj 2% potrošnje. Ze pred leti je bila sprožena misel, da sm pridelovanje bombaža razširi. V resnici se je površina bombažnih kultur v zadnjih les tih povečala, saj je znašala l. 1927 samo 500 ha, lani pa je narasla na 1440 ha in se je letos še dalje razširila, tako da bo znašal pridelek okrog 1 milijona kilogramov. Bombaž se goji predvsem v oko;ici Strumice in Gjevgjelije, pa tudi na Ovčjem polju, pri Velesu, štipu in Kočanah. Pred leti s© trgovci v St.rumici, Gievgjeliji in Ka-vadaru, ki imajo stroje za čiščenje oofnbaža, kupovali surovi neočiščeni bombaž le po 2 Din za kg, lani pa se je cena dvignila na 8 Din in se je pozneje povzpela tudi pre» ko 4 Din. Vsebina nredbe Uredba ne tangira sam« južnih krajev, kjer pridelujejo bombaž, temveč tudi po- trošnike bombaža, to je tekstilno industrijo, predvsem zaradi tega, ker se bo na pod'agi te uredbe pobirala pri u^ozu surovega bombaža (carinika tarifna številka 38), bonu baznega prediva in bombažnih izdelkov (ca« rineke tarifne številke 272 do 288) in pri uvozu izdelkov in bombažnih tkanin (carinska tarifna številka 356*3) pobirala posebna kontrolna taksa, ki jo bo odredil trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom, in sicer v korist fonda za vzdržeras nje cen domačemu bombažu. Namera vlade gre predvsem za tem, da bi se p ko leto sporazumno določila trgovinski in kmetijski minister. Domač bombaž bodo morali odkupiti uvoznik; inozemskega bombaža in vsi, ki predelujejo bombaž Prej ne bodo smeli uvažati bombaža iz inozemstva, preden ne bo odkupljena vsa domača pro, izvodnja. Domači kupci bodo morali vsako leto prijaviti potrebne količine bombaža Odkupna cena bo določena vsako leto do konca marca za bombaž, ki bo pridelan v dotienem letu, tako da bo pridelovalcem bombaža naprej zajamčena odkupna cena. Gospodarske vesti = Denarniškj oddelek trgovinsko - industrijske zbornice k vprašanju Feniksa. De« narniški odsek zagrebške trgovinsko indu« 6t.rijske zbornice je na svoji seji dne 9. t-m. razpravljal o vprašanju Feniksa in je na podlagi podrobnega in obširnega referata odsekovega predsednika dr. Julija Mogana o tem. kaj so v tej stvari ukrenile druge države, zlasti Avstrija, Češkoslovaška :n Madžanska. sprejeil naslednji skšep: »Zasledujoč vladne ukrepe v drugih državah v in* teresu zavarovancev družbe »Feniks« je Tr-govinsko-industrijska zbornica spričo okob nosti, da pri nas niso vidne niti prvotne konture kake ureditve, zelo zaskrbljena za ogrožene interese številnih zavarovancev na teritoriju zbornice in sploh v naši državi. Zbornica je prepričana, da bo ureditev tem težja, čim dalje bo trajalo sedanje stanje. Sklicujoč se na svoje predstavke od 3. apri« la in 26. junija t. L prosi zbornica ponovno kraljevsko vlado, da nujno pristopi k stvarni, praktični in definitivni ureditvi vpraša« nja >Fen;ksa« v smislu predlogov, ki so iz-nešeni v navedenih predstavkah in eo tam tudi utemeljeni. = Trgovinska pogajanja z Nizozemsko, Včeraj je v Beograd prispela holandska delegacija iA trgovinsika pogajanja. Vodi jo generalni ravnatelj holandskega klirinškega zavoda v Haagu. Kakor znano, so se trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Nizozemsko zadnja leta zelo razvili. Zato je bile n-a Nizozemskem ustanovljena nizozem-sko-jugoslovenska trgovinska zbornica s sedežem v Roterdamu in s svojim nacionalnim odborom v Beogradu, ki je vsestransko delala za razvoj trgovine med obema državama. Zaradi izprememb v trgov insko-političnem pogledu, zlasti po uvedbi kontrole našega uvoza, se je občutila potreba pc> vzajemnem dogovoru, ki bi se mogel spraviti v siklad z novimi razmerami. Glede na to, da imata obe državi enako živahno zanimanje za razvoj kar najčvrstejših trgovinskih od/nošajev. je Nizozemska poslala svojo delegacijo, da se pri nas informira o vseh vprašanjih in da uvede pogajanja za ureditev teh vprašani ter morebitno novo trgovinsko pogodbo. Vodia delegacije bo obiskal ministra za trgovino in industrijo, vodstvo Narodne banke in druge prizadete resore, razen tega bo pa imel več razgovorov z upravo narodnega odbora holandsko-jugoslovenske trgovske zbornice. = Stanje aktivnih klirfngov. Poslednje poročilo Narodne banke o stanju aktivnih klinngov zaznamuje, da se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji po narašča-2*]1 v zadnjem tednu zopet zmanjšalo za 0.4 na 19.7 milijona mark. Saldo v kliringu z Italijo je ponovno za malenkost nazadoval in sicer za 0.2 na 38.4 milijona l-Mn. Saldo v kliringu s Turčijo se je po skrčenju v zadnjem tednu nebistveno dvignil na 0.91 milijona francoskih frankov, saldo v kliringu z Bolgarijo na je nekoliko nazadoval na 0.50 mili iona Din. — Sklepi finančno-ffocpodirs^ega odbo ra ministrov. Včeraj je bila pod predsedstvom finančnega ministra Letice seja fi. nančno-gospodarskega odbora ministrov. Seji so prisostvovali ministri Letica. Svet. Stankovič, Vrbanič, Dj. Jankovič, Voja Djordj-evič in Miha Krek. Na seji so sprejeli tele sklepe: 1) Da bo izvoz konoplje prost, odnosno, da se ukine dosedanja omejitev glede dirigiranja izvoza v neklirinške države. 2) Da država preko »Prizada« intervenira na tržišču suhih sliv. da se pridelovalcem zagoitove ker najboljše cene. i) Sprejet je načrt uredbe o pospeševanju svi-latrstva, ki proizvajalcem zagotavlja ugodnejše odkupne cene za kiokone. 4) Podeli se državna garancija za kredit, ki ga daje Privilegirana agrarna banka do višine 20 milijonov Din Glavnemu savezu srbskih zem ljoradniških zadrug. = Nazadovanje brezposelnosti v Nemčiji. Po podatkih nemškega državnega urada za posredovanje dela je znašalo število brezposelnih delavcev v Nemčiji ob koncu avgusta le še 1,098.000. Seveda tu niso všteti oni delavci, ki ao le deloma zaposleni pri zasilnih delih. Najvišje stanje nezaposlenosti je bilo v začetku leta 1933., ko se je število brezposelnih približalo 6 milijonom. — Licitacije. Dne 12. t. m. bo pri štabu dravske diviziijske oblasti v Ljubljani II. ofertna licitacija za nabavo mesa za vojaške trupe, ki se nahajajo na manevru v Ribnici od 20. do 30. septembra. Dne 25. t. m. bo pri upravi VI. oddelka vojno-teh-ni&nega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 100.000 kg trinitrotoluola. Dne 25. t. m. bo v inženjerskem oddelku štaba dravske diviziijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo III. objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani in 26. t. m. za popravilo stanovanjskih zgradb v Mariboru. Borze 11. septembra Na ljubljanski borzi so ostali oficielni tečaji deviz skoro nespremenjeni. V pri-vaitnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.55, angleški funti pa so se nekoliko okrepili na 234.50 denaT. V zagrebškem privaitnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.53. v angleških funtih po 234.94 in v grških bonih po 30.50. dočim je bilo za španske pezete povpraše vanje po 5.30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.34. v Beogradu 13.3223 in v Zagrebu 13.3150. odnosno za konec oktobra 13.25. Klirinške nakaznice v lirah so se v Zagrebu in Beogradu nudile po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zaključena po 365.50 in 366 (v Beogradu po .366). Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 136. »-/ Ljubljana. Amsterdam 2965.65—2980.24, Berlin 1755.63—1769.50. Bruselj 738 11— 743.17. Curih 1424.22—1431.29. London 220.66—222.71, Nfwyork 433858—4374.89, Pariz 287.92—289.36. Praga 180.76—181.86 Curih. Beograd 7, Pariz 20.217». London 15.5275, NewvorU 307 12S Mils.n 24 15. Amsterdam 208.2250, Berlin 123.45, Dunaj 66.50, Stockholm 80.10, Oslo 78.06, Ko-besnhavn 69.35, Praga 12.70, VarSava 5730, Budimpešta 60, Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 365.50—366, za sept. — okt. 364 den* 4% agrarne 47.50 den., 6% begluške 68— 69, 6% dalm. agrarne 65 den., 7% Blair 73.50—74, 8% Blair 83.50—84.50; delnice: Trboveljska 135.50—136, Šečerana O-ijek 120—130. Beograd. Vojna škoda 366—366.50 (366) 4% agrarne 48—48 75. 6% begluške 68.75 —69 ( 69), 7% invast 84.50—85, 7% Dri. hip. banka 86 den., 7% Blair 74—74.50 (74—74.25). 8% Blair 85 bi., Narodna banka 6250 den., PAB 236—237 50. Hlagovna tržišča ŽITO + Chicago, 11. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 111.375, za dec. 110.375, za maj 109.375; koruza: za sept. 111, za dec. 94, za maj 89.75. 4- VVinnfpeg, 11. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 99.875, za dec. 98.875, za maj 101. + Novosadiska blagovna borza (". t. m.) Tendenca stalna Pšenica (cene »Prizada«): potiska šlep 79 kg 2% 132.50—137, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg. 2<70 127.50—137: baška. 79 kg. 2% 125.50—129; sremska in slavonska. 78/79 kg 3% 119.50— 123: v borznem prometu: baška ladja Tisa 133.50 — 134. Oves: baški sremski slav 85 — 87.50 Rž: baška nova 104 — 106 Ječmen: 123. Rž: baška nova 104 - 106 Ječmen: baški. sremski nov' 64 l-i 90-02 50 Oves: baški, sremski. slavonski novi S7 50—90. TurSčica: baSka in sremska 89—90 Moka: baška, sremska. slavonska in banatska j-Og« in fOgg« 205—215; »2« 185—195; »5« 165—175; *6« 145—155; »7« 125—135; »8« 95—100 Otrobi: baški 71—73: banat-ski 69—71; sremski 70—72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160—162.50; z vrečami 170—172. Borzi jutri ne bo poslovala. 4- Budimpeštanska termlnska borza (11. t. m.). Tendenca stalna Koruza: za sept. 12.50—12.55, za maj 10.99—11.01. BOMBA2 4- Liverpool, 10. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.58 (prejšnji 6.59), za dec. 6.48 (6.50). + Newyork, 10 septembra Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 12.12 (—), za dec. 12.14 (12.10). -I- Hmelj. Iz žatca poročajo da gre obiranje hmelja h koncu. Nakupovanje se nadaljuje živahno in se cene gibljejo med 600 do 925 Kč za 50 kg. ŽIVINA = Svinjski sejem v Mariboru. Na petkov svinjski sejem je bilo pripeljanih 400 svinj. Cene so bile naslednje: prasci 5 do 6 tednov stari 70 do 110 Din, 7 do 9 tednov stari 135 do 160 Din, 3 do 4 mesec- stari 170 do 235 Din, 5 do 7 mesecev stari 250 do 360 Din, 8 do 10 mesecev stari 370 do 550 Din, eno leto stari 570 do 920 Din Svinje so se prodajale za 1 kg žive teže po 6.50 do 8 Din 1 kg mrtve teže po 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 117 repov. Zanimivosti z velesejma V tekstilu pred sporazumom Ljubljana, 11. septembra Z ozirom na vesti, ki So se po nekem delu tiska raznesle v javnost, Kakor da je v tekstilni stroki že prišlo do sporazuma med delodajalci in delavci- nas z vrst tekstilnih tvorničarjev naprošajo za objavo, da takšne vesti povsem ne ustrezajo dejstvom. Delodajalci tekstilne stroke vztrajajo pri svojem prvotnem stališču, da morajo delavci izprazniti tvorniške objekte, preden se morejo pričetj konkretna pogajanja za sk.]enit'v kolektivne pogodbe S tem v zvezi se je včeraj vršila v Delavski zbornici širša konferenca de lavskih pre&stavnkov. ki so jf rszcn članov centralnega tarifnega od-b^a prj ost-vovali tudi delavski zaupniki Iz tovarn. Sklenjeno je tudi, da se priredita še dve manjši konferenci čTlavsfciih zastopnikov v Kranju in Mariboru z namenom, da se obstoječe stanje postopno likvidira. Če se bodo delavci do konca tedna odzvali skle pom svojih voditeljev, se lahko v ponedeljek ali vsaj v torek- ker bodo morale posebne komi9ije poprej ugotoviti škodo, ki so jo posamezne tovarn? utrpel , pogajanja za kolektivno pogodbo prično. Medtem ko se v tekstilni stroki po teh informacijah torej bližamo prvj etapi sporazuma, pa Je bila v mizarski stroki te dnj sklenjena nova kolektivna pogodba- ki tvori brez dvoma zadovoljivo rešitev za obe strani. V Ljubljani je zapo-lenjh v mizarski strokj 426 delavcev in 99 delavk, v okolici pa 379 d lavcev in 91 delavk V celem je v Ljubljani 94 m žar kih podjetij, a večjna je takšnih, ki zaposlujejo manj ko 10 pomočnikov Prav v teh obratih se bodo delovne razmere po novi pogodbi izboljšale. Zdaj je določena najnižja mezda 3 Din na uro (za mlade pomočnke prve tri mesece po končani učni dobi), nato pa se mzda zvišuj? po pomočnjkovh zmožnostih Od enega leta dalje bodo Imeli pomočnik1 po 4 do 6 Din na uro, strojni kvalificirani pa po 4 do 6.50 Din. Novo kolektivna pogodba ostane v veljavi do 30 aprila, nakar b?do sklenJi novo, ki bo podrobno uredila delovno razmferje mjziar >kjh pomečnikov im bo rešMa tudi vprašanje plačanih dopustov. Huda avtobusna nesreča Beograd, 11 septembra, p. Na državni cesti Beosrad — Sabac ee je pripetila danes huda avtomobilska nesreča. Avtobus tvrdke Maričič, ki vozi na te; progi, se je na ovinku zaletel v kolesarja Djura Mlada noviča Ko'esaria je vrglo skozi zaščitno steklo pri šoferju v notranjost avtobusa, pri čemur je dobil tako hude poškodbe, da bo ranam najbrže podlegel šofer je zaradi ne« sreče izaubii oblast nad vozilom ter se je nato avtobus z vsemi 16 potnik; prevrnil v cestni iarek Šofer in več ootivkov ie dobilo laž^e r oškodbe, avtobus pa je močno poško. dovan. Rezultati tekme razstavijalcev zelenjave na velesejemski razstavi »Sodoben vrt« so tudi že znani in »o res časrtni za vse raz-stavljalce. Bik) jih je samo 12, vendar pa so vai razstavili tako blago, da so vsi dobili vsaj pohvalno oceno. Najvišjo oceno si je z vseskozi prvovrstno zelenjavo zaslužil znani mojster Ivan Ažman, ki vodi vrt Antona barona Codellija na gradu Turnu v Ljubljani. Odlično oceno je izreklo razsodišče o zelenjavi bolnice za duševne bolezni na Studencu, podiružnice SVD na Barju, Višje gospodinjske šole dr. Kreka v Šiški. Uprave zavoda Sv. Stanislava v St. Vidu in Mestne vrtnarije v Ljubljani. Pohvalne ocene pa je bila vredna zelenjava uprave škofijskega vrta v Ljubljani. podružnice SVD na Ježici. tvrdka Sever * Co. Ljubljana. s Sarabonovegn vrta v Ljubljani, Ivana Kuharja pri D M. v Polju in vet. Prav-doslava Rebeka na Viču. Zadnje ocene ni dobil noben razstavijcilec. kar je pač naj-prepričljivejši dokaz, da so se razstave udeležili samo n2jbol'š; zelenjadarji. Zmagovalci v »Sodobnem vrtu« so deloma že določen' in ob:skovalci z naivečpm priznanjem občudujejo diplome, ki so razstavljene med strokovno literaturo na razstavi. Prav te dragocen«5 dipleme dokazu- jejo, za kafao važno panogo smatra vele-sejemska uprava sadjarstvo to vrtnarstvo. Razde&la bo okrog sto diplom, da pridejo vsi najbolj S razstavijaica, torej aa&j naj-boijii sadjarji in vrtnarji tudi do vidnega priznanja. Ogromen Šopek je od včeraj razstavljen na Teleeejemska razstavi »Sodoben vrt*. 'Tako ogromen, da ga je potna vsa vcldka dvorana, kjer so brie najprej razstavljene same najžlabtnejše vrtnice, aa njimi samo naji«znovrstnejše begoaije. nato pa ie naj. bobotnejše dali je. Zadnje tri dni velesejma je pa ▼ tej dvorani samo najrazličnejše jesensko cvetje aveda predvsem cvetje trajnic. Tu vidimo najinteresaatnejie rastline. ki jdh prijatelji vrtnarstva po večini sploh še ne poznajo. Vse te najrazličnejše rastline in šopke je znana strokovnjakinja ga. Ina Herzmansky-Ska^etova aranžirala s takinj umetnostnim čutom in spravila v tako a^artno harmonijo, da lahko govorimo o samo enem ogromnem šopku. Seveda se bo tudi ta razstava vsak dan spreminja, la in spopolnjevala, da vrtnarji rn prijateljice sobnih rastlin spoznajo najlepše nove vrste. Vse razstavljene rastline imajo namreč etikete z i me mi. O R T Vsi računajo na točke • • • in tudi beograjska Jngoslavija — Mar naj se mi vdamo že v začetka? V državnem prvenstvu še ni oddana nobena pika, v nedeljo jih je na razpolago šele prvih deset. V lakeni položaju je vsakomur dovoljeno, da ae vdaja lepim nadam, kako se bo povzpel na prvo mesto, da se prepušča morda nikoli dosegljivim iluzijam. Tako čitamo v »Politiki«, da prihaja Jugoslavija v Ljubljano po dve sigurni točkL Sicer je mnogo rezerv v tem upanju, govorijo o težkih ljubljanskih tleh, toda Jugoslavijo da čaka letos pot do stare slave. In za tako pot so potrebne točke, mnogo točk. od kjerkoli. Ljubljanske ne bi bile odveč. . Bomo videli v nedeljo. Res je Jugoslavija letos v izredni formi. Res je v njenem moštvu nekaj brilj:jeva. ki si je # svojimi sro«tov«n.ii pri na« pridobila «tnmatije naše publike, bo pela >n igrala glavno partijo v opeseti. SK Mars. V nedeljo pop. igra v Domžalah moštvo: Ive-Klingenstein, Trček SuKar-lo, Miloš-Tomšič, Povhe-Lado, Žigi, Vahen Sercer, Tiček Iv. Novak. Opremo naj vsakdo dvigne drevi ali jutri dopoldne. Na kolodvoru naj bodo vsi točno ob 13.15. SK. Šparta. Danes ob 20. članski sestanek vsega moštva na vrtu restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti, kjer se bodo sprejemali tudi novi člani. Udeležba obvezna; Emil, Robert sigurno 1 .SK »Zalog*. Danes ob 19. v salonu gostilne pri Zimovcu (Tomiču) obvezen članski sestanek za vse nogometaše, tudi ju-niorje. SK VRHNIKA kol. sekcija obvešča podzvezo in vse klube, da so medklubske kolesarske dirke, ki bi se morale vršiti r nedeljo 13. t. m., iz tehničnih razlogov preložene nepreklicno na 20. t. m Radio Točne sporede vseb domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvesno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana« Knafljeva ulica 5. Izvleček iz programer Sobota, 12. septembra Ljubljana 12: Pester program na ploščah. — 12.46- Vreme, poročila. _ 13: Čas, s po* red, obvestila. — 13.15: PloSče. — 14; Vreme. _ 18: Za delopuet igra radijski orkester. _ 18.40: Pogovori s poslušalci. _ 19: Ca«, vreme, pore »čila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Predta Jorkič in Milutin Ba» jič, poezija, moč in volja (Siniša Koralič iz Beograda.) — 19.80: Ameriški jazz orkestri na ploščah. — 2010« O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Ce študent na tabor gre... Pester večer s sodel. rad. dramske druž., Akademskega pevsk. kvinteta, radij* ekega orkestra in ptoSŽ. — 22- Čaa, vreme, poročila, spored. — 22.20: Prenos lahke glasbe 7 velesejma. Beograd 17.20; Narodna glasba. — 18.20: Klavireki koncert. — 19.50: Pk>8če. _ 20: Večer srbske glasbe. — 22-20: Orkestralna glaeba in ploiče. — Zagreb 20; Orkestralen in pevski koncert — 21.30: Lahka glasba. — 22.16; Pit*. — Praga 19.15; Pevski kon* cert. — 20.20: Sukova simfonična pesnitev »Zorenje« — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19; Koncert orkestra in solistov. _ 21: Skladbe za čelo in klavir. _ 21.80: Zvočna igra. — 22.15: Lahka glaeba — Danaj 12: Plošče. — 15.40: Koncert orkestra mandolin. — 17j06: Plošče po Željah. — 19.10: Simfonične skladbe za pihala. — 20: Pester glasbeni program. — 22.30. Orstorijske in operne arije. — 23.16: Lahka glasba na plo* šžah. — Berlin 19; Lahka glasba. _ 20.10; Vec^p glasba h koncu tedna. _ 24: Plesni orkester. — Mflnehen 19: Komorna glasba-_ 20.10: Kakor Berlin. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Stnttgart 19- Koncert operne glasbe. — 2010: Prenos iz Berlina — 22.30; Plošče. - 23; Pleani orkester- _ 24: Koncert vojaške godbe. , iJVTRD* 8E. 3IX 6 SoSofci. JI IX. 1936. Tanki francoske vojske |d se udeležujejo sedanjih vojaških vaj pri Vinonu Zadnji dnevi v Imun Nedolžno prebivalstvo — žrtev grozot državljanske vojne HefcJ gvicarsld list podaja pretresljivo sliko zadnj® dni v Iranu preden je mesto pri-P&o t 1asi uporniških generalov. Ko so uporniki zavzeli višine, ki obvia-Skrjejo mesto in se je začel pripravljati ge-tjeralni naskok na postojanko, se je ljudi polotil paničen strah. Prebivalstvo se je pripravilo na beg. Kdor je pričeval tem dogodkom, jih ne bo nikoli pozabil. Begun-«i so bežali čez tri mostove, kateri so bili ves čas pod ognjem pušk in topov. Le red-Jri so se upali stopiti v čoln, kajti dogajalo «e je, da so se čolni prevrnili in so begun-■jBi iz njih padli v vodo, kjer niso znali plakati ln bo utonili. Vsak begunec je skušal reSiti, kar »e je «alo odnesti. Največ so ljudje nosili žirn-nice, ne zato, da bodo lahko spali, ampak ■tudi *ato, da se bodo % njimi branili proti ■ctežju svinčenk, ki so udarjale z vseh strar *»i Strašen je bil pogled na starce in otro- ke. Morali so jih nositi. A nosili so tudi pse, mačke, kokoši, zajce, kanarčke in druge živali Nihče se ni rad ločil od Bvojih najdražjih tovarišev. Beg je spremljalo deževno vreme, ki je še poslabšalo položaj tisočev, ki so čakali z begom do zadnje ure. Naval na mostove je bil strašen. Bil je pač žalosten pogled na bežeče ljudi, ki so v naglici strpali v vrečo najnujnejše. Nihče ni vedel, kam naj &e dene. kam naj gre. Skratka, vse to je nudilo sliko grozot in razdejanja državljanske vojne, ki se vodi na obeh straneh z največjo krutostjo in brezobzirnostjo. In še nekaj: čim dalje traja ta državljanjska vojna, tem več maščevalnosti se pojavlja na obeh straneh. Zdaj se dogaja še, da se borijo na strani upornikov Maročani, ki bo jih Španci podvrgli šele pred desetimi leti Vse to povečuje zmedo v Španiji in težko je reči, kakšen bo konec tega strašnega bratomornega klanja. . IIMMHItMMMI Če ne ves — zdaj Izveš Ena najredkejših bolezni na svetu je Izguba občutka za žejo. Zgodovina medicine pozna samo štiri primere te vrste. Edina kaznilnica na svetu, kamor trans-portirajo kaznjence v letalih, bo Solovje-(ckj otoki v Belem morju. Goljufanje zavarovalnih družb postaja fedalje težav-nejše, ker se je znanost tako podprla z mikroskopijo in kemičnimi preiskavami da se že iz najmanjšega košča preostale tvari lahko dožene vzrok požara % bencinom, petrolejem ia sličnimi sredstvi Spomenik olimpijskem*! zmagovalcu V Kaposvarju so postavili olimpijskemu Zmagovalcu v plavanju na 100 m Francu Csikn spomenik, delo kiparja DeziderjaLar »vja. Spomenik so že odkrili- Madžarski li-eti pSejo, da se je s tem odkritjem madžarski narod postavil ob rame grškemu, ki je tudi odkrival spo-menike olimpijskim pr-Jvakom. Ce pa pomislimo, da je Csik zmagal ir Beri aro čisto slučajno, razumemo lahko tndi druge vzroke proslave Ceikove olimpijske plavalne zmaget ( Obsodil jih je španski filozof Miguel de Unamuno je obsodil madridski režim ter ga opsoval s tolpo razbojnikov, ki ne predstavljajo španskega ljudstva Kupnj domače blago! DSenzftva za vrečami peska Abesinija in ženeva Londonski >Daily Herald« doznava iz diplomatskih krogov, kako ee nameravajo iz-nebiti Abesinije na prihodnjem zasedanja DN v Ženevi. Avenolov obisk v Rimu je rešil to vprašanje. Formula se glasi; Odbor za potrditev man* datov bo izjavil, da Abesinija nima več nobenega mandata. Če bo abasinska delegacL ja hotela nastopiti v imenu neguša, jo bodo zavrnili z utemeljitvijo, da nima neguš nobene vlade v Abesiniji. Če bi se pa glasil mandat Abesincev na vlado v Goreju, bodo abesinsko delegacijo zavrnili z utemeljitvi« jo, da DN ni priznalo nove vlade. Teoretično 6e odvisnost Abesinije ne bo obravnavala ter bo dežela še nadalje ostala članica DN. Razlika med bivšim in bodočim postopkom bo samo v tem, da bo abesinskim delegatom vzela možnost udeleževati 6e ženevskega zasedanja ter glasovanja. ..............»H........»MM »M Ugrabil je lastno hčer Osemletno Američanko Heleno Payne. Jevo je njen lastni oče ugrabil in odvedel lz 2eneve .Mož tn žena sta bila že več Jet ločena. Sodišče je otroka prisodilo materi, ta pa Je zop>et poverila vzgojo deklice neki ženski, ki je odpotovala s Heleno na počitnice v Bemont. Tja Je prišel nekega dne Helenin oče. Nagovoril je deklico ter jo pridobil za izlet, s katerega se ni vrnil, ženevska policija je dognala, da ee je očetu posrečilo s hčerjo zbežatl čez švicarsko mejo. Vkrcal se Je na ladjo, ki vozi v Ameriko. Njuyorška policija je obveščena cuaj očeta ustavi ter mu odvzame otroka. Idila v Grindelwaldu Princesa Jufijana se je seznanila s svojim ženinom v Švici Reuterjeva agencija poroča Iz Amsterdama, da bo poroka holandske preatolonasled- niče princese Juliane najpozneje v dveh do treh mesecih. Zaroko je oznanila kraljica Viljemina t sredo dopoldne osebno po radiu. Za kraljico sta spregovorila nekaj besed tudi neva» sla in ženin. Princ Bernhard je izrekel nado da bo našel na Holandskem novo domovino. Potem sta se princema Juliana ln njen ženin peljala po prestolnici v avtomobila. Prebivalstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Holandski listi posvečajo zaroki mnogo pozornosti in odkrivajo ozadje te zveze. Po» sebno »Telegraaf« prinaša cele strani o bodoči kraljici in njenem ženinu. Princesa Juliana se je seznanila z mladim princem v Grindelwaldu v Švici. Odkar sta se srečala, so ju videli vedno skupaj. Ker Je ženin do, ber avtornobilist, sta obiskovala z avtom švicarske kraje. Grindelwald je tako pos'ad idila, kjer sta dve 6rci sklenili zvezo za vse življenje. Pozneje sta se nevesta in že« nin udeležila zimske olimpiade na Bavarskem. Tam sta se dokončno odloči^ za po» roko. ki jo bodo obhajali na Holand&kam % velikimi svečanostmi. L-i-.-.....- Princesa Julijana krni Poroke v grški vojski Grška vlada je izdala dekret, ki prepoveduje oficirjem poroko z nevestami brez primerne dote. V bodoče se ne bo dovoljevalo Bklepanje zakonov, če ne bo nevesta tudi po družabnem položaju odgovarjala položaju ženina. Z bojišča pri Cordobi Uporniki napadajo postojanke vladnih čet pri San Sebastianu (pred sedanjim premirjem} izza vreč, ki jih ščitijo pred streli s sovražne strani Kamioni upornikov, ki so jih poSkodovala letala vladnih čet Madžarov bo zmanjkalo y nekaj letih bodo imeli dvakrat toliko žensk kakor moških Tako pravi statistični pregled, M so ga dali na svetlo v Budimpešti in vzporcja kandidatinje in kandidate po letih za zakonsko zvezo v bližnji prihodnosti Bližajo se namreč leta, ko bodo za zakon dozoreli otroci, ki so se rodili v letih svetovne vojne. Zdaj so ti otroci, oziroma mladeniči in mladenke stari okrog šestnajst let- Najpozneje v štirih letih se bo pojavila občutna kriza, ki bo silila prebivalstvo, da potisne leta zakonskih kandidatov in kandidatk po eni strani navzdol, po drugi pa jih premakne navzgor. Detos ima Madžarska še 82 tisoč 24-letnih moških in 00 tisoč 20 letnih deklet ter 87 tisoč 231etnih moških in 45 tisoč 191etniih deklet. Za dve leti so torej dekleta še dobro preskrbljena s snubači. Vsaka si bo lahko izbrala moža po svojem srcu, okusu in volji kajti izbeTe bo dovolj. Potem pa bosta sledili dve usodni leti, in sicer najprej leto b 60 tisoč 241etnimi moškimi m 76 tisoč 201etnimi dekleti ter leto s 45 tisoč moškimi iste starosti in 90 tisoč dekleti. Kako se bodo tedaj sklepali zakoni, Skito za za- Detroyatov uspeh v Ameriki Poročali smo, da si je francoski letalec Detroyat priboril v Ameriki dve nagradi pri zračnih tekmah. Pri tekmah se mu je tudi posrečilo zvišati sedanji hitrostni rekord od 413 na 425 km na uro. Detroya-tovo letalo je vzor popolnosti in Je veljalo milijon dolarjev, prineslo pa je velike uspehe in priznanje konstrukterju, pilotu ln Franciji konske kandidatke je tem večja, ker se že danes kaže povsod tendenca, da ženske iz rinejo iz podjetij ter zasedejo njih službena mesta moški. Pristojni krogi zato že danes razmišljajo o tem, če ne hi kazalo dekleta, godna za zakon oddajati v druge države, kjer je manj žensk kaoT moških. S tem bi se nekako izenačila ta neskladnost, obenem pa bi dekleta dobila možnost, da ne osta-nejo samice. Mladina pri kokainu in hašišu « Kriminalna policija v Kišinevu Je odkrila po naključju gnezdo kokainistov. Iskala je družbo tatov in prišla pri tem tudi v stanovanje neke Kokoševe, kamor je vdrla v poznih nočnih urah. Tam jo je čakalo neverjetno odkritje. V elegantni sprejemnicl so ležali vsevprek nedorasli fantiči in deklica Na mizi in po tleh so bile razmetane prazne steklenic« vina. Odkrili so sledove kokaina in hašiša, s katerim so omamljali mladi študenti in njih sošolke. Fantiče je policija aretirala. Pri zasliševanja se je izkazalo, da obiskujejo večinoma Se srednje Šole. Preiskava je ugotovila, da so 6« kokainisti shajali pri Kokoševi večkrat na teden. Vse variante Matterhorna izčrpane Gorska sodnika Luigi in Marce^So CareSr potomca slovitega Carella, ki Je prvi preplo zal Matterhorn iz Breuila. sta v družbi ne« kega milanskega odvetnika preplezala zadnjo varianto Matterhorna, tako zvano smer De AmicicsCresta, Carrela sta preplezala greben v dolžini 1200 m. Največ težav jim je prizadejala tako zvana »kravatac, ki sta jo obvladala s pomočjo cepinov. Goraka vodnika nista pri tem na^la niti najmanjše« ga sledu o kakšnem predhodnem naskoku na to varianto, čeprav ee je pred tremi leti v bližini zdaj preplezane smeri smrtno ponesrečila trojica hribolazcev. ZA SMEH IN KRATEK CAS Petrač je inseriral v listih, da išče strojepisko. Prejel je nad sto ponudb. Ponudb niče so se drenjale pred njegovimi vrati da je bil ves hodnik zastavljen. Zato je Pe>-trač poklical vajenca iz trgovine ter mu na, ročii da ne sme pustiti nobene ženske več k njeonu v pisarno. Okrog poldneva je privržala pred pisarno odločna debeluška. Želela je osebno govora« ti z gospodom šefom. Toda vajenec se je striktno držal navodil in je izjavil; »Danes gospod šef ne sprejema, gospodična.« >Toda j as moram govoriti z njim, sem njegova žena!« »Danes ne, gospodična!« +o le zavratl Pa, tračev eerberus. Hitlerjeva mladina v Nurnbergn 6^>OSCbftfl Letalo za milijon dolarjev Aeroplan, s katerim je francoski pilot Michel Detroyat priboril v Ameriki Grevejevo in Thompsonovo nagrado za letalske podvige Sršeni usmrtili kmeta Iz. Toulosa poročajo, da bo razdraženi sršeni nekega kmeta opikali do smrti. Mož se je vračal iz Saint Etienne du Boisa, kjer ja bi! naložil na voz drva. Nesreča je hotela. da je kmet z vejevjem na vozu oplazil drevo, v katerem so imeli gnezdo sršeni. Živali so se besno zakadile v kmeta in so ga tako opikale, da je izdihnil preden f;o mu mogli nuditi pomoč. | Zasute vasi V Himalaji se je utrgala plast zemlje in zasula sedem vasi pri Garhwalu. Bojijo se, da nesreča ni minila brez človeških žrtev. Nova letalska zveza Včeraj so otvorili novo letalsko progo Turin - Rim. Aeroplan prinese potnike na cilj v dveh urah. Letala starta jo na turin-skem letališču Mirafiori ANEKDOTA Slepi John Milton Je bal v svojem tretjem zakona zelo nesrečen- Lord Bussingham, ki ga je nekoč obiskal, nru ja dejal: »Sir John, vaša žena je podobna vrtnici!« Pesnik je nato odvrnil; »Po barvi tega ne morem spoznati ker ne vidim. Toda njeni trni mi pravijo, da je vaša primera pravilna.« VSAK DAN ENA »Krema za čevlje, za čevlje... za obraz, moje dame...« (>Everybodys weekly«J »JUTRO« Sf. 2tT SoSotac ti DC. ¥938. Kulturni pregled Uspeh naših skladateljev v inozemstvu Kakor smo že poročali na tem mesto, jo b£l 20. avgusta koncert simfonične glasbe v Karlovih Varih, ki je bil v drugi polovici sporeda posvečen izključno jugoslovenski simfonični glasbi V ciklu simfoničnih koncertov tega svetskega kopališča, čigar orkester štejejo med najodličnejše kvalifikacije, so bili letos določeni tudi nacionalni koncerti, katerih zadnji je bil jugoslovenski. Vsi veliki simfonični koncerti v Karlovih Varih so pod vodstvom dirigenta Roberta Manzerja, ki ima naslov Generalmu-sikdirektorja in velja za enega najsposobnejših češko-nemških dirigentov. Način, kako je bil pripravil jugoslovenski simfonični koncert, je njegovi zasluženi reputaciji samo v čast in nam kaže njegove sposobnosti v najboljši luči. Koncert so prenašale tudi vse češkoslovaške radijske postaje Praha, Brno, Košice, Moravska Ostrava in Bratislava, le naše radiofonske postaje so se iz neznanega vzroka rajši oprijele prenosa iz Salzburg?. in brez navedbe vzroka ignorirale manifestacijo jugoslovenske glasbe v inozemstvu, čeprav so imele prav tokrat najlepšo priliko, da izkažejo svoj tolikokrat poudarjeni patriotizem ... Koncert je v prvem delu obsegal Dvofa-kovo koncertno uverturo »Othello« in Schu-bertovo nedokončano simfonijo v h-molu, v drugem pa L. M. Škerjančev »Simfonični stavek«, Božidarja Kunca »Idilo« op. 1, Borisa Papandopula »Koncert za klavir in orkester«, op. 14 ter Matije Bravničarja »Slovensko plesno burlesko.« Na programu smo bili Slovenoi torej zastopani z dvema skladateljema. Vse navedene skladbe so bile na Češkoslovaškem prvič izvajane, zato je bilo razumljivo zanimanje, s katerim jo spremljala publika to predvajanje in pa obilni odziv, ki ga je imel koncert v časopisju. Čeprav seveda niso vsi kritiki sprejeli vseh skladb z enakim! sodbami, so si vendar vsi edini v tem. da je koncert prikazal pomembna, ne le za našo jugoslovenske, temveč za splošno glasbeno produkcijo karakteristična in izvajanja vredna dela, ki se nam jih ni treba sramovati pred najstrožjim konoertnim forom. Izvedba je bila pod taktirko dirigenta Manzerja pravi užitek in v vseh detajlih tako podrobno izdelana, da so mogli biti z njo zadovoljni poslušalci, prav kakor tudi skladatelji sami. V Papandopulovem klavirskem koncertu je prevzela solistično vlogo pianistinja Lisa Fuchsova iz Bratislave, ki si je s tem nastopom pridobila vso publiko in kritiko. Kritike soglasno trde, da se je umetnica uveljavila že takoj s prvim nastopom v vrsti pianistov največjega formata. Našo glasbeno publiko bo predvsem zanimalo, kako sta bili pri kritiki sprejeti skladbi obe>h slovenskih avtorjev. 0 L. M. Škerjančevem simfoničnem stavku« piše »Karlsbader Tagblatt« z dne 22. avgusta: »Skladba je osnovana na široki podlagi. Tematika spominja na podeželsko razpolo-* ženje, v uporabi pa dokazuje roko veščega muzika, ki popolnoma obvlada moderno kompozicijsko tehniko in ki ve mnogo povedati«. »Cehoslovakische B3derzeitung« piše istega dne: »Široko zasnovani simfonični stavek za veliki orkester je poln nebrzdane, divje sile. Strastno drvenje, mogočen izraz! V vsem ima Škerjanc silo in veličino občutja. Prednost daje strnjenim, težkim efektom, paukam poveri ostro rit- Zaplski ■»življenje ln svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljske-ga »Jutra«, tole pestro vsebino: Nadaljuje se razprava zdravnika dr. Tomaža Furla-na »Zablode s prehrano«. Pisatelj Anton Ingolič, čigar roman »Lukarji« je bil prav ugodno sprejet in velja za eno najpomembnejših epičnih stvaritev naše mlade pisateljske geneiacije, je prispeval satirično ironično zgodbo »Vžigalnik«. Nadaljujeta ee potopis dr. Milana šijanca »Po bolgarskih planinah in dolinah« in Dum asovi »Trije mušketirji« z Norrentrandersovimi ilustracijami. Iz Pavičevičeve nove zbirke je poslovenjeienih nekaj črnogorskih anekdot. V tehničnem obzorniku čitamo član-čič o sodobnem razmnoževanju rokopisa in risb. Mimo tega ima čitatelj v tej številki še rubrike Praktične novote, šah in Za bi-»stre glave, pa pred besedilom obilo zanimivi! ilustracij. — Mariborsko gledališče je razpisalo nhonman za novo sezono, ki se pričenja 1. oktobra t. 1. Pogoji za abonman so zelo ugodni in se izvejo pri gledališki upravi. Repertoarni načrt obsega: Bevk, Krivda; Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski; Pregelj, Salve, virgo Catharina; žigon, Kadar se utrga oblak. Srbskohrvatska dela: Begovič, Božji človek; Nušič, Mister Dolar ali Beograd nekoč in sedaj Iz ruske dramatike: Ostrovsky, Gozd; Hjin, Cesarica brez dežele; Tolstoj, živi mrtvec. Iz češke dramatike: Langer, Konjeniška patrulja; Minarik, Zorka Scheinpflugova, Hladna luč. Iz angleške in ameriške literature: Lavery, Prva legija; O'Neill, Ana. Christl; Shakespeare, Zimska pravljica ali Ukročena trmoglavka; Shaw, Candida ali Sv. Ivana. Iz nemške literat.: Arx, Sveti junak; Klabund, Praznik cvetočih češenj; Hoffmanshtal, Slehernik; Ortner, čevljar Hit. Iz francoske literature: De-val. Tovariš. Iz španske dramatike: Cal-deron, Sodnik zalamejski; Cerrier, Uspavanka. Razen tega več veseloiger ln mladinskih iger ter morebiti še drugod uspele domače novote. V opereti pridejo na vrsto: Albini, Baron Trenk, Ascher, Visokost pleše valček; Benatzky, Trije mušketirji; Beneš, Pod to goro zeleno; Eysler, Brat Straubinger; Jarno, Logarjeva Krista; Kalman, Ciganski primaš; Parma, Nečak; Rasberger, Rdeči naglji. — Dramaturške posle bo opravljal dr. Ivan Dornik. Novi člani ansambla so: Jelka Igličeva, Josip Borko, Ljudevit Cmobori in Peter Malec. V opereti bodo redno gostovale dame Udo-vičeve, Lubejeva, Mitrovičeva in Druzovi-čeva. Kvarterni geologi so imeli minule dni na mično udarjanje, kot da bije srce stroju (ta uporaba instrumenta vpliva tako protislovno kakor ta primera).« »Deutsche Tagee-zeitimg« prinaša izpod peresa svojega poročevalca 23. avgusta obsežno kritiko, ki označuje Skerjančevo delo kot »v veliki koncepciji zasnovano delo, ki opozarja nase bolj po izredno rafinirani in mojstrski instrumentaciji z uporabo vseh razpoložljivih instrumentalnih možnosti, kakor po svoji izvirnosti. »Kot pri vseh modernistih, opaža kritik tudi tu »izmikanje pred vsakim zaključnim akordom, pri čemer skladatelj ne preide v polno atonalnost. Z izdatno uporabo vsakovrstnih solo-mstrumentov (od violine preko pihal, solo-trobente, harfe, do mašenih trobil, malega bobna, čel ep te itd.) zna skladatelj doseči najbolj presenetljivo zvočne efekte«. In dalje: »vsekakor upoštevanja vredno kompozicijsko veledelo, h kateremu je polno pripomogla tudi izvedba pod Manzerjem in njegovo umetniško četo, Id je omogočila pravo vrednotenje te kon>-pozicije.« List »Die Zeit« iz Prage prinaša istega dne krajše poročilo, Iz katerega posnemamo: »Skerjanc se že s temo svojega simfoničnega stavka proglaša popolnoma jasno za debussvsta. Vsekakor bi to, v obliki sigurno napisano delo rajši zopet sre-' čali na sporedu, kakor pa večino del dosedanjih nacionalnih koncertov. (Poslednja opazka se nanaša na sporede koncertov drugih narodnosti). Prav tako toplega sprejema je bila deležna pri kritiki tudi Bravničarjeva »Slovenska plesna burleska«. »Karlsbader Ta-geblatt« piše z dne 28. avgusta: »Osnovo temu malemu delu, ki je prikupno zaradi ne predaleč segajoče moderne usmerjenosti, tvorijo variacije v plesni obliki na nekakšno narodno pesem«. In dalje: »Zaradi utrujenosti publike zaključni aplavz žal ni bil tolikšen kakor bi ga ravno ta koncert la*-služil«. »Cehoslovakisdhe BSderzeitung« piše o Bravničarjevem delu: »Zaključek večera je tvorila »Slovenska plesna burleska«. Melodiko in ritmiko črpa iz neusahljivega vira narodnega plesa. Kaže sorodnosti v barvi in obliki Smetanovim kompozicijam, toda nespametno bi ji bilo šteti to v zlo — kajti kje v vsej slovanski glasbi najdete plemenitejši, lepši glasbeni jezik kot je Smetanov? Da sledi temu vzgledu, je vsekakor pametnejše, kakor pa da se obrača k zapadnjaškim glasbenim modam pokvarjene dobe! Plesna burleska se pričenja naivno, sveže, neobteženo, nakar jo skladatelj stopnjuje z velikim kompozicijskim znanjem. Poslušali smo jo i zanimanjem in z veseljem, ki je prišlo do izraza tudi v aiplavzu. To plesno burlesko bi radi videli sprejeto v.,s talni program naših simfoničnih koncertov«. Kakor posnemamo iz navedenega, sta skladbi naših skladateljev bili seveda ocenjeni kar najbolj laskavo, pri tem pa kritika ni kazala nobenega protekcionizma, saj vse navedene kritike izvirajo iz nemškega časopisja, ki nima prav nobenega povoda, da bi poveličevalo po krivem skladbe, ki so bile doslej v njegovem območju docela neznane. Zato je uspeh naših skladateljev — na tem uspehu participirata Beveda tudi hrvatska skladatelja Kune in Papan-dopulo, ki sta bila prav tako deležna pozornosti in odobravanja publike in kritike — tem bolj časten in upoštevanja vreden. Dunaju mednarodni kongres. Zbrali so ee številni proučevalci diluvija, prahistoriki kakor glacialistL Zastopane so skoraj vse evropske dežele. Predavanja so nudila udeležencem nenavadno informativni in poučni pregled avstrijskega predvsem alpskega diluvija; v okviru tega pregleda so predavali g. Gotzinger, O .Ampferer, J. Soleh, S—Kyrle, K. Ehrenburg in E. Hofmanno-va. Drugi dan kongresa je bil posvečen splošnim stratigrafskim, kronološkim in morfološkim vprašanjem, pa prehistoriji in klimatologiji predvsem glede na alpsko ozemlje. Sicer pa Je bilo delo kongresistov razdeljeno v sekcije (glacialistično — morfološko, stratigrafsko — paleontološko — paleoklimatično, prehistorično — antropološko — speleološko). Prirejenih je bilo tudi več strokovnih ekskurzij, razstava v prirodopisnem muzeju pa je pokazala zanimivosti avstrijskega kvartera. Med udeleženci tega znanstvenega kongresa je tudi odkritelj in tudi raziskovalec Pc točke zijalke prof. Sr. Brodar iz Celja. 1» naše prevodne književnosti. Založba Eva-lit je izdala v prevodu Vlaste Tancigove roman Lide Merlinove >Ljubezenaka pesem Azije«. Dandanes imamo že precej iiteratu« re, ki se ii pozna vpliv filma". Tudi ta knji* ga je taka. Sodi med tisto kozmopolitsko zabavno literaturo, ki obravnava brez globljega poznanja tujih dežel in narodov »napeto« eksotično, pustolovsko snov. Ljubezen« 6ka pesem Azije se dogaja na Japonskem, ima pa svoje težišče v zabavnem pri po ve do* vanju ljubezenskih spletk in čudnih dogodkov, kakor je tisti s podmornico. Ves ekso* tični kolorit je samo cenena dekoracija. Ista založba je izdala E. P. Oppenheima »Igro za prostost«. Detektivski pisec, detektivska snov. Ljudje, ki se pri čitanju' takih pove* sti tako odpočijejo, da kar čutijo, kako jim pamet raste, kakor je dejal neki nas humorist, utegnejo biti taki knjigi celo hvaležni. Toda z literaturo ima prav toliko skupnega, kakor razglednica s slikarstvom. Ob petdesetletnici univ. prof. dr. Josefa Pate. znanega slavista in profesorja na edi« ni vseuč. stolici za lužiškosrbski jezik, je izdala Družba prijateljev Lužice nov zve* zek iLužičkosrbske knihovničke«, ki je ves posvečen prof. Pgti. (»Padesat let univ, profesora Josefa PatV, češkeho ®'avisty a slovanskeko pracovnlka.« Praha 1936, 72. str.) Knjižica prinaša poleg jubilantove sta* ke in drugih ilustracij 16 prispevkov pozna* valcev in častilcev profesorjeve javne dejavnosti, zlasti še njegovega znanstvenega, publicističnega in propagandnega dela za Lužico. Med članki o prof. Pali so tudi nekatere jubilejne pesmi, ob koncu pa je bi, biografija Patovih spisov o Lužici in lu* žiških Srbih. Spominsko knjižico, ki zopet priča a Joakšno pozornostjo fa hvaležnostjo se Cehi spominjajo svojih zaslužnih mož ob njihovem življenjskem jubileju, je uredil prizadevni propagator lužiško-srbskega na* roda Vladimir ZmeškaL V njegovem pre« gledu dosedanjega dela prof. Pite so jubilantovi stiki e slovanskim jugom žal samo bežno naznačeni, d asi bi bili vredni po* Nebnega članka. Med prispevatelji knjižice so znani praški slovanski delavci, kakor Jos. Pelišek, dr. Ludvik Kuba, Jan Heiret, dr. Jos. Vin&r i. dr. Neznana simfonija Antonina Drofaka. Na filharmoničnem koncertu v brnskeim Dežel« nem gledališču bo 4. oktobra prvikrat iz* vajana prva simfonija Antonina Dvoraka. Skladatelj je dovršil to kompozicijo 1. 1865. in je pozneje vedno trdil, da jo je bil uničil. Toda partitura se je nekje vendarle ohranila in so jo šele v novejšem času od* krili pri nekem zasebniku. Tako se bo ne« znano Dvorakovo dek> dobrih 70 let po svojem postanku prvič oglasilo pred koncertnim občinstvom. Dvorakovo prvo simfonijo pripravlja šef briuske opere Milan Sachs, dolgoletni dirigent zagrebške opere. časopis »Plamen«. V Zagrebu je pričel izhajati v revialni obliki četrtletnik »Plamen, list za propagandu spaljivanja mrtvih«. Ustanovitev tega časopisa priča o nezadržnem napredovanju krematistične ideje v Jugoslaviji. V prvi številki je objavljenih več člankov propagandnega značaja, med njimi »Sudbina lješine u grobu« in »Spal ji vanje protiv sah ran ji vanja«. Tu je objavljen tudi prispevek dr. Avg. Reis-mana »Ogenj« v Mariboru, ki poroča o napredku krematističnega gibanja v našem obmejnem mestu in o stremljenju po zgraditvi krematorija v Mariboru. Nikita Balijev, ustanovitelj novega gledališkega žanra — umetnostnega gledališča majhne scene in ruskega kabareta — je umrl v New Torku, star 59 let. Bil je igralec slovečega Hudožestvenega teatra v Moskvi ln je skupaj z nekaterimi drugimi ruskimi umetniki in pisatelji ustanovil sloveče moskovsko gledališče »Letučaja myfi« (Netopir), ki je bil zaradi svoje original- nosti znano daleč ▼ Inozemstvu. Po njegovem vzorcu je tudi pri na« znani JužaiJ ustanovil svoje baletno ln groteskno gledališče »Modra ptica«. Balijev je umri na turneji po Ameriki Jan Skramllk, češki slikar starejše generacije, je umrl v Pragi Bil Je med poslednjimi veterani češkega zgodovinskega slikarstva. Franoosk! glas e jugoslovenski poeziji. Kritik pariškega dnevnika »L«e Temps« je pred dnevi ocenil Ibrovčevo »Anthologie de la počsie yuogoslave«. Andrč Thčrive piše med drugim: Do malega vsi jugoslovenski pesniki so prevajali naše pesnike in naše prozne pisatelje, mnogi med njimi so si pridobili izobrazbo v Franciji, mnogi so si prizadevali, da bi naš vpliv kar moč razširili ... Številni pesniki od starega Vodnika do Aškerca so slavili Napoleona kot osvoboditelja... Knez današnjih slovenskih pesnikov, Oton Župančič, je prevel na svoj jezik Moličra, VoRaira, Merimčja, Flauberta, Balzaca, A. Franca, Daudeta in Maupassanta, kakor tudi mnoge sodobne pisatelje... če bi hoteli navesti vse pesnike, ki so bili častilci francoske književnosti ln kulture, bi bili morali prepisati vso vsebino Antologije. Bo tedaj mnogo bolje, če čitatelje opozorimo na nekoliko drobnih pesmi, ki v njih Božidar Purič opisuje mesečino v pariški ulici, a Anton Debeljak prenaša Mallarmčjevega laboda v jezero parka Montsouri. — To so nemara skromne podrobnosti ln siromašni simptomi, čijih pomen poveličuje izbira. Jaz osebno ne verjamem, da je tako. V Franciji naj bi se vedelo, da se Je jugoslovensko pesništvo, rojeno v samostanih 11. stoletja in živeče tudi preko kosovskega poraza, razvijalo tako, kakor ves evropski lirizem, ter da nam je dostopnejše in moralno potrebnejše od kateregakoli drugega pesništva. Naši slavisti, ki so obenem dobri književniki, naj bi čim več prevajali jugoslovensko pesništvo, da bi sodobne jugoslov. pesmi postale tako znane, kakor so srbske narodne pesmi.« Tako se Izreka ugledni francoski kritik. Premestitve učiteljev Na področju dravske banovine eo premeščene naslednje učne moči osnovnih 4ol: Ambrožič B. Angela iz Vel. Polane (Dol-Lendava) v Dol. Lendavo (Dol. Lendava); Andoljšek Ivan iz škrilja (Kočevje) v Do-brepolje (Kočevje); Ankele«Makorel Florja* na iz Sv. Miklavža (Laško) na Videm (Brežice); Antlej«Lovrenčič Marija iz Sv. Lenarta (Ptui) v Štore (Celje); Arko A. Štefanija iz Zg. Radgone (Ljutomer) v Št. Rupert (Krško); Babič A- Filip iz Bučke (Krško) na Kal (Krško); Babnik L Ivan iz Raven (Slovenjgradec) v Jarenino (Maribor levi breg); Babnik Hermina iz Raven (Slovenj« gradeč) v Jarenino (Maribor levi breg); Bajlec Ivan iz Zg. Kungote (Maribor levi breg) v Bogojino (Dolnja Lendava); Bajlec Matilda iz Šv. Vida (Ptuj) v Bogojino (Dol Lendava); Bajec Janko iz Dol (Litija) v Ja« vorje (Litija) ;r Belec Zorana iz Križevcev (Ljutomer) v ŠaJareko (Ljutomer); Beljan Marija iz Kupšincev (Murska Sobota) v Pre-loko (Črnomelj); Beloglavec Maka iz R-emš-nika (Prevalje) v Št. Vid iPtuj); Beloglavec Draga iz Remšnaka "''(Prevalje) v Št. Vid (Ptuj); Berce Vladimir iz Koprivna (Pre* valje) na Trebelno (Krško); Berce Ljubo-slava iz Šmarja (Šmarje) v Križevce (Lju< tomer); Bertoncedj Terezija iz Gor. Lakoša (Dol. Lendava) v Boh. Belo (Radovljica); Bidovec Martina iz Lemberga (Šmarje) v Primskovo (Kranj); Blatnik Angela iz To» plic (Litiia) v Šmarje (Ljubljana okolica); BLažič Andrej iz Bakovcev (Murska Sobota) v Dol. Nemško vas (Novo mesto); Bobič Ve* rena iz Kroga (Murska Sobota) v Zgor. Pol-skavo (Maribor desni breg); Bolha Roza iz Preloke (Črnomelj) v Mokronog CKnako); Bratkovič Marija iz Št Ja-nža (Slovenjgra* dec) v Leekovec (Kraiko); Bratuš J. Marija iz Gor. Rečice (Laško) v Konjice (Konjice); Bregant Albert iz Narapelj (Ptuj) v Ribno (Radovljica); Bregant Sonja iz Narapelj (Ptuj) v Ribno (Radovljica); Cedilnik Marija iz Čemšenika (Kamnik) v Blagovico (Kamnik); Cejan Nada iz Vučje vasi (Lju* tomer) v Zg. Sv. Kungoto (Maribor levi breg); Čebulj Darinka iz Mokronoga (Kr, gko) v HAnje (Novo mesto); Cesnik Marija \7 Gor. Rečice (Laško) v Polhovgradec (Ljub ljana okolica); Oremožnik Marija iz Vur-berga (Ptuj) k Sv. Martinu (Maribor levi breg); Čuk Ladislav iz Grosuplja (Ljubija* na okolica) v Loški potok (Kočevje); Da^ar Melhior iz Olševka (Kranj) v Mošnje (Radovljica); Dittrich Marija iz Bakovcev (Mur. ska Sobota) v Mursiko Soboto; Dolenc Ana iz Št. Ožbolta (Kamnik) v Dob (Kamnik); Dolenc Stanislav iz Gor. Lendave (Murska Sobota) v Staro Lipo (Črnomelj); Dolšak Marija iz Zibifce (Šmarje) v Rogatec (šmar« je); Drofenik Eliza iz Sv. Lovrenca (Ptuj) v šmarjeto (Maribor levi breg); Erniša Josip iz Prosenjakovcev (Murska Sobota) v Moščance (Murska Sobota); Ferenčak Fran* čiška iz št. Iija (Maribor levi breg) v Šmar. je (Šmarje); Ferjan Milan iz Murske Sobote (Murska Sobota) v Remlnik (Prevalje); Ferk Ivan iz Št. Jurija (Maribor levi breg) v Limbuš (Maribor desni breg); Ferk Leopol* dina iz Št. Jurija (Maribor levi breg) v Limbuš (Maribor desni breg); Fister Pavla iz Loškega potoka (Kočevje) v Cerklje (Kranj) Gaber Ana iz Št. Vida (Šmarje) na Vrhniko (Ljubljana okolica). Gobec Radovan iz Laškega (LaMco) v Henino (Laško). Goleš Eli« zabeta iz Pristave (Šmarje) v šmarjeto LMa. ribor levi breg). Gombač Franja iz Popovega gradca (Ljubljana ok.) na Brezovico (Ljubljana). Gruden Marija iz Lipovcev (Dol. Lendava) k Sv. Joštu (Ljubljana oko, lica). Hauplman Zora iz Ljubljane (Ljubljana mesto) v Dragatuš (Črnomelj). Hrast Natalija iz Makol (Maribor desni breg) v Blagovico (Kamnik). Hribernik Franc iz Ja-renine (Maribor levi breg) na Sladki, vrh (Maribor levi breg). Hrovat Hermina iz Sv. Lenarta (Laško) v Zagorje (Litija). Ja* godic Vida iz Ksavcev (Niš) k Sv. Petru (Celje). Jaklič Ana iz Kapele (Ljutomer) v Spodnjo Slivnico (Ljubljana okolica). Jam-nik 1%-ana iz Javorja (Litija) v Karlovico (Kočevje). Jandl Franc iz Zagozdeca (Črnomelj) v Studenice (Maribor desni breg). Jeglič Olga iz Bukovice (Škofja Loka) v Selce (Škofja Loka). Jerše Gabrijela iz Glo« bodola (Novo mesto) v Žužemberk (Novo mesto). Jesih Danica iz Trebelna (KrSko) v Kostanjevico (Krško). Jezeršek Ana iz Sv. Trojice (Logatec) v Komendo (Kamnik). Jezeršek Ivan iz Sv. Trojice (Logatec) v Komendo (Kamnik). Jovan Aleksandra iz Zameškega (Krško) v št. Peter (Novo mesto). Jurčec Milena iz Sv. Katarine (Laško) v Birčno vas (Novo mesto) Juršič Berta iz Svečine (Maribor levi breg) k Devici v Brezju (Maribor desni breg). Juvanc Rada iz Ribnice (Kočevje) t Koprivnfl* j Mulja iz Prečne (Novo mesto) v Trboje (Kranj). Modie Helena iz Smuke (Kočevje) na Tre* belno (Krško). Mohorko Josip is Ojstrice (Prevalje) v šafarsko (Ljutomer). Osfcrover-šnik Feliksa iz Birčne vasi (Novo meSto) ▼ Središče (Ptuj). Pahor Ljudmila iz Gor. Radgone (Ljutomer) j Gornji grad. Pav-latič Julij iz Majšperga (Ptuj) v Hajd'no (Ptuj). Penko Pavla iz Dragatuša (Črno-malj) v Črnomelj. Perčič Antonija iz Sv. Petra (Šmarje) na Vransko (Celje)- Parhavc Silvo iz Iga (Ljubljana okoHea) na Goro (Kočevje). Perko Franc iz štor (Celje) v Prevorje (Šmarje). Petek Andrej iz Gore (Kočevje) v Dolenjo vas (Kočevje). Pete«in Marija iz Roba (Kočevje) v Ribnico (Ko, červje). Pipp Anton iz Sv. Dulia (Maribor levi breg) v Zetale (Šmarje). Pipp Bogo* mila iz Griblja (Črnomelj) v 2eta!e (Šmar« je). Podboj Sabina iz Prežganja (Litija) na Kakek (Logatec). Pogačnik Stanislav iz Loga Zaplane (Ljubljana okol.) v Hrastnik (l^asko). Pohar Sonja iz Marenberga (Pre-vaije) v Šmarje. Poiak Marija lz Ljubljana v Celje. Potočnik lrma iz Čepelj (Črnomelj) v Negovo (Ljutomer). Potočnik Sonja iz Vitanja (Konjice) v Laško. Povodenj Marija iz Tišine (Mur. Sobota) t Potiblico (Kranj). Povšnar Angela iz Št. Jerneja (Krško) v \ itaoije (Konjice). Požar Hilda iz Serdice (Murska Pobota) ki Sv. Lovrencu (Maribor desni breg). Požeg Marija iz St. Vida (Lo« gatec) v Ziče (Konjice). Prah Karel iz št Janža (Ptuj) v Vurberg (Ptuj). Praprotnik Anton is Šmarja (Ljubljana okolica) v št. Vid (Ljubljana okolica). Prelog Mihael iz Celja v Svetino (Celje). Praskar Dragotina iz Vel. Podloga (Krško) v Mirno Peč (Novo mesto). Pretnar Ana iz Kapele (Ljutomer) ▼ Šmarjeto (Maribor levi breg). Puc Marija iz Ribnice (Kočevje) v Rob (Kočevje). Kak Evgenija iz Reke (Laško) v Št. Ožbolt (Kamnik). Rape Zora i% Rečice (Ljubljana oko, iics) v &t. Gotard (Kamnik). Ravbar Hinko iz Zamostja (DoL Ledava) v št. Jurij (Ljubljana okolica). Ravbar Marija iz Zamostja (Dok Lendava) ▼ Št. Jurij (Ljubljana okolica). Roje Josip iz Šmarja (Šmarje) v Zu-sem (Šmarje). Rojko Marija iz Ižankovcev (Dol. Lendava) na Muto (Prevalje). Ros Frančiška is Moščancev (Murska Sobota) v VeL Dolino (Krško). Roth Zdenka iz Se* tniča (Črnomelj) v Talčji vrh (Črnomelj). Rutter Ivan is Sikoma (Gornj; grad) v Kot-ije (Gornji grad). Seliškar Morija iz Dob« ljič (Črnomelj) v Stari trg (Logatec), Sene-gačnik Adolf iz Javorjev (Litij*) v Šmartno (Celje). Senekovič Alojzij iz št. Jerneja (Prevalje) v Vrata (Prevalje). Serajnik Ivan is Sladkega vrha (Maribor levi breg) na Jezersko (Kranj). Slokar Emilija iz Bogojine (Dol. Lendava) v Trdkovo (Murska Sobota). Slokar Raštislav iz Bogojine (Dol. Lendava) v Trdkovo (Murska Sobota). Soban Marija iz Podbrezja (Kranj) v Šmarje (Ljub« ijana ok.). Sosič Albina iz Kala IKnško) k Sv. Marku (Ptuj). Spazzapan Berta iz Pod* lonka (Škofja Loka) v Žabnico (Škofja Lo* ka). Sreg Martin r Tišine (Murska Sobota) v Ižakovce (Dol. Lendava). Stanič Erneet is Dobrepolja (Kočevje) v Sodražico (Kočevje). Stante Jurij iz Šmarja (Šmarje) v Prevorje (Šmarje). Strgar Eleonora iz Šmarja (Šmarje) v Stopa rce (Šmarje). Sterger Ana iz Radgone (Ljutomer) v Pobrežje (Maribor desni breg). Sudar Gabrijela iz Sliv« niče (Šmarje) k Sv. Lenartu (Laško). Su* hadolnik Vida is Št. Uja (Slovenjgradec) v Toplice (Litija). Svetlič Daromil iz Marija R-eke (Celje) v ZaliLog (škofja Loka), šauu Andrej iz Predanovcev (Murska Sobota) v Sv. Križ (Šmarje). Šetina Danica iz Peč (Kamnik) v Dobljiče (Črnomelj). Škerlj Jo« žaea iz Maverlena (C *nomelj) v Metliko (Cr, nomelj). Škulj Edvard iz Pilštalna (Šmarje) v Zg. Pirniče (Ljubljana okoilica). Šlibar Amalija it Koroške Bele (Radovljica) v Podlonk (Škofja Loka). Šoukal Magda iz Zetal (Šmarje) v Cerknico (Logatec). Špendl Avgust iz Pinc (DoL Lendava) v št. Jurij (Maribor levi breg), Špirič Vera iz Stare Lipo (Črnomelj) v savsko banovino. Štrukelj Andrej iz Podblice (Kranj) na Videm (Brežice). Štrukelj Vida iz Polhovega gradca (Ljubljana okolica) v Šmartno (Kranj), Tav* čar Marija iz Rakitne (Ljubljana ok.) v Borovnico (Ljubljana okolica). Taufer Venčeslav iz Litije (Litija) na Dole (Litija). Tauželj Josip iz Zavrča (Ptuj) v Fram (Maribor desni breg). Tereičenko Kristina iz Maverlena (Črnomelj) v Indjijo (Ruma). Tomažič Ljudmila iz Šmarja (Ljubljana okolica) na Ježico (Ljubljana okol.). Torelli Ana iz Stoparc (Šmarje) v Ljubno (Radovljica). Urbančič Branko iz Ribnice (Kočevje) v Koprivnik (Kočevje). Urbinc Ana iz Buč (Šmarje) v Izlake (Litija). Ur* leb Neža \is Kaplje (Prevalje) v Ponikvo (Šmarje). Vahčič Nada iz Vidma (Brežice) v Zagorje (Litija). Valenčak Anton iz Be'e Vode (Slovenjgradec) v Ravne (Slovenjgra, dec). Vaupot Viktor is Starega Loga (Ko* čevje) v Št. Dj (Slovenjgradec). Vehovee Marjeta iz Žužemberka (Novo mesto) v Za-gradec (Novo mesto). Venturini Oskar iz Doba (Kamnik) v Cemšenik (Kamnik). Ver. derber Justina iz Studenice (Maribor desni breg) v Liboje (Celje). Vidmar Miroslav iz Gor. Radgone (Ljutomer) v Marenberg Prevalje). Virnik Milena iz Šenčurja (Kranj) v Veleeovo (Kranj). Viseniak Marija iz Sv. Lovrenca (Ptui) v Dornovo (Ptuj). Vodeb Vera iz Dobrniča (Novo mesto) v Vel. Ga* ber (Litija). Vokač Valerija iz Zenavelj (Munska Sobota v Šmartno (Slovenjgradec). Vollmayer Karel iz iMute (Prevalje) v Vu* zenico (Prev&ije). Vončina Elizabeta iz Sv. Jošta (Ljubljana ok.) v Tomišelj (Ljubljana okolica). Vrečko Miroslav iz Štrukovcev (Murska Sobota) v Pečarovce (Murska So, bota). Wagner Ljudmila iz Device Mar. v Polju (Ljubljana okolica) v Ljubljano. Za-bret Frančiška iz Polja (Šmarje) v Pod-brezje (Kranj). Zadek Bogomir iz Telč (Krško) v Dob (Kamnik). Zalokar Ljudmila iz Hinj (Novo mesto) v Veliki Gaber (Litija). Završnik Ferdinanda iz Mengša (Kamnik) na Št. Urško goro (Kramj).* Žeilhofer Olga iz Limbuša (Maribor desni breg) v Cven (Ljutomer). Zupančič Gabrijela iz Dupaj (Kranj) v Tržič. Žalohar Ciril iz Cerkelj (Kranj) v Št. Lenard (Škofja Loka). Znider* ši{ Marija iz Šmihela (Gornji grad) v Skoc-no (Gornji grad). Znuderl Kristina iz Vri Trna (Krško) v Rajhenburg (Brežice)^ ŠPEDICIJA TURK PREVZEMA LJUBLJANA OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interarban 24-69. Vllharjeva e. 83 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane 7. vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Ifelefon Interarban 21-57. Masarykova c. 9 nasproti tov. kolodvora) Z ANE GRET: 70 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Polkovnik Zane je bil pravkar sklical svoje ljudi na posvet; slutil je ,da bodo Indijanci poskusili kako peklensko zvMačo. »Pojdi pod streho, Sam; bistro oprezni na vse strani in pridi takoj povedat, če bi se kje kaj zgodilo.« Vse popoldne je Jonatan Zane v mračni, trdovratni zakrknjenosti nabijal svoje puške in streljal. Eno izmed ojiih mu j« bilo razneslo, druga k bila postala nerabna. Seveda so tudi ostali trije možje izvrstno streljali; a nedvomno je bila zasluga Jona-tanove čudovite spretnosti, da je ostala hiša tako nedostopna. Streljal je z nenavadno težko puško debelega kalibra. V rokah krepkega moža, ki je moral biti dovolj močan, da je prenesel silni odboj, je bila pravi top. Indijanci so se kmalu naučili spoštovati to orožje in so se v velikem loku ogibali koče. Zdaj pa, ko je odevala dolino tema, so imeli divjaki vse ugodnosti zase. Polkovnik Zane je s skrbjo pogledal bratu v počrneli obraz. »Ali misliš, da se bo trdnjava držala?« je rekel s hripavim glasom. Drzen človek ;e bil, a zdaj je vendarle mislil na ženo in na otroke. »Ako ne pride v štirindvaisetih urah pomoč, ne bo nihče živ ušel. Niti Wetzel se ne bi mogel prebiti skoza ta mdajanski obroč. Če se nam pa posreči, da še kak dan kljubujemo Indijancem, utegnejo izgubiti pogum in se utruditi; potem jih Girty ne bo mogel več držati na «jzdi. Angležev ne štejem; ti ne vedo kaj počenjata s tem načinom boevania. Streljati ne znajo, in kolikor morem presoditi, so nam prizadejali doslej vražje malo škode.« ''Na mesta, ljudtje, in vsak naj misli na žene in otroke v kladari.« Dolgo časa — naselnikom, ki so bedeli in stražili, se je zdelo mnogo ur — ni bilo slišati nobenega glasu, in noben sovražnik se ni pokazal. Spet so bili tenki oblaki zagrnili mesec, tako da je sevala v dolino samo bleda, medla svetloba. Cas se je vlekel, oblaki so postajali čedalje nepredirnejši, in nazadnje so mesec in zvezde popolnoma izginili. Se vedno ni bilo iz tabora divjakov nobenega znamenja. nobenega glasu. »Kau je bilo to?« je nenadoma šepnil polkovnik Zane. »Sam oe zažvižgal; pojdiva gor.,« je odvmil Jonatan. Odhitela sta po stopnicah na vrh in odtod po lestvici v podstrešje. Zgoraj ie bilo tema kakor v rogu. V tej egiptovski temi je bil zaman vsak poizkus, da bi se človek razgledal, n tako sta se po rokah in nogah plazila čez kupe kož, ki so pokrivale tla. Ko sta prišla do okenca, sta zagledala črnčevo postavo. »Kaj je. Sam?« je šepnil Jonatan. »Tu poglejte, masa Zane,« se je začul hripavi odgovor, in hkratu je črnec pokazal venkaj v temno noč: slabotno svetlikanje, kakor da bi požare vala kresnica ali iskrica, ki odleti od gorečega polena. Jonatan je tiho zaklel. »Prekleto! Njihova stara ukana z ognjem. Saj sem vedel .da mora ta tišina nekaj pomeniti. V travi se plazijo proti nam, oboroženi z zažigalnimi puščicami, ki jih skrbno skrivajo, da jih ne bi svit izdal. A to pot jo bomo rdečim peklenščkom zasolili.« Z napetimi puškami so možje čakali, kan bo. Spet je vzletela iskra od tal, tokrat bliže pri hiši. Komaj je bila nie»a medla svetloba ugasnila, je pok črn-čeve puške že zbudil speči odmev; nato S2 je oglasilo tuljenje, kakor da bi prihajalo tik izpod okna. Več temnih postav je nenadoma poskočilo kvišku, kakor da bi jih bila zemlja izbruhnila. Trenutek nato so začul; tisti posebni švist indijanskih lokov, iskre so zasršale. in majhni, repatičasti ognjeni žarki so v visokih parabolah šinili proti koči. Ker so bili prekratko namerjeni. so siče popadali v travo in ugasnili. Jonatanova puška ;e zagrmela. in ena izmed bežečih postav se je zakoialila po tleh. Vrsta glasnih krikov z vseh strani okrog in okrog trdnjavice ie pozdravila ta zadnji strel, a niti en Indijanec ni vrnil svinčenke svinčenko. Zdaj se je obrnila to^ zažigalnih puščic proti kladari; brez učinka, čeprav je nekaj puščic zadelo ogrado. Polkovnik Zane je bil dal iz previdnosti okoli in ckoli trdnjave pokositi visoko travo in šop- je zlate rutice. Modrost tega ukrepa se je zdaš pokazala, zakaj zviti divjaki se niso mogli priplaziti dovolj blizu, da bi bili s svojimi zažigalnimi puščicami dosegli streho kladare. Ker jim ie bil ta poizkus izpodletel, so se Indijanci umaknili, da bi zasnovali drug vojni načrt. »Poglejte!« je zdajci zaklical Jonatan. Na cesti, kakih tri sto metrov od trdnjavice, se je bila pokazala majhna pika; naiprej je stala pri miru, potem se je jela sunkoma premikati, na desno,, zdaj na levo, gor in dol kakor vešča. »Kaj vraga pomeni to?« ie osuplo zamrmral polkovnik Zane. »Jack, na vse, kar je smešnega, ta stvar postaja čedal';e večja.« Lučka se je bl:žala, se opotekala po cesti, križem kražem, sem in tja, in se s čudovito hitrostjo bližala trdnjavi. Njeno gibanje ie bilo zdai podobno lenemu nihanju goreče sveriljke v temni noči. Še trenutek zasople napetosti in za lučjo se je pokazala vitka postava indijanskega vogščaka. Z neverjetno hitrostjo je dirjal po cesti proti trdnjavici; in v tem, ko e v razdalji kakih štirideset metrov z vso brzino zdrevil mimo ograde, je sprožil puščico. Kakor da bi žareča, leteča kača. .ie izstrelek opisal skladen lok, šinil preko kladare in se z mrzkim sikom zadri v streho one izmed zapuščenih koč. Ne da bi ga bila zadela katera izm V XHflIilKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer as zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičača se mslih oglasov, je naslavljati na: Oglasni o-š&elek „Jutra", LJubljana« i Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro aH dajanje naslova 5 Din- N'«i imanjši znesek 17 Din. Pletilje iščem za »flahmašino«. s pravico obrti (samskei. Naslov v r vseh poslovalnicah Jutra. 21829-1 Za slaščičarno v Ljubljani sprejmem prodajalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »45Iaščičar na«. 21932-1 Blaga jničarko vestno, za restavracijo v Mariboru, sprejmem. Ponud . be s sliko pod »Vestna« ; na podružnico Jutra Mari Strokovnega mojstra ki montira in daje v funkcijo stroje za izdelavo le penke s pomočjo kolergan- ga in holenderja. sprejme- , . , .. T . mo. Ponudbe na Štefan o- l ~ "a odč.Jutn pod viS, Slatina Radenci. !>ra- I "Možna m marljiva«, pija. 31828-1 i 31931-1 bor. 21922-1 Dekle pridno, pošteno in zanesljivo, vajeno meščanske kuhinje in gospodinjskega dela, dobi takoj službo pri družini dveh oseb. Ponud- Miado natakarico Mesarja iščemo za mlekarno . ka- ! 7 Btroki popolnoma izvež- varno, ki je vešča nemšči 1 lenega, tudi v izdelavi klo- ne; mesto stalno. Ponudbe s siiko na mlekarno »Zdrav-ljak«, Hercegnovi. 21802-1 Ključavničarja vajenega tudi delo pri parnih napeljavah, sprejme takoj tovarna Vidmar. Sav-1 je p. Ježiea. 21913-1 Spretno proda jalko modne stroke, iščem za Ljubljano. Starost do 21 let, samica, znanje nemščine in slovenščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Bika«. 21870-1 i bas. po možnosti z vzpo sobljenostjo mojstra, sprejmemo takoj za večji obrat na deželi. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vesten mesar«. 31850-1 Kontoristinjo 7. večletno prakso, znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, veščo samostojnega knjigovodstva, — sprejmpm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovina«. 31837-1 sprejmem pod »Stalnost« odd. Jutra. Frizerko takoj. Ponudbe Vsaka besed* 60 par; lavek 8 Din. ea dajanje aaslova 6 Din, najmanj?1 znesek Ig Din. Brivski pomočnik z mojstrskim izpitom. 23 let star, vojaščine prost, z znanjem nemškega jezika, dober bubištucer, išče službo. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«. 21749-2 Službo sluge inkasanta ali slično, iščem. Zmo-žen sem vseh poslov in kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31892 2 Kolesa in šivalni stroji prvovrstnih znamk, skoraj novi, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križa nske cerkve). 21908-6 Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 21893-2 Orožniška kuharica išče službo na orožniško postajo ali k manjši družini. Varčna in zanesljiva. B. K. 212, M-etlika. 31868-2 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šolske knjige za VI. razred f. drž. realne gimnizije. dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Poceni«. 31770-8 Radiotelegrafist išče službe. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Točen delu«. 21767-2 na osi. 31OT7-1 G. Th. Rothman: Gosp&d Kozamuntik gre m letovanje 10 Ali, joj, ko je hotel gospod Kozamur-nik plačati, je do ušes zardel. Izkazalo se je namreč, da je bila njegova denar, niča v drugem suknjiču, tisti suknjič pa — v kovčegu... »Vrnite mi ta čas vozovnici!« je rekel nradnik in položil listka v kraj. Brivski-frizerski pomočnik z mojstrskim izpitom, Sče mesto za takoj. Slavko Do-šek, Jesenice. Kralja Petra cesta 17. 31852-2 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik z lastnim avtom, vzame za Štajersko še kak artikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 31931-3 fggffflffl Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio Dalmatinske smokve Z3 jelo. okusne, letošnje nudi po Din 5 ke Sever e' Komp. Ljubljana. 31800-33 Stojalo za plašče konfekcijsko, kupim. Telefon 37-37. 31914-7 Beseda I Din tavek 3 Din sa šifro »li lajanje naslova ■'i Din Naimanišl znesek 17 Din Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje tn prodaja najbolje Al. Planinšeb •lg. bančnih kredit. po«lov. Ljubljana, Beethovnoma al. štev. 14/L 214-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din . Hišo z gostilno pripravno tudi za trgovino, z večjim vrtom v Ljubljani. prodam za Din 250.000. Prevzame se lahko nekaj hipoteke. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva Ja. 31781-20 Bančno bom. zavod Maribor. Aleksandrova izvršuje najbolje nakup >n prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih tavodov — 7-a odgovor Din 3 znamk -317-16 Avto', moto Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Avto malo rabljen, kupim. Po nudbe pod »10.000« na ogl. odd. Jutra. 31891-10 Kolesa in šivalni stroji najboljši nemški fabrikat, najbolj poceDi, dobite samo v Novi trgovini. Tyr-ševa 36. 21703-11 Hranilno vlogo Mestne hranilnice v Mariboru Din 50.000, kupim takoj. Al. Planinšek. Ljubljana, Beethovnova ul. 1-4 I. nad. Telefon 35-10. 21915-1« Kdo ima 30—50.000 pa bi rad kmalu postal milijonar, naj pošlje svoj naslov na Matija Jožef, — Bavarski dvor. Ljubljana.. (Iznajdba). 31797-1C SE (Va-enet (fe) Kateri frizerski mojster rabi vajenke? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »95«. 2189-I -' Prodam Beseda 1 Din. lavek i Din za šifro »H lajanj,- naslova 5 Din Najmanjši znes«k 17 Din Holandske cvetne gomolje hfjaeint. tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Si-vpr 6 Komp.. Ljubljana. Zahtevajte cenik! 31804-6 Stroji Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro ali dajanj,- naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 IHn Pisalni stroj transporta bel. dobro ohranjen. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21869-29 Kupim Beseda 1 Din. lavek 3 Dir ta šifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši znesek 17 Dtn Polno jermenik žago 60—70 cm. tudi polovični jermenik s cirk. in vsem potrebnim materijalom isto lokomobilo 8—12 k. s. kupim. Ponudbe na naslov inidarič Vekoslav, lesna trgovina. Loga rove! pošta Križevci pri Ljutomeru. 31737-7 Beseda 1 Din. davek 3 Dir: za šifro »11 dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 3 legitimaci jske slike Vas stanejo 10 dinarjev. — Leica film Pavlovčič. Po Ijanska 12- 3I6«-30 Veliko zemljišče travnik, skoraj ob glav nI osti v Ljubljani, u-porabno za razuo. prodam. Cena nizka. Sprejmem tudi knjižice. Na s'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 31916-20 Lepa hiša z večjo delavnico in velikim vrtom v Domžalah — kakor tudi lepa HIŠA Z DELAVNICO in velikim vrtom na Javor-niku ob državni cesti — ugodno naprodaj. Vzamejo se tudi hranilne knjižic«. Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana. Sa-lendrova 6. 31901-30 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din ea šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dveh sob s pritiklinami ▼ mirni, ne novi hiši v Ljubljani, za zmerno ceno — iščem za 1. november. Ponudbe do 15. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka dveh oseb«. 31033-31 a Dijaške šobe Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Dijaka sprejmem oa hrano ln stanovanje po zelo nizki ceni. Gerbičeva 5/L 91824-2» Lepo sobo oddam takoj ali 15. sept. solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21872-33 Hišo z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, na Go renjskem, prodam ali dam v najem solidni družini. _ Vodovod in elektrika v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31862-20 Beseda 1 Din. lavek 3 Dir. za šifrn »|j lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Gostilno v kateri se potoči 3 l.l vina dnevno, dam v najem v centru. Več se :zve v go stilni Mestni trg 13. Ljub ljana. 31717-17 Beseda -1 Din. davek 3 Din za šifro »II dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Brivsko-frizerski salon na prometnem kraju, poceni naprodaj. Ugodna prilika! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31919-IS Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši r.ne«ek 17 Din 2-sobno stanovanje lepo. s pritiklinami, v I. nadstropju, oddam 1. novembra. Ogled od in._is. ure. Bleiweisova 1.% nasproti »Banske palače«. 31890-31 Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo za ceno Din 480. Klavir, nemška konverzacija, nad zorstvo pri učenju. Stross-majrerjeva 4/1, deeno. Vo gal Poljansk« e. 91010-23 Dijaka nižješolca sprejmem zraven Tabora ▼ dobro oskrbo za Din 450. — Sin gimnazist odličnjak — pomaga pri učenju. Nemška konverzacija. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31911-33 Dva dijaka sprejmem v vso dobro oskrbo za 400 Din.Naslov v v v®eh poslovalnicah Jutra. 31897-22 Dijaka sprejmem na stanovanje. Gledališka ulioa 7, podpritličje, Cernivec. 31867-22 Dijaka ali dijakinjo nižjih razredov, sprejmem. Pomoč pri učenju, nemška konverracija. Naslov v vseh Enosob. stano\-anje oddam 1. oktobra. Poizve j poslovalnicah Jutra, se na Tržaški ceeti 4. 21900-31 Moderno stanovanje kompletno, 2 sob. kabineta, kopalnice v I. nadstropju, oddam mirni stranki 2—3 odras':i> o«eb 1. nov>-mbia. Lepodvorska 13. 21902-3! 31878-22 Dvosob. stanovanje vse parketirano. oddam t novi vili. Staretova 26 — Trnovo. 31SS3-31 Med mestom In deželo Dosreduje Jutrov mali oglasnik 2 boljši dijakinji višje gimnazije, sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Kopalnica na razpo-ligi. Na«'.ov v vseh poslc-v«Inm- Ju;ro. 91861-22 Sobo odda Beseda 1 Din. lavek 3 Dir za šifro ali dajanje naslova B Din Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, "vidam 1 ali J osebama. Istotam sprejmem gospoda kot sostanovalca. — Idrijska ti (Stan in dom). 21896-33 Sobe išče Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Akademika iščeta na periferiji mirno prijazno sobico za 300 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21338-23a ULIČNI LOKAL s kletjo, pisarniškimi prostori, zlasti pripraven za tekstilno skladišče na debelo, oddamo v najem, s 1. oktobrom t. 1. v Zagrebu, v Radišini ulici §t. 5. Pobliže na navedeno adreso ali telefon 48-28 Vsaka beseda 2 Din; davek S Din, M Bifro aJi lajanje naslova S Din. najmanj® znesek- 90 Djn. Gospodična lastnica hiše, z gotovino 40.000 Din. se ž«li poročiti z gospodom, starim nad Jf? let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo lepo žir-ljenjec. 21899-25 Razno Beseda 1 Din, davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslora 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dio. Za šolarje vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. □□□□□□□ INSERIRAJ V „JUTRU"! □[H30GOE a s p e b o v na en oglas ▼ »JUTRU« Sporočamo vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom žalostno vest, da je naš dobri mož, oče, brat itd. gospod Benjamin CIMPERMAN sodno-plsarniški uradnik danes, dne 11. t. m~, ob 9.30 uri, v 49. letu starosti po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Murska Sobota, 11. septembra 1936. žalujoči: MILKA CIMPERMAN, soproga; DUŠAN, MAJDA, otroka; LUDVIK, brat ter ostalo sorodstvo. * Nenadoma nas je zapustil ob % na 4. zjutraj naš nepozabni, nenadomestljivi, predobri soprog, oziroma papa, brat, tast, stric, gospod FABJAN ANTON VIS. DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU Spremili ga bomo v nedeljo, dne 13. septembra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. MARIBOR, 11. septembra 1936. Žalujoče rodbine: FABJAN, JEZOVŠEK, GROŠELJ HANKE, KRANJC in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravijea, Izdaja ea konzorcij »Jntra« Adoll &Ibnlkar. — Za Narodno tiskarne dL ± kol tlskarnarja FVanc Jezeriek. — Za taaeratnl del Je odgovoren AloJ« Novak, — Val » Ljubila'