ra
rejska . j ar a
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo v
Murski Soboti
• •••
Rokopise ne vrača
• •••
Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
S	n	
	H	
		
Narodno-sodjaiistižen tednik
Posamezna številka 1 Din.
Upravništvo v
Murski Soboti
• •••
Oglasi:
Q| cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/z i» za '/4 strani stanejo 75 para za 1 □ cm Pri večkratni objavi primeren popust
11. štev.
Murska Sobota, dne 2. junija 1923.
I. leto.
Strankin zbor Narodno-socijalistične stranke na binkoštni pondeljek 1923 v Ljubljani.
Na risalski pondeljek se je vršil v Ljubljani 4. redni zbor narodno-socijalistične stranke, ki so mu prisostvovali poleg čeho-slovaške delegacije delegati iz vseh delov naše države. Zbor je vodil strankin načelnik Ivan Deržič. V imenu čehoslovaške soci-jalistične stranke sta pozdravila zbor poslanec Laube in Metka Dudova, v imenu čehoslovaške socijalistične mladine glavni tajnik Burian, v imenu čeških socijalistov na Dunaju strankin podpredsednik Šenk in v imenu narodno-socijalistične stranke v Srbiji
Slobodan Zorčič. Nato je dal poročilo o delovanju stranke politični tajnik Ivan Tavčar, organizacijski tajnik Rupnik pa je refe-riral o strankini organizaciji. Nato je bilo izvoljeno strankino načelstvo in osrednji izvrševalni odbor. Na popoldanskem zborovanju je podal referat o notranji in zunanji politiki Ivan Deržič, o načelih narodnega socijalizma pa dr. Ivo Politeo iz Zagreba, na kar je bila po kratki debati sprejeta sledeče
resolucije:
1.
NSS konstatira, da se vsled razpaljenja plemenskih strasti, vsled zapostavljanja socijalnih in gospodarskih vprašanj, nahaja notranja državna politika v najtežji krizi. V interesu jugoslovanske države in proletarijata je nujno, da se državna kriza brez odloka reši. Vlada je poklicana, da inicijativno in v sporazumu z ljudstvom poseže v rešitev državne krize.
Rešitev državne krize je mogoča samo s sporazumno revizijo ustave, izhajajočo iz stališča zakonodajnih samoupravnih edi-nic. Revizije ustave ne zahtevamo mogoče na ljubo kakim državnopravnim teorijam ali iz separatističnih razlogov, ampak samo iz velikih državnih, narodnih, socijalnih in gospodarskih interesov.
2.
Zahtevamo, da vlada pospeši definitivno določitev državnih mej, varujoč naše v mirovnih pogodbah nam zajamčene pravice. Pozivamo vlado, da v reškem vprašanju odločno in neomajno vstraja na stališču, da sta Baroš in Delta naša last. Pozdravljamo obnovitev obranbne zveze z bratsko Čehoslovaško, ki bodi porok mirnemu razvoju Slovanstva in najuspešnejše sredstvo za ustvaritev slovanske vzajemnosti. Enako bratskim odnošajem s Čehoslovaško naj bi se priključila tudi Poljska. Istotako pozdravljamo prvi sporazum z Bolgarijo, ki naj prinese mir in končni sporazum južnih Slovanov na Balkanu. Kakor uvidevamo, da je komunizem zagrešil v Rusiji velike pogreške, moramo smatrati Rusijo predvsem za slovansko državo in delati na to, da ustvarimo vse predpogoje za najtesnejšo bratsko zvezo. Obsojamo vsako umešavanje naše države v akcije zapadnih kapitalističnih in reakcijonarnih vlad, da škodijo slovanski Rusiji. V prepričanju, da je samo v popolni enakopravnosti in samoodločbi vseh narodov osiguran mir v Evropi, odločno protestiramo proti nasilju, ki ga izvajata nad zasužnjenim delom naroda Italija in Avstrija. Zahtevamo, da vlada z najenergičnejšimi sredstvi zaščiti narodne, kulturne, gospodarske in socijalne pravice tega dela našega naroda, s povdarkom, da se neodrešenemu ozemlju nikdar ne odrečemo.
3.
NSS ponovno konstatira, da se je kot socijalistična stranka z odkritosrčnim prizadevanjem trudila, da pridobi vse proletarske skupine in stranke za to, da se stvori enotna fronta vseh socijalistov proti ofenzivi kapitalizma in reakcije. Z enotno socija-listično fronto bi ne bila samo paralelizirana ofenziva kapitala in reakcije in s tem dana možnost za politično, gospodarsko in socijalno zboljšanje težkega položaja, v katerem se danes nahaja jugoslovanski proletarijat, ampak bi enotna socijalistična fronta podala najboljše predpogoje za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Idejne in taktične razlike poedinih socijalističnih strank so tolike, da za danes še opravičujejo obstanek teh strank. Nikakor pa ne opravičujejo razcepljenosti teh strank v slučajih, kadar je treba vsemu razredno zavednemu proletarijatu enotno nastopiti proti složnemu kapitalističnemu nasprotniku. To je mišljenje NSS, na katerem bo tudi v bodoče vstrajala.
NSS z obžalovanjem konstatira, da so se njena stremljenja po enotni brambi proletarskih interesov odklonila od drugih socijalističnih strank; Obžaluje, da so se stremljenja NSS razbila ob neupravičenem samoljubju in nestrpljivosti posameznih voditeljev marksističnih socijalističnih strank.
4.
J
Kakor tudi NSS priznava potrebo enotne socijalistične fronte, pa vendar ne more odstopiti od svojih temeljnih načel, ki jih zastopa z ozirom na razumevanje socijalizma. Že zgodovina socijalizma sama zahteva, da se socijalizem, ki temelji strogo na marksistični in internacijonalni bazi, revidira in prilagodi času in razmeram. Za nami je veliki zgodovinski dogodek svetovne vojne in dovolj imamo vzgledov na eksperimentih komunizma v Rusiji. Socijalizem mora iz teh činjenic izvajati konsekvence in se iztrgati iz petrificiranega dogmatizma in pokazati sposobnost in evolucijo. Potrebujemo nov socijalizem, katerega ravno zastopa NSS. Ideologične in etične sile moramo smatrati za odločilne činitelje v življenju družbe in odločno zanikati marksistično, izključno materijalistično naziranje socijalizma. Nacijonalno obiležje, katerega hočemo dati našemu gibanju, nima nič skupnega s šovinizmom, imperijalizmom ali materijalizmom. Naš nacijonalizem je socijalistični, ki temelji v naši državi in narodu, ter je prikrojen njegovim razmeram in potrebam.
5.
Načelstvu NSS naročamo, da v smislu referata političnega in organizacijskega tajnika izpopolni organizacijo stranke in pri tem polaga prav posebno važnost na idejno vzgojo organizirancev.
Načelstvo NSS pooblaščamo, da glede taktičnega uveljavljanja stranke na zunaj stori po svojem prevdarku vse potrebno, kar je v danem položaju možno.
6.
„Sokolstvo“ smatramo za važno kulturno-vzgojno organizacijo in poživljamo vse pristaše NSS, da se z največjo vnemo v njej udejstvujejo. Pri tem pa poživljamo somišljenike na sokolsko delo, odločno želimo, da „Sokolstvo“ v vsakem slučaju varuje svoje izvenstransko stališče in ne dopusti, da bi se v imenu „Sokolstva“ uveljavljale politične ideologije, ki ne morejo biti skupne vsem „Sokolom“ brez razlike strank.
7.
Izjavljamo, da pristaš NSS ne more biti član „Organizacije jugoslovanskih nacijonalistov“, ker je organizacija nacijonalno šovinistična, ker organizacija zagovarja in uporablja nasilstvo in ker organizacija zastopa in izvaja politična načela, ki so nasprotna programu NSS.
Imamo silno „Sokolsko" organizacijo, ki bo lahko v vsakem slučaju ščitila eventuelne ogrožene nacijonalne interese.
Gimnazija v Murski Soboti.
Državna gimnazija v Murski Soboti ima letos štiri razrede, ki tvorijo kot nižja srednja šola zaokroženo enoto. V jeseni dobi 5. razred, s čimer bo položen prvi temelj k popolni srednji šoli, k višji gimnaziji. Ustrojen je ta zavod kot realna gimnazija, to se pravi: izmed obeh starih ali klasičnih jezikov se poučuje latinščina v vseh razredih kot obvezen predmet, grščina se pa poučuje neobvezno od četrtega razreda dalje, če se priglasi za njo najmanj 10 dijakov, mesto nje pa je obvezen predmet od tretjega razreda dalje francoščina, najvažnejši izmed svetovnih jezikov, ki hrani prvovrstne zaklade umetnosti in znanosti ter se splošno rabi v mednarodnem občevanju, posebno še med Slovani.
Murskosobočka gimnazija je najvažnejša kulturna pridobitev prekmurskega prebivalstva po prevratu, saj nima Prekmurje svojih ljudi v učenih stanovih, nima svojih uradnikov, odvetnikov, zdravnikov niti ne dovolj svojih duhovnikov. Svojih ljudi pravimo, da nima, to je takih, ki bi bili med slovenskim prekmurskim ljudstvom vzrasli in po dovršenem šolanju ostali zvesti jeziku, ki je vladal v „Slovenski krajini“ za Pribina, Kocelja, Cirila in Metoda, ko Madžarov Evropa še ni poznala, pa se je ohranil kljub tisočletnemu pritisku od strani naroda, ki je prvotno kulturo od njega prejemal. Sredstvo za gojitev lastne inteligence, domačih učenih ljudi, nudi baš gimnazija; pri tem moramo misliti tudi na to, da je slovenskih Prekmurcev skoro 100.000, kar predstavlja skoro desetino svobodnega slovenskega naroda; in ta desetina bo morala pomagati graditi celokupno slovensko kulturo, morala bo posegati v življenje vsega naroda, žnjim vred pa tudi v kulturo in v življenje vseh Jugoslovanov. Ne dvomimo, da se mora pojaviti volja za to. Zato je potreba veliko učenih ljudi.
V Sloveniji pride ena srednja Šola na približno 50.000 prebivalcev, 100.000 Prekmurcev pa ima danes v svoji gimnaziji komaj dobrih 100 dijakov, ki so večinoma iz bližnjih ravenskih in dolenjskih vasi, iz oddaljenejših krajev, posebno • z Goričan-skega, študirajo le posamezniki. Ker je treba čimvečjega inteligentnega prekmurskega naraščaja, ker je treba,da bi bil ta najboljši, zato je nujno želeti, da bi študirala mladina v večjem številu in to iz vsega Prekmurja. Kdor ima torej pridnega, nadarjenega dečka, naj ga pošlje v gimnazijo! Res je, da so stroški veliki, vendar so nekoliko olajšani s tem, da država ne zahteva nikake šolnine in da dobe potrebni dijaki vse knjige od dijaške podporne zaloge. Pa česa ne store starši za pridnega otroka! Tudi študij na gimnaziji in pozneje na visoki šoli, oziroma v bogoslovju je dolg, vendar se dijaki že po dovršeni četrti šoli lahko odločijo za kak poklic ali pa za nadaljevanje šolanja na učiteljišču, srednji tehniški šoli, nä trgovski akademiji in na podobnih šolah; še prej pa lahko prestopijo na trgovsko šolo. Pa če kak dijak ne dospe niti do četrtega razreda, tudi njemu bo pridobljeno znanje le koristilo; saj znanje je moč in to v vsakem poklicu! Torej pridne in nadarjene dečke v gimnazijo!
Naročajte si „Nas dom“!
Naročnina za četrt leta znaša
samo 10 Din.
Domače vesti.
Razstavljene slike. Akademični slikar g. Franjo Aučik, gimnazijski profesor v Murski Soboti je v izložbi gospe Kiraly-jeve razstavi! 5 zelo lepo uspelih akvarelnih slik. Slike so na prodaj.
Osebne vesti. Koncipist g. J. Počkaj pri okraj, glavarstvu v Celju je premeščen k okraj, glavarstvu v M Soboto, komisar g. M. Malešič pa od tukajšnjega glavarstva k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj. Kanclist g. F. Ramovš pri tukajšnjem policijskem oddelku je imenovan za oficijala.
Murska Sobota. Sprejemni izpiti za I. razred državne realne gimnazije v Murski Soboti se bodo pričeli v poletnem roku v soboto, dne 30. junija t. 1. ob 9. uri predpoldne. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga mora pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, razčlenitev prosto razširjenega stavka; iz računstva izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Izpita iz krščanskega nauka se oprosti, kdor ima v izpričevali! „dobro“ ali „prav dobro“. Za sprejemni izpit se naj prijavijo učenci (učenke) 23. ali 24. junija predpoldne v ravnateljevi pisarni ali pa pismeno do 30. junija. Predložiti morajo rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost najmanj 10 let, dovršenih vsaj do konca leta 1923. Ponavljanje sprejemnega izpita v istem letu na isti ali drugi srednji šoli ni dovoljeno. Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Murski Soboti.
Cenjene naročnike prosimo, da nemudoma poravnajo zaostalo naročnino, sicer jim v bodoče „Našega doma“ ne bodemo več pošiljali.	Upravništvo.
Pristašem NSS poročamo, da nam zaradi pičlega prostora nikakor ni mogoče objaviti natančnega poročila o našem zboru. Tovariši si naj blagovolijo nabaviti 21. štev. „Nove pravde“ z dne 2"). maja 1923, ki poroča izčrpno. Sploh pa smatramo za dolžnost zavednih članov naših organizacij, da so naročeni na „Noyo pravdo“ in na „Kladivarja“. O slednjem listu spregovorimo par besed v prihodnji številki.
Upravništvo.
V	Ižakovcih so dne 26. maja orožniki postaje Beltinci s pomočjo občinskih stražaijev iz Ižakovec potegnili enega vtopljenca iz Mure. Vtopljenec je 30—35 let star, male a močne postave, sivih oči, črnih las, rjavih pristriženih brk, na zgornji čeljusti brez zob. Oblečen je bil v dobro ohranjeno obleko rjavega sukna, ter obut v nove amerikanske čevlje (cipele). Doslej še ne vedo, kdo je to. Vtonil je bržčas po neprevidnosti, morda vsled preobilo zavžitega alkohola, ker ni bilo na njem najti nobenih sledi o kakem zločinu. Možno pa je tudi, da je šel v vodo sam, ker se je navolil življenja.
V	Beltincih priredi v nedeljo, dne 3. junija društvo obrtnikov vrtno veselico v gostilni Huber. V nedeljo dne 10. junija pa priredi tamošnja podružnica Jugosiovenske matice v gostilniških prostorih Csügütha gledališko predstavo z 2 igrama.
Šalovci. „Hlapec je pač siromak, siromak pa ni gospod“. Tako bi lahko rekli, ako se spominjamo kako je dal naš večkratni miljonar Žigmund Frim pokopati svojega služabnika, Jožef Nemeš, 70 leten starček je umrl zadnje dni preminočega meseca. Pri nas je takšna lepa navada, da tudi slednjemu beraču (kodiša) zvonimo na zadnji njegovi poti in da duhovnik ide s sprevodom. Vsi posestniki (vertovje)
dajo tako pokopati svoje hlapce in služečke. Te lepe naše krščanske navade pa Frim ne pozna in ne spoštuje. Nemeš je služil Frimu že od mladih let, ker je bil že star in slaboten, ni več bil za težja dela, služil mu je torej le še za pastirja. V mlajših letih pa gotovo mnogo koristil in pomagal do velikega bogastva, ki ga ima danes. Ves čas je daval Nemešu tako malo plače, da je siromak bil oblečen kakor kak berač (kodiš). Toda Frimova ljubezen do svojega hlapca se je pokazala tudi v tem, da je dal starčka pokopati že črez 24 ur in ni počakal običajnih 48 ur. Tudi duhovnika mu ni poskrbel. Župnik (pop) je izvedel za Nemeševo smrt še le, ko je bilo truplo pokojnikovo že pod zemljo. Kolikor mi poznamo našega župnika bi bil on radevolje se udeležil sprevoda, če tudi bi zato ničesar ne dobil plačanega.
Sv. Jurij v Prekmurju. Stara ljubezen ne zarjavi tako hudo, da je močno vinjenega Franca Gabra, posestnika v Dolnjih Slavečih 29. aprila ob 8. uri zvečer privlekla k hiši njegove bivše ljubice Treze, omožene sedaj z Bernjakom Dol. Slavečih. Nekdanja ljubica Treza Bernjak se je seveda usmilila Gabra in ga spustila v sobo, da tam prenoči, češ, da ne zgubi svojega denarja. Toda ubogi Gaber se je osmolil. Pri Trezi Bernjak stanujoča Marjeta Melziš je, misleč, da pijanec dobro spi, šla preiskava! njegove žepe in mu je izmaknila denarja, kolikor ga ji je pač v naglici ostalo med prsti. Toda to -tipanje po žepih je zbudilo Gabra iz njegovega rahlega spanja. Preštel je denar, a opazil, da manjka 300 Din. Ker je seve domače obdolžil tatvine, je nastal hrupen prepir. Prišlo je do pretepa, denarja pa Gaber le ni dobil nazaj. Cela zadeva se je te dni končala pri sobočkem sodišču.
Budinci. Dne 9. t. m. ob 1. uri ponoči je na škednju Karola Fila izbruhnil požar, ki se je razširil tudi na Filovo hišo in hlev ter upepelil vse, Filo trpi 100.000 Din škode. Ker ni bil zavarovan proti požaru, je to zanj še posebej hudo. Govori se med ljudstvom, da je Filova soseda Ana Lepoša iz sovraštva zanetila ogenj. Pred več leti je namreč Filo Ano Lepoša ovadil zavoljo umora njenega moža. Lepoša je bila takrat obsojena na 3 leta ječe.
Dolič. Posestnik Štefan Grah že dalje Časa prav božno ravna s svojo ženo Ano. Psuje in pretepa jo kakor da je blazen. Čeprav je žena nosna, nima srca za njo. Dne 30. aprila t. 1. jo je zopet brez vsakega povoda napadel na njivi. Med sramotenjem jo je s čevljem tako močno sunil v spodnji del trebuha, da se je uboga žena vsled bolečin onesvestila in zgrudila. Ko je spet prišla k zavesti, je čutila v trebuhu hude bolečine. Morala je v postelj. Drugi dan je v 7. mesecu nosečnosti povila. Gotovo bo to nad vse surovo postopanje Štefana Grah prišlo na ušesa sodišču, ki mu naj prisodi primerno kazen. — Uboga žena je pri sosedih jako priljubljena, je zelo delavna in skrbna, mož pa jc znana surovina, ki mu delo ne diši posebno.
Tedenske vesti.
Radgonski narodni mučeniki. Dne
27. maja 1918 je bilo v nemški Radgoni ustreljenih 8 najboljših in najizdatnejših dečkov, kar jih je rodila slovenska zemlja. Vojaki 97. pešpolka so se v Radgoni uprli. Upor so potlačili Avstrijci, naših 8 vojakov pa je ""'oje navdušenje za Jugoslavijo moralo p.učati s svojo glavo. Dobro bi bilo, da se njih trupla prepeljejo iz nemške
Radgone in polože v svobodno zemljo slovensko k dalnjemu večnemu počitku.
Železniški most pri Veržeju bo črez nekaj tednov že gotov. Veselo pozdravljamo novo vez med Prekmurjem in ostalo Slovenijo.
Redukcija (znižanje števila) državnih nameščencev je v polnem teku.
Za tem se skriva velika politika radikalne stranke, ki je plemenska. Zopet bodo imeli vzroka, da postavijo na najvažnejša mesta svoje ljudi, ker nam „prečanom“ ne zaupajo in treba se jim je za vsaki slučaj pripraviti. En primer: danes morajo vse finančne kontrole pošiljati denar ne več v Ljubljano, temveč v Beograd. O tem bi se mogel napisati lep članek, kako se mi prepiramo za politična načela, medtem nas radikali priklepajo gospodarsko na Beograd.
Zamenjava obrabljenih bankovcev
po 1, 1/2 in V4 Din z dnem 28. maja 1923 se je začelo pri davčnem uradu v Murski Soboti zamenjava obrabljenih, za promet ne več sposobnih državnih bankovcev po 1, V2 in V4 Din za nove bankovce po 1 Din in 'A Din. Kdor ima večje množine za zamenjavo, naj jih prinese v svežnjih po 100 komadov z napisom svojega imena na ovitku.
V Varaždinu nameravajo meseca avgusta t. 1. prirediti kulturno-historično razstavo. Razstavljene bodo slike, denarji, narodne noše, orožje, hišna ih kuhinjska oprava, oblačila itd. Razstaviti pa se smejo samo predmeti, ki so že do 70 let stari.
Za 5 miljard in 480 Din je bilo dne 15. maja v obtoku bankovcev.
Na smrt obsojen in obešen. Anton Rožman in njegova ljubica sta oropala in umorila neko staro ženkico v Mariboru. Pred mariborsko poroto sta bila oba obsojena, ona v 20 letno ječo, on pa na smrt na vešalih. Preminoči pondeljek ob 7. uri zjutraj je bil na dvorišču okrožnega sodišča v Mariboru obešen. Šel je mirno v smrt. Skrajni čas pa bi že bil, da se tudi pri nas odpravi smrtna kazen.
Tržne cene. Jajca 120 do P25 Din. Svinjsko meso se je podražilo za 5—6 K pri kg. Boljše blago 110 K, slabše blago 80 K. Moka: Cene so ugodne, ker kaže v vzhodni in južni Evropi letina jako dobro. Oves je za 20 do 30 paia postal cenejši. V splošnem so cene poljskih pridelkov jako ugodne, ker kaže letina izvanredno dobro. Iz vseh delov države prihajajo ugodna poročila, ki pravijo, da bo letošnja žetev taka, kakoršne še nismo imeli v Jugoslaviji. Posebno dobro kaže krma, seno, ki je prišlo letos za 14 dni prej, kot druga leta. Ako se ne bo vreme pre-vrglo, bo končano pomanjkanje krme.
Cene krmi padajo. Zadnji dež, ki je padel o pravem času in ga je bilo dovolj po celi državi, je bil velike koristi tudi za travnike in njive z deteljo, izgledi na dobro košnjo so se s tem še izbolšali. Zato so začele cene stari krmi padati.
Dohodki glavnih carinarnic v prvi polovici maja so znašali 48 milijonov Din.
Kdor hoče imeti dobre, trpežne pa tudi elegantne cipele, naj je kupi pri tvrdki Roglič v Mariboru. Glej oglas na četrti strani.
Tiskarna „Panonija“ v Gornji Radgoni izvršuje po zelo nizkih cenah in v najkrajšem času najraznovrstnejše tiskovine za urade, šole, cerkve. Tiska vizitke, trgovske kuverte. Priporoča se gg. odvetnikom in notarjem. Ima vsakovrstne nove in vsledtega čiste in jasne črke. Električni obrat ji omogučuje promptno izvršitev tudi obsežnih naročil. Tiska ne le slovenski, ampak tudi madjarski in nemški.
Radinci. Tukajšni gosiilničar g. Albert Rosevberger odhaja od nas v Maribor, kjer otvori v Sodnijski ulici, nasproti sodišča gostilno, katero bo brezdvomno vodil z isto spretnostjo, kakor dosedanjo. G. Rosenberger bo težko našel v Radincih naslednika. Prijatelji in znanci kličemo njemu in celi njegovi familiji: Na svidenje! Mariborčanom pa priporočamo g. A. Rosenber-gerja kot prvovrstnega gostilničarja. Mnogo sreče v novem kraju!
Slovenska kuharica.
Priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski šoli. Z mnogimi slikami v besedilu in večbarvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 220 Din.
Nova Slovenska kuharica je knjiga, ki jo pokažemo lahko tudi tujim narodom. Vzorna je vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga „Prato, Süddeutsche Küche“ je našla v Kalinškovi kuharici tekmeca, ki ji ni samo kos, ampak, ki jo je v vseh ozirih prekosil in nakrilil. Ponosna knjiga ima 668 strani kvart formata in 2508 kuharskih receptov ali navodil. Dičijo 193 barvastih slik, ki jih je prav spretno narisal g. Dragotin Humek. Smelo trdimo da tako krasnih knjig, kot je Kalinškova kuharica nimamo nič. Zato smo se čudilj, da je cena knjigi kljub 220 Din za današnje razmere v uprav nizka, saj stane toliko na pol tako debela in na pol tako drobna nemška knjiga poljubne vsebine.
Knjiga pa ni samo kuharica, ampak vsebuje prav žazkošno opremljene slike gob, ki rastejo na naši zemlji, ki jih je priredil znani nuš gobar Ante Beg. Te slike bi bile kras vsaki botaniki.
V uvodnih pojasnilih nas pisateljica seznani z najnavadnejšimi kuhinjskimi izrazi.
Nauk o stari in mladi perutnine, o divjačini, govedini, svinjini nima samo strogo kuharskega značaja ampak spada celo deloma v blago-znanstvo.
Strani 23—36 pa smemo imenovati ilustriranega slovenskega gobarja, saj so tudi posnetek iz Ante Begove knjige: „Naše gobe“. Ta oddelek je pisan z veliko pridnostjo, tehtnirn strokovnim znanjem in v krasni slovenščini. Človek misli, da bere botanično knjigo.
Prijatelj narave bo našel v tem oddelku knjige obilo poučnega in zabavnega čtiva.
(Konec prih.)
Po svetu.
Na Madžarskem se pripravljajo na revolucijo. Potniki, ki prihajajo iz Madžarske pripovedujejo, da se v Budimpešti že javno govori, da izbruhne danes ali jutri revolucija Horthy ima sicer precejšno moč v rokah, ima pa proti sebi močno organizacijo monarhistov, ki hočejo, da pride kak Habsburžan ali sicer kdo na prestol, samo Horthy ne. Delavci, ki pridobivajo na moči vedno bolj in bolj, sicer ne bodo podpirali monarhistov, pač pa bodo izkoristili splošno zmedo, ki bi nastala, za sebe, da proglasijo predvsem tepubliko in uvedejo socijalistični režim.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se neve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 952, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttnerju uro, je siguren, da poseduje najboljši štroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke Suttner vsebuje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.
Koliko je vreden naš Dinar?
1	švicarski frank	stane	Ta teden 18-—D	Prejšnji teden 18 — D	
1	laška lira		473 „	4-71	fl
1	francoski frank	v	6-30 „	6-25	ff
1	češka krona		2-91 „	2-90	ff
1	nemška marka	fl	0-46 „	0-46	ff
1	avstrijska krona		013 „	013	ff
1	ogrska krona		0 02 „	002	ff
1	rumunski lej		0-50 „	0-47	ff
1	dolar		96-- „	95-—	ff
1	angleški funt		461'— „	459-—	ff
1	poljska marka	M	0 04 „	0-04	ff
V kavarni BoroS v Murski
Soboti je nocoj koncert. Svira ciganska godba.
-----*--------------------------------
Isahojahc glasbene inštrumente godala) prodaja po nizki ceni
Ivan Horvat, kapelnik v Černelavcih
pri Murski Soboti.
Priporoča se zlasti gg. učiteljem.
Razglas.
Upraviteljstvo obče javne bolnice v Murski Soboti razpisuje po odloku zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani z dne 19. aprila 1923, št. 5829, za proračunsko leto 1923°24, to je od 1. julija 1923 do 30. junija 1924 dobavo vseh potrebščin za bolniški zavod, in sicer:
1.	dobavo	mesa in drobovine vseh	vrst;
2.	„	kruha, samo belega;
3.	„	mleka;
4.	„	moke in mlevskih izdelkov	vseh
vrst;
5.	„	špecerijskega blaga in viktualij.
Popis potrebnih količin navedenega blaga,
nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobijo v pisarni navedenega upraviteljstva.
Ponudbe opremljene s kolkom za 20 Din se morajo izročiti upraviteljstvu najpozneje do 14. junija 1023 v zapečatenem zavitku z zunanjo
oznako: „Ponudba za dobavo.......po razpisu
z dne 28. maja 1923 štev. 367/23 ponudnika N. N.“
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe.
Ponudniki, ki morajo biti jugoslovanski državljani se morajo zavezati, da jamčijo s svojim premoženjem za točno izvršitev dobavnih pogojev in za celotno dobavo.
Upraviteljstvo obče javne bolnice
v Murski Soboti, dne 28. V. 1923.
•:	v	•
Izdelovalnica obutev vseh vrst
Koroška cesta 19	Telefon 157
Zahtevajte ilustrovani cenik!
- „
I Portland cement • Super fosfat I Štainkol (premog)
! Vogelje Drva Seno
Strešna lepenka (terpapir) I
■ in ostale gospodarske potreb- j i ščine in produkte prodaja I najbogše in najfalejše
Czipoth Viktor j
§ trgovec z lesom, drvami in premogom $
I
v Murski Soboti
Slovenska ulica
I
Krojači m krojačke!
Razpošiljam krojne vzorce (muštre) za-dame in gospode. Kroje izdelujem po doposlani meri in po serijah normalnih mer.
Knafelj Alojzij, strokovni učitelj zakrojaštvo LJUBLJANA, Križevniška ulica št. 2/1.
10 % ffllejšB hah kješteč!
Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino, kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo
svinjsko mast
sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko)
vsako špecerijsko blago dobite pri
ČEH in G9ŠPaR
v MURSKI SOBOTI
na Lendavski cesti
vsikdar
107o falßjse M hješteč!
Štofe, cajge, platno in vsefele blago po najnižji ceni vsikdar dobiti pri
Štefanu Smodiš
trgovina z manufakturnim blagom
MURSKA SOBOTA
GLAVNI TRG.
Ugodna prilika!
Po nizkih cenah izdelujeta obleke po najnovejšem kroju
krojača Ahčin in Lajnšček
v Murski Soboti, Cvetna ul. 92
Učenec
se sprejme v trgovini z železom Karl Halbärth v Gornji Radgoni, Spodnji griz.
Kavarna BO ROS
v MURSKI SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
2 biljarda!
Vsikdar topla kaval Vsikdar vroč čaj!
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiLJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA
Z.O.Z. .
LAŠKO
'.'ISlovenija
Azbestno*cementni ikrili
KAMENIT
Najcenejža in najtrpežnejša streha.
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno!
Zastopnik: Samuel Kohn, Murska Sobota.
e
I
I
W
C
*5
(D
CK
cd oj >CJ ’Tt >C/3 N
>	s s c
2	.s
d
«-H	C
£ iH
QJCX ^ o 03
03	^ >tf> O >c/3 O
•g >o ‘c?
-S	c
v-
E
v
>	>5
a E >U o o ^
^ S
O o
a.bjo
Oh.S
«
I
I
I
§
I
I
I
r
\
Najbougša in najsigurnejša priliba za šparanje!
I
I
0
Jugoslovanski kreditni zavod !
I
0
I
0
I
V
I
0
I 0 0
I
0
I
0
I
J
Zavod stoji npsredao pod državnim nadzorstvom, j
J
r. z. z o. z.
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
plača interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
8% brez odpovedi 8 /o
Na vekše vezane šume se plača intereš po dogovori
brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vešnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.