K vzgoji naraščaja
Ako natančneje pogledamo naše vrste, vidimo, da se mnogo dela, da se vsaj ponekod tudi uspešno dela; naša stvar tudi napreduje; ravno župni zleti, ki se vršijo v sedanjih dneh, nam kažejo marsikaj razveseljivega — toda tistega občutka prijetnega zadoščenja, ki je edino pravo merilo za zadostno delavnost v Sokolstvu, tega nimamo. Poleg vsega prizadevanja vidimo sto in sto zadev, ki ovirajo uspešen napredek, ker ovirajo najboljše delavce v naših društvih ali najboljšim našim jemljejo veselje in navdušenje za delo. Te zadeve so različne v različnih pokrajinah in v različnih društvih. Nekje so politične zadeve segle pregloboko v naše društveno življenje; drugod ni še pravega razumevanja za našo stvar; drugod zopet se uporabljajo za vzgojo prijetnejše metode ter se naporno sokolsko vzgojno delo zanemarja; drugod so zopet društveni funkcionarji nemarni; osebnosti večkrat veljajo več, kakor uspeh nesebičnega dela, in podobno.
V takih razmerah ni čudno, da je vobče premalo razvit čut skupnosti, radi česar ne znamo prav ceniti vrednosti organizacije in radi česar pogrešamo ugleda navzgor in strpljivosti navzdol. Moč organizacije na la način ne pride do popolne veljave, delo je ofežkočeno za one, ki delajo v društvih, za one, ki delajo v župah, in za one, ki delajo v saveznem vodstvu.
Če to svoje obče stanje natančno preudarimo ter brez izgovorov in z možato objektivnostjo iščemo vzroka temu stanju, izprevidimo, da smo vobče premalo sokolsko vzgojeni. Premalo smo Sokoli v samozatajevanju, v požrtvovalnosti in nesebičnosti.
Česa je torej treba? Vzgoje, prave sokolske vzgoje. Kadar bo vzgoja, ki je danes utrdila šele manjši del našega članstva, utrdila vse naše članstvo, takrat bo drugače, takrat bo delo veselejše in uspehi se bodo kazali hitrejše. In to hočemol
Kam pa naj obrnemo svoje oko, da to čimprej dosežemo?
Ni treba, da bi obupali nad sedanjo generacijo članstva, toda glavno pažnjo moramo kljub temu posvetiti vzgoji našega naraščaja in dec e. Kar je danes slabega v članstvu, pred tem obvarujmo predvsem bodoče generacije; z vzgojo naraščaja in dece nam je mogoče dvigniti naše Sokolstvo tako visoko, kakor si to predstavljamo za zadostno tudi v svojem največjem idealizmu.
Storimo torej svojo dolžnost — k delu in sodelovanju je poklican vsakdo, ki mu je na srcu srečna bodočnost našega naroda. Uspeh Da je zagotovljen povsod, kjer bo delo nesebično, iz ljubezni do domovine in naše mladine izvršeno, povsod, kjer delo ne bo samo navidezno in površno, temveč požrtvovalno in temeljito.
Ne pozabimo pa pri tem tudi na to, da ima današnja naša mladina na razpolago mnogo v splošnem neopasnih prijetnosti, ki jo odvračajo od Sokola, dasi ji resnično vredne vzgoje ne morejo nuditi, to športna in podobna društva, ki dajo razvedrilo, ne pa
vsestransko vzgojo. Naj se mladina razvedri, obenem pa naj se tudi vzgaja. Sokolska društva naj v tem zmislu storijo svojo dolžnost. Prav gotovo se jim bo nudilo dovolj prilike za to, da dajo mladini razvedrilo in vzgojo. Sredstva za to imamo v svojem vzgojnem sistemu, pridobila pa bodo naraščaj in deco samo s tisto ljubeznijo, ki je podlaga vsakega dobrega v z g o j e v a n j a.	M. A—č.
MIROSLAV AMBROŽIČ:	(Nastavak.)
Obrazac 3 predočuje proporcije ženskoga tela po knjiži «Georges Hebert, L’ edueation physigue feminine, Muscle et beaute plastique». Obrazac je prireden na podloži razmere medu visinom iela i pojedinih delova. Prema gore spomenutom piscu je onda žensko telo lepo u pogledu višine, kad meri 165 do 175 cm i ujedno je ta veličina i za telesnu vežbu najpodesnija. Sredina je tela na gornjem rubu preponjične srasli («stidnice»). I kukovi su približno u sredini telesne višine. Širina trupa u ramenima iznosi 24 do 25 % celokupne višine, to je pri višini tela od 165 cm najmanje 396 mm a najviše 412 mm. Širina zdelišta Ckarlice) iznosi 20 do 21 % cele dužine. Gornji deo prsnoga koša mora stajati u kutu od 45" prema vodoravnoj okomici, povučenoj od donjeg ruba vrata.
Dužina ispruženih («odručenje») ruku od kraja prstiju jedne do kraja prstiju druge iznosi koliko i čitava dužina tela. Stegno je nešto duže od goleni tako, da je koleno ispod sredine izmedu mede trupa i donjih ekstremiteta te nožnih zglavaka (gležanja). Viseča ruka — potpuno ispružena i uz normalno viseča ramena — dosiže krajem prstiju do srednje dužine stegna izmedu črte: donji
Sokolska vaspitna metodika
Tolmač k obrazcu 3.
1. Obseg spodnje lehti
2. Obseg vratu
3. Obseg upognjene roke
4 Širina ramen
5 Obseg prsi
6. Obseg zgornje lehti
7. Obseg telesa
8. Kolki
9. Zgornji rob stidnice
10. Dolžina roke
11. Meja med trupom in spodnjimi
= Opseg podlaktice.
== Opseg vrata.
= Opseg savijene ruke.
= Širina ramena.
= Opseg prsiju.
= Opseg nadiaktice.
= Opseg trupa.
= Karlica ili zdelište (kukovi).
= Gornji rub preponjične srasli ili simfize. = Dužina ruke.
okončinami
12. Širina medenice
13. Obseg stegna
14. Spodnji rob kolena
15. Obseg meč
16. Gležnji
17. Dolžina goleni
18. Dolžina stegna
19. Dolžina zgornjega dela telesa
20. Cela dolžina telesa
Granica izmedu trupa i nogu. Širina kukova.
Opseg stegna.
Donji rub kolena.
Opseg listova.
Zglavci.
Dužina podkoljenice.
Dužina stegna.
Dužina gornjeg dela trupa. Čitava dužina tela.
Obseg spodnje lehtj
\Obseqvratu
Gbseg upognjene roke
mna ramen
Obseg prsi
Obseg zgornje ;(*_ чЦ lehti
Obseg telesa Kolki
Meja med trupom in spodnjimi okončinami
Zgornji rob stidnice T~
Širina medenice Obseg stegna
Dolžina V roke
' (a=b)
Spodnji del kolena
Obrazec 3. Proporcija ženskega ielesa.
Po Georges Hžbert, L'žducation physique fžminine. Copyright by Vuibert, Paris.
deo kolena i med granicom izmedu irupa i donjih eksiremiiefa. — Dužina je vrata zapravo uvek samo prividna. Sto večma vise ramena, to duži se čini vrat i obratno. Vidimo dakle onda normalni vrat, kad je i položaj ramena normalan, dakle, kad ne vise prekomerno ili kad nisu suviše uzdignuta. — Dužina je stopala onda normalna, kad je stopalo približno jednako dugo podlaktici (do zgloba u zapešču), ruka (šakal od zgloba u zapešču pa do kraja prsti ju treba da ima dužinu obraza: od donjeg ruba brade do gornjeg ruba čela.
5.	Unakazivanje iela s pomodnim odelom.
U razna vremena pojavljuju se različne mode oblačenja, koje ne odgovaraju higijenskom načelu: odelo neka nikada ne smeta razvide tela niti funkcije pojedinih organa. U tom pogledu greši naročito ženska moda.
S obzirom na to dužan je prednjak (prednjakinja), da pouči i opominje svoje pitomee u dva smera: 1.1 da ima ju odelo tako udešeno, da ne preči organske funkcije i time škodi zdravlju i 2.) da odelo ne preči telo u rastu ili da ga upravo ne potvara i s time kvari lepotu i uzrast tela. Da odelo ne smeta organskim funkcijama mora biti prostrano a ne sme telo stiskati. Več za kožu, koja je i organ za disanje, nije dobro, ako se uzano pripija uz odeču, koja ne propušfa vazduh ka koži. Ofuda trpi i ostali organizam. I.agrange pripoveda o opifu, što ga je s psom učinio: obrio ga je i namazao bojom, koja je zapušila sve kožne otvore i tako je zaprečio kožno disanje; pas je radi toga poginuo. Osim toga koči tesna odeča i kolanje krvi na periferiji i tesni podvezi, pojasi i slično lako smetaju kolanju krvi po čitavom felu. Prejako stezanje u pojasu smeta želucu. Odelo treba dakle koliko je to samo moguče da visi o ramenima i neka ne bude nigde pretesno. Tesne podveze ostavljaju na koži nelepe otiske i brazgotine.
Odeča, koja največma smeta u rastu i unakazuje pre svega je obuča i korseti (seznici).
Dan danas je vrlo feško nači čoveka s pravilno razvijenim stopalom i s normalno izraštenim prstima na nogama. Imaju možda tu prednost samo ljudi, koji nisu nikada u životu nosili kožne obuče — cipele. Cipele su tako napravljene, da se noga u njima mora pokvariti, naročito, ako su uz to i premalene. U premale cipele prisiljena su mnoga deca zbog bede roditelja ipak večina nogu obuva pretesne cipele zbog bezumne sujete. Pored toga dolaze još i visoke pete ženskih modnih cipela i prema torne nije ni malo čudno, što veči deo ljudi ima danas nerazvijene i unaka-žene prste na nogama.
Cipele bi morale biti napravljene prema obliku noge a nikada ne bi smele biti pretesne. Oblik stopala nije simefričan, kao što su naročito spreda zašiljene cipele. Jedino t. zv. američki oblik cipela odgovara koliko toliko obliku stopala, jer u normalno razvijenom stopalu leži sredina pete u produženoj osi palca, koji je upravljen
upravo napred. Prema tome palač ne gleda svojim krajem prema unutra, prema ostalim prstima, kako to vidimo u svih nogu cipelama pokvarenih. Prednji deo cipela mora dakle bili širok i toliko prostran, da ne budu u cipeli stisnuti ni prsti ni gležnjevi. U isti mah ne sme cipela imati visoku petu. Pri visokim petama klizi noga i za stojanja i za hodanja prema napred i zbog težine tela stisnu se prsti u prednji deo cipela. Pored toga se pri nošnji visokih peta premaknu koštice, koje sastavljaju stopalo i ostanu u nepravilnom Položaju. Stopalo se na taj način unakazuje i noga ne može da služi u punoj meri njenoj svrsi.
Obrazec 4. Pravilno razvil in z modrcem pohabljeni ženski prsni koš.
Po Homanovi Soinatologiji II. (Kr zaloga šolskih knjig v Ljubljani.)
Zaista je nešto nedopustivoga nošenje korseta. Doskora je svo ženskinje nosilo korsete, ako se po modi htelo oblačiti. Poslednjih godina počeo se taj strašni oklop po malo da gubi ali zaboravljen ioš nije. Nova ga moda opet obečaje i ako imamo čitavu literaturu, koja dokazuje štetne posledice po zdravlje, što ih prouzrokuje korset.
Trajno nošenje korseta pre svega tako unakazuje telo, da je sve Dre, nego lepo. Sem toga još i mnogo škodi zdravlju. S korsetom s.e Pre svega stisne prsni koš tako, da mu se donji deo sasvim suzi. ‘o sužavanje ne traje samo povremeno, dok žena nosi korset, nego
se onda, kad nose sieznik mlade još nerazvijene devojke, kosti rdavo razviju, prsni koš ostaje sužen i unakažen za uvek. Prirodna je posledica loga, da je čovek u disanju smetan, da je uopće pri tako suženom košu nemoguće normalno disanje. Pri svakom i najmanjem naporu čovek se s takim grudnim košem zadiše; ali i mimo napora nije mu disanje dostatno. Kao posledica nedo-statnog dovodenja kisika javlja se pre svega malokrvnost a onda i veče naginjanje ka sušici, različnim ženskim bolestima i uopče umanjena otpornost prema bolestima.
Korset pritiskuje i na jetra (džigericu) i ometa im funkciju; dalje uzrokuje izmicanje želuca iz pravog položaja. Posledica je toga neuredna probava, sve moguče želučane i crevne bolesti kao i štete, koje otuda nastanu.
Sem toga se ukoče mišice, koje inače drže telo uspravnim, jer zbog korseta ne mogu da vrše svoje funkcije. Na mestima, na koje steznik pritiskuje, nakupljaju se slojevi masti. Sve ono i još više od toga, što bi telesna vežba imala da dade telu, sve to oduzima nošnja korseta. Sama se od sebe nadaje otuda dužnost pred-njakinja.
6.	Pravilno držanje tela.
Držanje tela u običnom životu — ne pri vežbanju, gde je u izvesnom trenutku držanje propisano — ovisi od pravilno ili nepravilno razvijenog tela još od rodenja, od vremena razviča i od više ili manje svestrano razvijene muskulature. Nije potrebno naročito razlaganje o torne, šta je u iom pogledu lepo a šta nije lepo. Svaki zdravi čovek ima dovoljno kriterija za prosudivanje toga: krepak, uspravan i u svakoj kretnji siguran uzrast svakome se svida. Naprotiv, ne dopadaju se iskrivljena, zgrbljena i slabašna tela.
Naše telesno vaspitanje može u tom smeru mnogo da učini i ako i školsko i domače vaspitanje, u nežnoj mladosti i poziv u poznijim godinama nemilosrdno kvare i unakažuju. Najviše je ipak do telesnog vaspitanja u mladim godinama. Možemo utvrditi pravilo: štetu, što ju počini školsko i domače vaspitanje, paralizujmo pri vežbanju «narašiajnika» a one, koji več doraščuju, učvrstimo tako, da mu zvanje ne može više nahuditi.
U tu se svrhu mora početi s pravilnom, sistematskom i sve-stranom vežbom več u nežnoj mladosti, tada, kad dete pode u školu. Slabašna školska deca, naročilo devojčice, razvijaju se rdavo več poradi nošenja knjiga u školu u jednoj ruci. Doduše ovakovi su slučajevi retki, naročito danas, kad mnoga deca nose knjige u naledniku i ipak nam dokazuju, kako je nežan čovečji ustroj u toj dobi, kad se baš razvija. Iz loga se razabire, kako pazljivi moramo biti, da sačuvamo omladini pravilno držanje tela, koje mnogo trpi pri školskom poslu. Najčešče ne može učitelj ni pored najbolje volje ovladati u tom pogledu sa svim učenicima: ali trajno krivo držanje kičme pri pisanju ostaje, jer se radi toga kičma nepravilno razvija pa takvom i ostaje. U lom pogledu mnogo po-
mažu pravilne klupe, neprestano opominjanje na pravilno držanje i i. d. Još više pomaže pravilna telesna vežba. S drugim rečima: pravilno jačanje tela, krepljenje zdravlja uopšte. Sveže se i krepko dete sigurnije razvija nego bolesno i slabašno. Iskrivljivanje kičme lakše nastane na slabašnom nego na krepkom, zdravom detetu.
Ne sme se tu pomišljati na prenaglo razviće mišica, ne sme se dakle misliti na teške, naporne vežbe. Dete se razvija samo, bez veštačkih sredstava — ono samo treba prilike za gibanje. Tu priliku neka mu pruža naše vežbanje tela. Mnogo Pokretanja, ako je ikako moguće u slobodi, pri igrama, trčanju, skakanju, jednostavnijim prostim vežbama i vežbama s lakšim spravama, bacanju kamena, to su vežbe za decu u nežnoj mladosti. Uza to je nužna, razume se, puna hrana, što opet leži van našeg domašaja.
Ako se telo još od mladosti razvija skroz srazmerno, svestrano i bujno, onda dode i uzdrži se pravilno držanje tela samo od sebe. A mnogo pažnje potrebno je pri starijoj deei, od 10 do 14 godina. No tu možemo pomoči s izvesnim vežbama.
Uopšte vidimo naročilo devojke s dugim vralovima, s napred savijenim vratom i visečim ramenima. Večinu naših članica ni sa svim opominjanjem i molenjem ne možemo do toga dovesti, da bi se pravo držale. Sasvim razumljivo što ne pomaže, jer one ne mogu: preslabe su im mišice, koje bi imale da dignu ramena i da održe lopatice uz kičmu. No ovakvo držanje tela ne samo da nije lepo, ono je i nezdravo. Grudi radi toga upadnu i gornji deo plučiju i ne dode do disanja a šta to znači, rekli smo več napred.
Za takva su tela u velikoj meri potrebne vežbe, koje jačaju mišice, koje vežu lopatice s kičmom i t. zv. pačetvorinaste mišice (M. trapezius). To su pre svega vežbe s kijačicama (bučicama) naročilo u «odručenju» i «zaručenju», proste vežbe s rukama, vežbe s ručkama (s rukama), bacanje kruglje, kamena, lopte, kopija (s °be ruke).
Vidimo i mnogo muškaraca, medu njima inajviševežbača, koji drže lopatice uzdignute i ramena napred. I'o su obično oni, koje je telovežba pokvarila. Opiranje na spravama i teške vežbe u nedorasloj dobi i suviše razviju veliku prsnu mišicu, koja onda vuče ramena napred tako, da su mišice, koje vezuju lopaticu s ''ičmom (kralješnicom) preslabi protivnici (antagoniste). Rezultat le isti kao što je gore naveden. Ne puštajmo dakle nikada nedorasle, da izvode teške vežbe na spravama, naročilo ne u podupi-‘Qnju o ruke s uzdignutim ramenima.
Pre nego što pripustiš vežbača k ozbiljnoj vežbi na spravama, Koradi sve njegove mišice temeljito s prostim vežbama, vežbama s Prirodnim spravama i s vežbama iz lake atletike. Odvračaj ornladinu od svih težih vežaba i pazi na lo, da se ne razvijaju ^išice na štelu kostiju. Tek kad su kosti potpuno dorasle, lada je hora i za potpuno razviče hišica.
7. Proporcije vežbača.
Kad govorimo o telesnim proporcijama, imamo pred očima ne samo lepotu čoveka, nego i pravilnost njegovog telesnog vaspi-tanja i njegovo zdravlje. Svesni smo toga, da se skladnost telesnih oblika može doseči isključivo s pomoču svestranc telesne vežbe. Svestrana telesna vežba je naša svrha u užem smislu, dakle moramo proporcije naglasiti kao naš cilj.
Svestranost telesne vežbe, koja je za po kojeg našeg vežbača neprijatna osobina sokolskog vežbačeg sustava, mora nadzirati prednjak s budnim okom. Treba dakle da mu nauk o proporcijama služi kao kontrola u izvršivanju vežbenog načrta. To znači s drugim rečima: sokolski prednjak mora motriti svoje vežbače i u tom pogledu i mora paziti na to, da pri redovnoj vežbi daje svakom pojedincu sve ono, što mu nedostaje a da pri slobodnom vežbanju (van časova u vrstama) opominje ili navodi pojedine ka vežbama, koje su mu največma potrebne.
Tako vidimo mnogo vežbača, kojima se svidaju naročito neke vežbe, neke sprave i grane vežbanja. Naginju jednostranom vežbanju. Posledica se tome vidi na njihovim telima. Pri tome moramo imati na umu, da uspesi deluju pa vežbači najradije vežbaju one vežbe, u kojima vide največi i najbrži uspeh. Uzmimo n. pr. vežbače, koji dostignu dobre uspehe na spravama. Silno im se raz-vijaju mišice na rukama, na grudima i na ledima a delomično i trbušne i trup je razvijen a eventualno je i lep ali noge su tanke, nerazvijene. Za njih je to šta više i prijatno. Čim su noge lakše, to lakše izvode teške vežbe u potpori i viseči na spravi. Ali pravilno to nije. Naš sistem pa i naša natecanja, udešeni su po principu svestranosti. Ako je dakle vežbač dobar na spravama, mora biti dobar i za skakanje, proste vežbe i u drugim granama, za koje treba jakih mišica i na nogama i na donjem telu. S našeg vežbačeg stajališta je to potrebno, a potrebno je i sa stajališta lepote a isto tako i sa stajališta opče telesne sile, otpornosh i opče krepčine, u kojoj tek tada, kad je dostignuta največa moguča mera, vidimo ideal naših težnji pa i konačni rezultat koristi za pojedinca i za naše opšte nastojanje.
Harmonični razvitak čitavoga tela u harmoniji s duševnim napo-rima pojedinca — to je neposredna namera našeg telesnog vežbanja a prvi uspeh tog vežbanja moraju pak biti lepa i skladno razvijena tela.
llllilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
llllllllllllllllllllllllllltltllllllllllllllllllllllllll
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltllllllllllllllll
ZB3RAVSTVO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IIII lil lllllllll lili IIIIII lllllllll III lllllllllll II1П11Ц
1111111111 i I i 1111111111111 ■ 1111II1111111111UII11 ■ 11111 •
MR. РН. PRANCE 5LAJPAH:
Prva pomoč
Pri pregledovanju saveznih statističnih pol sem opazil že večkrat, kako majhno je število, ki med inventarjem svoje telovadnice iz' kazujejo tudi domače lekarne. Dasi so poškodbe, po večini k sreči
samo lažje, skoro pri vsakem društvu na dnevnem redu, ni pri večini ničesar pripravljenega za prvo pomoč. Vsak prednjak ve, da se tudi z najvesinejšim varovanjem ne da popolnoma preprečiti več ali manj resnih poškodb v telovadnici, zlasti ne pri telovadcih začetnikih in naraščaju, ki se z vajami preizkušajo najraje za hrbtom prednjaka in izbirajo v ta namen vaje, ki jim niti niso kos. Pri večini težjih poškodb pa odpade velik del krivde na prednjaka samega, ker njegova dolžnost ni le vaditi gotovo vajo, temveč tudi telovadca opozarjati na nevarnosti predmetnega orodja in težkoče vaje, ki bi lahko imele za posledico poškodovanje. Ker pa je tega zmožen le prednjak, ki poleg vadbene tvarine pozna dobro tudi fiziologijo telovadbe in anatomični sestav človeškega telesa, je neizogibno, da se v bodoče pri vseh prednjaških tečajih tem predmetom posveča več pažnje kot doslej. Tem predavanjem naj se priključi tudi nauk o prvi pomoči v telovadnici. Če pa hočemo, da bodo ta predavanja imela uspeh, moramo stremeti za tem, da najdemo predavatelja, ki vsaj malo pozna vadbeno teorijo, ker v nasprotnem primeru vsebujejo podobna predavanja vse drugo, samo onega ne, kar je bodočemu vaditelju res potrebno in koristno.
K sreči je število težjih nezgod v naših telovadnicah majhno, vendar nas to ne sme motiti, da bi ne poučili naših telovadcev o vseh možnostih, ker le nevarnosti, ki jih poznamo, se lahko varujemo.
I udi je v večini primerov pomoč v prvi sili, ako tudi jo nudi ne-zdravnik, odločilnega vpliva na nadaljnji potek zdravljenja.
Po kakovosti nezgod in spremljajočih zunanjih znakih lahko v glavnem delimo poškodbe, ki se dogajajo v telovadnicah, v: h) pretresenja, 2.) podplutbe, 3.) rane in zlome kosti ter 4.) spahne-nja in izvinjenja. Izmed pretresenj, ki so največkrat posledica padca iz višine, je najnevarnejše pretresenje možgan ali hrbteničnega mozga. Dočim občuti poškodovanec v lahkih primerih pretresenja možgan le trenutno nezavest, zmedenost in zatemnenje pogleda, obleži v težjih primerih nezavesten in navadno bledega obraza. Pihanje in utripanje srca postane slabotno in neenakomerno, krvav-Ijenju iz nosnic in ust se pridruži tudi bruhanje. Dočim preidejo Posledice lahnega pretresenja možgan v kratkem času same, je v resnih primerih nemudoma poklicati — zdravnika, ker so vidne Poškodbe navadno v zvezi z notranjimi poškodbami in krvavlje-Pjem. Do zdravnikovega prihoda pa položimo ponesrečenca z dvignjeno glavo, prenesimo ga na sveži zrak in oprostimo predvsem ysakega tesnega oblačila v pasu, preko prsi in za vratom. Če je poškodovanec v obrazu močno rdeč, kar se zgodi včasih; stavi mu nP glavo mrzle obkladke, ki jih pogosfoma menjaj. Nasprotno so Pp mrzli obkladki pri poškodovancu, ki je zelo bled, silno škodljivi, ln jih je brezpogojno opustiti. To je vse, kar morete pri podobnih nesrečah v telovadnici storiti, vsa ostala navodila pa prepustite zdravniku. Isto velja tudi glede pretresenja hrbteničnega mozga, P* ie v gotovih okoliščinah združeno s še težjimi posledicami. Na-vPdno v zvezi s pretresenjem možgan, drugje pa tudi samo lahko natopi pretresenje hrbtenjače, to pa zlasti pri padcih na sedalo ali pri Ppdcih s hrbtenico na kak top predmet (padci z droga, krogov). V
takem primeru poškodovanec ne izgubi zavesti, pač pa ohrome iz hrbteničnega mozga izhajajoči živci in njim odgovarjajoči telesni organi. Predvsem nevarne so poškodbe gornjega dela hrbtenice, ker popolno ohromenje iz njega izhajajočih srčnih in pljučnih živcev povzroča smrt. Če se pojavi pri poškodovancu neprostovoljno puščanje vode in blata v zvezi z brezčutnostjo in delno hromostjo spodnjega dela telesa, sklepamo lahko skoro z gotovostjo na pre-tresenje hrbtenjače. Popolnoma mirna vodoravna lega z dvignjeno glavo in obilica svežega zraka, to je vse, kar more lajik v takem primeru nuditi. Če je zdravnik še tako oddaljen, pozovite ga k bolniku takoj, bolnika pa ne prekladajte ali prenašajte na nevešč način.
Dobre, dasi nepriljubljene znanke vsakega telovadca so krvne podplutbe. Vsakemu začetniku pusti bradlja kjer si že bodi rdeče, pozneje v modro-zeleno-rumenkasto se prelivajoče lise in enaki spominski odtisi spremljajo tudi prve strige in prednožna kolesa na konju. Kako nastanejo? Koža kot najboljši varuh naših notranjih organov prenese udarce in sunke s topim predmetom v dokaj izdatni meri, ne pa tudi drobne žilice in mišice tik pod njo. Te se pretrgajo in krvavljenje poškodovanih žilic povzroči najprej rdečo liso — pozneje modro, ali kakor pravimo «zasedena kri». Sčasoma se strjena kri izpremeni v droben prah, katerega organizem polagoma sam absorbira, dasi dostikrat šele po tednih izgine zadnja rumena sled poškodbe. Četudi se večina telovadcev za podplutbe sploh ne briga, nas one zlasti na občutljivih mestih lahko več tednov ovirajo pri telesni vadbi. Zato jih ni zanemarjati. Znano domače, a zelo dobro sredstvo so mrzli obkladki. Hlad krči poškodovane žilice in na ta način ustavlja krvavljenje, poleg tega pa nam znatno manjša ne male bolečine, ker živci v hladu otrpnejo. Te obkladke, če je potrebno, tekom prvih 24 ur pogostoma menjamo, pozneje jih pa nadomestimo z masažo s kafrovcem ali francoskim žganjem, kar draži nepoškodovane organe k pomnoženemu izločevanju hranilnega soka in na ta način znatno pospešuje odstranitev sesedene krvi. S podobnim masiranjem zdravimo tudi pretegnjeno mišičevje in kite, nastalo pri dviganju ali prevelikem enostranskem naporu gotovih mišic: n. pr. forsiranem teku, pošhoji, počepih. Raztrgane in krvaveče drobne mišice povzročajo ono zbadanje pri podobnih primerih, katere pa lahko preprečujemo predvsem s sistematično vadbo. Pravilno stopnjevanje vaj in enakomerna obremenitev mišičevja vsega telesa izključuje skoro vsako pretegnjenje.
Redkejše od podplutb, a tudi neprijetnejše so odprte rane. Raznovrstnim načinom njih postanka odgovarjajoča je tudi njih zunanjost. Ker pa naj telovadnica nudi le prvo pomoč, obravnavamo jih lahko splošno razen nekaterih izjem. Prvi in glavni predpogoj je, da so roke onega, ki nudi pomoč, čiste in temeljito desinficirane. Predvsem jih dobro umij z milom in ščetko, nato pa vsaj par minut drži v razkuževalni raztopini (2 °/o lysoIove vode ali 1 °/oo sublimata). Ko smo očistili sebe, umijemo z vato, namočeno v špirit ali čist bencin, daljno okolico rane. Če je treba, n. pr. na glavi, jo ostrižemo in obrijemo. Čemu vse to? Več ali manj znano je, da povzročajo
vsako gnojenje mikroskopično mali stvori in skrbeti moramo da teh ne zanesemo v rano z umazanostjo. Če bomo v tem prvem delu vestni, smo skoro lahko gotovi, da se bo rana zacelila brez posebnih težkoč. Ko je okolica rane zadostno očiščena, preidemo lahko k rani sami. Po vseh popularnih navodilih se priporoča spiranje rane s karbolno ali lysolovo vodo. Dasi ima ena kot druga nedvomno lastnost uničiti povzročitelje gnilobe, vpliva včasih vendar škodljivo, ker uniči, oziroma poškoduje tudi rob rane, kar zavlačuje naglo in lepo celjenje. Da se prepreči ta kvarni učinek ostro učinkujočih desinfekcijskih sredstev, so začeli zdravniki že pred, zlasti pa med vojno z velikim uspehom uporabljati vodikov prekis (3% Hydrogenium hyperoxydatum). Radi svoje lastnosti se v dotiku z zrakom in krvjo močno peni, čisti poleg tega, da uničuje gnilobna telesca, rano tudi mehanično, ker odstranjuje pri Penjenju iz rane drobce peska, prahu in podobno, katere sicer težko odstranimo iz lepljive krvi. Rano čistimo na ta način, da vlijemo vodikov prekis naravnost iz steklenice v rano (pri večjih Poškodbah), ali pa namočimo šop čiste vate in ga položimo na Poškodovano mesto. Ko se rana preneha peniti, obrišemo jo s suho hidrofilno tančico, ker vata rada pušča vlakenca. Pri manjših ranah, kjer nadaljnja zdravniška pomoč ni potrebna in zlasti, če so bile povzročene po kakem zarjavelem ali zamazanem predmetu, 'e priporočljivo, rano in okolico namazati z jodovo tinkturo (s čopičem ali na zobotrebec navito vato). Preko tega položimo odgovarjajoč košček antiseptične gaze (jodoform, dermatol ali Xenoform), pokrijemo z nekoliko večjo plastjo vate in obvežemo s hidrofilnim ovojem. Obvezo menjamo na dva do tri dni in če je bilo naše ravnanje v pogledu snažnosti dovolj natančno, bo rana brez nadaljnjih komplikacij v par dneh zaceljena. Težje poškodbe, zlasti če jih spremlja močno krvavljenje, pa prepustimo vešči roki zdravnika. Vendar je pa ravno pri teh prva pomoč nujno potrebna, samo ne sme iti predaleč in tako onemogočiti zdravniku pomoč. Vse, kar ie gori navedeno o čiščenju rane, je potrebno tudi tu. Nadalje pa ne mažemo rane z nobeno stvarjo, ampak jo takoj pokrijemo s sterilno gazo in oblažimo z zadostno množino vate, da lahko vpija kri. Nato obvežemo rano tako, da je izključeno, da bi zašla od ^unaj kaka smet pod obvezo, ali pa preveč zraka. Paziti je na to, da po možnosti zmanjšamo krvni pritisk in zato, zlasti pri ranah na roki, obesimo roko v vodoravni položaj na triogelno ruto okrog ^ratu. Pred obvezovanjem je pa posvečati posebno pažnjo poškodbi žil. Več ali manj krvavi vsaka rana, kar je pri drobnem omrežju žil in žilic razumljivo. Mnogokrat pa lije kri iz rane curkoma ali pa celo kar brizga. Pri tem nam je zopet treba ločiti dvoje. Znano bi moralo biti vsakemu, da delimo žile v arterije, to so °ne, ki vodijo kri iz srca po vsem telesu, in v vene, to so one, ki 2birajo že izbrabljeno kri in jo dovajajo pljučam v ponovno predelavo. Zadnje se poznajo na koži v obliki modrikastih črt in črtic, to pa radi tega, ker ima venozna kri temnordečo barvo, dočim je kri 12 arterij svetlordeča. Na to je treba paziti. Ako lije iz rane svetlo-rdeča kri, je ranjena arterija, in nevarnost izkrvavitve je velika.
Zaradi tega ne smemo čakali na zdravnika, temveč moramo nemudoma ustaviti kri na ta način, da podvežemo žilo nad rano. Pri tem je pa potreba na vsak način nekaj praktičnega anatomičnega znanja, ker omenjeni prostor ne dopušča, da bi navajali vse mogoče slučaje. Najboljša za podvezo je za prst debela močna gumijeva cev, katero močno nategnemo in hitro dvakrat ovijemo 4 do 5 prstov nad poškodovanim mestom ter zavežemo. Čim popustimo, se gumi skrči in tvori tako najboljšo podvezo. Če nimamo take cevi, si pomagamo z močnim robcem ali povojem, ki ga trdno prevežemo in s pomočjo tanke palice kar najbolj mogoče tečno privijemo. Vse le podveze pa smejo ostati največ 1 uro, ker sicer organizem zamre. Na ta način lahko podvežemo rane na rokah in nogah, pri poškodbah na rami pa to ni mogoče. Tu mora v anatomiji izurjen vaditelj s palcema obeh rok stisniti arterijo, ki teče tik pod ključnico in vzdržati do prihoda zdravnika. V vsakem primeru pa položimo ranjenca tako, da je ranjeni del telesa vzvišen, da tako zabranimo prevelik pritok krvi. Ako prihaja bolniku slabo, močimo mu sence in čelo z vodo, mešano z jesihom, in mu damo od časa do časa požirek konjaka. Vse nadaljnje pa prepustimo zdravniku.
7.	ranami združeni ali pa sami nastopajo zlomi kosti, nedvomno najtežje poškodbe, ki se dogajajo v naših telovadnicah in katere prepuščamo dosledno zdravniški pomoči. Ker pa je mogoče, da se nesreča pripeti v kraju, kjer ni zdravniške pomoči in je torej potrebno, poškodovanca prepeljati z vozom, naj navedemo nekaj splošnih navodil. Najprej nam je treba dognati', kje je kost zlomljena, nato ves poškodovani ud na debelo obložimo z vato in fiksiramo oba dela zlomljene kosti na ta način, da preko tega položimo tanke deščice [furnir) ali odgovarjajoče kose debele lepenke. Ako ne razpolagamo s tem v domači lekarni, pomagamo si lahko tudi s palicami ali podobnim. Z močnimi povoji pritrdimo to na ta način, da se kost pri prevozu ne more premikati. Poškodovani ud naj bo ves čas dvignjen in če ni računati v kratkem času z zdravniško pomočjo, je priporočljivo na okolico poškodovanega mesta staviti mrzle obkladke, ki lajšajo bolečine in zabranjujejo, da preveč ne oteče, kar bi oviralo zdravnikovo delo. Najboljše nam služi v ta namen vrečica, napolnjena z ledom. V vsakem primeru pa moramo stremeti za tem, da bolnika čimprej prepeljemo v bolnico, odnosno na deželi k najbližjemu zdravniku.
Kot zadnje navajamo izpahnenja in izvinjenja, poškodbe, ki se dogajajo neredko in na katerih se pri nas tudi največ greši. Dva telovadca primeta nogo ali roko, potegneta in stvar je v redu, ne da bi pri tem pomislili, da je pri teh poškodbah vedno ranjeno ali vsaj močno nategnjeno tudi mišičevje, ki obdaja kostne zglobe in da je kri iz pretrganih žilic zalila vso okolico sklepa. Težka vnetja, dolgotrajne bolečine in v najboljšem primeru nagnjenost k ponovnemu izpahnjenju so posledice take «prve pomoči«! Zato na) pametni prednjaki vplivajo na to, da se pri poškodbah te vrste uravnava uda prepusti zdravniku in prva pomoč omeji na to, da se pogosfoma dajejo na poškodovano mesto obkladki z ocetno kislo glino ali svinčeno vodo. Ako potem ranjeni ud pritrdimo Z
obvezo tako, da se ne premika, smo storili vse, kar moremo in kar — smemo storiti.
Га glavna navodila naj služijo prednjakom kot svet v sili pri eventualnih poškodbah, za katere nosijo oni vedno vsaj moralno odgovornost. Podrobnejših navodil na tem mestu ni mogoče podajati in je dolžnost župnih izobraževalcev, da temu predmetu Posvetijo v bodoče več pažnje, kot doslej. Skrb upravnih odborov Pa bodi, da opremijo telovadnice z domačimi lekarnami, ker tud! Pri majhnih poškodbah je mnogokrat hitra pomoč odločilne važnosti za nadaljnji potek zdravljenja. Sestava vsebine lekarne se mora prilagoditi krajevnim razmeram in številu telovadečih, v glavnem pa zadošča naslednja sestava:
Vodikov p r e k i s Vz 1, se hrani radi občutljivosti pred svetlobo v rjavi steklenici.
L y s o 1 - strup 100 g, 1 žličko na 1 1 vode za desinfekcijo.
Ocetno kisla glina, tekoča ali v tabletah, 1 del z 2 deloma vode pomešana, za obkladke, odnosno pri tabletah, 1 tableta na pol litra vode.
Svinčeni jesih 100 g, se rabi tudi za obkladke, samo 1 malo žličko na 1 1 vode.
Jodova tinktura 30 g, — strup, se dobi edino na zdravniški recept.
Hofmanove kapljice 50 g, 10 do 20 kapljic pri slabostih v želodcu.
Salmijak 50 g, za vdihavanje pri omedlevici.
Aromatični jesih 100 g, za drgnenje čela in senc pri omedlevici.
E>aldrijanove kapljice 30 g, 20 kapljic pri srčnih krčih. Borvaselin 100 g, za odtrgane žulje in pri solnčni opeklini. Dermatolov prašek za posipanje majhnih ran.
1'rancosko žganje za masažo.
Alkohol za snaženje okolice ran.
Poleg teh zdravil še po pol metra jodoformove, dermatolove, xeno-formove gaze, 1 m hidrofilne gaze, 1 m Billrothovega batista, 10 raz-•>čnih povojev, nekaj zavitkov vate, furnir, lepenka, igle, obliži, škarje, britev, pinceta. Lekarno izpopolnuje končno čista brisalka, milo v Posebni posodici, ščetka za roke in posebna skleda za spiranje ran. Lekarna naj bo spravljena v posebni omarici, do katere pa mora imeti ključ vsak vaditelj, odnosno vsaj vodniki posameznih oddelkov. Vsaka uPoraba se vpiše v posebni zapisnik, ki nam ob letu poleg kontrole 0 Porabljenem materijalu nudi tudi statistiko o poškodbah pri telovadbi, kar je za savezni poškodbeni fond neprecenljive važnosti, ^er ima domača lekarna le namen prve pomoči, naj jo vaditelji uPorabljajo res le v sili in štedijo z zdravili, ki so danes draga.
Predvsem pa naj s pazljivostjo onemogočajo nezgode v telovadnici, če pa se že dogode, potem predvsem čistota in hitra Pomoč — do prihoda zdravnika.
Tridesetletni jubilej dela dr. Viktorja Murnika
Sokolsko drušfvo v Ljubljani je priredilo svojemu starosti in našemu' saveznemu načelniku, br. dr. Viktorju Murniku, jubilej ob tridesetletnici njegovega sokolskega
Dr. Viktor Murnik, načelnik JSS.
delovanja. Priredilo mu je to iz bratske hvaležnosti za žrtve in plodonosno del?-Starešinstvo jugošlovenskega sokolskega saveza se je rado pridružilo priredi' telju, da tudi ob tej priliki prizna znamenito delo saveznega načelnika, ki ima za
seboj lako lepo število let pravega sokolskega in tudi skoz in skoz uspešnega sokolskega delovanja.
Brat dr. Viktor Murnik je odlični činitelj v zgodovini jugoslovenskega Sokolstva. On je povzročitelj in predstavitelj prepomembnega preobrata v ljubljanskem Sokolu, ki je dal pravo smer in podlago za razvoj slovenskemu Sokolstvu, katero je pozneje v jugoslovenskem Sokolstvu moglo prevzeti vodilno nalogo ter vse svoje dobrine delilo z vsem jugoslovenskim Sokolstvom. Razen tega je dal Sokolstvu v tridesetih letih svojega dosedanjega delovanja lep zaklad sokolskih literarnih del ter neprecenljivo praktično šolo, ki tvori še danes podlago iugoslovenskemu sokolskemu vzgojnemu delovanju.
Odveč bi bilo v podrobnem ponavljati odlične zasluge brata dr. V. Murnika za jugoslovensko Sokolstvo. Dosedaj Jugoslovani moremo edino pri njem pokazati na tako velike in trajne uspehe. Ugotoviti pa moremo tudi, da je posvetil vse svoje življenje sokolskemu delu in da deluje še danes z njemu lastno energijo, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo.
Jubilej se je vršil dne 28. aprila 1923. v ljubljanskem Kazinu v obliki neprisiljenega bratskega sestanka ob mnogobrojni udeležbi občinstva. Dravska divizijska godba in pevski zbor sta prispevala s slovansko pesmijo.
Prireditve se je udeležilo več zastopnikov bližnjih žup, najbolj pa nas je razveselila pozornost COS., ki je poslala svoja zastopnika brata dr. Hellerja, tajnika COS., in brata Bileka, podnačelnika COS.
Razume se, da se je oglasilo mnogo govornikov, ki so jubilantu čestitali Poudarjajoč te in one njegove zasluge za Sokolstvo, vsak skoraj druge, kajti mnogo jih je in vsakdo ne pozna vseh. Saj je delo sokolskega delavca največkrat skrito in ponavadi se sodi po uspehih, ki so bodisi lokalnega ali občega pomena, za posameznika pa težko precenljivi. Vsi nagovori so bili polni odkritega Priznavanja in toplih simpatij. Tako ga je pozdravil v imenu prireditelja, sokolskega društva v Ljubljani, njegov podstarosta br. Kajzelj, v imenu starešinstva JSS. br. starosta dr. Ravnihar, v imenu COS. br. dr. Heller, na kar so se razvrstili zastopniki žup in drugi. V znak priznanja in v spomin na ta dan so mu izročili preproste, pa lične darove: vaditeljski zbor njegovega društva veliko diplomo s podpisi vseh v Ljubljani se nahajajočih vaditeljev, ki jih je vzgojil, COS. doprsni kip načelnika COS. br. dr. .Vanička, dalje starešinstvo in tehnični odbor JSS., odbor Sokola v Ljubljani, mednarodni tekmovalci in njegovi ožji Prijatelji.
Šele po treh urah prisrčnih besed in ovacij je prišel slavljenec do besede. Govoril je globoko zasnovan govor, s katerim se je zahvalil za priznanje, ki ne gre njegovi osebi, temveč njegovemu sokolskemu delu, in s katerim je ponovno dokazal, kako globoka je njegova vera v sokolsko delo, ter pokazal, kako idealno in širokopotezno si predstavlja končno izpolnjenje naših sokolskih teženj.
Tako je minul lep sokolski praznik, ki smo ga praznovali v ožjem krogu tukajšnjih in najbližjih jugoslovanskih bratov in sester, toda pozdravlja ga vse jugoslovensko Sokolstvo — pozdravlja svojega načelnika in njegovo sokolsko delo.
Bratskemu Sokolstvu j
Ob preteku tridesetih let, kar srkam bratovski sokolski vzduh, Sem prejel iz Vaših vrst mnogo lepih pozdravov. Nisem se mogel zahvaliti za vsakega posebej. Prosim, da tukaj sprejmete mojo iskreno zahvalo zanje: vsak me je razveselil in vsak osrečil!
Izpregovorili, napisali ali brzojavili ste mi pri tem veliko pohvalnih besedi. Toda delal sem na njivi, ki ni samo moja. Nas vseh je in skupno smo delali in delamo na nji. Ako naj gre za sokolsko delo kakšna pohvala ali zahvala, naj jo torej delim z Vami vsemi, ki ste
pripomogli pri skupnem delu k današnjemu razvoju našega Sokolstva. Delim naj jo z vsemi, ki so po svojem požrtvovalnem in uspešnem delu že znani, pa pravtako z onim malim sokolskim delavcem, ki ga nihče ne opaža — z onim neznanim Sokolom in z ono neznano Soko/ico, ki sta tiho gradila in še gradita Sokolstvu ponosno stavbo, sebi pa skrit spomenik v srcu naroda !
Zdravo!	Dr.	Viktor	Murnik..
ANTE BROZOVIČ:
Brat Dragutin Sulce
[Povodom Iridesetgodišnjice sokolskog rada.)
U nizu raznih nejasnosti, političkih natezanja, nadmudrivanja i isprsavanja, pao nam je baš u kritične dane jedan sokolski jubilej, koji znači mnogo za našu brojnu sokolsku porodicu.
Malen čovjek, skroman i tihi radnik, koji se svojom vlastitom snagom dizao, da u narodnom i socijalnom životu zauzme dostojan položaj, proslavio je
21.	aprila o. g. 30-godišnjicu rada na polju sokolskom.
Taj čovjek, naš brat, nije nitko drugi, več poznati nam vodja bivšeg Hrvatskog sokolskog saveza, brat Dragutin Šulce. Svatko tko znade za njega, ili je bar čuo za njegovo ime, znade, da se uz njega veže poseban period Sokolstva na slavenskom jugu. To je onaj veliki perijod rada i stvaranja, kada je Sokolstvo u hrvatskim stranama prestalo da bude nešta paradnoga, da bude monopol lažnih aristokratskih klasa, da bude polje za rehabilitaciju nenarodnih i protunarodnih elemenata. To je onaj perijod rada, koji se odlikuje intenzivnim stvaralačkim radom i ogromnim naprelkom, tako, da Sokolstvo počinje sve više i više prožimati široke mase naroda i dolaziti do potpunog shvačanja.
I ovaj perijod rada, koji se veže uz brata Sulcea, traje potpunih 30 godina. Zamislimo se, kako je to veliko djelo, i koliko imade u njemu požrtvovnosti. No sve to nam se ukazuje još večim, kada znademo, da je to učinjeno od brata, koji u tom svom radu nije tražio ni časti, ni koristi, več jedino da vidi uspjeh same stvari; več odgoj prve mladenačke dobe stvorio ga takovim. «Borba i rad» njegove su odlike, one su zapravo njegovo životno geslo. Po njima je radio i živio i kao čovjek i kao Sokol.
Brat Dragutin Sulce rodio se 21. decembra 1873. u Zagrebu. Jedan sat posliie njegovog rodenja umire mu otac, lužički Srbin, zagrebački doseljenik, mali graditelj, koji je još za života jedva smogao da prehrani obitelj. Majka mu, rodena Slovenka, obiteljskim imenom Godler, našla se pred teškim zadatkom da opskrbi sebe i svoje dvoje dječice. I mučila se da dade djeci najnužnije uslove za život. Šulce gledajuč tako več u ranoj dobi mačuhinski socijalni poredak i tešku borbu za opstanak, stao je posmatrati svijet realnim očima i stvorio u sebi odluku, da se što prije osovi na vlastite noge. Ova ga baš spoznaja učinila kasnije tako borbenim	i postojanim	a	sve se više u njemu ustaljivala,
kada je vidio, da če izgubiti	i majku, koju	je	i doista	izgubio	god. 1884. Bilo
mu tada tek deset godina. U kuči ni toliko da se za majku upali jedna svijeća, a kamo da je se sahrani. No on ne klone. Kao desetgodišnji dječarac zaredao po kučama i sabrao šeširom u ruci «krajcaru» po «krajcaru», da je mogao zakopati majku. I sad se našao na ulici. Drugi bi u njegovoi prilici posrnuo, postao djete policije i zakona, ali on uvidja, da ne smije biti suvišnim teretom zemlje. Našlo se ljudi plemenita srca, koji su ga dali na školovanje. I počeo je polaziti realku. Svršio je četiri razreda, ali sredstva nisu dopuštala da podje dahe u školu. 1 on se odlučuje, da	bude radnik.	Stupa kao	naučnik	u staru zagre-
bačku tiskaru Albrehtovu, gdje je svoj nauk	svršio s	velikom	spremom tako,
da je kasnije postao poslovodom te i danas vodi renomirane štamparske zavode. Ali na žalost dnevna borba i slabost života iscrpljivale su njegovu životnu snagu-
Izgledalo je, da će klonuti. No liječnik u koga je potražio savjeia, rekao mu, da bi za njegovu restauraciju najbolje bilo, da vježba i neka stupi u «Sokol». Bilo je io godine 1893. I tako evo on pred 30 godina dolazi u Sokol. Tu sada počinje ono njegovo novo doba života. Več odmah u prvim danima svoga sokolo-vanja pokazuje velik interes za Sokolstvo, a odlikuje se kao jedan od prvih
Dragutin Šulce
v)ežbača. Ma da je ušao u Sokolstvo iz zdravstvenih razloga, ma da je u Sokolstvu Položio najveću važnost na izobrazbu tijela, Šulce nije Sokolanu shvatio kao Puki zavod za masiranje mišica, već više, on je u Sokolani gledao narodno-°oranbenu kulu. 1 u ta dva pravca on je udešavao svoj rad. Naime, u sokolani odgoji krepka čovjeka, plemenita srca i dobre duše, a onda ga šalji u narod, bude pobornikom velike sokolske ideje.	...	.
No i ako je Šulce u Sokolstvu u razmjerno kratko vrijeme došao do zamiernih 4sPjeha, on se time nije zadovoljavao. Uvijek je držao, da treba da bude za '[•soki poziv Sokolstva potpunoma spreman. Od svoje kukavne plače štedio je ‘ledno po 5 «forinti», a uz to samouk učio i češki jezik. Kad je skupio dovoljnu
svoticu, krenuo je u Prag, gdje ulazi u kurs ČOS. U kursu je marljivo radio i učio kroz puna tri mjeseca. Ova velika njegova marljivost nije ostala nezapažena od vodečih sokolskih krugova, koji su stali u njega polagati velike nade. U samom kursu se tako brzo razvio, da mu je bilo povjereno i vodstvo jednog odjela. Uvažimo li- strogost i teškoću kursa, onda nam je jasno, koliko je Šulce več tada vrijedio. Sam ispit svršio je najboljim uspjehom; dapače je bio prvi od sviju. Vrativ se u Zagreb, stao je odmah oko sebe sakupljati po izbor sile, svoj podmladak, koji odgaja u pravom sokolskom duhu. Deluje kao društveni .vodja, pa društveni učitelj a zasiže u sve grane Sokolstva, tako, da se može mirne duše kazati, da nije bilo sokolske grane, u kojoj nije dao svoj savjet ili pružio svoje iskustvo. No njemu se još uvijek čini, da nije dovoljno spreman. Polazi i opet u Prag, pa po drugi puta posječuje kurs COS. Tu se sada tako razvio, da su ga Česi, ti naši učitelji Sokolstva, stavljali uz bok svojih najboljih ljudi. On je več uživao glas priznatog sokolskog stručnjaka; i doista, sve nade, koje su se u njega polagale, nisu bile isprazne. Vrativ se kuči radio je kao crv. Gotovo sve odjele vodio je sam, upravljao društvom; rukovodio prednjačke tečajeve; pripravljao župske i savezne kurseve itd. On se sve više i više uspinjao, dok nije konačno svojom spremom došao dotle, da je postao vodjom Saveza. Kao takav razvio je neumornu djelatnost. Stao je dopisivati na sve strane; tražio je poznanstva u češkom, poljskom, srpskom i ruskom Sokolstvu, dok je opet kod kuče okupljao oko sebe sve sposobne organizatorne sile. U ovo doba stane Sokolstvo poprimati izrazitije forme. To je sada Šulcea potaklo na misao, da se u Zagrebu priredi prvi svesokolski slet. 1 več godine 1905. počinje on s pripravama. Gotovo največi dio rada pao je na njegova ledja. On putuje po društvima, sastavlja vježbe, piše upute, radi u mal ne svirh pododborima i misli na svaku sitnicu. Več u pripravama pod njegovim iskusnim vodstvom, vidjelo se, da slet mora uspjeti. I on je uspio. No Šulce neposredno dan iza sleta nastavlja. Slet je pokazao veliko pomanjkanje prednjaka. On odmah odlučuje, da se imade provesti savezni prednjački tečaj, i za kratko vrijeme organizuje sam tečaj, a u njemu radi dan i noč temeljem svog iskustva i postizava vanredne resultate. Jedva da dovrši tečaj, polazi na propagandističko putovanje i obilazi sva hrvatska sokolska društva u Hrvat-skoj, Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji i Istri. U društva unosi novi duh, a upučuje ih u rad, kako tehničke, tako i administrativne naravi. Mirne se duše može kazati, da je onu prvu organizacionu bazu društvenog rada stvorio bas on. Pa još i danas mnoga se društva toga sječaju i s priznanjem mu bilježe to u pohvalu. Na povratku kuči organizovao je uzorne leteče odjele, s kojima je putovao u sijaset mjesta, priredjujuč javne vježbe i sokolske akademije, a sve u cilju, da zorno prikaže, kako treba raditi u Sokolstvu. Upravo s tim letečim odjelima postigao je na polju svog propagandističkog rada največe uspjehe. S njima je polučio ono, za čime je težio, naime, da široke mase naroda upozna sa Sokolstvom.
I godinu za godinom Šulce tako ispunja trajnim sokolskim radom. U društvu, župi, savezu, svuda radi i djeluje. Pripravlja i provadja javne društvene vježbe, župske sletove, dalje prednjačke kurseve itd. On je več sada okružerv lijepom četom spremnih Sokolova pa se godine 1911. odlučuje, da održi drugi svesokolski slet u Zagrebu. Tko opet podmiče svoja ledja, da snosi največi teret?
I opet Šulce. Drugi slet u velebnijoj zamisli od prvoga, tražio je više rada i napora. No Šulce sve to svladava. Ruši nesmiljeno sve zaprijeke i sa zadovoljstvom gleda na uspjeh. 1 opet slijedi rad, rad i opet rad.
Predaleko bi zašli, kada bi se upustili u opisivanje detalja ovoga rada. Dovoljno je, ako se kaže, da je uz još nekolicinu jakih sokolskih tipova, on bio duša svega. 1 baš sada prigodom njegove 30godišnjice može se mirne duše kazati, da je teško bilo zamisliti tadanjeg Sokolstva bez Šulcea. Što su uda tijelu, to je Šulce bio Sokolstvu. A da mu je rad bio takav, tome su bili poglaviti uzroci: njegova kolosalna ljubav do Sokolstva, velika volja za radom i težnja za narod-nom slobodom. Da ga je baš potonje jako vodilo u njegovu nastojanju, dokazom je činjenica, da je on bio u ovim stranama prvi i jedini, koji je počeo jakim orga-nizatornim i sistematskim radom oko pridignuča sokolskog podmladka. Nadalje uvijek je naglašavao, da treba da se njeguje velika sveslavenska misao, jer samo u duhu ove misli može se ispravno sprovesti velike ideje utemeljitelja Sokolstva Tyrša i Fiignera. Da sokolske redove što više zagrije za tu veliku misao, uvijek je poradio oko toga, da sokolske čete povede u jake slavenske centre, uvjeren,
da će se ondje na žarišiu slavenskih zraka oduševiti za velike slavenske ciljeve. I tako ga vidimo, kako vodi Sokole na četiri sleta u Česku, na dva u Poljsku, vodi ih u Beograd, gdje priredjuje vanredno uspjelu vježbu, polazi s njima u Sofiju, dva puta u Ljubljanu, i na medjunarodna natjecanja u Turin, gdje je i sam bio medjunarodnim sucem.
Rad našega brata Šulcea tako je svestran, da ga uz najbolju volju nije mo-guče iscrpiti. Na svakom polju Sokolstva on se ogledao kao priznati radnik. Kako u tehnici,	tako i u sokolskoj	literaturi dao je mnogo. Baš	kao sokolski
pisac pisao je mnogo. Osim sijaset	članaka	i referata rasijanih po	raznim	novi-
nama, napisao je djela trajne vrijednosti, od kojih naročito spominjemo »Sokolstvo* u pet svezaka i sada istom izašli «Sustav». U pisanju uvijek se priklonio češkim sokolskim piscima, pa je redovito nastojao, da nas sa svakom tekovinom češke sokolske literature što prije upozna. U tome je bio tako marljiv, da neke stvari, koje u Ceškoj još danas u rukopisu čekaju štampu, kod nas su več davno objelodanjene. Taj njegov rad bio je tako intenzivan, da mirne duše možemo kazati, da temelje sokolske literature u hrvatskom dijelu Sokolstva imademo tražiti baš u njegovim edicijama.
Evo, ovo je Sulce! Podrobnije o njemu govoriti bilo bi suvišno, a opet manj-kavo. Njegov je	rad svestran, sitan,	koji tek	kad se spoji sačinjava	veliko	djelo.
Brat Sulce evo	nam je rijedkim primjerom,	kakav treba da bude	Sokol,	kako
treba raditi i kako se treba odgajati za život.
I mi cijeneči sve njegove vrline, sve njegove zasluge, evo o 30godišnjici nje-govog sokolskog rada, a na pragu 50godišnjice živofne dobe, pozdravljamo sa našim sokolskim, iskrenim, bratskim: Zdravo!
■* * *
Sokolsko društvo I. u Zagrebu cijeneči neprocjenjive zasluge svoga člana brata Dragutina Šulcea za Sokolstvo, a znajuči, da se ove godine 21. aprila navršuje tridesetgodišnjica njegovoga rada, odlučilo je, da njegove zasluge tog dana rte ostanu nezapažene. Odlučilo se, da se taj dan u društvenim redovima proslavi na poseban, svečani način.
I taj dan je došao. U svečano okičenoj dvorani sakupilo se mnogobrojno opčinsivo, prijatelji i znanci svečara, te sveukupno članstvo sviju kategorija u vježbačim odijelima. Uz zvukove sokolske fanfare ušao je u dvoranu svečar pračen članovima upravnog odbora, starješinstvom sokolske župe zagrebačke i zastupnikom starješinstva Jugoslovenskog sokolskog saveza. Dvoranom zaore «Zdravo!» i «2iviol». Svečar Sulce bio je dirnut nad ovim spontanim ovacijama. Kad su se stišali poklici pozdrava, društveni tajnik brat Ante Brozovič u detaljima )e ocrtao život i rad našega «Salaleca» — brata Šulcea. Govor tajnika bio je saslušan velikom pažnjom, a mjestimice prekidan burnim pozdravima svečaru, kome su, očito se sječajuč svega, zacaklile u očima suze. Nakon ovog govora stupio je pred njega društveni starješina i savezni podstarješina brat dr. Lazar Car, koji ga je pozdravio u ime obih korporacija, a u ime sokolskog društva I. u Zagrebu predao mu kao spomen dar veliku brončanu plaketu na mramornoj podloži, koju je upravo umjetnički izradio poznati kipar Kerdič. Plaketa sim-bolički prikazuje uz prigodni natpis: Snagu, Sokolstvo i Slavenstvo. Nad tolikom pažnjom bio je svečar veoma tronut pa je dirljivim glasom progovorio sveukup-nom članstvu, a specijalno upravio vanredne, prave sokolske riječi «mojim malim sokoljčima». Svoj vanredan, sokolski i patriotski govor završio je poklikom: «Sokoli na stražu!» Suvišno bi bilo isticati, da je taj govor izazvao buru odušev-ljenja i da se jubilarcu nada sve klicalo. Tada je stupio pred njega društveni načelnik brat LhotskY, koji ga je pozdravio u ime prednjačkog zbora i njegovih učenika te mu kao spomen dar izručio prekrasnu u bojama po bratu Vranu izradjenu spomenicu s originalnim potpisima. U ime sestara izručen mu je jastuk u narodnim, zlatom izvezenim motivima; dok mu je naraštaj izručio lovor vijenac s trakama državnih boja. Tad ga je u ime zagrebačke župe pozdravio brat Goetz, a onda je stupila pred njega delegacija zagrebačkog sokolskog društva II., brača Palčič i Krizmanič, koji su ga u ime tog društva pozdravili najsrdačnije a kao spomen dar izručili mu brončanu bisiu načelnika ČOS Vaničeka, riječima: «Mi Tvoji učenici evo donosimo ti lik Tvoga učitelja.® Dalje su ga pozdravili dele-
gacija ljubljanskih Sokolova, delegat posavskog okružja zagrebačke župe, pa redom razni delegati i pojedinci, koji su mu svi izručili prigodne spomendarove. Konačno ga u ime prosvjetnog odelenja zagrebačke župe pozdravio brat Bogu-nović, naglasujuči, da je brat Sulce svojim sokolsko-literarnim radom dao Sokolstvu toliko, da je i po tom radu Sokolstvo u ovim stranama uhvatilo tako jaki korjen. Kao sječanje na iaj rad izručio mu u zlatorezu uvezano godište «Sokol-skog Vjesnika župe zagrebačke®, u kojem če nači plodove onog sjemena, kojeg je on posijao. Razumije se da su iza svakog govora slijedile srdačne ovacije svečaru.
Iza toga slijedila je njemu u počast priredjena sokolska akademija. Prva su nastupila djeca 112 dječaka i djevojčica), koji su lijepo i skladno odvježbali telovježbenu scenu od brata Bogunoviča. Iza toga nastupio je odio sedmorice na visokom konju. Sa ritmičkom igrom «Slijepe babe» nastupile su naraštajke. Četvrta je točka bila: «Vježbe petorice», koje je sastavio brat Lhotsky. Erbenovu «devetku» za žene odvježbao je ženski naraštaj od 14 do 18 godina. Slijedio je zatim odio na visokim ručama. Sama akademija završena je Erbenovom «devet-kom» za muške. Iza toga održan je intimni bratski komers, na kome su se redali govori i pozdravi brače, delegata i svečara te pojedinih društvenih i župskih delegata. Sam pako svečar primio je iz čitave države čitav niz čestitaka; od pojedinaca, sokolskih društava, župa, saveza i inih korporacija. Tih čestitaka imade preko tri stotine. Od sviju čestitaka osobito se ističe čestitka starje-šinstva COS., u kojoj je brat Sulce našao največe priznanje za svoj teški sokolski rad.
Medzletne tekme češkega Sokolstva
V Pragi se je vršila v dneh od 6. do 8. julija 1923. znamenita sokolska prireditev: medzletne tekme ČOS. Pri tej priliki se je zbralo v zlati prestolnici češkoslovaškega naroda izbrano telovadstvo, moško in žensko, ter uprizorilo najkrasnejšo tekmo, ki je pokazala enormno silo češkega Sokolstva, dovršeno organizacijo in jasen odsev ogromnega dela, ki ga vrši to Sokolstvo v prid svojemu jeklenemu narodu.
Možje in žene, ki so tekmovali v Pragi, so prešli župne in društvene izbirne tekme — kljub temu smo videli visoke številke posameznikov: pri članih čez 1600, pri članicah čez 1300. Tekmovali so tako, da se je videlo, kamorkoli si pogledal, samo v vztrajnosti dovršeno vzgojene junake; tekmovali so tri dni zaporedoma, zvečer so še javno nastopali, pa so bili skoz sveži in silni, neprestano celi na svojem mestu, res neugnani. Kdor ne veruje v sokolsko vzgojo, tu bi bilo mesto zanj, da vidi, česar se ne da utajiti. Koliko naporov in vztrajnega dela so imeli ti borci za seboj. Koliko samozatajevanja in trdne volje! In to niso bili samo posamezniki, temveč tisoči, izbrani iz stotisočev. S tekmovališča v Pragi si preko teh borcev videl v vse češkoslovaške telovadnice. Po njih si mogel presoditi ogromno delo češkoslovaškega Sokolstva, točno organizacijo, izborno vaditeljstvo in neupogljivo moč, pridobljeno v delu in naporu na isti način, kakor so iz dela in napora izšli vsi ti tekmeci in vsi oni, ki so tekmo tako mojstrski vodili.
Vsesokolski zleti so najznamenitejše naše prireditve, toda v gotovem pogledu jih po vrednosti dosegajo take medzletne tekme, kakor je bila zadnja praška. V društva prinesejo priprave za tekme gotovo ravno toliko navdušenja in toliko pogona, kakor vsesokolski zlet, priprava pa je mirnejša, dasi morda napornejša, radi enostavnosti pa energija točnejše osredotočena, manj se je izgubi v pripravah za zunanji efekt. Društva na ta način bolj intenzivno preživljajo vse stopnje neprecenljive priprave — uspeh je s tem dosežen — samo napram zunanjemu svetu vpliv medzletnih tekem ni tako velik, kakor učinek vsesokolskih zletov. To se je videlo tudi v Pragi. Izvensokolske udeležbe ni bilo dosti, toda pomen in vrednost tekem nista bila radi tega niti najmanj okrnjena. Sokolstvo je to priredilo samo, s svojo lastno silo, samemu sebi, za svojo korist, saj je to itak samo narodova korist. Domači praznik je bil to, tembolj posvečen, čim intimnejši je bil.
Potek tekem je bil krasen. Članstvo je bilo, kakor se samo ob sebi razume, disciplinirano, pa tudi pri najboljši volji; vrste so nastopale ob določenih urah
po naprej določenem redu; sodnikov je bilo dovolj na razpolago (samo moških 140); moški so vodili moške, ženske ženske. Med moškimi in ženskami je v češkem Sokolstvu potegnjena zelo ostra črta.
Telovadski materijal je vobče dober; med člani je bilo videti vobče lepa telesa, med najboljšimi pa nekaj teles ni ravno vzornih — to se tembolj vidi, če stojijo poleg klasičnih teles najlepše razvitih. Članice so trenirane, zdrave in krepke — za netelovadca predstavljajo nov, nepoznan svet, onim pa, ki imajo pomisleke proti napornejšim vajam za članice, dokazujejo vrednost in pomen resne telo-vadske vzgoje za ženske. Tek na hitrost je v fizijološkem pogledu gotovo ena najnapornejših vaj — toda članice so bile pri teku občudovanja vredne.
Tekma na orodjih je bila nameščena na «Vystavišlu», nekaj minut oddaljenem od «Stadiona» (bivše telovadišče vsesokolskih zletov na Letnil, kjer je bila prosta tekma, igre itd. Ko bi bili prireditelji naprej vedeli, da bo tako lepo vreme, bi bili gotovo izvršili vse tekme (razen plavanja) na Stadionu — seveda, če bi ne bilo celo premalo prostora — tako pa je bilo v pokritem razstavišču precej vroče, vzduh je bil težak. Med tekmo je deloval odsek «števcev», ki je sproti sešteval znamke in ugotavljal rezultate, tako da je bil takoj po končani tekmi tudi že dognan uspeh.
Prvi dan, 6. julija, je bila tekma za prvenstvo ČOS. Tekme za prvenstvo se je udeležilo 21 tekmovalcev. Vsi ti so po tekmovalnem redu morali tekmovati tudi v tekmi vrst višjega oddelka. Med njimi se nahajajo tudi naši znanci z lanjske mednarodne tekme: br. Pechaček, Maly, Jindruch in Vaneček. Prvaki so začeli s precejšnjo «iremo» — pri teh silnih mišicah bi se to zdelo človeku skoraj neverjetno — toda precej časa je bilo treba, da se je ta neprilika polegla. Odnesla pa ‘jim je tudi marsikatero točko — škoda zanje. Lanjski prvak na mednarodni tekmi br. Pechaček je imel poleg tega ali radi tega še strašno smolo. Takoj v početku je vzbudil pozornost br. Vacha iz Brna 1. Bolj majhen je, toda krepak in lepo raščen; telovadi pa, kakor bi črešnje zobal. Ne vidiš napora, s tako lahkoto dela, in v vseh panogah je doma; taki tekmovalci so redki. Dosegel je prvenstvo. Vaje so bile težke, obvezne in prostovoljne; med njimi je bilo videti nekaj novih stvari, pa mnogo lepih sestav, edino prostovoljne proste vaje mi po večini niso ugajale. Med posameznimi gibi in položaji mnogokrat nisem mogel najti logične zveze. Najtežje prvine — o tem ni dvoma — so bile nanizane, toda tako, da ni bilo vtiska reda in utemeljenosti. Radi tega sestave v celoti niso podajale lepe enote, dasi bi se dalo težko z lepim spraviti v primeren sklad, da bi vaje brez kakega simboliziranja napravljale večji vtisk enotnosti. Tekma za prvenstvo je obsegala naslednje panoge: a) obvezna in prostovoljna vaja na drogu, b) obvezna in prostovoljna vaja na bradlji, c) obvezna in prostovoljna vaja na konju na šir, č) obvezna in prostovoljna vaja na krogih, d) veleskok čez konja brez ročajev, e) obvezna in prostovoljna prosta vaja, f) plezanje po vrvi, g) skok v višino, h) skok v daljino, i) skok v višino s palico, j) metanje krogle, k) tek z ovirami na 120 y. Dosegljivih točk: 210.
Isti dan ob 10. dopoldne so se vršile v gledališču «Variete» v Karlinu tekme v podijskih nastopih članic. Priglašenih je bilo 21 župnih skupin, ki so izvajale vaje s kiji, s srpi, z obroči, proste vaje, plese in podobno. Dosegljivih je bilo za vsako skupino po 50 točk, in sicer: 5 točk za red in disciplino, 10 točk za težkočo in fiziologično izdatnost, 10 točk za lepoto skladbe, 10 točk za lepoto in enotnost v izvedbi, 5 točk za točnost (natančnost) v izvedbi, 5 točk za dovršenost v ritmičnem pogledu. Najlepše točke izmed teh nastopov, so pokazale članice pri večernih javnih telovadbah v gledališču. Članice so ta dan tekmovale tudi na Stadionu v igrah.
Dne 7. julija so se vršile tekme članov in članic višjega in nižjega oddelka. Tekma članov je obsegala po eno obvezno vajo na drogu, krogih, konju na šir z ročaji (v obe strani), obvezno prosto vajo, prostovoljno vajo na bradlji, skok ob palici, tek z ovirami (nizkimi) na 120 y, metanje 7% kg težke krogle. Dosegljivih točk za vrsto 570, za posameznika 90. Najboljša vrsta višjega oddelka je dobila potujoči Liitzovv ščit. — Članice so tekmovale: v redovnih vajah; v skupnih vajah, nižji oddelek s prostimi vajami, višji oddelek z vajami s kiji; na gredi; na krogih; na bradlji; v metanju žoge; v teku na hitrost na 60 metrov.
Tretji dan, 8. julija so se izvršile proste in posebne tekme članov, tekme članov v plavanju in skakanju v vodo ter štafetni tek članic. Pri teku so nastopale
župne vrste ler tekle štirikrat po 75 metrov. Dalje so tekmovali ta dan člani v igrah, članice pa so tekmo v igrah dokončale.
Za potek vseh tekem velja zgoraj povedano, lepi uspehi, ki jih prinašamo spodaj, pa našo dobro sodbo popolnoma potrjujejo.
Velikih javnih nastopov pri tej priliki v Pragi ni bilo. Najboljše vrste članov in članic ter vrste moškega in ženskega naraščaja so nastopile drugi in tretji dan v gledališču. Tretji dan je bila obenem razglasitev doseženih uspehov. Ti nastopi so bili, dasi v majhnem številu na odru, vendar zelo lepi. Večinoma na godbo izvedene sestave so bile dobro naučene in dobro izvedene. Ob priliki razglasitve uspehov tekme in razdelitev daril je naš načelnik, br. dr. Murnik, pozdravil tekmovalce in jim čestital h krasnemu uspehu v imenu Jugoslovenskega sokolskega saveza poudarjajoč važnost Sokolstva v pogledu zbližanja češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda in zbližanja slovanskih narodov vobče.
Pri drugem večernem nastopu sta pokazala tudi dva Švicarja njihov poseben način metanja. To metanje je nekaka švicarska narodna igra. Razlika od drugih vrst metanja obstoja v tem, da si oblečeta borilca nalašč za to napravljene kratke hlačice z močnimi robovi v pasu in ob hlačnicah, potem primeta za te robove z obema rokama drug drugega ter pričneta borbo, med katero robov ne izpustita. Nasprotnika vržeš v glavnem na ta način, da ga dvigneš za hlačni rob. Švicarji imajo to metanje popolnoma obdelano, borca sta pokazala vse načine napadov in obrambe.
Razen telovadbe je ob medzletnih dneh preskrbela COS. tudi krasno prireditev za najširše občinstvo. V petek zvečer so uprizorili «Libušino ustoličenje®, sceno v enem dejanju. (Napisala Ema Destinova, godbo zložil R.Jamrzla.) To pa takole: Nasproti precej velikega otoka na VItavi se dviga skalnato obrobje Višegrada. Na to skalovje so v temni noči pričarali grad s slovanskim oltarjem in lipo, z Libušo in narodom. Tradicija, ki jih je češki narod tako bogat, je bila bajno uprizorjena. Lepa češka pesem je zaplavala preko Vltave k ogromni množici gledajočega in poslušajočega občinstva. Nad 30.000 ljudi je bilo — in sledili so, kakor svetemu obredu. Uprizoritev in češka narodna pobožnost so pustili naj-globokejši vtisk.
Iz Jugoslavije se nas je te prireditve udeležilo deset (dr. Murnik, Ambrožič, Ahčin iz Ljubljane, Vojinovič, Ilič, sestre Vojinovičeva, Jovanovičeva in Pečičeva iz Beograda, Teodorovič iz Novega Sada ter naraščajnik Ban s Sušaka). Bili smo gledalci ter najgostoljubnejše sprejeti gostje. Videli smo krasne napredke bratskega češkoslovaškega Sokolstva in naroda ter lepe njihove sokolske ustanove. Ljubeznivi brat Štepanek nam je razkazal dovršeni članski kataster v savezu in župah, znamenite telovadnice in telovadišča, stavbo sijajnega Tyrše-vega doma i. dr. Srečni smo, da Čehi vse to imajo, za sebe pa si želimo. In čemu bi ne dosegli, če bomo šli po isti poti, po kateri hodijo naši severni bratje?
Miroslav Ambrožič.
Rezultati tekem članov ČOS.
Tekma za prvenstvo ČOS.:	1. Vacha L., Brno I. (Rastislavova), 196 točk,
89-09 %; II. Maly J., Karlin (Barakova), 190 točk, 86-36 %; III. Indruch L., Valaš. Mezinči (Palackeho), 188 točk, 85 49 %.
Šesti boj: L Popelka Jan, Brno I. (Rastislavova), 87-25 točk; II. Tuma J., Karlin (Barakova), 8625 točk; lil. Svoboda J., Turany (Brnenska), 8425 točk.
Tekma vrst višjega oddelka: I. Vinohrady (Stredočeska) 517 428 točk, 9078 %; II. Valaš. Mezinči' (Palackeho) 517-25 točk, 90-75 %; III. Karlin (Barakova) 509 75 točk, 89-45 %. — Od 16 vrst: nad 90 % 2 vrsti, nad 80 % 9 vrst, nad 70 % 5 vrst.
Tekma posameznikov višjega oddelka:	I. Karasek M., Praga (Praška), 88-125
točk, 97-92%; II. Vacha L., Brno (Rastislavova), 87-75 točk, 97-50 %; III. Maly J., Karlin (Barakova), Virt V., Karlin (Barakova) in Indruch L., Valaš. Meziriči (Palackeho), 86-25 točk, 95-83 %. — Med 125 posamezniki je doseglo nad 90% 32 bratov, nad 80 % 52 bratov, nad 70 % 23 bratov, nad 60 % 10 bratov, 8 bratov pa ni tekme dokončalo.
Tekma vrst nižjega oddelka: I. Vinohrady (Stredočeska) 547-625 točk, 96-07 %‘,
II.	Košiče (Vychodoslovenska) 545-428 točk, 95'69 %; III. Vyškov (Miličova) 537-163
točk, 94 24 %. — Med 194 vrstami je doseglo 24 vrst nad 90 %, 133 vrst nad 80 %, 32 vrst nad 70 % in 2 vrsti nad 60 %.
Tekma posameznikov nižjega oddelka: I. Smekal K., Košiče (Vychodoslovenska), 88-5 točk, 98-33 %; II. Plechaty V., VinohradY (Stredočeska), 88 točk, 9778%;
III.	Trnka J., Vyškov (Miličova), 87'25 točk, 96'94%. — Med 1339 tekmovalci je doseglo 321 bratov nad 90 %, 655 bratov nad 80 %, 255 bratov nad 70 %, 73 bratov nad 60 %, 35 bratov pa tekme ni dokončalo.
Posebne tekine:
Plezanje: I. Supčik B., Brno I. (Rastislavova), 9^5 sek.; II. Popelka J., Brno 1. (Rastislavova), 92/5 sek.
Kopje: Chmelik V., Klatovy, 4795 m; Milaček J., Praga Vlil.,	45-81	m;	Mi-
kunda A., Trebič, 45-40 m; Srnec A., Praga VIII., 42-87 m; Klusal L.,	Kromenž,
42-37 m; Kubiček V., Mar. Hory, 40 42 m. (Vsi so dosegli I. ceno, ker je predpisana mera 40 m).
Disk (predpisano 36-ml: ftehurek E., Brno I., 30-56 m.
Tek 100 y (predpisano 108/lo sek.): Linka A., Praga I., lOVio sek.; Vykoupil )., Kral. Pole, 102/lo sek.; Formanek A., Kojetin, 104/io sek.
Tek 400 m (predpisano 54 sek.): Pfibyl K., Praga 1., 53‘До sek.
Tek 1500 m (predpisano 430 sek.): Brožek K., Praga I., 4-258/10 sek.
Tek 10.000 m: Zika A., Praga I., 35-473/20 sek.; Zimola V., Turany, 36 544/io sek.; Linhart R., Zbiroh, 37-492/10 sek.
Tek z ovirami, 120 y (predpisano 19 sek.): Jandera O., Praga I., 164/10 sek.; Lipčik J., Prostejov, 165/10 sek.; Šmid B., Kr. Pole, 172/10 sek.; Zicha V., Vinohrady, 18e/io sek. — Prvi je izravnal češkoslovaški rekord.
Tek z ovirami, 220 y (predpisano 33 sek., češkoslovaški rekord 284/5 sek.): Jandera O., Praga I., 272/6 sek.; Šmid B., Kral.	Pole,	281/r,	sek.; Miiller H., Nusle,
282/5 sek. (izboljšali rekord); Sterc )., Brno II.,	284/5	sek.;	izravnal	rekord. Dalje
je doseglo I. ceno še 11 tekmovalcev.
Štafetni tek (4 X 200): Praga I., 1 min. 37>/5	sek.;	Praga VIII., 1	min. 39 sek.;
Brno II., 1 min. 40V& sek.
Skok ob palici (predpisano 300 cm): Karafiat J., Brno L, 35034 cm; Linka, Praga L, 330 cm; Pokornv V., Nymburk 330 cm; Pribil Fr., Praga L, 320 cm; Pechaček F., Karlin, 310 cm; Polašek B., Bratislava, 310 cm.
Skok v višino: a) z zaletom (predpisano 160 cml: Vodička )., Nova Paka, 170 cm; Popelka J., Brno L, 167 cm; Jandero O., Praga L, 165 cm; Hubalek J., Kourim, 165 cm; b) z mesta (predpisano 135 cml: Jandera O., Praga L, 145 cm; Milaček J., Praga VIII., 142 cm; Moravec J., Praga VIII., 140 cm (izven tekme pa 152 cm — češkoslovaški rekord 1489 cm).
Skok v daljino : a) z zaletom (predpisano 600 cml: Linka K., Praga L, 634 cm, Vykoupil J., Kr. Pole, 620 cm; b) z mesta (predpisano 290 cm): Vodička J., Nova Paka, 293 cm); Moravec J., Praga VIII., 292 cm).
Skoki v vodo: Jaroš V., Brno II., 56 točk; Sychra J.,	Brno L,	543/4 točk; Kyhos V.,
Praga VIL, 49 točk.
Plavanje: 100 m, prsni stil: Holeček M., Praga L,	1:274/6;	100 m,	poljubni	stil:
2ižlavsky S., Kral. Pole, 1:114/5; Sart J., Praga VII.,	1:153/s;	200 m,	poljubni	stil:
Sart J., Praga VIL, 2 : 49; 2ižlovsky S., Kral. Pole, 3 : 02; Konejl V., Turnov, 3 :21.
Igre: («pasak» in «špaček» se ni igralo); metanje žoge z napredovanjem. Liberec, Turnov, Husovice, Nova Paka, Smichov I.
Rezultati tekem članic ČOS.
Višji oddelek: 1. Kral. Vinohrady (Stredočeska), 491 točk, 8614%; 11. Brno L (Rastislavova 485-5 točk, 8517 %; 111. Karlin (Barakova) 452 točk, 79’29 %; daljši 2 vrsti sta dosegli nad 70 %, 3 pa nad 60 %. — L Paskova, Brno L (Rastislavova), 94-40 %, t. j. 85 točk; II. Vondračkova B., Vinohrady (Stredočeska) 91-66 %, t. j' 82-5 točk; 111. Sebkova J., Karlin (Barakova), 90 55 %, t. j. 8F5 točk.
Nižji oddelek: I. Moravska Ostrava (Moravsko-slezska) 421 ločk, 93-56 %; 11. Kral. Vinohrady (Stredočeska) 410 točk, 91-12%; III. Pisek (Jeronymova) 395-5 točk, 87-11 %. — 1. 98-57%, t. j. 69 točk: Zuskova V., Praga I. (Barakova); Kosarova K., Praški Sokol (Praška) in Mala L., Prostejov 1. (Prostejovska); II. 97'85 %, t. j. 68-5 točk: Klofandova 1., Pardubice (Vychodočeska; lil. 97-14 %, t. j. 68 točk: Špergrova B., Čes. Budejovice (Husova); Všetulova L., Veseli n. Mor. (Ko-menskeho); Koprivova M., Praga Vil. Podbelohorska); ftežabkova M., Horovice (Rokycanova) in Čejnova J., Jarošov (Žižkova).
Igre: izmenievalni tek: zadnje kolo, župe Komenskeho in Tyrševa: tekma je končala neodločeno. — «Načelnicka»: zadnja kola župe Barakova, Masarykova in Prostejovska; zmagala je vrsta Barakove župe. — Predteki: zadnje kolo župe Havličkova in Podtatranska; zmagala je vrsta Podtatranske župe.
Podijski nastopi: I. Žižkov (Stredočeska), vaje na gredeh, 53 točk; II. Brno 1. (Rastislavova), vaje s kiji in Žižkov (Stredočeska), vaje s kiji po 52 točk; 111. Brno I. (Rastislavova). deveforica, proste vaje, 50-5 točk.
Posebne tekme:
Skok v višino: a) z mesta: Randyskova L. in Richtrova M., obe iz Mor. Ostrave (Mor.-slezka), 92 cm; b) z zaletom: Vondračkova .B., VinohradY (Stredočeska), 124 cm; Vlachova F., Trebič (pluk. Švece) tudi 124 cm.
Skok v daljino: a) z mesta: Prokšova A., Trebič (pluk. Švece) 2 42 m; b) z zaletom: Pospišilova M., Nova Bela (Mor.-slezska) 4 30 m.
Troskok: Barešova A., Smichov 1. (Jungmannova), 856 m.
Krogla: Vlachova F., Trebič (pluk. švece), 15 90 m.
Zoga (oberočno): Pacholikova M., Klenovice (Prostejovska), 60 m.
Tek 100 y: Kofrankova M., Hradec Kralove (Orlicka), 129 sek.
Štafetni tek župnih vrst: I. župa Rokycanova, 41-4 sek.; II. župa pluk. Švece in Tyršova, obe 42-2 sek.; III. župa Havličkova, 42 4 sek.
Plavanje: 100 m, prsni stil: Benešova M., Chrast (Vychodočeska), 1 min. 47'7 sek.; 200 m, poljubni stil: Nemečkova A., Praški Sokol (Praška), 3 min. 59-2 sek.	p0	«Vestniku sok.»
llllllllllllllllllllllll
llllllilllllllllilllllll,
IZ STAREŠINSTVA JSS
111111111111111111111111 n 111111111111 n m 1111111 n i 111111111111111111111111111 n 11111111111111111111111111111111111111111111111111 i 1111111111 i 11111111
llllllilllllllllilllllll
llllllilllllllllilllllll
Izjava.
Napram trditvam nekega dela hrvatskega časopisja, da je Jugoslovenski sokolski savez istovetiti z organizacijo Jugoslovenskih nacijonalistov (Orjuna), izjavlja starešinstvo JSS., da sta to povsem različni in druga od druge ločeni organizaciji. Različni po ciljih, kakor tudi po sredstvih in metodi, s katerima izkušata doseči svoje cilje, izključujeta vsako istovetenje. Svoje stališče napram Orjuni je Jugoslovenski sokolski savez že imel priliko označiti s tem, da je član sokolskega društva lahko tudi član Orjune, kakor tudi kake druge narodno-obrambne organizacije, dokler se kot tak ne pregreši proti načelom sokolskim in posebe proti načelom, ki vodijo Jugoslovenski sokolski savez pri delu v smeri sokolske ideje. Ta načela so bila javljena članstvu in javnosti v temeljnih sklepih in resolucijah, sprejetih na skupščinah JSS., pričenši z Vidovdanskim saborom v Novem Sadu pa do letošnje skupščine v Beogradu.
V Ljubljani, dne 30. julija 1923.	Starešinstvo JSS.
V.	redna seja starešinstva JSS., dne 30. aprila 1923. Zastopnikom ruskih sokolskih odsekov, ki nameravajo zborovati koncem maja v Ljubljani, se dovoli uporaba saveznih prostorov. Istočasno se sklene, da so ruski odseki, ki delujejo v sokolskih društvih, včlanjenih v JSS., samostojni glede propagandističnega dela, v finančnem in tehničnem pogledu pa so podvrženi kontroli JSS., oziroma vodstvu društva, v čigar delokrogu delujejo. — Sokolskemu društvu v Gorenji vasi (župa Kranj) se dovoli, da sme imenovati svoj novi dom «Sokolski dom dr. Ivana Tavčarja*. — Na vprašanje, ali smejo člani nositi poleg sokolskega znaka tudi znak Orjune, se odloči: Ker glede nošnje znakov ni načelnega sklepa od odbora JSS.,
starešinstvo ne nasprotuje istočasni nošnji obeh znakov, o načelnem stališču pa mora sklepati odbor JSS. Ponesrečenemu bratu iz sokolskega diuštva Janjina se dovoli podpora na podlagi pravilnika o poškodbenem fondu v znesku 170 Din.
— Na predlog br. Bajžlja se sklene: Pravilnik poškodbenega fonda se natisne in vpošlje vsem društvom z naročilom, da se ne bo oziralo na prijave o poškodbah, ako ne bodo odgovarjale predpisom pravilnika. V odsek, ki ima nalogo preiskati vsak slučaj prijave o poškodbi, se izvolijo bratje: dr. Ambrožič, Čobal, Kajzelj in Švajgar. — Radi nezadostnih prijav se župni prednjaški tečaj pri JSS. ne vrši. TO. je sklenil, da priredi zaradi lega savezni prednjaški tečaj v jeseni letošnjega leta.
— Odobri se izključitev člana Franca Kožuha iz sokolskega društva v Celju. — Za sokolsko društvo v Prevaljah se naroči bradlja. — Opozori se vse br. župne in društvene staroste, da skrbijo za redno plačevanje poreza in kritje vseh za-stankov, ki jih imajo pri Savezu. — Odborove seje COS., ki se vrši dne 5. in 6. maja v Pragi, se udeleži tajnik br. dr. Fux kot zastopnik JSS. — Br. dr. Murnik se zahvali starešinstvu za čestitke ob priliki proslave 301etnice sokolskega delovanja.
VI. redna seja starešinstva JSS., dne 7. maja 1923. COS. se zahvaljuje za izraz sožalja ob smrti br. A. Kaftana. — Na pritožbo sokolskega dfuštva v Sarajevu se ponovno opozore vsa društva, da rabijo edino pravilni naziv «Sokolsko društvo* in da ne smejo nabirati prispevkov izven svoje župe, ako nimajo za to potrebnega dovoljenja od JSS. — Ministrstvo prosvete v Beogradu vrača »Spomenico o I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922.» s pristavkom, da nima denarnih sredstev, s katerimi bi moglo kriti naročnino za spomenico. — Ministrstvo vojne in mornarnice prosi pojasnila o plačevanju naročnine za «Spo-menico». — Sklene se, da savezna pisarna v prihodnje sama razprodaja zalogo knjig, ki jo ima JSS., pogajanja s sokolsko Matico glede prevzema teh knjig se opuste. — Sokolsko župo Ljubljana I se opozori, da sme godba sokolskega društva II v Ljubljani nastopati v sokolskem kroju le ob sokolskih prireditvah, obenem naj župa opozori imenovano društvo, da se morajo godbeniki dostojno obnašati. — Odobri se izključitev člana Franca Mladeka iz sokolskega društva na Krku, o tem se obvesti tudi COS. v Pragi. — Ugovor izključenega člana Lazareviča iz sokolskega društva v Drventi se zavrne.
VII. redna seja starešinstva JSS., dne 14. maja 1923. Predlog sokolske župe Ljubljana I o ustanovitvi nabavljalne zadruge pri JSS. se odstopi posebnemu odseku, da zadevo prouči. — Br. tajnik dr. Fux poroča o seji ČOS. — Prošnja nekega društva za posredovanje o oprostitvi enega člana od vojaške službe se zavrne. — Nekaterim župam se dovoli, da smejo vabiti na svoje zlete bližnja društva sosednjih žup. — Organizacijskemu odseku se naroči, da predloži naslove o referatih za sokolski sabor, ki bo v letu 1924. — Br. Švajgar, načelnik statističnega odseka, poda točno poročilo o statistiki in o katastru. — Na predlog istega poročevalca se sklene, da se ukineta župi Bitolj in Štip in da se vsa društva v južni Srbiji združijo v župi Skoplje. Sokolskim društvom Kostanjevica in Sv. Križ se dovoli, da prestopita iz župe Novo mesto v župo Zagreb. — Vrši sc razgovor, kako urediti finančno stanje saveza. Potom okrožnice se opozore vse župe na redno plačevanje saveznih prispevkov. Poudarja se potreba nastaviti potovalnega prednjaka, ki bi tudi v administrativnem pogledu šel župam in društvom na roke. — Konzulatu ČSR. v Ljubljani se izreče sožalje ob smrti soproge prezidenta gospe Masarykove.
VIII. redna seja starešinstva JSS., dne 22. maja 1923. Sokolsko društvo Kamnik-Preserje poroča, da se bo odslej imenovalo sokolsko društvo Preserje. — Zupa Šibenik poroča, da je ravnateljstvo ondotne gimnazije prepovedalo nositi dijakom sokolski znak. Se odstopi ministrstvu prosvete. — Zadružna zveza v Celju priporoča ustanovitev gradbenih zadrug v svrho zidanja sokolskih domov. Spis sc odstopi gospodarskemu odseku v študij in poročanje. — Br. dr. Murnik predlaga, da se medzletnih tekem v Pragi udeležijo člani TO. v čim večjem številu. — Pogreba judenburških žrtev se udeleži savez. Društvom se priporoča, da sc pogreba udeleže v čim večjem številu.
IX. redna seja starešinstva JSS., dne 29. maja 1923. Generalu Ševčenku se dovoli uporaba zletnega prostora za prireditev s svojo konjenico. — Sokolska župa Bjelovar predlaga, da se razpiše natečaj za enotno sokolsko pesem.
Zadeva se odstopi prosvetnemu odseku. — Ministrstvo prosvete poroča, da je odstopilo predlog sokolske župe Rijeka glede prepovedi točenja alkohola mladini izpod 16. leta ministru za narodno zdravje v nadaljnje poslovanje. — Prečita se poročilo br. M. Vojinoviča o župnem zletu v Novem Sadu. — Za medzletne tekme v Pragi se dovoli kredit za dva člana TO. — Z ozirom na slabo stanje saveznih financ se sklene obvestiti župe, da savez ne more pošiljati svojih zastopnikov na župne zlete. Zupa, ki želi saveznega zastopnika, mora kriti tudi potne stroške, isto velja tudi za člane TO. — Br. Svajgar poroča o statistiki. — Br. Čobal vpraša glede razpisa natečaja za naraščajski znak in če je župa Zagreb vposlala obljubljeno vsoto za nagrado. Zadeva je v teku. — Isti predlaga, da se vloži prošnja na merodajno mesto za brezplačno poštnino sokolskih dopisov. — Sklene se sestaviti oklic na Sokolstvo glede razmerja do narodnih obrambnih organizacij. Oklic se predloži tudi ministrstvu za notranje zadeve, predsedstvu narodne skupščine in pokrajinski upravi za Slovenijo.
X. redna seja starešinstva JSS., dne 11. junija 1923. Br. starosta poroča o nekaterih intervencijah pri oblastvih, —Dovoli se kredit za tretjega člana TO., ki se udeleži medzletnih tekem v Pragi. — Prečita se poročilo br. M. Vojinoviča o župnem zletu v Beli Crkvi. — Jugoslovensko sokolsko društvo v Pragi poroča, da je likvidiralo in pošilja svojo imovino savezu. Ministrstvo vojne in mornarnice poroča, da ne more znižati takse za vojaško godbo pri sokolskih prireditvah.
— Ministrstvo prosvete poroča, da se prepoved o nošenju znakov za učence srednjih šol ne nanaša na sokolske znake. — Predlogi sokolske župe Maribor o manjšinskem delu se odstopijo manjšinskemu odseku v študij in poročanje. — Sokolskemu društvu v Brčki se dovoli uporaba predvojne zastave. — Javni knjižnici v Solunu se dovoli brezplačno po 1 izvod knjig, ki jih ima savez v zalogi.
XI. redna seja starešinstva JSS., dne 25. junija 1923. Sokolsko društvo Osijek pošilja polemičen članek za Sokolski Glasnik, v katerem polemizira proti članku br. staroste dr. Ravniharja v Sok. Glasniku pod naslovom «Sokolstvo na straži». Sklene se, da se članek ne natisne, sokolskemu društvu v Osijeku se sporoči, da naj naslovi pritožbe o sklepih glavne skupščine in starešinstva potom svoje župe na savez, ki jih predloži odborovi seji. — Konzulat ČSR. pošilja zahvalo iz pisarne prezidenta dr. Masaryka za izraženo sožalje ob smrti soproge gospe Masarykove.
— Slavnostne otvoritve sokolskega doma v Borovnici se udeležita br. dr. Ravnihar in Kajzelj. — Pri gremiju ljubljanskih trgovcev se posreduje, da naj bodo trgovine na Vidov dan zaprte. — Brat tajnik dr. Fux poroča o zborovanju pri zdravstvenem odseku v Ljubljani glede protialkoholne akcije. Predlaga, da se sokolska društva vnovič opozore na sklep, ki predpisuje omejitev točenja alkohola. Sprejeto. — Sokolsko društvo v Planini naznanja več slučajev žalitve sokolskih funkcijonarjev po ondotnem župniku. Prepis poročila se odstopi škofijskemu ordinarijatu in ministrstvu ver. — Br. Bajželj poroča o dopisih nekaterih društev, ki so odgovorila na oklic, izdan na Sokolstvo glede narodnih obrambnih organizacij. Po poročevalcu predlagani sklepi se odobre.
XII. redna seja starešinstva JSS., dne 2. julija 1923. Sokolska župa Tuzla poroča, da je sklenila nazvati se «Sokolska župa kralja Petra Velikega Osvobodilca* in prosi, da savez ta naziv odobri. Se odobri. — Br. Svajgar poda statistično poročilo. Sklene se, da se objavi v Sokolskem Glasniku. — Na prošnjo br. Šte-paneka iz Prage bo starešinstvo posredovalo za znižano vožnjo članom sokolskih društev iz Češke, ki posetijo Jugoslavijo. — Naraščaju sokolskega društva Ljubljana se dovoli turneja izven svoje župe. — TO. se naprosi, da priredi ob času kongresa jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani javno telovadbo. — Sklene se, da se polovico neprodanih sokolskih koledarjev porazdeli med naraščaj. — Br. Ambrožiču se poveri uredništvo sokolskega koledarja za leto 1924. — Potrdi se izključitev člana Gjura Baroleka iz sokolskega društva v Varaždinu in člana Venčeslava Potočnika iz sokolskega društva v Daruvaru. — Ugodi se prošnji Anice Boštele za razveljavljenje svoječasne izključitve.
XIII. redna seja starešinstva JSS., dne 9. julija 1923. Za zastopnika saveza pri razvitju naraščajskega prapora v Zagorju se določi br. Bajželj. — Reši se pritožba sokolskega društva v Požegi glede župe in društvu se pojasni stališče Sokolstva napram Orlovstvu. — Br. Svajgar poroča, da je 9 žup popolnoma zadostilo predpisom statističnega odseka. — Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v Ljubljani opozarja na neokusne lepake, ki jih izstavljajo tudi nekatera
sokolska društva. Sklene se, opozoriti sokolska društva na ta nedosiatek. — Sokolsko društvo v Radovljici poroča o šikaniranju šolske dece, ki se udeležuje sokolskih zletov, od strani kateheta. Sklene se zbrati vse tozadevne pritožbe in jih izročiti narodnemu poslancu, da jih iznese v narodni skupščini v obliki interpelacije. — Določi se, da se župnega zleta v Splitu udeleži kot savezni delegat br. Bajželj.
XIV. redna seja starešinstva JSS., dne 16. julija 1923. Ministrstvo pošte javlja, da ne more oprostiti sokolskih pošiljatev poštnih pristojbin. — Nekaltrim župarr. in društvom se dovoli vabiti na svoje prireditve tudi izvenžupna društva. — Prošnji sokolskega društva v Petrovaradinu za izpremembo društvenih pravil se ne ugodi, ker za to ni stvarne potrebe. — Ker je več članov starešinstva na dopustu, se sklene, da se vršijo seje starešinstva do preklica vsakih 14 dni.
XV. redna seja starešinstva JSS., dne 30. julija 1923. Seje se udeleži starosta sokolskega društva I v Ljubljani, ki poroča, da se nahaja imenovano društvo v težkem položaju, ker mora zgraditi do februarja 1924. svoj sokolski dom, sicer izgubi dosedanje lepo urejeno letno telovadišče in stavbeni prostor za dom. Stavbni proračun znaša 12 milijonov Din., zaradi česar je društvo v kritičnem položaju. Da reši svoje dosedanje premoženie je prisiljeno zidati, zato prosi moralne podpore. Savezno starešinstvo naj izjemoma dovoli, da sme sokolsko društvo I v Ljubljani pobirati prispevke za zgradbo doma po vsej Jugoslaviji. Z ozirom na izredne razmere se prošnji ugodi. — Br. starosta dr. Ravnihar poroča, da se je udeležil otvoritve sokolskih domov v Preserju in Borovnici. — Isti poroča, da je bil navzoč dne 22. julija t. 1. pri sestanku zastopnikov osiješke in zagrebške župe, kjer so se obravnavale zadeve z župo Osijek. Z ozirom na ta sestanek izda starešinstvo Saveza posebno izjavo, ki se priobči v Sokolskem Glasniku. — Tvrdki Radovanovič in Kirjakovič v Sremski Mitroviči se izda dovoljenje dobaviteljev sokolskih potrebščin za župo Šabac. — Dopis sokolske župe Maribor zaradi disciplinarnega postopanja nekega člana se odstopi župi Ljubljana v poročilo. — Predlog sokolske župe Sarajevo, da naj se vrši pokrajinski zlet in sokolski sabor v 1.1924. v Sarajevu, pride na razpravo pri odborovi seji. Zupo Sarajevo se o tem obvesti. — Br. Švajgar poroča, da se zaključijo statistični podatki z dnem 31. julija 1923. Statistične pole je vposlalo 329 društev. — Nekaterim članom starešinstva se dovoli dopust. — Br. Bajželj poroča o župnem zletu sokolske župe Split. — Otvoritve sokolskega doma v Dol. Logatcu se udeleži br. starosta dr. Ravnihar, one v Stražišču pa brata Bajželj in Turk. — Župnega zleta sokolske župe Maribor v Varaždinu dne 9. septembra se udeleži br. starosta dr. Ravnihar. — Sokolska župa Kranj poroča, da se je pri telovadbi ponesrečil br. Beznik v Radovljici in predlaga, da se nakaže poškodovancu podpora iz poškodbenega fonda. Na predlog br. Švajgarja se predlog zavrne, ker sokolska župa Kranj še ni prijavila svojega članstva v savezni kataster. Glasom pravilnika poškodbenega fonda se dovoli podpora le onim poškodovancem, ki so pravilno prijavljeni. Odgovornost za to nosi župa.
Iz vseh društev so izključeni: Franc Kožuh, sokolsko društvo Celje; Franc Mladek, sokolsko društvo Krk.
Vsem župam in društvom! Ponovno smo že pozvali vse župe in društva, da izpolnijo poslane jim statistične pole, vendar je danes še veliko število društev, katerih funkcijonarji nimajo v enem mesecu pol ure časa, da bi se žrtvovali ter izpolnili nekaj vrstic statistične pole. Brezbrižnosti teh funkcijonarjev ne moremo dovolj obsoditi. Oni se niti najmanj ne zavedajo svojih sokolskih dolžnosti napram lastni organizaciji. Isto velja tudi za ona društva in župe, ki v financijelnem oziru ne store svojih dolžnosti napram savezu. Društva dolgujejo savezu več desettisoč dinarjev in vzlic vsem opominom ne plačajo dolgov. V prihodnje bomo vsa taka društva in župe objavljali v «Sokolskem Glasniku«, da spozna Sokolstvo one krivce, ki zadržujejo reden razvoj organizacije.
Savezno statističko odelenje objavlja: Statistika za god. 1922. nije se mogla zaključiti, jer do danas Savez nije primio iz raznih društava «Izveštaje o radu godine 1922.» i to usprkos brojnim urgencijama putem župa i izravno na društva. Sva ova nemarna društva objavljamo niže temeljem zaključka saveznog starešinstva. Od 26 župa, koje je brojio Savez koncem god. 1922. je do danas tek 12 polpuno vratilo sve podatke za sastav statistike — od 395 društava primili smo
do 20. jula 330 izveštaja, tako da nam nedostaje još 65 izveštaja. Prema torne od-lučilo je starešinstvo Saveza, da se postavi 31. juli kao najkrajni termin za upošiljanje izveštaja za god. 1922. i sva društva, koja do naznačenog vremena ne izvrše svoju dužnost predložit če se saveznom odboru u svrhu brisanja iz organizacije. Zupe, koje su svoju dužnost potpuno izvršile jesu: Bjelovar, Celje, Kranj, Ljubljana, Ljubljana I, Maribor, Novi Sad, Split, Šabac, Užice, Veliki Bečkerek, Zagreb. Savezu fale «Izveštaji za god. 1922.» iz sledečih društava;
Zupa Banja Luka: Bihač; župa Beograd: Ruma;
župa Kragujevac: Paračin, Svilajnac, Vojska;
župa Mostar: Bileča, Cetinje, Ljubuški, Podgorica, Risan;
župa N i š: Leskovac;
župa Novo mesto: Dugaresa;
župa Osijek: Darda, Kneževo, Donji Miholjac, Vinkovci, Vukovar, Valpovo; župa Rijeka: Ogulin, Otočac; župa Sarajevo: Bugojno;
župa Skoplje: nijedno izmed 12 društava nije poslalo izveštaja;
župa Šibenik: Pag, Rab, Stankovci, Bitinje;
župa Tuzla: Kakmuž, Trbar, Tešanj;
župa Za ječ ar: Požarevac;
župa Pacific: nijedno od 4 društva.
Za sva neobjavljena društva primio je Savez obaveštenje, da su zbog nerada bila brisana več od župa samih i Savez je brisanje potvrdio. Savezni statistički odbor če s l.julom zaključiti skupljanje podataka i sastaviti temeljem došlih izveštaja definitivnu statistiku za g. 1922. bez navedbe više spomenutih društava.
Illlllllllllllllllllllllllllllll IlllllllllftlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIII цшцп
IZ TEHNIČNEGA A ODBORA JSS
 .......................1II1IINIIIIIIIIII1I....IIIIINIIINIIININIIIIHIIIIIIIIII.HM........  lllllllll.........
Novi prednjaki. V Šumadijski sokolski župi v Kragujevcu je prestala župni prednjaški izpit z odličnim uspehom sestra Cana Buličeva iz sokolskega društva v Kragujevcu. — V Mariborski sokolski župi v Mariboru so se dne 21. in 22. aprila 1923. vršili župni prednjaški izpiti pred župno izvrševalno komisijo pod predsedstvom župnega načelnika in poverjenika saveznega T. O. br. Ljudevita Kranjca. Župni prednjaški izpit so prestale sestre: Lenka Dvoršak z odličnim, Vida Mulej s povoljnim in Stana Nabergoj s povoljnim uspehom.
Prednjaški tečaj ČOS. za članice se vrši od 22. julija do 19. avgusta 1.1. v Pragi. Za Jugoslovenke so bila v tem tečaju rezervirana tri mesta. Na poziv saveznega tehničnega odbora so se za ta tri mesta oglasile tri sestre, ki se jim je radi njihove strokovne kvalifikacije dovolil obisk tečaja v Pragi.
Illlllllllllllllllllllll
llllllllllllllllllllllll
  III1IIIIIIIIIIIIUI1II1IIIIIII1IIIIIII1 Illlllllllllllllllllllll
SOIOLS1A MATICA
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
Illlllllllllllllllllllll
Illlllllllllllllllllllll
Na delo za Sokolsko matico
■ K veliki sokolski organizaciji je prizidana nova zgradba: Jugoslovenska sokolska matica.
Sokolstvo se v polni meri zaveda svojega velikega idejno-kulturnega poslanstva: preroditi jugoslovanski narod od mest do zadnjih gorskih vasi v duhu sokolskega evangelija o enakosti, bratstvu in ljubezni. Z našimi jeklenimi mišicami, ki naj kljubujejo viharjem vseh zunanjih in notranjih, jugoslovanskemu narodu sovražnih sil, mora vzporedno rasti velikost in odpornost naših duš, vse naše notranje prerojenje k človečanstvu in k najpopolnejši socialni etični preobrazitvi vseh naših hotenj in stremljenj. V paradiž sokolske kulture hoče Sokolstvo privesti ves narod in preko lastnega naroda izžarevati sijaj čiste etične kulture v narode vsega sveta, da v skupni sili ustvarimo ideal tega življenja: mir ljudem na zemlji.
V šumenje voda, drdranje vlakov, v ropot strojev, v podzemeljsko delo, v ustvarjanja na zemlji in na vodi, v vse panoge našega gospodarskega udejstvovanja mora zasvetiti luč sokolske kulture: bratstvo, da ne bo sužnjev in ne gospodov, da bo ves narod v ljubezni združen v polnem soglasju ob nakovalu stal in dvigal kladivo, ki naj izkuje narodu veliki dan popolne kulturne in gospodarske in politične svobode. V razburkano valovje socialnih nasprotstev hoče planiti sokolski duh in izgladiti valove v mirno gladino, nad katero sije solnce sreče in zadovoljstva. Po tej gladini bo plula v tujine sila naše državne ladje, kateri bo krmar zadovoljnost ljudstva in njen cilj: mir ljudem na zemlji.
Vse to ogromno sokolsko poslanstvo pa je Sokolstvu mogoče izpolniti le s pravo čisto sokolsko vzgojo, s sokolsko mislijo, ki mora, da učinkuje, preiti v kri in meso. Vzporedno s telesno vzgojo mora iti vzgoja duha in misli. Težišče te vzgoje je v telovadnici, ki pa postane prazna in brez vsebine, ako nad njo ne plava duh sokolski in ako iz nje ne izžareva vera sokolska.
To vero in ta duh moremo širiti, poglabljati in izpopolnjevati tudi s sokolsko knjigo, ki mora kakor živa beseda hoditi med našim narodom od mesta do sela, iz sela v selo in oznanjevati noč in dan vsem vernim in nevernim evangehi sokolski. Brez sokolske knjige je sokolska vzgoja kakor molitev brez vere, kakor cvet, ki ne nosi v sebi kali sadu. Sokolska knjiga je zidar, ki stavi zidovje, ki preživi viharje, vse trpkosti	sedanjosti, ona je skala,	na kateri	je	mogoče
sezidati svetišče prave ljubezni,	enakosti in bratstva.
Jugoslovanska sokolska matica hoče in mora izdajati sokolske knjige. Iz nje morajo biti izpeljane niti do vsakega posameznega člana našega naroda; sokolska matica mora postati simbol sokolske kulture.
Koliko naših društev in naših članov se zaveda te velike naloge naše sokolske matice? Koliko je članov, ki se zavedajo, da je sokolski evangelij brez sokolskin knjig mrtva beseda, ki ne ogreje in ki ne zaplodi sadu, ki bi klil in cvetel iz rodu v rod?
Bratje! V vas ni sokolske misli, vaše delo in trud ni delo in trud sokolskega delavca, ako ne izpolnjujete dolžnosti do sokolske matice, kajti vaše delo in trud bi trepetalo v viharju in bi bilo od viharjev razdejano!
Gledam statistiko sokolskega	saveza in vidim visoke tisoče članov sokolskih
društev — sokolska matica pa	mora skromno samevati	in čakati,	da	Sokoli,
apostoli evangelija Tyrša, spoznajo njeno odrešilno	poslanstvo.
Bratje, ki ste v sokolskem delu pokazali toliko	žive vztrajnosti	in	požrtvo-
valnosti, ki ste s svojim organizatoričnim darom premagali velike težave, strnite svoje vrste v boju za sokolsko matico, ki mora postati mati našega sokolskega dela, od katere bomo črpali vse one sile, ki niso odvisne od časa in ljuai, ampak so večne in vsezmagujoče.
Brez sokolske matice je naše delo nepopolno in ne nosi na sebi pečata večnosti.
V boju za sokolsko matico bo vsako sokolsko društvo in vsak Sokol pokazal, koliko je v njem sokolskega razumevanja. Naš narod je majhen in slab,	pa	manjkajočo številčno moč moramo nadomestiti z delom	in trudom.
Vsem, ki so bogati po mislih in bogastvu kličem: razdelite ubogim, kar imate, in sledite klicu jugoslovanske sokolske matice!	Dr.	I.	B.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIlllllilllllllllllIIIllllllllllMililillllllllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IX OD§raA ZA NASASCAJ
i iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i
O васпитању нараштаја
(Саопштава «Одсек за нараштај при ТО. југославенског Соколског Савеза.)
Већ много година стара се Соколство за свој нараштај и на много места су тгостигнути врло добри успеси. Ипак у многим нашим друштвима посвећује се васпитању нараштаја премало пажље. Има сигурно још велик број друштава, У којима се уопште не гоји телесно вежбање нараштаја и деде, иако бп васпи-тан>е омладине, нашег будућег поколења, морало у свакој организацији а нарочито
у сокодској стајати на првом месту, јер су у младим годинама и душа и тело нарочито прнјемљивн за сваковрсне утиске. Зато мора бити наша главна брига, да васпитање омладине, буде правилно и добро, да васпитамо добро, свесно чланство, које he бити понос соколске организације и дика нашег народа.
У намери да помажемо подизању васпитања нараштаја и покажемо му прави смер у нашсм Соколству, саопштавамо следеће кратке упуте, за којима треба да дођу опширније обраде важнијих чланака. При том ћемо се држати у главном публикације нараштајске комисије ЧОС., којд, је изашла под насловом «Библиотека нараштајских предњака I.» При томе ћемо се разуме се обазирати на можебитне специалне наше потребе и чешки оригинал прилагодити нашим садашњим приликама.
У овом што следи говорићемо само о нараштају и то о његовом мушком делу. Све упуте вреде разуме се и за женски нараштај и можда са незнатним про-менама за обоју децу. И предњачки зборови чланства наћи he унутра много златннх зрна и драгоцених упута, које могу врло корисно употребити у својој предњачкој пракси. Васпитање у соколској организацији мора бити. јединствено за свако доба старости и спол, само се метода мења према потреби. Ту нека сваки ко хоће да васпитава с успехом запамти следеће правило: Прилагоди и душу -и осећање и физичку способност душевном стању и физичкој снази оних, које водиш. Код омладине мораш сам бити хитар и жив, а код старих «старији» и мудрији од најстаријих у твојој врсти. Ако се будеш равнао по том начелу заиста ћеш свагде водити и васпитавати правилно и с највећим успехом. Разуме се да не смеш бити никад усиљен.
Дакле да приступимо нашој првотној намери.
Много се писало и говорило о васпитању нараштаја али досадањи резултати нису задовол)Или, јер је код нас често од речи до дела врло далеко. И баш у том нашем нераду је г л а в н а к р и в и ц а, зашто тако полако напредује питање нараштаја. Не говорити, не само пискарати о васпитању него радити за омладину и с омладином!
Beh досадањи успеси Соколства у придобивању и васпитању нараштаја не дају мира разноврсним нашим противнидима. Видећи како радо хрли омладина у соколске вежбаонице, где he заиста наћи истинско телесно и душевно освежење и праву радост за живот, видећи како се наша омладина уживљује у соколску мисао и све тешње се приљубљује уз нашу свенародну оранизацију раде протнвниди пуном паром да придобију омладину за своје циљеве.
Нарочито после рата губи се много наших дечака у разним политичким удружењима где се васпитавају у мржњи на неистомишљенике и у презирању сваког реда и ауторитета. Желимо да успркос затровавању победи у њима здрав разум и увиђавност да смо браћа сви људи без разлике сталежа и позива.
Наши најљући протпвниди су свакако клерикалци. Никако сресдтво није им доста неваљало да би се ностидили да се њим послуже у свом пакосном не-пријатељству према Соколетву, које код њих вреди као безверска организација, која квари омладину. Не треба нам се бранити од њихових подметања, доста нам је свест да радимо несебичио за сав народ без разлике сталежа и верског осведочења, да своју омладину очвршћујемо, васпитамо у нестранчарском духу и приправљамо за велике задаће, које чекају наш народ. А у својој омладини, коју ћемо сами васпитати сигурно ее нећемо преварити.
Пустимо дакле слична разматрања и латимо се првог практичног питања:
Како ћемо придобити нараштај.
Личном агитацијом у радионици, фабрици, у школи, при случајном сусрету на улици. Доста је довести дечка у вежбаоницу, да види своје другове при вежби и дечко је придобивен. Ако је сиромашан — а таких је много у нашим друштвима — прибавите му ципеле за вежбаоницу. Шегртима омета посећивање вежбе често вечерња школа. Ту не преостаје ништа друго него се пооветити шегртима, за време трајања школа, недељом и празницима.
Радимо на том да дечаци сами агитирају међу својим друговима и уверени смо* да ће наше вежбаониде знатно оживети од нових одушевљеих нараштајаца.
Тражимб дотицаја са занатлијама и послодавцима и поучимо их о васпитаљу у нашим врстама. Ако ти кругови виде вежбање нараштаја властитим очцма.
ако спознају племенитост у понашању дечака на нашим приредбама, они he нас радо помоћи.
Згодни летаци и брошуре, које треба раздавати при предавањима и јавним вежбама знатно допуњују личну агитацију.
Највише придобија нараштај спретно водство и у сваком погледу брига дру-штва за телесни и душевни напредак поверене му омладине.
Како треба радити за нараштај?
Телесна вежба је главни циљ васпитања наше омладине. Зато морамо одлучно захтевати, да се у сваком соколском друштву уведе вежбање нараштаја и да се повери позвашш рукама. Вежба нарштаја нека буде самостална, никад је не здружујте с вежбом чланова.
Да би се водник нараштаја могао посветити свом душом својим дечацима нека се ослободи водства врсте (оделења) при вежби чланова.
Телесла вежба је дакле главни цил. и средство васпитања нашег нараштаја. Ако хоћемо да добро успева треба је поверити доброме предњаку, који he за читаво лето истински се бринути за своје питомце. Ако се водници нараштаја често мењају не може бити успеха. Дечади се не науче на предњака и ако спознају слабе стране свога водника, брзо подлегну искушењу и дисциплини је крај.
Водник нараштаја мора бити предњак и у исто време отац нараштаја, код омладине мора много што шта пропустити што захтева код чланства. Љубави нараштаја водник неће придобити ни виком ни казнама него одлучшш а при том пријатељским поступањем.
Предњак-водник мора сам себи да изабере предљаке нараштаја, који he га издашно потпомагати у његовом племенитом настојању. Ако таких нема, не очајавај, брате водниче, изабери добре вежбаче, улути их у тајне соколског васпитања и веруј да нема поузданијих предњака нараштаја него што су ти одушевљени младићи.
Домаћа натецања у вежбаоници препоручује се приређивати нарочито у друштвима где има много нараштаја. Натецањем гојимо у нараштају настојање за усавршавањем и већом извежбаности.
Кад нараштај иступа на јавном часу лред публиком неопходно је потребно да водник нараштај добро приправи. Тако вежбање биће доказ да је телесно васпитање омладине у Соколу у рукама позваних и свесних фактора.
Сваки предњак није и добар васпитач! Ради тога треба за предњаке на-раштаја изабрати добре васпитаче, осим тога ти водници морају сами бити свесних својих одговорлих и тешких дужности, па се у свом соколском позиву што темељитије усавршавати.
Навикавајмо нараштај на дисциплину и раотумачимо му њену корист. Не будимо окрутницп који хоће да силом уздрже дисциплину. Пријатељско по-ступање предњака — памти добро: пријатељско не другарско — учиниће код нараштаја више него непрестано јадиковање над недисципдинираношћу омла-дине и кажњавање дечака.
Навикавајмо нараштај на ред и племенитост у саобраћању, говору и раду, учимо омладипу самосталлости али не самовољи. Сами будимо узор!
Важно питање у васпитању нараштаја нарочито по градовима је питање ђаштва. Тужимо се да се интелигенција клони Сокола. То је природно јер некадања школока забрана а још и сад прогањање наших приврженика отупљује у ђацима смиоао за наш соколски живот. Ко не пригрли нашу идеју још као baic тешко да he je пригрлити кашње.
Данас вежба у нашим вежбаоницама доста ђака. Врло важан је дотицај шегрта с ђацима у облику опог идеалног братства, за којпм је толико тежио напх оснивач Тирш. Дотицај Л1егрта с ђаком никад неће остати без добрих последица за пгегрта, коме судбина није дала прилике да се посвети штудију. А ђак he другачије гледатл на радника, као на човека од труда и знаће ценити аегово настојање за бољим асивотом.
Водник не сме никад разллковати ђака од шегрта. Где предњак чини разлику, слабо разуме задаћу соколске мисли и сије па тај начин неслогу у друштво.
Сваку прилику нека водник и предњаци нараштаја искористе, да се за-интересирају и за посебне прилике својих питомаца. На тај начин he правилно разумети расположење много од њих. Друштвеном помоћу делом или често пута ,.амо мудрим саветом често се може много помоћи нараштајцу самом па и његовим домаћим.
У згодним приликама по могућностп награђујте омладину у једном или другом облику. Добро се треба чувати да се та материјална помоћ друштвена и на-грађивање не претвори у приетраност. Нек не зна левида шта даје десница.
Водник нараштаја мора се бринутн за непрестани дотицај с родитељима односно старатељима својих дечака. Beh при упису у нараштај мора се свак исказати с дозволом старијих да пристају иа његово ступање у соколски lm-раштај. Скупним излетима нараштаја нека се позову и њихови старији. Пошто је омладина извргнута разним заводљивим опасностима на улици, нека друштво испита узроке ако дечак неколико пута узастопце не долази на вежбу. Можда би било добро кад би о похађању вежбе извештавали старије. Нека се употреби свака прилика, да се водство нараштаја упозна што боље с родитељима на-раштајника и да их веже што чвршће за соколску органнзацију.
Како се треба практично бринути за васпитање?
Соколство употребљава најбоља средства:
1.) Књижнице и читаонице. Соколске књижнице су издашни борди против деморализирајуће детективске и друге рђаве литературе. Ти троватељи морала жалибоже код нас су јако раширени. То је злочин против омладине и народа јер ко хоће да уништи народ, кварн са сигурним успехом омладину — будућност народа! Та рђава литература уништава нежни ocehaj за истину и лепоту, у прах баца идеале, велича грубост и суровост, дражи болесну фантазију. Против ње могуће се борити само добром књигом.
За нараштај уредите самосталне књижнице; ако то није могуће, саставите бар посебан попис за нараштај примерних књига из члапске књижнице, коју мора да има свако друштво. Ако допуштају прилике књижницама, треба при-дружити чнтаонице за нашу омладину; у њој треба да су на расположељу часописи за забаву и поуку и стручни гимнастички и соколски спис. Изврсни су и литерарни кружићи, у којима се нараштај навикава да размишља о про-читаном. С тим се може истребити оно гутање, некритично читање, гђе читател. верује евему што ,је прочитао као еванђелију. 0 прочитаном се запођене разговор. суђење нараштајника се чисти и повећава хоризонат изобразбе.
2.) У задље време опажа се већи рад на пољу соколских забава. Ако су те при-редбе под добрим водством делују благотворно на дечаке и могу бити изврсно агитадионо средетво за јавност, којој на тај начин показујемо како се забавља наша соколска омладина.
На програму таке соколске забаве су: певање, музика, редитације, призори — не цели позоришни комади — тачка гимнастичка: просте вежбе, скупине, вежбе на справама и слично. Пред тнм се одржи кратко лако разумљиво предавање из разпих струка људског знања. И заједничко једногласно певање нека се гоји при нараштајским забавама. — Најзгодније време за соколске приредбе те врсте је зими недељом по подне.
Чувајте омладину од неплодиог политизирања. Забавама одвраћајмо нараштај од механског живота и забрањујмо му уживање алкохола и пушења. Сами будимо узор!
3.) Говори пред врстом. Успомена на знамените људе наше оранизације и нашег народа добро делује на младо мишљење, подиже га и изображава. Добро утиче и приповедање шта има новог у соколском свету. С тим уводимо нараштај у наш живот, кога he боље разумети и за чији he продват више радити него што га може разумети онај који га познаје и просуђује само његовом вежбању.
4.) Изласци у природу са згодним играма, вежбом редннх вежби и слично. За то је згодно цело лето. Па и зими треба приређивати с омладином изласке у природу. Посећујмо заједнички хисторијска места, музеје, пндустријална под-узећа, изложбе и поучавајмо своје питомце. Нарочито побуђујмо код нараштаја љубав за домаће хисторијске успомене и с тим љубав према родној груди.
5.) Излети. Ko ce не веселн тренутку, кад може да похрли на поље у слободну природу и из свег грла запева народну и соколску песму, која одушевљава? 'Омогућимо своме нараштају чим чешће и чим више уживања тог чистог весеља!
И изван часова вежбања пазимо на свој нараштај, да се понаша заиста соколски; будимо што више заједно са дечацима, б у д и м о им пријатељи и разумни васпитачи.
То је истински рад за нараштај, рад, који доноси лепе успехе. Жалибоже тај се рад проводи само у неким друштвима, то је тамо где живе истински •одушевљени радници и потпуно се посвећују нараштају. Тој пожртвовној браћи признајемо користан рад — свима осталим препоручујемо:	мање говора а
више рада.
У друштвима раде за нараштај обично само појединци, које остали често врло мало потпомажу. Здружити те одушевљене раднике па их у васпитању нараштаја систематски помагати а остале привући плодоносном раду је циљ посебних одсека за нараштајско васпитање у нашој организацији, јер само ■смотреном организацијом и систематским радом могуће је продубити питање васпитања нараштаја.
Како лрестављамо себи ту организацију?
1.) У друштву. Водник с лредњацима нараштаја делује уз активно уче-■ствовање предњачког збора, просветног одсека и управног одбора по горњим упутама и равна се при том по посебном пословнику за друштвене одсеке за нараштај, што he га издати савезни технички одбро.
2.) У ж у п и се оснује посебни одсек за нараштај. Чине га заступници дру-штвених водника нараштаја скупа с техничким одбором, просветним одсеком и •старешинством жупе. Тај жупни одсек надзирава сав рад за нараштај у жупи и шаље извештаје савезном одсеку за нараштај. Пословник за жупске одсеке издаће у кратком времену савезнн технички одбор.
Ако су жупе опсежне па је преведена подела у окружја нека се изабере у сваком окружју брат, који he надзирати рад друштвених одсека за нараштај, водити статистику у исто време нека то буде саветник водницима нараштаја у друштвима и известитељ за жупни одсек.
3.) У савезу се основао у .смислу пословника техничког одбора посебни одсек за нараштај који се састоји из шесторице браће предњака под водством за то одређеног члана савезног TO. Тај ће сабирати податке о нараштају целог савеза, градиво по потреби објављивати а главно: давати упуте за правилно и смотрено деловање у омладинском васпитању.
Браћо! Сви досадањи успеси и неуспеси и практична потреба наглашују пре свега важност васпитања нараштаја. Ако се потпуно посветимо својим питомцима ако будемо радили за њих истински с одушевљењем и љубављу, донеће наш рад Соколству стоструки плод. Понављајмо дакле стално: нараштај — наша н а д а. Радимо за нараштај да се не преваримо.
Vaspitanje naraštaja
Saopštava odsek za naraštaj pri T. O. Jugoslovenskog sokolskog saveza.
Proletnji i Ieinji rad.
Proletno i letno vreme mami svakog, ko ima ma i koliko razumevanja za prirodne lepote van u slobodnu prirodu. Na polje u prirodu to neka bude geslo svih, koji su se posvetili vaspitanju sokolskog naraštaja. Redovne gimna-stičke časove prenesimo iz vežbaonice na letno vežbalište. To je razume se za sada moguće samo u nekim mestima. Ako to nije moguće tu neka razume se vežba vodnik sa svojim pitomcima u vežbaonici i neka pokuša da im te trenutke u zatvorenom prostoru učini što prijatnijim.
Proletno vreme je neobično zgodno za govore i poučne izlaske u prirodu i historijska mesta. Govorima, o kojim čemo raspravljati potanko u sledečem
članku, neka se posvečuje največa pažnja isio tako kao i poučnim izlascima u prirodu i hisiorijska mesta. Gledajmo na to, da dečaci sami razmišljaju o svemu, da tako postanu samostalni u svom sudenju i ne primaju sve bez razmišljanja.
U letno vreme kad večernje škole sve ometaju posečivanje vežbi, ipak nc raste broj naraštajnika tako kako bi se očekivalo. Ima nekoliko uzroka loj pojavi. Nije zadnji od njih privlačivost športa i u mnogim društvima malo razumevanja za kretanje na svežem vazduhu. U mnogim društvima misle da 3—4 izleta s naraštajem na godinu potpuno zadovoljavaju. To nije dovoljno, to ne ispunjava pravilno ni naš gimnastički program nego je naprotiv samo izlika, s kojom treba da se umiri savest odgovornih faktora. Zato neka se letno vreme posveti igrama i izletima u vezi sa zabavama u prirodi. Onda neče biti pritužbi, da nam leti oduzima šport največi broj naraštaja.
1.) Govori pred vrstom.
Pod tim razumemo kratke govore vežbačima pre ili češče posle skupne vežbe, koji ima svrhu da upozoravaju naraštajnike na kakvu važnu pojavu, na priredbu društva ili da ih upozori na ovu li onu sokolsku vrlinu, pomanjkanje koje smo opazili pri vežbi. Zato te govore možemo slobodno podeliti u dve grupe.
1 to najpre obične svakidanje govore, u kojima jednostavno stavljamo naraštajcima do znanja stvari, koje se tiču njih samih i društva, u kojem vežbaju, i na posebne govore, koje govorimo pri važnijim prilikama i to najčešče direktno u vaspitnu svrhu. Ako o duševnom vaspitanju naraštaja vredi pravilo, da se njim ne sme ometati telesno vaspitanje tada to vredi još u večoj meri za govore pred vrstom. Za takov govor ima još uvek dosta vremena, kad smo več iscrpli saV gimnastički materijal odreden za dotični čas. Pogrešno bi bilo skratiti vežbu radi govora pred vrstom. Taj govor se vrši u vežbaonici, pri koncu rada i mora nositi sve karakteristične znakove sokolske priredbe. Iz njeg se mora videti da govori vežbač vežbaču, Sokol budučim Sokolima. Zato neka glavne osobine toga govora budu: jezgrovitost, jasnost, razumljivost i odredenost, koja isključuje sumnje pored prirodne plemenitosti oblika i lepote jezika. O govorima iz prve skupine nije potrebno dalje razlagati. Večinom su to jednostavni oglasi [primer: Sutra, u nedelju priredičemo izlet tome slično). Za take govore ne treba priprave i u mnogim društvima se upotrebljavaju a da ih se i ne smatra za govor.
Sto se tiče druge skupine moramo pre svega upozoriti na neka osnovna pravila. Pri svakom početku moramo biti na čistu šta hočemo da postignemo nekim činom. To je potrebno i kod govora. Pripovedanje golih historijskih takata ili uspomenaa na različne dogadaje potuno po volji onako kako ih nosi sa sobom vreme ili raspoloženje samo po sebi svakako nije moguče smatrati za vaspitno delovanje. To mora izvirati direktno iz života naših naraštajaca, mora proizlaziti iz njihovih ličnosti i to neposredno. Pri tom ne zaboravljajmo da postoje za poučavanje o raznim pojavama i za specijalnu izobrazbu drugi zavodi i društva. Pri našem vaspitnom delovanju mora biti željeni rezultat čisto moralno oplemenjivanje. Zato nije nikako zgodno za govor pred vrstom ni pripovedanje radi samog pripovedanja kao što ni učeno predavanje, koje zahteva veliku pažnju. Treče treba biti svestan prilika o kojima govorimo naraštajcima a isto tako i njihovih duševnih sposobnosti. Kad razmišljate o govoru prestavite sebi razvoj naraštajaca u Sokolu i uživite se u njihov položaj. Telo posle jednosatnog svestranog napornog rada umorno a duh radi jačeg optoka krvi znatno napet; razpoloženje je u glavnom veselo, živo i prevladava nastojanje za daljnje kretanje. Ta želja se pojavljuje na različite načine i u takom položaju imate da zainteresujete svoje slušaoce. Dalje prestavite sebi svoj naraštaj po pozivu. Koliko raznih poziva se tu pojavljuje i što je glavno koliko raznih stupanja naobrazbe, naročilo u gradskim društvima. Tu stoji pored srednješkolca dečačič, koji je svršio samo tri razrede osnovne škole, pored njega dečko iz trgovine sa svršenom stručnom naobrazbom i slično. Svima njima morate da kažete nešto zanimljivo nešto novo, tako da svi razumiju i da svaki od vašeg govora ponese nešto korisno. Zato takav govor nije jednostavna stvar jer treba nastojati da njim postignemo baš ono što hočemo. Da ponovim:
Govori pred vrstom, koji se drže isključivo u vaspitnu svrhu, moraju nositi bezuslovno znak sokolskog duha;
proiziazifi moraju iz islinske potrebe i iz života naših Pitomaca, moraju obuzeti dušu naraštajaca i svima reči nešto novo. To moraju biti jezgroviti govori, kojim po-hudujemo na čitanje, premišljanje i na samonaobrazbu, moramo njima uiicati na stvaranje sokolskog karakter a poverene nam omladine.
U smislu ovde označenih principa poslužičemo se govorima samo onda, kad su oni zaista umesni. Moramo nači tačku, u kojoj je sasredotočeno mišljenje svih naraštajaca, misao, koja je svima zajednička. To je svakako telesno vežbanje. Svak bio on dak li	trgovački pomočnik ili radnik došao je u	Soko	da	vežba.
Ta misao dovela je	sve u vrstu, pred kojom stojimo; ta misao	mora	biti	dakle:
uporište svakog našeg govora. Radi toga nečemo nikad pogrešiti ako večina naših govora bude imala svoj izvor u dogadajima, koji su se dogodili pri vežbi, ili u vežbi uopšte.
Sto se tiče oblika, mislim, da je za govore pred vrstom zgodno govoriti bez posebnog uvoda, to je oblik, koji prisili k pažnji odmah u početku govora. (Primer: «Disciplina je neophodno potrebna osobina pri svakom radu u vežbao-nici» ili «Naša disciplina je dobrovoljna, ko od vas neče da sluša neka ostane kod kuče i ne staje	u red budučih Sokolova* i torne slično.)
Isto je tako zgodan početak s pitanjem, koje odmah pobudi	pažnju	slušalaca.
(Primer: «Danas je 15. novembar. Zašto se naročilo sečamo toga dana? Na taj dan je pre 58 godina umro Jindrich Fiigner. Znate li ko je bio on?» ili prosto. «Znale li šta znači za nas ime Jindrich Fiigner?» ili «Znate li šta znači za nas 15. novembar g. 1865?» i t. sl.) Ne možemo ovde nabrojiti sve razne načine početka. Iz navedenih primera je jasno kako čemo s jedne strane odmah s prvim rečima osvojiti pažnju slušalaca a na drugoj strani kako treba da idemo direktno jezgri stvari. Rečenice, u kojima stiliziramo govor, neka budu kratke, skoro odrezane. Svaka reč neka ima svoje težište i nek pada tačno i odlučno; neka bude kao udarac na misao slušaoca.
Izbegavajmo se fraze, naduvena gesla i razno uzvikivanje. Visoke izraze prepustimo govornicima po profesiji nego se služimo prostim odredenim izrazima. Govor neka ne bude duži od 5 minuta. To je vreme, za koje, izuzev nekoliko naročilih slučajeva, možemo sigurno dosta reči. Sto se tiče načina govorenja mislim, da pred vrstom nije zgodno čitati unapred pripravljene sastave.
Tu stojimo lice u lice prema svojim dečacima i pogledom ovladavamo čitavu vrstu. Govoriti im moramo oči u oči i od srca srcu. Ako nisi siguran nauči kratak govor napamet ali pazi da sečanje ne zakasni ali i da u prevelikoj žurbi svog govora ne oddrndaš suviše brzo. Najprirodniji i najbolji način govorenja je razume se samo da smo unapred potpuno na čistu, o čem čemo govoriti, da pripravimo tačne za govor potrebne podatke, sredimo u duhu gradivo, sami za se govor nekoliko puta ponovimo i tako mu uočimo slabe strane. Zalim odredimo gde treba naglasiti i konačno bez straha stupimo pred vrstu i bez pismene priprave, dakle istinski iz duše i svog oduševljenja se izrazimo prostim rečima i rečenicama o onom o čem smo razmišljali. Takav govor ima največi uticaj, jer s njim dajemo samo ono što smo probavili i osetili a ne bezmisaonu naučenu stvar.
Pored toga načina govora upotrebljavamo često drugi način. Pri skupnim vežbama za vreme odmora, kad se vežbači umorni odmaraju, vodnik kao slučajno izlazi iz njihove umornosti ili vežbe po se seča raznih dogadaja. (Primer: Pri odmoru za vreme hoda kod rednih vežbi selimo se raznih poznatih izleta, pri prostim vežbama svesokolskog sleta i slično.) Takav govor ima još više nego kod prijašnjeg načina, oblik prijateljskog razgovora vodnika sa svima ostalim pa je zbilja tako važan, da ga netreba podcenjivati. Bezuslovno zahteva takav govor da je brat, koji pripoveda sokolski govornik da je zaista to doživeo o čem pripoveda i da svojim pripovedanjem ne zauzme mnogo vremena.
Radi toga pokušajte s ovakim govorima po jedanput u večem razdoblju, često govoriti na taj način mislim da se ne može preporučiti. Moglo bi se dogoditi, da bi kod zajedničkih vežbi više govorili nego vežbali a to ne bi bilo korisno a nije nam to ni cilj.
Završiču s kratkim ponavljanjem principa, po kojim treba da se ravnamo kod govora.
Ne govori pred vrstom nikako na silu, nego samo onda, kad si raspoložen, kad osećaš, da če govor biti na mestu i kad si za to potpuno spreman.
Ne govori u tu s vrhu, da se govorom nekako istakneš kao govornik i vaspitač. Ali nemoj da propustiš ni jednu priiiku, ko j a ti se pruži, da istakneš važnost kake bilo sokolske dužnosti i 1 i dobre osobine. Isto se tako seti svih važnijih h [ s t or i j s ki h dana, da istakneš zasluge naših velikih narodnih ljudi i događaje, koji su odlučivali sudbinom našeg naroda.
Govori otresito, kratko i jezgrovito.
Ne upotrebljuj fraza, govori u kratkim rečenicama, da te lahko razumeju i da se u govoru ne zalećeš.
Imaj na umu uvijek to da imaš pred sobom hitnu omladinu, koja je prijemljiva za dobru reč ali ipak ne može izdržati one pažljivosti kao odrasli — radi toga nek ti pripovedanje bude kratko i do kraja zanimljivo.
Svaki govor neka proizlazi iz neposrednih okolnosti iz Sokolstva, koje treba da bude osnovna i najviša misao svima govorima.
Govorima ne možeš dati naraštajcima velikog znanja samo pobuduješ njima interes, daješ povod za razmišljanje i zdravu pobudu.
2.) Poučni izlasci, igre, plivanje.
Važna^ komponenta vaspitnog rada su poučni izlasci, kojima izdašno proširu-jemo duševno obzorje svakog pojedinca. Oživiti poučne izlaske neka bude dužnost svakog vodnika naraštaja.
U proleče priredujemo poučne izlaske u muzeje, u kojima je nago-milano toliko dragocenog materijala i iz kojih nam govori naša prošlost. Sadaš-njost če nam dobro objasniti poučni izleti u industrijske zavode, u r a div° nice naših r a d n i k a, gde pružamo našem naraštaju pogled u život radništva. Tu priiiku upotrebljujmo dakle ne zloupotrebljujmo. Ovde mislim na izlaske u pivare, fabrike špirita, vinske podrume i sl., jer posle pregleda vlasnici obično počaste posetioce. Tu svakako pozivamo braču vodnike, da se pregled nikako ne završi pičem.
Pri takim poučnim izlascima je vrlo važno, da povedemo, ako nam se pruži prilika, naraštajee, anaročitodakeuzanatskeradničkeradionice. Na taj način ih učimo, da upoznaju i cene ručni posao. Uveren sam, da če naročilo dači posle toga drugačije gledati na obične radnike i po zasluzi visoko ceniti rad onih ljudi, koji su doduše siromašni imeikom ali obično bogati poštenjem i iskrenošču.
U svojoj okolici imate sigurno dosta mesta vezanih za neke uspomene. Vrlo je zahvalna zadača objasniti njihovo značenje i historijat. Vodimo dakle dečake na ta mesta i na zgodan način budimo u njima štovanje svog rodnog kraja. Razume se, da je neophodno potrebno dobro objašnjenje.
U proleče naročito preporučujemo poučne izlaske u prirodu. Pri-redujmo ih iz nedelje u nedelju, vodimo naraštaj po polju i gori u najbližu okolicu i na udaljenija mesta. Svrha tih izlazaka je upoznavanje prirodnih lepota, uživanje svežeg vazduha i održavanje veselog raspoloženja, što ga daje hodanje u slo-bodnoj prirodi. Upoznavajmo domače pokrajine. Pevajmo s naraštajem, učimo ga narodnim i sokolskim pesmama; odvračajmo omladinu od pevanja uličnih pesama, koje su za mlade ljude tako tako lepe.
Ako moguče spojimo izlazak u prirodu sa zabavama u slobodnoj prirodi. Približan raspored takih zabava u prirodi neka bude sledeči: Kratak govor, u kome če govornik upozoriti na ono što je bilo znamenitije na putu; deklamacije, pesme koje se odnose na prirodu, kratko objašnjenje tih pesama, koje treba da probaju sami dečaci da objasne; skupno pevanje; pripovedanje uspomena na prijašnje sokolske izlete i putovanja.
Kako poučni izlasci, tako koriste našoj omladini i samostalno izvedene igre. — U nekojim mestima prireduju naizmence jedne nedelje igre, a druge poučni
izlazak. igre donose užitak izdašnog kretanja ne gledajuči na to, što odvraćaju omladinu od preteranog gojenja športa.
Igre je bolje izvodili na stalnim igralištima. Zato je potrebno, da ta igrališta društva dobiju od opštine i da se postaraju za dosta sprava za igranje.
Ako naraštaj vežba nedeljom neka se igrama posveti posle redovnog časa vežbanja; deci naime godi najviše za igre nedeljno popodne.
Pri igrama treba podeliti naraštaj u vrste i vrstama odrediti pojeđinu braću, koja imaju za igre dovoljno razumevanja. Svaki prednjak neka vodi o igrama statistički pregled, u kojem treba da su navedene več igrane igre. Prednjak neka se za svaki čas temeljito pripravi, da radi svog neznanja ili ponavljanja jedne te iste igre ne omrzne svojim pitomcima igre uopšte. Kako mnogi prednjači nemaju prilike da upoznaju razne igre neka vodnik posle časa igara vežba s prtdnjacima igre za idući čas po naročilom rasporedu, koji je odreden za celo razdoblje igara. (Za upoznavanje igara i njihovo izvodenje preporučujem: Dr. Ljudevit Pivko «Telovadne igre» u tri dela.)
Posebnu pažnju treba svaki vodnik da posveti plivanju. Nužnost i potreba te vrste telesnog vežbanja je neosporna, i je plivanje je dopuna našeg gimnastičkog sistema. Malo plivača imamo u narašlaju i radi toga ima često primera, da su se utopili mladiči, koji su mnogo obečavali. Več radi toga je neophodno potrebno, da se naročilo naši prednjači polrude, da od naših naraštajaca postanu dobri plivači. Razume se, da je potrebno postarali se za dobar nadzor pri učenju plivanja i da se dečaci upozore, kad je kupanje korisno a kad škodi. (Upute za učenje plivanja nalaze se u «Sokoliču» god. 1920. i nastavak u god. 1921.)
3.) Izleti.
U Tyrševem gimnastičkom sistemu zauzima važno mesto i hodanje u slobodnoj prirodi. Ako samo površno pregledamo historiju Sokolstva videčemo, da je Sokolstvo tu granu telesnog vaspitanja od prvog svog početka do današnjeg vremena vrlo revnosno gojilo. Tome se netreba čuditi jer duže hodanje u slobodnoj prirodi ima blagodaran i nenadoknadiv utecaj na brojne organe čovečijeg tela i na duševno raspoloženje učesnika. Osim toga pešačenje pruža priliku za gojenje nekih drugih grana gimnastike (trčanje, skok, plivanje) u onom obliku kakav u vežbaonici nije moguč. Radi toga se u vaspitanju naraštaja nečemo klonili pešačenja, naprotiv čemo, imajuči u vidu uspeh svojih pitomaca, mnogo gojiti tu zdravu granu gimnastike i lo tim više što je više medu našim naraštajnicima zanatlija i fabričkih radnika. Šlo je životu sunce, što je ribi voda, to je telu kretanje na zdravom vazduhu — lo je neminovna potreba. Ne mislimo, da čemo sa dva tri izleta preko leta izvršili svoju dužnosl. To je sasvim malo. Naraštaj naročito u večim gradovima treba neminovno da se bar jedanput sedmično nadiše čistog vazduha. Redovno, svake nedelje priredivati pešačenja je teško, mnogo puta sasvim nemoguče. Probajmo dakle da uzprkos loga postignemo svoju svrhu na taj način da se pojedine vrste naraštajaca ili skupine dečaka naklonjenih jedan drugom redovno sastaju nedeljom popodne le izlaze iz grada na polje. Dosta je ako iz početka nekoliko puta ide ovaj ili onaj prednjak s de-čacima i zagrije ih iako za izlete; dečaci če se naviknuti i posle i sami iči na izlete. Mnogo je bolje i samo po sebi razumljivo da imaju dobar nadzor prednjaka. U nekim slučajevima se može nadzor poveriti i starijem narašlajcu. Izlet čitavog naraštaja neka bude kao neki svečani dogadaj. Pored svega loga morali bi se skupni izleti priredivati u proletno, lelno i jesensko doba dva put ili najmanje jedanput mesečno.
Naši izleti su vrlo različiti. Zavisi lo od prirode onoga, koji vodi i priređuje, Jedno je danas jasno svima da samo hodanje po prašnoj cesti i dug odmor u seoskoj gostioni ne odgovara pravom načinu izleta sokolskog naraštaja. Potpuno se slažem s nazorom d a je za naraštaj odmor u gostioni potpuno s u v i š a n. Izlete je moguče voditi tako da nas vreme odmora zateče u zaštičenom kraju (gori i sl J, podnevni odmor zajedno sa ručkom može se lako izvršiti u prirodi. Potrebno jelo uzmemo sa sobom — neka društva imaju i vojničke kuhinje; ako je moguče uzmemo sa sobom manje kuhinje i na licu mesta pripravimo jelo. Lebac kupimo uzgred u najbližem selu a i vodu za kuhinju i piče donesemo iz bližine. U slučaju neugodnog vremena je doduše malo leže ali i tada je moguče nači sklonište mesto u gostioni u školi ili kakvoj večoj zgradi.
Samim hodom još nije iscrpljeno sve, što se može izvesti na izletu. Najlepše se vidi stvar iz sledećeg primera: Sasianak i odlazak što je moguće rani je (od 5K do 6Ул iz jutra), zatim dva do dva i po sata hoda i pola sata odmora — bez pića (najviše osvežujućim voćem); opet dva do dva i po sata hoda, zatim ručak —odmor najmanje dva sata; zatim igre, natecanja u trčanju, skoku i metanju; opet hod dva do dva i po sata, odmor i povratak ili razlaz bez odmora. (Toliko hoda na dan je samo za očvrsle pešake, s početka će biti razume se pešačenja krača a odmori duži.) Pri odmorima ne treba lenčariti, jer je u prirodi posle dužeg telesnog umora dečija duša vrlo prijemljiva. Naročito podnevni odmor nam pruža mnogo prilike da se porazgovorimo u prijateljskom tonu o raznim pred-meiima. Ne mislim da bi trebalo u takim prilikama držati učeno predavanje o predmetima, koji su naraštaju tudi nego mislim razgovor o Sokolu u kome če učestvovati i naraštajci ili kakvo vrlo prosto ne učeno razlaganje o prirodnim zakonima, koji se mogu u prirodi pratiti ili lako razumljivo objašnjavanje ključa za razlikovanje raznih biljki i torne slično o čem se može raspredati potpuno neusiljeno. Prestavimo sebi u misli zeleni proplanak usred šume, na njem leži grupica dečaka, kojima njihov vodnik objašnjava zakone razvitka, koje je TYrš isticao. Je li moguče prestaviti sebi jače delujuču i čistiju sliku? A kad još dečaci zapevaju i veselo se poigraju, može biti još se okupaju u obližnjoj rečici, imamo pred sobom potpunu sliku pravilnog sokolskog vaspitanja bez primene iudeg romanticizma i militarizma.
Kod izleta moramo najstrožije paziti na disciplinu pri nastupu i hodu. Od pohodne formacije ne sme nastati stado bez oblika. Ne bojmo se ni kiše ni vetra jer je naša zadača očvrščati telo i pri rđavom vremenu.
Pred izletom rastumačimo deci svrhu i raspored izleta. Upozorimo ih kakvo treba da bude odelo i kakva je obuča najprikladnija; preporučimo im šta treba da uzmu sa sobom za hranu. Uz put ne zaboravimo da ih upozorimo na lepote okolice. Učimo naraštajce da sami traže i vide lepote, nastojmo da probudimo u njima ljubav za prirodu i za kretanje u prirodi. Neče biti na štetu ako im na zemljopisnoj karti pokažemo put a zatim za vreme odmora s naraštajcima odredimo na karti tačno mesto, gde se nalazimo.
Suviše bi bilo govoriti dalje o tom; ko je jedanput bio s naraštajcima na sokolskom izletu, ko je dečake isiinski zavoleo, taj če stalno iči s njima; taj če se potruditi da da života sokolskom vaspitanju bavljenjem u prirodi i da podigne izletništvo tako da izleti postanu svim našim dečacima neminovna potreba. Tim čemo učiniti velik korak očvrščavanju budučeg pokolenja za koje se moramo starati.
Na koncu da spomenem još višednevne izlete ili tako zvana putovanja po domovini. To je putovanje (večinom peške) širom domovine, pod spretnim i savesnim vodstvom iskusnog prednjaka i po tačno napravljenom načrtu. Svako veče može se «gostovati» posebnim nastupom s vežbama kod kakvog sokolskog društva, koje če se postarati izletnieima za ugodno prenočište. Taka putovanja su izvediva samo u manjim skupinama (jedno odelenje vežbača) i zahteva za duže vremena znatnu čvrstoču, dobru opremu i razume se dosta materijalnih sredstava. Na svaki način su tri- do četiridnevna putovanja izvediva i sa manje troškova (prehranu može svak uzeti sobom) i donose učesnicima neprocenjivu korist telu i duhu. Radi toga i tu vrstu izleta naročito u letnje vreme najtoplije preporučujemo.
O vzgoji naraščaja
(Priobčuje «Odsek za naraščaj pri T. O. jugoslovenskega sokolskega saveza».)
2e mnogo let skrbi Sokolstvo za svoj naraščaj in so bili marsikje doseženi zelo lepi uspehi. Vendar pa se še v mnogih naših društvih posveča vzgoji naraščaja vse premalo pažnje. Vedno je še veliko število društev, v katerih se sploh ne goji telovadba naraščaja in dece. In vendar bi morala stati vzgoja mladine, našega bodočega pokolenja, v vsaki organizaciji, zlasti pa še v Sokolstvu, na prvem mestu, kajti v mladih letih sta telo in duh posebno dovzetna za vsakovrstne vtise. Zaradi tega pa mora biti glavna naša skrb, da bo vzgoja
mladine pravilna in dobra, da si vzgojimo dobro, zavedno članstvo, ki bo ponos sokolske organizacije in dika našega naroda.
Z namenom, da pripomoremo k povzdigi naraščajske vzgoje in pokažemo prave njene smeri v našem Sokolstvu, priobčujemo naslednja kratka navodila, katerim bodo sledile obširnejše izpeljave važnejših poglavij. Pri tem se hočemo držati v glavnem publikacije naraščajske komisije pri C. O. S., ki je izšla pod naslovom «Knihovna cvičitelu dorostu, 1». Pri tem pa se hočemo seveda ozirati na morebitne naše specijelne potrebe in prikrojiti češki izvirnik našim sedanjim razmeram.
V naslednjem govorimo vedno le o naraščaju, in sicer o njegovem moškem delu. Vsa navodila pa veljajo seveda tudi za ženski del naraščaja in, morda z neznatnimi izpremembami, za obojno deco. Tudi prednjaški zbori članstva bodo našli notri mnogo zlatih zrn in dragocenih navodil, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali v svoji vaditeljski praksi. Saj vzgoja v sokolski organizaciji je in mora biti enotna za vsako starost in pol, le metoda se menja po potrebi. Tu pa naj si vsak, ki hoče z uspehom vzgajati, zapomni naslednje pravilo: Prilagodi svojo dušo in čutenje ter izdatnost vaje dušev-n e mu stanju in telesni moči tistih, ki jih vodiš! Pri mladini moraš biti sam poskočen in skoraj razposajen, pri starih pa «starejši» in modrejši od najstarejših iz tvoje vrste. Ako se boš ravnal po tem načelu, boš vedno in povsod vodil in vzgajal pravilno in z največjim uspehom. Seveda pa ne smeš biti nikoli prisiljen!
Toda preidimo k našemu prvotnemu namenu.
Mnogo se je pisalo in govorilo o vzgoji naraščaja, toda dosedanji rezultati niso zadovoljivi, kajti pri nas je od besed do dejanj včasih precej daleč. In baš v tej naši nedelavnosti tiči glavna krivda, zakaj tako počasi napreduje vprašanje naraščaja. Ne govoriti, ne le vedno samo pisariti o vzgoji, ampak delati za mladino in z mladinol
2e dosedanji uspehi Sokolstva pri pridobivanju in vzgoji naraščaja ne dajo miru raznovrstnim našim nasprotnikom. Videč, kako rada hfti mladina v sokolske telovadnice, kjer vedno najde resnično telesno in duševno osveženje ter pravo veselje do življenja, videč, kako se naša mladina vživlja v sokolsko misel in se vedno tesneje oklepa naše vsenarodne organizacije, delajo protiv-niki na vse kriplje, da bi pridobili našo mladino za svoje namene.
Zlasti v povojnih letih se izgublja mnogo naših dečkov v raznih političnih udruženjih, kjer se vzgajajo v mržnji do nesomišljenikov in v preziranju vsakega reda in avtoritete. Želimo, da kljub zastrupljevanju zmaga v njih zdrava razsodnost in uvidevnost, da smo bratje vsi ljudje, brez razlike stanu in poklica!
Naši najstrupenejši nasprotniki so pa gotovo klerikalci. Nobeno sredstvo jim ni pregrdo, da bi se sramovali poslužiti se ga v svojem zavistnem sovraštvu do Sokolstva, ki baje kot brezverska organizacija kvari moralo mladine. Ni se nam treba braniti proti njihovim očitkom, zadostuje nam zavest, da delamo nesebično za ves narod brez razlike stanu in verskega prepričanja, da svojo mladino utrjujemo, vzgajamo v nestrankarskem duhu in pripravljamo za velike naloge, ki čakajo naš narod. In v svoji mladini, ki si jo sami vzgojimo, se gotovo ne bomo zmotili!
Toda pustimo podobna razmotrivanja in se lotimo prvega praktičnega vprašanja:
Kako pridobiti naraščaj?
Z osebno agitacijo v delavnici, v tovarni, v šoli, pri slučajnem srečanju na ulici. Dovolj je pripeljati dečka v telovadnico, da vidi svoje tovariše pri telovadbi, in deček je pridobljen. Ako je siromašen — in mnogo je takih v naših društvih — preskrbite mu vsaj čevlje za telovadbo.
Vajencem ovira posečanje telovadbe pogosto večerna nadaljevalna šola. Tu ne preostaja drugega, nego posvetiti se vajencem v šolskem obdobju, ob nedeljah in praznikih.
Delujmo na to, da dečki sami agitirajo med svojimi tovariši, in prepričam smo, da bodo naše telovadnice znatno oživele novih navdušenih naraščajnikov
Iščimo stikov z obrtniki in delodajalci ter jih poučujmo o vzgoji v naših vrstah Ako vidijo taki krogi telovadbo naraščaja na lastne oči, ako spoznajo plemenitost v obnašanju dečkov pri naših prireditvah, nas bodo radi podpirali.
Primerni leiaki in brošure, ki se jih razdaja pri predavanjih in javnih telovadbah, smofreno dopolnjujejo osebno agiiacijo.
Najboljše vabilo za pridobitev naraščaja pa je spretno vodstvo in v vsakem oziru skrbna briga društva za telesni in duševni napredek zaupane mu mladine.
Kako delovati za naraščaj?
Telovadba je glavno sredstvo vzgoje naše mladine. Zato moramo odločno zahtevati, naj se uvede telovadba naraščaja v vsakem sokolskem društvu in naj: se poveri poklicanim rokam. Telovadba naraščaja bodi samostojna, nikdar je ne združujte s telovadbo članstva.
Da se bo mogel vodnik naraščaja posvetiti z vso dušo svojim dečkom, naj bo po možnosti oproščen vodstva vrste pri članski telovadbi.
Telovadba je torej glavni namen in sredstvo vzgoje našega naraščaja. Ako naj dobro uspeva, jo je treba poveriti rednemu prednjaku, ki bo skozi vse leto vestno skrbel za svoje gojence. Ker se vodniki naraščaja pogosto menjavajo, je delo brezuspešno. Dečki se prednjaka ne navadijo, in ko spoznajo slabe strani svojega vodnika, kmalu podležejo izkušnjavi, in discipline je konec.
Vodnik naraščaja mora biti vaditelj in obenem oče naraščaja, pri mladini mora marsikaj pustiti v nemar, kar zahteva pri članstvu. Ljubezni naraščaja si vodnik ne pridobi ne s kričanjem in ne s kaznimi, ampak z odločnim, pri tem pa tudi prijateljskim postopanjem.
Prednjak-vodnik naraščaja si mora sam izbrati sposobne vaditelje naraščaja, ki bi ga izdatno podpirali pri njegovem plemenitem prizadevanju. — Če pa takih ni, nikar ne obupaj, brat vodnik, izberi si dobre telovadce, vpelji jih v tajnosti sokolskega sestava in sokolske vzgoje ter veruj, da ni vdanejših vaditeljev naraščaja, kakor so taki navdušeni mladeniči.
Domače tekme v telovadnici je priporočljivo prirejati zlasti v društvih, kjer je mnogo naraščaja. S tekmami gojimo v naraščaju stremljenje po izpopolnitvi v večji izvežbanosti.
Kadar nastopa naraščaj ob priliki javnih telovadb pred občinstvom, je ne-obhodno potrebno, da vodnik naraščaj dobro pripravi. Taka telovadba poda dokaz, da je telesna vzgoja mladine v Sokolu v rokah poklicanih in vestnih činiteljev.
Vsak prednjak ni že tudi dober vzgojitelj! Zaradi tega je izbrati za vodnika naraščaja predvsem dobre vzgojitelje — razen tega pa se morajo ti vodniki sami zavedati svojih odgovornih in težkih dolžnosti ter se v svojem sokolskem poklicu kar najtemeljiteje izpopolnjevati.
Navajajmo naraščaj na disciplino in mu razložimo njeno korist. Nikdar pa ne bodimo okrutneži, ki bi s silo hoteli vzdrževati disciplino. Prijateljsko postopanje prednjaka — pomni dobro: prijateljsko in nikoli tovariško — zmore pri naraščaju več, nego neprestano jadikovanje nad nediscipliniranostjo mladine in kaznovanje dečkov.
Navajajmo naraščaj na red in plemenitost v obnašanju, govoru in dejanju, napeljujmo mladino k samostojnosti, toda ne k samolastnosti. Sami pa bodimo naraščaju vzor!
Važno vprašanje v vzgoji naraščaja, zlasti po mestih, je tudi vprašanje dijaštva. Pritožujemo se, da se inteligenca ogiblje Sokola. To je naravno, kajti nekdaj šolska prepoved in še sedaj pogosto preganjanje naših pripadnikov po šoli otopi v dijakih zmisel za naše so'Kolsko življenje. Kdor pa se ne oklene naše ideje že kot dijak, se je pozneje navadno nikdar ne oklene.
Danes telovadi že mnogo dijakov v našem naraščaju, to pa gotovo v svojo korist. Kajti zelo važen je v tem pogledu stik vajencev z dijaki v obliki tistega idealnega bratstva, po katerem je toliko hrepenel naš ustanovitelj Tyrš. Stik vajenca z dijakom nikdar ne ostane brez dobrih posledic za vajenca, ki mu usoda ni naklonila takih razmer, da bi se mogel posvetiti študiju. Dijak pa bo drugače gledal na delavca kot moža težkega dela, in bo znal presojati njegovo prizadevanje za boljše žitje.
Nikdar pa ne sme vodnik razlikovati dijakov od vajencev! Kjer dela prednjak razliko, tam slabo razumeva pomen sokolske misli ter seje na ta način neslogo v društvo.
Vsako priliko naj vodnik in prednjaki naraščaja izrabijo, da se zainteresirajo iudi za zasebne razmere svojih gojencev. Na ta način bodo šele pravilno razumevali razpoloženje marsikaterega mladega trpina. Z društveno dejansko pomočjo in dostikrat samo z modrim nasvetom se lahko mnogo pomaga naraščajniku samemu, kakor tudi njegovim domačim. Ob primernih prilikah mladino po možnosti v eni ali drugi obliki obdarujte. Skrbno pa se je čuvati, da se ta materijelna društvena pomoč in obdarovanje ne izpremeni v pristranost! Tudi naj ne ve levica, kar daje desnica!
Vodnik naraščaja mora tudi skrbeti za neprestani stik z roditelji, oziroma varuhi njegovih dečkov. 2e pri vpisu v naraščaj se mora vsak izkazati z dovoljenjem staršev, oziroma varuha, da soglašajo z njegovim pristopom k sokolskemu naraščaju. K raznim skupnim izprehodom in izletom naraščaja naj se povabijo tudi njihovi stariši. Ker je mladina izpostavljena povsod zapeljivim nevarnostim, naj društvo takoj poizve za pravi vzrok, ako dečka nekaj telovadnih dni zaporedoma ni bilo k telovadbi. Kazalo bi morda tudi, da bi o obisku telovadbe redno obveščali starše (varuhe). Porabi naj se kratkomalo vsaka prilika, da se vodstvo naraščaja čim bolj seznani z roditelji naraščajnikov ter da naveže oboje čim trdnejše na sokolsko organizacijo.
Kako je skrbeti praktično za vzgojo?
Sokolstvo uporablja najboljša sredstva:
1.) Knjižnice in čitalnice. Sokolske knjižnice so izdatni bojevniki proti demo-ralizujoči detektivni in drugi slabi literaturi. Ti roparji morale so pri nas žalibog znatno razširjeni. To je zločin na mladini in narodu, kajti kdor hoče pogubiti narod, kvari s sigurnim uspehom mladino — bodočnost naroda! In ta ničvredna šara uničuje nežni čut za resnico in lepoto, v prah tepta ideale, poveličuje grobost in sirovost, bolestno draži fantazijo. Zoper njo se je mogoče boriti samo z dobro knjigo.
Za naraščaj napravite samostojne knjižnice; če to ni mogoče, tedaj vsaj sestavite poseben seznam za naraščaj primernih knjig iz članske knjižnice, ki jo mora imeti vsako sokolsko društvo.
Kjer dopuščajo razmere, se h knjižnicam izvrstno pridružujejo čitalnice zn našo mladino; v njih so na razpolago primerni časopisi za zabavo in pouk ter strokovni telovadni in sokolski spisi.
Izvrstni so tudi bralni krožki, v katerih se naraščaj navadi razmišljevati o prečitanem. S tem se da iztrebiti tisto goltavo, nekritično čitanje, kjer veruje čitatelj vse, kakor evangeliju. O prečitanem se otvori razgovor, sodba naraščajnikov se čisti, obzorje izobrazbe se veča.
2.) V zadnjem času opažamo pomnoženo delavnost na polju sokolskih zabav. Ako so te prireditve pod dobrim vodstvom, učinkujejo blagodejno na dečke tet so izvrstno agitačno sredstvo za javnost, ki ji kažemo, kako se zabava naša sokolska mladina.
Na sporedu take sokolske zabave so: petje, godba, recitacije, prizori — ne cele gledališke igre — telovadna točka: proste vaje, skupine, vaje na orodju in z orodjem in podobno. Pred tem se vrši kratko, lahko umevno predavanje iz raznih panog človeškega znanja. Tudi skupno petje naj se goji pri naraščajskih zabavah. — Najprimernejši čas za sokolske prireditve te vrste je pozimi ob nedeljskih popoldnevih.
Varujte mladino pred neplodnim politiziranjem! Z zabavami odvračajmo naraščaj od gostilniškega življenja ter mu zabranjujmo uživanje alkohola in kajenje. Sami pa mu bodimo vzor!
3.) Nagovori pred vrsto. Spomin na znamenite može naše organizacije in našega naroda dobro učinkuje na mlado mišljenje, ki ga povzdiguje in izobražuje. Dobro pa vpliva tudi pripovedovanje, kaj je novega v sokolskem svetu. S_ tem vpeljujemo naraščaj v naše življenje, ki ga bo boljše razumeval in za čigar prerojenje in procvit bo boljše delal, nego ga morejo razumeti tisti, ki poznajo Sokole in jih presojajo samo po njih telovadbi.
4.) Izprehodi v naravo s primernimi igrami, z vadbo redovnih vaj in podobnim Za to je primerno celo leto. Tudi pozimi prirejajmo z mladino izprehode v prosto naravo. Posečajmo skupno spominske kraje, muzeje, industrijska podjetja, raz-
stave ter poučujmo svoje gojence. Posebno vzbujajmo v naraščaju ljubezen do domačih zgodovinskih spominov in s lem ljubezen do rodne grude.
5.) Izleti. Kdo se ne veseli trenutka, ko more pohiteti ven v prosto naravo in na vse grlo peti navdušujoče narodne in sokolske pesmi? Omogočimo svojemu naraščaju čim pogosteje in čim več užitka tega čistega veselja!
Tudi zunaj telovadnih ur pazimo na svoj naraščaj, da se obnaša res sokolsko; bodimo čim največ skupaj z dečki, bodimo jim prijatelji in razumni vzgojitelji.
Tako je resnično delo za naraščaj, delo, ki prinaša lepe uspehe. Zalibog se izvaja to delo samo v nekaterih društvih, to je tam, kjer živijo res navdušeni delavci in se naraščaju popolnoma posvečajo. Tem požrtvovalnim bratom priznavamo koristno delo — vsem ostalim pa priporočamo: manj govorjenja in več dejanja!
V društvih delajo za naraščaj običajno le posamezniki, ki jih ostali pogosto prav malo podpirajo. Združiti te navdušene delavce ter jih pri vzgoji naraščaja sistematično podpirati, površneže pa privesti k plodonosnemu delu, to je namen posebnih odsekov za naraščajsko vzgojo v naši organizaciji, kajti samo s smo-ireno organizacijo in sistematičnim delom je mogoče poglobiti vprašanje vzgoje naraščaja.
Kako si predstavljamo to organizacijo?
1.) V društvu. Vodnik z voditelji naraščaja deluje ob dejanski pomoči prednjačkega zbora, prosvetnega odseka in upravnega odbora po zgornjih navodilih in se ravna pri tem po posebnem poslovniku za društvene odseke za naraščaj, ki ga izda savezni tehnični odbor.
2.) V ž u p i se sestavi posebni odsek za naraščaj. Tvorijo ga zastopniki društvenih vodnikov naraščaja skupno s tehničnim odborom, prosvetnim odsekom in starešinstvom župe. Ta župni odsek nadzira vse delovanje za naraščaj v župi ter podaja redna poročila saveznemu odseku za naraščaj. Poslovnik za župne odseke izda v kratkem savezni tehnični odbor.
Kjer so župe obsežne in je izvedena razdelitev v okrožja, naj se izvoli v vsakem okrožju brat, ki naj nadzira delovanje društvenih odsekov za naraščaj, vodi statistiko, obenem naj bo tudi svetovalec vodnikom	naraščaja v	društvih
in poročevalec za župni odsek.
3. V s a v e z u se je sestavil v	zmislu poslovnika tehničnega	odbora	poseben
odsek za naraščaj, ki sestoji iz 6	bratov prednjakov in je	pod	vodstvom za to
določenega člana saveznega T. O. Ta bo zbiral podatke o naraščaju celega saveza, gradivo po potrebi objavljal, glavno pa: dajal navodila za pravilno in smotreno delovanje v panogi mladinske vzgoje.
Bratje! Vsi dosedanji uspehi in neuspehi ter praktična potreba poudarjajo predvsem važnost vzgoje naraščaja. Ako se popolnoma posvetimo svojim gojencem, ako bomo delali zanje res z navdušenjem in ljubeznijo, potem prinese naše delo Sokolstvu stoteren sad. Vedno torej ponavljajmo: naraščaj — naša nad a. Delajmo za naraščaj, da ne bomo varani v svojih nadah. Prepričani smo, da nam poplača naš trud naraščaj, kateremu se popolnoma posvetimo, z mnogo večjo delavnostjo v članstvu. In to nam bo zadosina nagrada.
Vzgoja naraščaja
(Priobčuje odsek za naraščaj pri T. O. Jugoslovenskega sokolskega saveza.)
Spomladansko in polelno delovanje.
Spomladanska in poletna doba vabi vsakega, ki ima le nekoliko razumevanja za prirodne krasote, ven v prosto naravo. Ven v naravo, to bodi tudi geslo vseh, ki so se posvetili vzgoji sokolskega naraščaja. Redne telovadne ure prenesimo iz svojih telovadnic na letno telovadišče. To pa je seveda za sedaj, žalibog, mogoče le v nekaterih krajih. Kjer pa tega ni mogoče, tu naj seveda telovadi vodnik s svojimi gojenci v telovadnici ter naj jim izkuša napraviti trenutke v zaprtem prostoru čim najbolj prijetne.
Spomladanska doba je nenavadno prikladna za nagovore in poučne izprehode v naravo in na spominske kraje. Nagovorom, o katerih razpravljamo v daljšem članku natančno, naj se posveča največja pozornost, ravno tako, kakor poučnim izprehodom v naravo in na spominske kraje. Glejmo na to, da bi dečki sami premišljali o ,vsem, da bi tako postali samostojni v svoji sodbi in ne sprejemali vsega brez premisleka.
V poletni dobi, ko nadaljevalne šole ne ovirajo obiska telovadnice, vendar ne narašča število naraščajnikov tako, kakor bi bilo pričakovati. Nekoliko je vzrokov tega pojava. Ne zadnji od njih je privlačnost športa in v mnogih društvih malo razumevanja za gibanje na svežem zraku. V mnogih društvih mislijo, da 3 do 4 izleti z naraščajem na leto popolnoma zadostujejo To ni dovolj, saj ne izpolnjuje pravilno niti našega telovadnega programa, ampak so nasprotno samo pretveza, s katero se ima pomiriti vest odgovornih činiteljev. In zato naj bo poletna doba posvečena igram in izletom v zvezi z zabavami v prirodi. Potem tudi ne bo pritožb, da nam poleti odjemlje šport največje število naraščaja.
1.	Nagovori pred vrsto.
Pod to besedo razumemo vedno kratke ogovore telovadcev pred ali pogosteje po skupnih vajah, govorjene v ta namen, da bi opozorili naraščajnike na kak pomembni pojav, na prireditev društva, ali da bi jih opozorili na eno ali drugo sokolsko lastnost, katere pomanjkanje pri večini smo zapazili pri telovadbi. Zato se te nagovore lahko deli na dve vrsti. In to najprej na navadne, vsakdanje nagovore, v katerih enostavno naznanjamo naraščajnikom zadeve, tikajoče se njih samih in društva, v katerem telovadijo, ter na posebne nagovore, ki jih izpregovorimo pri znamenitih priložnostih, in to najpogosteje naravnost v izobraževalni namen. Če velja o duševni vzgoji naraščaja pravilo, da se z njo ne sme ovirati telesne vzgoje, tedaj velja to še v večji meri glede nagovorov pred vrsto. Za tak nagovor je vedno dovolj časa, ko smo že izčrpali vso za tisto uro določeno telovadno tvarino. Napačno bi bilo, če bi se radi nagovorov pred vrsto skrajšala telovadba.
Tak nagovor se vrši v telovadnici, to je na kraju našega neprestanega delovanja, zatorej mora nositi vse karakteristične znake sokolske pireditvc. Iz njega mora izžarevati, da govori tu telovadec k telovadcu, Sokol k bodočim Sokolom.
Zato bodo glavne lastnosti nagovora pred razvojem gotovo: jedrnatost, jasnost, razumljivost in določnost, ki izključuje dvome, poleg naravne plemenitosti oblike in pravilnosti jezika. Nagovorov, omenjenih v prvi skupini, morda ni treba dalje razlagati. Največkrat so to enostavna oznanila (primer: jutri, v nedeljo priredimo izlet in t. pod.), taki nagovori gotovo ne potrebujejo priprave in se jih v mnogih društvih pridno uporablja, ne da bi se jih sploh smatralo za nagovor.
V pogledu na drugo skupino moramo opozoriti predvsem na nekatera osnovna pravila. Pri vsakem početju si moramo predočiti, kaj hočemo doseči s tem ali onim činom. To je potrebno tudi pri nagovorih. Pripovedovanja golih zgodovinskih faktov ali spominov različnih dogodkov popolnoma poljubno, tako kakor jih prinaša s seboj čas in razpoloženje samo od sebe, vendar ni mogoče že smatrati za izobraževalno delovanje. To mora izvirati direktno iz življenja naših naraščajnikov, mora izhajati iz njih oseb, in to neposredno. Pri tem ne pozabljajmo, da obstojajo za pouk o raznih pojavih in za specijelno izobrazbo drugi zavodi in društva. Pri našem izobraževalnem delu mora biti zaželjeni rezultat vedno nravstvena oplemenitev. Zato nikakor ni primerno za nagovor pred vrsto niti pripovedovanje zaradi Pripovedovanja samega, kakor tudi ne učeno in veliko pozornosti zahtevajoče Predavanje. Tretjič si je treba primerno predstaviti okoliščine, v katerih govorimo k naraščajnikom, ravno tako tudi njih duševne sposobnosti. Kadar premišljujete o nagovoru, si predstavljajte razvoj naraščajnikov v Sokolu ter sc sami vživite v njih položaj. Telo je po enournem vsestranskem, napornem delu deloma utrujeno, duh pa radi čilega obtoka krvi znatno vzprožen; razpoloženje )e v glavnem veselo, živo ter prevladuje hrepenenje po nadaljnjem gibanju. Ta želja se izraža na razne načine, in v takem položaju imate zavzeti svojo po-
slušalce. Dalje si predstavite svoj naraščaj po poklicu. Koliko raznih poklicev se tu pojavlja in tudi, kar je glavno, koliko različnih stopinj izobrazbe; to po zlasti v mestnih društvih. Tu stoji poleg srednješolskega dijaka deček, ki )e dovršil samo podeželsko trorazrednico, poleg njega zopet učenec iz trgovine z dokončano strokovno izobrazbo in podobno. Vsem tem morate povedati nekaj zanimivega, nekaj novega, tako da bi vsi razumeli in da bi vsak mogel odnesti s seboj iz vašega nagovora nekaj koristnega. Zatorej tak nagovor ni enostavna stvar, ker naj bo res smotren, da z njim dosežemo res tisto, kar hočemo m želimo. Da ponovim:
Nagovori pred vrsto, ki so govorjeni izključno v izobraževalni namen, morajo nositi brezpogojno znak sokolskega duha; izvirati morajo iz resnične potrebe in iz življenja naših zaupancev, zavzeti morajo duše naraščajnikov in povedati morajo vsem nekaj novega. To morajo biti jedrnati ogovori, s katerimi spodbujamo k čitanju, premišljanju in k samoizobrazbi, vplivati moramo z njimi na tvorjenje sokolskega značaja zaupane nam mladine.
V zmislu tu označenih načel se poslužujemo nagovorov samo tedaj, kadar so res umestni. Najti moramo točko, v kateri je osredotočeno mišljenje vseh naraščajnikov, misel, ki je vsem skupna. To je gotovo telovadba. Vsakdo, najsi bo dijak, trgovski pomočnik ali rokodelec, je prišel v Sokola telovadit. Ta misel je vse pripeljala v vrsto, pred katero stojimo; ta misel mora biti tore] tudi oporišče vsakega našega nagovora. Radi tega ne bomo nikdar grešili, če bo imela večina naših nagovorov svoj izvor v dogodkih, ki so se pripetili pri telovadbi ali v telovadbi sploh.
Kar se tiče oblike, mislim, da je za nagovore pred vrsto primeren nagovor brez posebnega uvoda in da je primerna oblika, ki osvaja, ki prisili k pozornosti takoj v začetku govora. (Primer: «Disciplina je neobhodno potrebna lastnost pri vsakem prizadevanju v telovadnici* ali «Naša disciplina je prostovoljna, kdor od vas noče poslušati, naj bi bil ostal doma in se ne postavil v vrste bodočih Sokolov* in temu podobno.)
Ravno tako primeren je začetek z vprašanjem, ki takoj vzbudi pozornost poslušalcev. (Primer: «Danes je 15. november. Zakaj se posebno spominjamo tega dne? Na ta dan je pred x leti umrl jindfich Fiigner. Ali veste, kdo je bil io?» ali pa čisto priprosto: «Veste kaj pomenja za nas ime Jindrich Fiigner?», ali «Veste, kaj pomeni za nas 15. november leta 1865.?» i. t. p.) Tukaj ni mogoče našteti vseh različnih načinov začetka. Iz navedenih primerov pa je razvidno, kako naj na eni strani takoj s prvimi besedami osvojimo pazljivost telovadcev, na drugi strani pa, kako naj gremo naravnost k jedru stvari. Stavki, v katerih stiliziramo nagovor, naj bodo vedno kratki, skoraj odrezani. Vsaka beseda naj ima svojo težo in naj pada točno in določno; naj bo kakor udarec na misli poslušalcev.
Izognimo se vseh fraz, napihnjenih gesel in raznega vzklikanja. Visoke izraze prepustimo govornikom po poklicu, sami pa se poslužujmo priprostih, določnih izrazov. Nagovor naj ne bo daljši od petih minut. To je čas, v katerem z izjemo nekaterih posebnih primerov lahko vedno dovolj povemo. Kar se tiče načina govorjenja, mislim, da pred vrsto ni primerno čitati iz naprej pripravljenih sestavkov.
Tu stojimo nasproti svojim dečkom lice v lice, ter s pogledom obvladujemo celo vrsto. Govoriti jim moramo oko v oko in iz srca k srcu. Ako nisi siguren, se nauči prav kratek nagovor na pamet, toda pazi da ti spomin ne opeša, ali da v preveliki vnemi svojega nagovora ne oddrdraš preveč hitro. Najnaravnejši in najboljši način govorjenja je seveda le, da si naprej predočimo prav natanko, o čem bomo govorili, ugotovimo točno za nagovor potrebne podatke, uredimo v duhu gradivo, sami zase nagovor nekolikokrat ponovimo ter se tako zavemo njegovih slabih strani. Potem poizkusimo, kako je postaviti poudarek in končno brez strahu stopimo pred vrsto ter brez pismene priprave, toda resnično iz duše in svojega prepričanja izrazimo s priprostimi besedami in stavki, o čemur smo premišljevali. Tak nagovor ima največji vpliv, kajti z njim podajamo samo to, kar smo sami prebavili in prečutili, ne pa brezmiselno naučeno stvar.
Poleg tega načina nagovorov rabimo pogosto drug način. Pri skupnih vajah med odmorom, ko telovadci utrujeni počivajo, vodnik kakor slučajno izhaja od njih utrujenosti ali telovadbe ter se spominja raznih dogodkov. (Primer: Pri odmoru med pohodom pri redovnih vajah se spomnimo raznih znanih izletov, pri prostih vajah vsesokolskega zleta in podobno.) Tak nagovor ima še boli nego pri preje označenem načinu značaj prijateljskega razgovora vodnika z vsemi ostalimi ter je gotovo tako velikega pomena, da ga ni podcenjevati. Zahteva pa brezpogojno, da je brat pripovedovalec sokolski govornik, da jc resnično doživel stvar, o kateri pripoveduje ter da s svojim pripovedovanjem ne zavzame mnogo časa. Radi tega poskušajte s podobnimi nagovori po enkrat v daljšem razdobju, pogosto govoriti na ta način pa mislim, da ni priporočljivo. Lahko bi se zgodilo, da bi pri skupnih vajah več govorili nego telovadili, in to bi gotovo ne bilo v korist stvari, kakor tudi to ni naš namen.
Končam s kratko ponovitvijo načel, po katerih naj se ravnamo pri nagovorih.
Ne govori pred vrsto nikoli po sili, temveč samo tedaj, kadar si razpoložen, čutiš, da bo nagovor na mestu ter si na to, kar bi povedal, docela pripravljen.
Ne govori v ta namen, da bi se z nagovorom neka ko izkazoval kot govornik ali izobraževalec.
Ne opusti pa nobene prilike, ki seti ponudi, da poudariš važnost kakršnekoli sokolske dolžnosti ali dobre lastnosti. Istotako se spomni vseh važnih zgodovinskih dni, da poudariš zasluge naših velikih narodnih mož in dogodke, ki so odločali o usodi našega naroda.
Govori razločno, kratko in jedrnato. Ne uporabljaj fraz, govori v kratkih stavkih, da te lahko razumejo in da se v govoru ne zaletavaš. Ne bodi dolgovezen, ter konča) poprej predno se poslušalci naveličajo poslušati.
Bodi vselej pozoren na to, da imaš pred seboj poskočno mladino, ki je dovzetna za dobro besedo, vendar pa ne more vzdrževati tiste pozornosti, kakor odrasli — radi tega sledi do konca le zanimivemu in kratkemu pripovedovanju.
Vsak nagovor naj izhaja iz neposrednih okoliščin, v tem primeru iz Sokolstva, ki naj bo vsem nagovorom temeljna in najvišja misel.
Z nagovori ne moreš dati naraščajnikom velikega znanja, temveč vzbujaš z njimi zanimanje, daješ povod za premišljevanje in daješ zdravo vzpodbudo.
2.	Poučni izprehodi. Igre. Plavanje.
Važna komponenta izobraževalnega dela so poučni izprehodi, s katerimi izdatno razširjamo duševno obzorje vsakega posameznika. Oživeti poučne izpre-hode, bodi naloga vsakega vodnika naraščaja.
Spomladi prirejamo poučne izprehode v muzeje, v katerih je nakopičeno toliko dragocenega materijala in iz katerih nam govori naša preteklost. Sedanjost pa nam dobro objasnijo poučni izleti v industrijske zavode, v delavnice naših rokodelcev, kjer nudimo našemu naraščaju vpogled v življenje rokodelstev. To priliko porabljajmo, toda ne izrabljajmo. Prihajajo mi tu na misel poučni izprehodi v pivovarne, špiritne tovarne, vinske kleti in podobno, kjer po pregledu lastniki navadno pogostijo obiskovalce. Tu naravnost poživljamo brate vodnike, da se pregledovanje ne zaključi nikoli s pitjem.
Pri takih poučnih izprehodih je zelo važno, da peljemo, če se nam ponudi Prilika, naraščajnike, zlasti pa dijake, v rokodelske delavnice. Na ta način učimo spoznavati in ceniti rokodelstvo. Prepričan sem, da bodo zlasti dijaki potem drugače gledali na priproste delavce^ ter po zaslugi visoko cenili delo teh mož, ki so sicer revni po imetju, toda običajno bogati po poštenosti in iskrenosti.
V svoji okolici imate gotovo tudi dovolj spominskih krajev. Zelo hvaležna naloga je, pojasniti njihov pomen in zgodovino. Peljimo torej dečke tudi na spominske kraje in na primeren način vzbudimo v njih spoštovanje do lastnega domačega kraja. Dobra razlaga je seveda neobhodno potrebna.
Posebno spomladi priporočamo poučne izprehode v naravo. Prirejajmo jih nedeljo za nedeljo, vodimo naraščaj po polju in gozdu, v najbližnji okolici in do oddaljenejših ciljev. Namen teh izprehodov je spoznavanje naravnih krasot, uživanje svežega zraka in vzdrževanje veselega razpoloženja, ki ga daje hoja na prostem. Spoznavajmo domače pokrajine. Pojmo z naraščajem, učimo ga narodnih in sokolskih pesmi; odvračajmo mladino od petja pouličnih pesmi, katere mladim ljudem tako rade ugajajo.
Prej nego se nadejamo, se znajdemo v gozdovih. Prednjak odredi odmoi. Po okrepčilu se z dečki igrajmo. Kjer je mogoče, spojimo izprehod v naravo z zabavami v prosti naravi. Približen spored takih zabav v prosti naravi naj bo naslednji: Krajši nagovor, v katerem govornik opozori na znamenitejše, kar smo videli med potjo; deklamacije pesmi, ki se nanašajo na naravo, ter kratka razlaga teh pesmi, ki naj jih izkušajo dečki sami razložiti; skupno petje; pripovedovanje spominov na prve sokolske izlete in potovanja.
Kakor poučni izprehodi, tako koristijo naši mladini tudi samostojno izvajane igre. — V nekaterih krajih prirejajo menjaje eno nedeljo igre, drugo pa poučni izprehod. Igre prinašajo užitek izdatnega gibanja, ne glede na to, da odvračajo mladino od prcvneto gojenega športa.
Igre pa je boljše izvajati na stalnih igriščih. Zatorej je potrebno, da si jin društva pridobijo od občine ter da preskrbijo dovolj igralnega orodja.
Kjer telovadi naraščaj ob nedeljah, naj se posveti igram po redni telovadni uri; sicer dečkom ugaja za igre najbolj nedeljsko popoldne.
Pri igrah je treba razdeliti naraščaj na vrste in vrste prideliti posameznim bratom, ki imajo za igre dovolj razumevanja. Vsak prednjak naj vodi o igrah statistični pregled, v katerem so navedene tudi že igrane igre. — Prednjak naj se za vsako uro tudi prav temeljito pripravi, da zaradi svojega neznanja ali neprestanega ponavljanja ene in iste igre ne priskuti svojim varovancem iger sploh. Ker pa mnogi prednjaki nimajo prilike spoznati razne igre, naj vadi vodnik po igrah za prihodnjo uro nove igre po posebnem sporedu, ki si ga je bil določil za celo obdobje iger. (Za spoznavanje raznih iger in njih izvajanje priporočam: Dr. Ljudevit Pivko, «Telovadne igre» v treh delih.)
Posebno pozornost mora vsak prednjak naraščaja posvečati tudi plavanju. Nujnost in potreba te vrste telesnih vaj je neoporečna, kajti plavanje je dopolnilo našega telovadnega sestava. Malo plavačev imamo med naraščajem, in od tođ pogosti primeri, da utonejo nadebudni mladeniči. 2e zaradi tega je neobhodnu potrebno, da se zlasti naši prednjaki potrudijo, da bi postali iz naših naraščajnikov dobri plavači. Seveda je potrebno, da se poskrbi za primerno nadzorstvo pri poučevanju v plavanju in da se dečke opozori, kdaj kopanje koristi in kdaj škoduje. (Navodilo za pouk v plavanju se nahaja v «Sokoliču» letnik 1920. in nadaljevanje v letniku 1921.)
3.	Izleti.
V Tyrševem telovadnem sestavu zavzema važno mesto tudi hoja v prosti naravi. Če le površno pogledamo v zgodovino Sokolstva, vidimo da je Sokolstvo to panogo telesne vzgoje od prvega začetka do sedanjega časa zelo pridno gojilo. Temu se tudi ni čuditi, saj ima daljši pohod v prosti naravi blagodejen in nenadomestljiv vpliv na številne organe človeškega telesa in na duševno razpoloženje udeležencev. Razen tega pa nudijo pešizleti še priložnost za gojitev nekaterih drugih telovadnih panog (tek, skok, plavanje) v obliki, ki v telovadnici ni izpeljiva. Radi tega se pri vzgoji naraščaja ne bomo izogibali pešizletov; nasprotno bomo, imajoči pred očmi prospeh svojih varovancev, mnogo gojili to zdravo telovadno panogo in to tem bolj, čim več naših naraščajnikov je rokodelcev ali tovarniških delavcev. Kar je za življenje solnce, kar je ribi voda, to je telesu gibanje na zdravem zraku — to je nepogrešljiva potreba. Ne mislimo pa, da z dvema ali tremi izleti na leto izpolnimo svoje dolžnosti. To je mnogo premalo. Naraščaj zlasti iz večjih mest gotovo potrebuje, da se vsaj enkrat na teden zunaj mesta navžije čistega zraka. Redno, vsako nedeljo prirejati pešizlete
pa je težko, mnogokrat celo nemogoče. Izkušajmo torej, da dosežemo kljub temu svoj namen na ta način, da poskrbimo za to, da se posamezne vrste naraščajnikov ali pa skupine naklonjenih si dečkov v nedeljo popoldne redno shajajo in gredo iz mesta na polje. Zadostuje, če gre od začetka nekolikokrat ta ali oni prednjak z dečki ter privede izletno delovanje v tir, dečki se potem navadijo ter potem tudi sami radi hodijo na izlete. Mnogo boljše pa je samo ob sebi umevno, da imajo vedno primerno nadzorstvo prednjakov. V gotovih primerih se z nadzorstvom poveri tudi starejši naraščajnik. Izlet vsega naraščaja pa naj ostane vedno slavnostnejši dogodek. Kljub temu pa bi se moralo prirejati skupne izlete v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih vedno dvakrat, najmanj pa enkrat na mesec.
Naši izleti so zelo različni, odvisno je to od narave onega, ki jih vodi in prireja. Eno pa je danes jasno nam vsem, da sama hoja po prašni cesti in dolg odmor v vaški gostilni ne odgovarja pravemu načinu izleta sokolskega naraščaja. Popolnoma soglašam z nazorom, da je za naraščaj odmor v gostilni popolnoma odveč. Izlete je mogoče vedno voditi tako, da nas ura oddiha zadene na zavarovanem krajii (v gozdu in pod.), opoldanski odmor obenem z obedom pa tudi lahko izvršimo v naravi. Potrebna jedila vzamemo seboj — nekatera društva imajo tudi vojaške kuhinje; če mogoče, vzamemo seboj manjše kuhinje ter si na licu mesta pripravimo kosilo. Kruh si kupimo mimogrede tudi v bližnji vasi, vodo za pitje in kuho si prinesemo iz bližine. V primeru neugodnega vremena je sicer nekoliko težavneje, toda vendar je mogoče najti zavetje namesto v gostilni v bližnji šoli ali v kakem drugem večjem poslopju.
S samo hojo pa tudi še ni izčrpano vse, kar je mogoče izvesti na izletu. Najboljše se morda vidi stvar iz naslednjega primera: Sestanek in odhod kolikor mogoče zgodaj (ob pol šestih do pol sedmih zjutraj), potem dve do dve in pol ure pohoda, pol ure oddiha z malim okrepčilom, ki ga nosi vsak udeleženec s seboj — brez pijače (kvečjemu z osvežujočim sadjem); zopet dve do dve in pol ure pohoda in obed — odmor najmanj dve uri; potem igre, tekme v teku, skoku in metanju; zopet pohod dve do dve in pol ure, odmor in povratek ali razhod brez odmora. (Toliko hoje na dan je primerno le za že utrjene pešce, od začetka bodo seveda pohodi krajši in odmori daljši.) Pri odmorih pa ne lenuharimo, kajti v naravi pri delni telesni utrujenosti je otroška duša najbolj pristopna. Zlasti daljši opoldanski odmor nam nudi mnogo priložnosti, da se porazgovorimo v prijateljskem tonu o raznih predmetih. Odločno pa nimam v mislih, da bi se imelo vršiti pri takih priložnostih učeno predavanje o predmetih, ki so naraščaju tuji, temveč mislim na pogovor o Sokolu, katerega se udeležijo tudi naraščajniki, ali pa na preprosto, neučeno razlago o naravnih zakonih, ki se jih more v naravi zasledovati, dalje lahko umljivo podajanje ključa za razločevanje raznih rastlin in temu podobno, kar je mogoče razpresti vedno popolnoma neprisiljeno. Le predočimo si v svojih mislih zeleno poseko sredi gozda, na njej leži kopica dečkov, katerim razlaga njihov vodnik o večnem zakonu razvoja, ki ga je Tyrš toliko poudarjal. Ali si je mogoče predstaviti bolj učinkovito in čistejšo sličico? In ko dečki še zapojo ter se veselo poigrajo, morebiti tudi Okopljejo v bližnji reki, imamo pred seboj popolno sliko pravilne sokolske vzgoje, brez primesi tujega romanticizma in militarizma.
Pri izletih moramo kar najstrožje paziti na disciplino pri nastopanju in pohodu. Iz pohodne tvorbe ne sme nastati neredno krdelo. Ne bojmo se niti dežja, niti vetra, kajti tudi ob slabem vremenu krepiti telo je naša naloga.
Pred izletom raztolmačimo dečkom izletov namen in spored. Opozorimo jih, kakšna naj bo izletna obleka in kakšno obuvalo je najprikladnejše; priporočimo jim, kaj naj vzamejo seboj za okrepčilo. Med potom pa ne pozabljajmo opozoriti na krajevne lepote. Učimo naraščajnike, da sami iščejo in tudi vidijo krasote, skušajmo v njih vzbuditi ljubezen do narave in do bivanja v njej. Tudi ne bo škodovalo, če jim pokažemo na zemljevidu pot in potem pri odmoru z naraščajniki po zemljevidu točno določimo mesto, kjer se nahajamo. — Nikdar pa nc trpimo trganja cvetov in nabiranja cvetlic. Razlagajmo zopet in zopet o lepoti, ki se uničuje s trganjem cvetov. Učimo naraščajnike spoštovati rastline kakor žive stvore in vse žive stvore zopet kakor samega sebe.
Odveč bi bilo govoriti dalje o tem; kdor je bil enkrat z naraščajniki na sokolskem izletu, kdor je dečke res vzljubil, ta bo vedno hodil z njimi; ta se bo po-
trudil,, da poživi sokolsko vzgojo z bivanjem v prosii naravi ier da pospeši izletništvo tako, da postanejo izleti vsem našim dečkom nepogrešljiva zahteva. S tem napravimo izdaten korak k ozdravljenju bodočega pokolenja za katero skrbeti je naša naloga.
Končno naj še omenim večdnevne izlete ali tako zvana potovanja po domovini. To je potovanje (večinoma peš) širom domače dežele pod spretnim in vestnim vodstvom izkušenega prednjaka ter po točno napravljenem načrtu. Vsak večer se lahko «gostuje» s posebnim telovadnim nastopom pri kakem sokolskem društvu, ki preskrbi izletnikom tudi primerno prenočišče. Taka potovanja so izvedljiva le v manjših skupinah (ena vrsta telovadcev) ter zahtevajo za dalj časa znatnejše utrjenosti, dobre opreme in seveda tudi več gmotnih sredstev. Vsekakor pa so tri- do štiridnevna potovanja izvedljiva tudi z manjšimi stroški (prehrano si vzame vsak večinoma s seboj) in prinašajo udeležencem neprecenljive koristi na telesu in na duhu. Radi tega tudi to vrsto izletov, zlasti v poletnem času, kar najtopleje priporočamo.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllll
llllllllllllllllllllllllllllllll lili
11111111111 f 11111111111111111H111 i 1111111111111111111111111111111111111111111111111111M111111111111111111111111111111111111111
IZ ŽUP IM BEUJŠTEV
1111111111 f< 1111! 1111111111111111111111111 f 1111111111111111 i 11111111111111111111111111! 11111111111111111111111111111111111111111
llllllllllllllllllllllllllllllllllin
lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
Sokolska župa Banja Luka.
Сонолска жупа у Бањој Луци одржала је своју IV. редовну главну скупштину
4.	марта о. г. у Бањој Луци. Скупштину је отворио старешина брат др. Стево Мољевић изручивши присутнима поздрав Југословенског соколског савеза из Љубљане. После тога поднели су поједини фушсционери своје извештаје из којих се видео знатан напредак жупе у прошлој години у сваком погледу. — У жупи је учлањено ових 13 друштава: Вања Лука, Прнједор, Прљавор, Б. Дубица, Б. Градишка, Б. Нови, Костајница, Двор, Теслић, Бихаћ, Кључ, Кореница и Б. Кобаш са 1067 чланова и 817 нараштаја и деце. (Два друштва нису послала извештаја па ови бројеви не одговарају правом стању). Нека су друштва у току прошле године врло добро напредовала, међу њима приједорско, које се толико развило, да данас врло мало заостаје за бањалучким, које је најјаче у жупп. Исто тако жупска музика, која се састоји од 25 већином млађих чланова, лепо напредује. — У току прошле године осим жупског слета у Бањој Луци и суде-ловања на свесоколском слету у Љубљани, одржано је 14 јавних вежби, 13 академија и забава и 7 излета. — Након поднешених извештаја изабран је следећи одбор: старешина брат др.. Стево Мољевић (Бања Лука), I. заменнк старешине брат Лазо Марковић (Прњавор), 11. заменик бр. Перо Радетић (Прије-дор), начелник бр. Јосип Мрзљак (Бања Лука), I. заменик начелника бр. Урош Стефановић (Бања Лука), II. заменик бр. Миливој Милетић (Приједор), тајник брат Милан Пухало (Бања Лука), записничар бр. Владо Војводић (Бања Лука), благајник бр. Рудолф Цисарж (Бања Лука), начелник просветног оделења брат Љубомир Опачић (Бања Лука); одборници браћа: Миленко Цикота, заменик му Милан Ћумић (Б. Дубпца), др. Глишо Тадић, заменик му Антон Лисјак (Костај-ница), Драго Дрча заменик му Драго Шарић (В. Нови), др. Јово Кујунџић, зи меник му Лука Бралић (Б. Градишка), Јово Вуковић, заменик му Драгутин Остојић (Приједор), Хасан Шолц, заменик му сестра Милена Грубор (Двор), Ђорђе Бугарски, заменик му Дане Гаћеша (Првавор), Миливој Медић, заменик му Петар Ђекић (Б. Кобаш), Мића Баслаћ, заменик му Рудолф Канте (Бања Лука), Лука Опанчин, заменик му Омер Хоџић (Бихаћ), Д. Млађеновић, заменик му Милан Мијић (Кључ), Хуго Сахер, заменик му Јаков Петковић (Теслић); ревизори браћа: Драго Чермак и Богдан Мишковић (Бања Лука). — Затим је закључено, да се одржи III. жупски слет у Приједору. На слету се имају одржати утакмице чланова, чланица и нараштаја. Пре жупског слета одржаће се велика јавна вежба у Костајниди. — Ва савезној скупштини у Београду 25. о. м. застуггаће жупу браћа др. Стево Мољевић и Миливој Милетић. —1 Ради што боље организадије друштва и жупе имају у току године чланови техничког одбора обићи сва друштава, провести ревизију и дати потребне упуте у раду. — Надаље се има одржати жупски предњачки течај у Бањој Луди, а друштва морају сваке године одржавати утакмнце.
Sokolska župa Celje.
Sokolsko društvo v Celju posveča letošnje leto zvesto zaključkom savezne skupščine v Zagrebu svoje delo notranji organizaciji. Pod vodstvom brata doktorja Štempiharja se je ustanovila idejna šola, ki se vrši vsako soboto zvečer. Obravnava se snov, ki pride v poštev pri izpitu o priliki letošnje župne tekme. Obisk je zlasti od strani izvršujočega članstva povoljen. Društvo si je omislilo evidenčne liste, ki vsebujejo razen osebnih tudi vse podatke o delovanju posameznih članov v Sokolstvu od vstopa do zadnjih dni. Na podlagi teh evidenčnih listov se je sestavila nova, obsežna članska knjiga, vsebujoča najvažnejše podatke. — Polagoma se je jelo s čiščenjem vrst, to je one mladine, ki se brez vzroka odteguje delu v telovadnici. Društvo je radi tega nekaj članstva izgubilo, toda čim dalje bolj prihaja spoznanje, da so nam bili ti le v škodo. — V natrpano polnem gledališču je imelo društvo 12. maja javni telovadni nastop. Ker za opis takih prireditev tukaj ni prostora, bodi omenjeno le toliko, da je uspeh prireditve tako bratu načelniku Jerinu kakor vsem vaditeljicam in vaditeljem, ki so se trudili s pripravami, prinesel najlepše zadoščenje. Posebno pozornost občinstva je vzbujala točka: Ena ura v telovadnici, kakor tudi igra: Konjički, vzorna vrsta na bradlji in vaje s snežnimi žogicami.
Sokolska župa Kranj.
Zlet Gorenjske sokolske župe v Radovljici dne 1. julija 1923. Letos je praznovalo gorenjsko Sokolstvo svoj letni praznik v Radovljici. 2e na predvečer zleta se je prijazno mestece okrasilo, da dostojno sprejme sokolske čete. Raz Sokolski dom in mnogo drugih poslopij so veselo plapolale zastave. Po prihodu večernih vlakov se je vršila seja sodnikoY, samih izkušenih bratov, ki večinoma delujejo v telovadnici že od ustanovitve Gorenjske sokolske župe. Seji je predsedoval župni načelnik brat Ažman. Sodniki so se po seji razšli z zadovoljstvom in upanjem v srcu, kajti pri župnem zletu, ki se je vršil pred 10 leti tudi v Radovljici, smo imeli le 7 tekmovalcev in pri prošlih vajah je nastopilo le 32 telovadcev iz vse Gorenjske, sedaj imamo pa samo za tekmo v nižjem oddelku priglašenih 32 telovadcev novincev. Naslednjega dne so bili bratje tekmovalci zbrani pred Sokolskim domom že mnogo pred določeno uro. Točno ob 6. uri je tekma pričela in je trajala do 10. ure, nakar so odšli bratje k sprejemu zunanjih gostov. Po prihodu vlakov se je razvil impozanten sprevod ter odšel skozi mesto, navdušeno pozdravljen po mnogobrojnem občinstvu. V sprevodu je bilo 132 članov v kroju in 98 članic. Z balkona Sokolskega doma je nato pozdravil zbrane Sokole in občinstvo brat dr. Šemrov, župni starosta ter povdarjal pomen našega sokolskega praznika. Prišli smo, je dejal, da položimo javno račun o našem delu, da črpamo novih moči za bodočnost, da nam bo mogoče razširiti Sokolstvo do zadnje koče, da obračunamo z zajedalci in razdiralci naše edinstvene domovine, da povemo, da bomo, ako treba, tudi s pestjo branili to svojo svetinjo. Govor brata staroste je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Brat Engelbert Gangl je pozdravil vse zbrane v imenu Jugosl. sokolskega saveza, poudarjajoč, da je Gorenjska župa v delu in izpolnjevanju dolžnosti med prvimi v savezu, in želel, da si župa ohrani to častno mesto tudi v bodoče. Brat Špicar je pozdravil Sokolstvo in goste v imenu radovljiškega Sokola. Ni vas pozdravil, je dejal med drugim, zastopnik občine, zatorej veste, v kakšnem ozračju se nahajamo. Toda Sokol bo tudi v Radovljici s krepkim delom razgnal vse, kar se boji jasnega dneva, svobode in resnice. Po govorih je godba zaigrala državno himno. Nato so sledile izkušnje za popoldanski nastop. Pri popoldanski javni telovadbi je nastopilo z župnimi prostimi vajami 132 telovadcev, in sicer še dosti povoljno. Vaje so lepe in ne pretežke, toda zdi se mi, da v njih ni dovolj raznovrstnosti; Preveč so podobne druga drugi in preveč se ponavljajo posamezni gibi in položaji. Isto velja glede vaj članic, katere je prav dobro izvajalo 98 sester. 16 članov in 16 članic iz Kranja je dobro nastopilo z Murnikovimi jubilejnimi vajami. Pri telovadbi na orodju je nastopilo 10 vrst, med temi 2 vzorni. Tudi tu se je pokazal lep napredek, toda videlo se je, da prevladuje drog in bradlja. To je bilo spoznati tudi pri tekmi, kjer so bili najslabši rezultati doseženi na konju na šir in pri Plezanju. Bratje naj se torej več vežbajo v zanemarjenih panogah! Javna telovadba se je zaključila s skupinami, katere je izvajalo 22 članov z Jesenic in 5 članov z Bleda. Te skupine na 4 skupaj zloženih, katere je sestavil brat Buh,
jeseniški načelnik, so bile za nas nekaj povsem novega in so dale vsej telovadbi sliko različnosti in pestrosti. Po telovadbi so prikorakali na telovadišče vsi telovadci in telovadke, nakar je po kratkem, vzpodbujevalnem nagovoru brata dr. Obersnela z Jesenic, brat načelnik razdelil v lanjski tekmi na vsesokolskem zletu priborjene lipove vence, in sicer vrstam iz Kranja, Jesenic in Radovljice. Končno si oglejmo še rezultate letošnje tekme. Tekmovali sta 2 vrsti in 7 posameznikov v srednjem oddelku, 7 vrst in 5 posameznikov v nižjem oddelku. Pri tekmi članic sta tekmovali 2 vrsti in 3 posameznice. Vrste so dosegle sledeče uspehe: člani: srednji oddelek: I. mesto, vrsta Kranj, 544 točk; II. mesto, vrsta Radovljica, 443 točk; nižji oddelek: 1. mesto, vrsta Žiri, 450 točk; 11. mesto, vrsta Kranj, 419-5 točk; III. mesto, vrsta Bled, 407 točk; IV. mesto, vrsta Jesenice, 391-5 točk; V. mesto, vrsta Radovljica, 384-5 točk; VI. mesto, vrsta Kranj, 315 točk; VII. mesto, vrsta Mojstrana, 306 točk. Članice: I. mesto, vrsta Radovljica, 345 točk; II. mesto, vrsta Škofja Loka, 332 točk. Od posameznikov so bili pri članih najboljši: v srednjem oddelku: brat Milan Košnik (Kranj), 86 točk; brat Milan Tavčar (Kranj), 81-5 točk; brat Bole Kušar (Kranj), 79-5 točk; pri nižjem oddelku: brat Alojzi) Poljanšek (Žiri), 86 točk; brat Slavko Repe (Bled), 82 točk; brat Rudolf Bačnar (Žiri), 81 točk; pri članicah: sestra Neta Ambrožič (Škofja Loka), 59-5 točk; sestra Vera Vengar (Radovljica), 52 točk; sestra Lojzka Mlakar (Radovljica), 50-5 točk.
Sokolska župa Ljubljana 1.
Župa Ljubljana I. Izza zadnje župne glavne skupščine se je župno delovanje znatno okrepilo. Ni bila sicer v naši župi nikoli navada, obveščati širšo sokolsko javnost o raznih notranjih župnih ukrepih, ker se je vedno polagalo v vsem župnem delovanju največjo važnost na notranje delovanje društev, na enotno smer tega delovanja, na enotno izvedbo župnih določil in navodil. Vendar pa smatramo, da je potrebno, da tudi o delovanju naše številčno najmočnejše jugoslovenske sokolske župe kaj izve ostalo članstvo. — Prva in zelo važna naloga je dovršena: razdelitev župe v okrožja. Ako pomislimo, da broji župa 27, povečini srednje krepkih društev in je njen teritorij za tukajšnje razmere zelo velik, potem je potreba po decentralizaciji podrobnega dela utemeljena. Župno starešinstvo in tehnični odbor naj župo vodita v glavnih smernicah, stvar okrožij pa je, da pravilno izvedbo nadzirajo po društvih in odsekih, upoštevajoč pri tem vse lokalne razmere društev, prožeč tam pomoč z nasveti in tudi dejanski, kjer je potrebno, bodreč tam, kjer je sicer dobra sokolska družina, toda preveč površna v izvrševanju sokolske naloge. Župni odbor je odobril za okrožja poseben poslovnik, ki predvideva delitev v okrožja ne le po tehnično-prosvetni strani — temveč tudi upravno. Vsako okrožje imej svoj odbor z odgovornimi funkcijonarji ter deluj kot nekaka župna ekspozitura. Župa se deli v dvoje ljubljanskih okrožij, dalje v obmejno, posavsko in ribniško okrožje. Kolikor so pokazali prvi meseci samostojnega delovanja okrožij, se je ta način okrožne organizacije dobro obnesel. — Vse manjše zadeve lokalnega.značaja rešujejo okrožja prav vestno in točno tako, da se pri župni upravi dobro čuti olajšava od raznih malenkosti ter je na razpolago mnogo več časa in eneržije za drugo, važnejše organizatorično, prosvetno in globlje tehnično delo. — Župa je priredila v zmislu saveznih določb župni prednjački tečaj, ki je bil obiskan zelo povoljno in je prinesel župi zopetno precejšnje povečanje prednjaških vrst. Danes je v župi vsako društvo razen dveh v tem položaju, da ima vsaj enega dobro pripravljenega absolventa župnih prednjačkih tečajev. — Veliko važnost polaga naša župa na to, da so župni odborniki in člani TO. popolnoma točno poučeni o položaju po društvih in da nasprotno društva tudi točno poročajo vsaki mesec o delovanju, o ovirah, ki jih morajo premagati itd. Stiki župe z društvi in po ustanovitvi okrožij s poslednjimi so kar najbolj živahni ter imajo za posledico zaupanje v župno vodstvo, kar zelo mnogo konsolidira župno organizacijo. Na podlagi tega medsebojnega bratskega spoznavanja in zaupanja se vrši vse delo. — Sokolsko društvo Ljubljana I, ki ima v Ljubljani na trgu Tabor svoje veliko letno vežbališče, je letos v težkem položaju. Pogodba, na katere podlagi je društvo kupilo od mesta trg Tabor, sili to zelo marljivo in vodilno župno društvo k stavbi telovadnice. Kolikor smo poizvedeli, je nameravalo društvo zgraditi v poznejši dobi poleg telovadnice in drugih društveni svrhi služečih prostorov tudi moderno urejeno javno kopališče. Sedaj
seveda tega ne more ker ni za io zadosfi sredstev. Toda zgradila se bo solidna telovadnica po najboljših načrtih, osnovanih na dolgoletnih izkušnjah. Trg Tabor bo stavba samo krasila. — Novo sokolsko društvo Unec se je ustanovilo dne 15. julija na skrajni jugoslovanski meji proti Italiji v bližini Rakeka. Ustanovna glavna skupščina je pokazala, da se polagoma, ampak vedno bolj in bolj ukoreninja prava jugoslovenska misel tudi med našim priprostim narodom, kar je osobiio na meji velikanskega pomena. — Okrožni zleti 1923. I. ljubljansko okrožje je imelo svoj zlet 15. junija v Stepanji vasi, ki je srednje dobro izpadel ter je prinesel osobito v okoliška društva mnogo svežega duha in novih moči. — II. ljubljansko okrožje bo imelo svoj zlet v Št. Vidu dne 12. avgusta. Obmejno okrožje ima svoj zlet 26. avgusta v Planini, ribniško pa 15. avgusta v Ribnici, združen z okrožno tekmo vsega naraščaja.	Š v.
Sokolska župa Maribor.
Sokol u Varaždinu. God. 1877. — g. 1923. Sokolsko društvo u Varaždinu slavi na dane 7.-9. septembra 1923. dvadesetgodišnjicu svoga opstanka. Več je lani ovaj rijetki sokolski dogodjaj imao da bude proslavljen, no radi nesredjenih političkih prilika u Varaždinu pa razkola u Sokolu povodom osnivanja separa-tističkih t. zv. «Hrvatskih Sokola® odgodjena bje proslava na ovu godinu. Istom prilikom održat če se u Varaždinu i VI. slet mariborske sokolske župe. — Več je zarana, pri je punih 45 godina zahvalila u Varaždinu korijen sokolska ideja. Taj stari hrvatski grad jedan je od ponajprvih gradova u čitavome Slavenstvu, u kom se počela širiti ideja Sokolstva. G. 1877. več je «Varaždinski Sokol® počeo da djeluje, a yeč slijedeče godine t. j. g. 1878. na javnoj vježbi «Hrvatskog Sokola® u Zagrebu njegov podstarosta Sekovanič dobiva kod natjecanja nagradu. Ti stari varaždinski Sokolovi imaše za ono vrijeme, za razliku od svih ostalih, modru košulju, pa tek nakon ove javne vježbe u Zagrebu, videči ostale Sokolove sa ervenom košuljom — poprimiše i oni jedinstvenu sokolsku uniformu za hrvatske Sokolove. Do g. 1883. djelovalo je ovo jedno od ponajstarijih sokolskih društava te iste godine več jmalo oko 200 članova. — Prvim starostom «Varaždinskog Sokola« bio je varaždinski sudb. viječnik sada pok. Pump, koji je 7 godina stajao na čelu društva. Poslije toga prestalo je djelovanje ovog društva, no oko g. 1890. opet se začne gibanje u patriotskim slojevima gradjanstva te se oni ozbiljno spremahu, da obnove djelovanje društva. Spremiše več nekoliko puta pravila, no vazda se sa formalnim ponovnim ustrojenjem zatezalo radi ondašnjih nesredjenih političkih prilika, kad su Khuen i varaždinski vel. župan Rubido pri-tiskivali sve, štogod bje i malo narodno. No godine se 1891. energično spremiše neki Varaždinci pod vodstvom dr. Magdiča te bude društvo osnovano pod novim nazivom «Hrvatski Sokol® i g. 1902. odpočne isto sa djelovanjem. Društvu su se kroz čitavo ovo vrijeme sa strane vlasti pravile silne neprilike, no varaždinski je Sokol vazda hrabro izdržao u borbi, i ako nejednakoj. Za vrijeme rala bilo je djelovanje društva opet obustavljeno, začasni starosta, starosta, neki odbornici i mnogi članovi proglašeni političkim sumnjivcima, a neki odoše na front sa onim glasovitim «p. v.» Sokolana bje pretvornea u kasarnu, sprave razbacane, uništene i oštečene, a imovina društvu rasuta na sve strane! No kraj svih tih neprilika sa strane tudinske vlasti Sokol je varaždinski izdržao i ovu borbu, pa je doba Prevrata i oslobodjenja dočekao spreman i odlučan. «Narodno Vijoče® sestavljeno bje večim djelom od članova Sokola, koji su u Varaždinu i okolici te po Zagorju za Prevrata igrali vidnu i važnu ulogu. — Odmah poslije oslobodjenja pošao je Sokol na infenzivan rad, no u sokolske se redove brzo počela uvlačiti politika, a separatistički elementi, kojima nije bilo do sokoiske ideje, več do raspirivanja plemenske mržnje, otpočeše zaplotnjačkim i zakulisnim radom, dok 2. aprila 1922. ne Zaskočiše sve prave Sokole načinivši u društvu raskol te ocijepivši se od njih ustrojiše «Hrvatski Sokol*. Odnješe «Sokoiskom društvu® imovinu, večim djelom sprave, barjak, no najdragocenije, a to je bogati arhiv — ostade u sokolskim rukama. — I taj udarac hrabro izdrža varaždinski Sokol. Njegova snaga nije klonula — što više, taj momenat, saino io još više razbudio otpornu njegovu snagu i svijest da mora da kreče napred i samo napredi — 1 zbilja društvo je več toliko napredovalo, kraj svih poieškoča, koje su mu na svakom koraku stavljene i sa strane vlasti, a i sa strane izvjesnog dela varaždinskog gradjanstva, pa več može ove godine da provede organizacnu
župskog sleta a i proslavili svoju dvadesetgodišnjicu! — Varaždinsko «Sokolsko društvo» nakon raskola, koji je u Sokolslvu u Hrvatskoj nastao, danas je najstarije sokolsko drušivo u Hrvatskoj, a jedno od ponajstarijih sokolskih dru-štava u Jugoslaviji. — Našem starom sokolskom bratu varaždinskom Sokolu čestitamo njegovu slavu, rijetku i časnu, sa poklikom svoj njegovoj brači i sestrama: «Bilo Vam sreino» i sokolski «Zdravo!»
Sokolska župa Mostar.
Sokolsko društvo u Mostaru. Revni član naraštaja brat Nikola R. Banič, djak trečeg razreda gimnazije, umro je dne 16. juna o. g. nakon kratke i teške bolesti. Laka mu zemlja!
Sokolska župa Rijeka.
Sokolska župa «Rijeka» na Sušaku naredila je svima svojim društvima, da 30. aprila o. g., na dan obljetnice mučenika Zrinjskog-Frankopana održe predavanja u potpuno sokolskom duhu, pristupačna čitavom gradjanstvu, u počast naših velikana Zrinjskog i Frankopana. — Društva su ovome pristupila, u koliko nisu bila sprečena opravdanim razlozima, izuzev društva, u kojima i nema pravog sokolskog života, i koja če se morati, ako neče biti moguče postaviti ih na onaj nivo, kojeg. Sokolstvo zahteva i traži, potpuno likvidirati. — Sokolska društva u Baški, Dragi, Krasici i Krku održala su proslave Zrinjskog-Frankopana sa predavanjima, sokolsko društvo u Gospiču održalo je dne 29. maja telovežbenu akademiju, a dne 30. maja svečanu proslavu sa predavanjem, sokolsko društvo u Kastvu održalo je jednu proslavu za školsku mladež, a drugu sa predavanjem i ostalim bogatim programom za članstvo i gradjanstvo, sokolsko društvo Suša k-R i j e k a akademiju naraštaja skopčanu sa proslavom Zrinjskog-Frankopana. —Sve su priredbe vrlo lepo uspele i bile dobro posedene.
Sokolska župa Sarajevo.
Соколско друштво у Новом Сарајеву. Сарајевска еоколска жупа, која је нначе бројем друштава једна од најмањих жупа у савезу, појачала се овнх дана еа новооснованим друштвом у Новом Сарајеву. Идеја оснивања соколског друштва у Новом Сарајеву потекла je с тога разлога, uito је вежбаона сарајевског соколског друштва сувише далеко, да би могли редовно полазити cbii oiiii из Новог Сарајева, који могу да вежбају и желе да ступе у соколске редове. У суботу
7.	о. м. приведена је у дело идеја оснивања новог соколског друштва. Тога дана састао се у згради гл. железничке станице леп број омладинаца и виђенијих лица из Новог Сарајева и у присутности позваних Др. Богдана Видовића, на-челника сарајевске соколске жупе, др. Срећка Перишића, старосте сарајевског соколског друштва, Алексе Старчевића, тајника соколске жупе и Милана Мај-сторовића, вође мушког подмладака -— једногласно донели закључак о оснивању соколског друштва у Новом Сарајеву. На том састанку усвојена су јединствена соколска правила и изабран је одбор у који су ушла ова браћа: старешина: Ибрахим Хаџиомеровић: зам. старешине: Милутин Гаковић; начелник: Игнац Хенгстер; зам. начелника: Алекса Старчевић; тајник: Антон Феди; благајник: Митар Старовић; председник просветног одсека: Мирко Вулетић; одборници: др. Јиндрих Чихак, Мирослав Нагел,' Душан Бабић, Мићо Јанковић, Вошко Ilcmapa; заменици: Ђорђо Наерловић, Војислав Бановић, Милош Шошић. Ново-оеновано соколско друштво има све услове за агилан и снажан соколски рад. Познавајућ одушевљење и ревност омладинаца у Новом Сарајеву сви су изгледи да ће сарајевска соколска жупа у најскорије време добити у новооснованом друштву јак u сигуран ослонац.
Sokolska župa Split.
Sokolsko društvo u Vranj cu (župa Split). Dne 8. julija 1923. navršit če naš brat Josip Benzon, tajnik vranjičkog Sokola 25 godina neprekidnog i marljivog rada na polju Sokolstva. Poletan i mlad, ne navršivši 18 godina života, stupio je u redove splitskog Sokola dne 8. julija 1898. god., u kojem ostade sve do
godine 1902. Suvišno je isticati ondašnje prilike, u kojima se je nalazio Sokol, osobito spliiski. Iste godine 1902. brat Benzon se preseli u Šibenik, te odmah stupi u redove tamošnjeg Sokola i ostade sve do 1908. Povrativši se u svoj rodjeni Vranjic stao je širiti ideju sokolstva i neumorno raditi oko osnivanja sokolskog društva. Udarivši odmah na skroz nepremostive zapreke ondašnjeg austrijskog policajskog režima, ne klone duhom i več nakon nekoliko mjeseca osnuje sokolsko društvo, kojemu i danas služi kao tajnik. Brat Josip Benzon za dugih 25 godina neumorno i samopregorno i nesebično radi na polju Sokolstva, ne za slavu i čast, več jedino za veliku sokolsku ideju bratstva i jedinstva. On je jedan od prvih u ovome mjestu, koji se je posvetio ideji Sokolstva i za koju je sve svoje sile materijalne i moralne uložio. Njegov je sokolski rad poznat veoma dobro svim sokolskim društvima u okolici, kao Sokola uvijek skromna i radišna, koji nc traži slave ni pohvale. Ovo društvo ne može a da u dane kad navršuje svoju 25godišnjicu nama svima miloga rada ne iznese u javnost ovo par redaka, sa željom, da naš brat Benzon proslavi još i 50godišnjicu u krilu ovog društva i cijelog Sokolstva, za koje je uvijek bio spreman sve žrtvovati, a koje mu i ovom prigodom ostaje zahvalno. ,ln
Sokolska župa Tuzla.
IV.	slet sokolske župe tuzlanske u Bos. Samcu dne 24. juna 1923. Uoči sleta Bos. Samac osvanuo je u svečanom izgledu i raspoloženju. Vežbalište je ukrašeno, kuče su Skičene i državnim i narodnim trobojkarria. — Ull časova dolazi «)ug Bogdan», ladja, koja dovodi iz Broda prve goste, dočekana od školske dece, Sokola i mase naroda burnim oduševljenjem. U 12. krenula je povorka Sokola sa pristanišfa u grad na čelu sa vojnom muzikom, kroz špalir mestnih Sokola, dece i. gradjanstva. U toj povorci su bili zastupani Sokoli iz Tuzle, Gra-čanice, Biljaniča, Maglaja, Doboja i Dervente i izaslanici zagrebačkog Sokola. 11 isto vreme stigli su i Sokoli iz Gradačca kolima. U 17 čas. stigoše teretnim auto-mobilima Sokoli sa Kuke i jedan deo Sokola iz Brčkog kolima. U 21 čas otpočeo je pred Grand Hotelom koncerat vojne muzike. Pevačka sekcija mesnog Sokola pod horovodjstvom učitelja Imbronjeva otpevala je dobro uvežbanu pesmu Biničkoga «Divna noči». Brat Dušan Bogunovič, izaslanik zagrebačkog Sokola, održao je ovde dobro uspelo predavanje o Sokolstvu. Kasno u večer stigoše još izaslanici beogradskog Sokola i Sokoli iz Bijeljine i iz Slavonskog Samca. Dne 24. juna u ranu zoru stigao je motornim brodičem drugi deo Sokola iz Brčkog sa vojnicima pontonerima. Za njima su na kolima stizali seoski Sokoli iz obližnjih mesta: Novoga grada, Donje Dubice, Crkvine, Miloševca, Slatine, Brvnika, Kostajnice i Lipca. U 9 časova stigoše izaslanici Sokola Djakovačkog. Još od ranog jutra stizao je narod iz okoline, predvodjen svojim sveštenicima i učiteljima, u dugim povorkama na kolima. Od 6 do 10 časova ujutro vršila su se sokolska natecanja na športskom vežbalištu. U 11 časova krenula se kroz grad povorka, koju je predvodio barjaktar na konju sa državnom zastavom u ruci uz pratnju još četvorice sokolskih konjanika, za njima vojna muzika, onda stara, davno raz-vijena zastava brčanskog Sokola, starešinstvo sokolske župe tuzlanske sa iza-slanicima zagrebačkog i beogradskog Sokola, beogradski Sokoliči mališani, četa Sokola u svečanoj odori, četa vojnika Sokola, masa seoskih Sokola u narodnoj nošnji, redovi članova i članica u vežbačem odelu, muški i ženski naraštaj i dugi redovi vesele i ponosne dece-uzdanice naše. Narod je oduševljeno pozdravljao Sokole i neprestano klicao kralju, otadžbini, vojsci i Sokolstvu. Posle ophoda cela se povorka svrstala na trgu. Starešina župe brat Branko Stahič uzeo je reč, da ispred Sokola pozdravi kralja, vojsku, domačine i goste. Govorili su još: sreski načelnik iz Gradačca, g. Milan Popovič, g. pukovnik Stajic u ime vojske, predsednik opštine u ime Samčana, brat Pera Lazarevič u ime beogradskog Sokola i brat dr. Mrvoš u ime zagrebačkog Sokola. Nato je povorka krenula vežbalištu, gde su Sokoli prodefilirali ispred stare zastave brčanskog Sokola, što je opet izazvalo buru oduševljenja. U 4 časova vežbalište je bilo prepuno. Vežbe su počele tačno u odredjeno vreme. Članovi a posle njih članice izvodili su proste vežbe na opče zadovoljstvo. Seoski Sokoli^ izveli su svoje Proste vežbe neobično dobro. Svi su visoko cenili njihovu požrtvovnost, jer i ako su im kuče po selima raštrkane, Soko ih je okupio na jedno mesto na bratski rad. Sledile su vežbe muške dece sa zastavama i ženske dece sa malenim obručevima. Veliki interes pobudile su kod gledalaca vežbe na spravama. Vojniči
tuzlanskog garnizona isfupili su svojim vežbama sa puškama. Muški i ženski naraštaj — njih 137 — odvežbao je uz burno odobravanje svoju zajedničku vežbu. 15 članova beogradskog naraštaja izvodilo je vrlo okretno razne piramide. Vežbe članica fuzlanskog Sokola s obručevima pobudiše senzaciju. Nastupili su i vojnici brčanskog garnizona svojom vežbom sa puškama. U svemu je vežbalo 600 Sokola, Sokolica, vojnika, naraštaja i dece. Vežbe su izvodjene uz pratnju vojne muzike.
O.	kapelnik Čermak zaslužuje za svoj trud svako priznanje. Posle programa muzika je zasvirala kolo — i to veliko kolo oduševljenih Sokola i gradjanstva, trajalo je i sutradan do same zore. Gradska je opština u spomen sleta u čast gostiju priredila na večer banket. 1 ako je bio sletski program skoro preopširan za jedan dan, ipak je upotrebljeno vreme i za sednice tehničkog odbora, pro-svetno-kulturne sekcije i upravnog odbora župe. Slet je dao novi polet župi. Na sednicama je izbijala vruča želja, da se u budučem radu u svima pravcima istupi još snažnije. 1 ako su sletovi skopčani sa velikim materijalnim žrtvama, ipak )e zaključeno, da če se do godine održati V. župski slet u Bijeljini.
Sokolska župa Veliki Bečkerek.
Банатска жупа. Просветни одбор Сокола у Вршцу бнран је овако: Анте Тодић, председник; Милан Пантић, тајник; Јованка Миленковић, књижничарка; Миливој Ћосић, зборовођа; Невена Богдановић, Добрила Чампаревић, Лазар Поповић, Лазар Јекић и Миленко Јефтић, одборници. — Споменица слета одржаног у Вршцу изашла је из штампе. Поред обичног градива има географску карту банатске жупе и тридесет слика. Цена по комаду 20 Дин, поузећем 24 Дин. Јефтиније је новац унапред послати. Молимо сва соколска друштва да поруче ио један примерак за своју књижницу. Америчка соколска друштва поручила су прилично примерака. Наруџбе прима Соко у Вршцу (Банат). — Соко у Вршцу каставља приређивањем бесплатних соколских села за војску и обилажењем околишних места приређивањем просветно-гимнастичких академија. — Управа жупе имала је своју редовиту седницу приликом Ш.жупског слета у Белој Цркви. Одлучило се привући учитељство што више у соколске редове, јер само соколски васпитани учитељи могу бити прави темељ соколских друштава на селима. — Будући слет биће у Великој Кикинди. — Просветан рад у жупи показао је велики напредак. — ТреЂи слет банатске жупе одржао се 27. и 28. маја у Белој Цркви. Национални интереси захтевали су, да се овај слет одржи у Белој Цркви, која је тик румуњске границе, те која има три хил>аде Срба и девет хиљада Немаца и Румуња. Организацију слета било је- тешко спровађати, јер соколско друштво из Беле Цркве није имало никакових техничкох сила, које би спровеле организацију. У ту је сврху послала жупа брата Тодића да развиди право стање ствари у Белој Цркви и уверивши се, да би се слет могао приредити уз припомоћ и суделовање предњачког збора Сокола из Вршца и Вел. Бечкерека, одлучи се жупа да се слет организира и у ту је сврху брат Погачник, жупски начелник одлазио неколико пута у Белу Цркву. Цео посао био је олакшан доласком брата Свободе у Белу Цркву, који је преузео на себе да изврпш све потребне пред-радње. На тај начин дошло је до остварења самог слета. Дне 27. маја већ су били сви натецатељи на вежбалишту и почело се утакмицама за мушка оделења. Резултат је био, да је прву награду добила Велика Кикинда, другу Вршац, трећу Бела Црква, четврту Велики Бечкерек. Од женских оделења прву је добио Велики Бечкерек, другу Вршац. У шестобоју: I. Ђура Папић, за Вршац 120 бодова;
II.	Јово Турински за Велики Вечкерек 73 бода; III. Миша Барбулов за Вршац 66 бодова. — Предвече истога дана стигао је воз са Соколима из Горњег Баната. Ови су били смештени по школама и касарнама које су врло радо уступиле школске и војничке власти. Соко из Вршца са војном музичком школом етигао је засебним возом у јутро рано 28. Пре подне биле су пробе и врло сликовита поворка са две музике, у којој је суделовало 1380 особа. Пред градском кућом поздравио их је градоначелник на чему му одговорио брат Мољац, жупски старешина. После подне била је врло лепа јавна вежба на којој се видео на-предак од прошлог слета. Чланства је вежбало 250; женског нараштаја 96; питомаца војне музичке школе 44; мушког нараштаја 144; женс'ке деце 164; руских кадета и питомица 72; мушке деце 192; на справама 17 чланова; чла-ница 120; војника IV. коњ. пука 45; засебна тачка женског нараштаја из Велике Кикинде 19; засебна тачка чланица из Вел. Бечкерека 18; заоебна тачка Вршца 16; војна музичка школа 120 особа. Све су вежбе биле врло добро из-
ведене, осим иросте вежбе чланица. II код других тачака била је по која неправнлност, али свеукупно добро. Нарочито морамо истаћи вежбе музичке школе из Вршца; руске питомиде у ритмичким вежбама; мушки нараштај у скупинама; ]V. коњ. пук у вежбама са сабљама и шестнаесторку чланова-ица из Вршца. — У вече је била народна свечаност уз суделовање четири музике и певачког друштва Беле Цркве и сок. пев. оделења из Вел. Бечкерека. — Прехрана није била организирана, већ је сватко имао собом хране за три дана, што се показало практичним, јер је мало Сокола било по кафанама. — Слет је потпуно успео; и моралан и материјалан успех је велик. Здраво!	A.	Т.
Banaiska sokolska župa imajući u vidu veliku i važnu potrebu stručno i prosvetno obrazovanih prednjaka održalo je od 5. do 19. aprila ove godine svoi
I.	petnajstdnevni prednjački tečaj u sokolani sokolskog društva u Velikom Bečkereku. Taj tečaj pohadjalo je svega 18 učesnika i to 13 muških i 5 ženskih. Na tečaju bila su zastupana sledeča društva: V. Bečkerek sa 3 mušk. i 2 žensk., Vršac 4 mušk. i 3 žensk., V. Kikinda 1 mušk., Bašahid 1 mušk., Nova Kanjiža 1 mušk., Srpski Krslur 1 mušk. i Senta 1 mušk. — Predavanja održavala su se svaki dan od 8—12 časova prepodne i od 2—6 časova popodne. Svega je bilo održano 115 časova, koji su bili podeljeni na pojedine predmete i predavače ovako: Brat dr. Miša Matič: Anatomija i fiziologija 6 časova, higijena 2 časa i prva pomoč 2 časa. Brat Ante Tadič, predsednik prosv. odeljenja sokolskog društva u Vršcu: Sokolska misao 4 časa, istorija Sokolstva 3 časa, organizacija i administracija 2 časa, sokolska literatura 1 čas i o uredjenju sokolana i letnih vežbališta 1 čas. Brat Miloš Stanojevič, predsednik kult. prosvet. odeljenja banat. sokolske župe: Istorija jugoslovenskog naroda 4 časa, prosvetni rad u Sokolstvu 7 časova i govornička škola 3 časa. Brat Alojz Pogačnik, načelnik banatske sokolske župe: sokolski sistem, teoret. i prakt., proste vežbe, teoret., redovne vežbe, skupine, penjala i laka atletika, svega 36 časova. Brat Janez Gostič, načelnik sokolskog društva u Vršcu: 12 glavnih vrsti na svima spravama, greda, vežbe s batinama, otpori i raznosti, igre, svega 30 časova. Brat Dimitrije Mateji č, načelnik naraštaja banat. sokolske župe: borilačkc vežbe s kratkim batinama, mačevanje i floretovanje, svega 14 časova. — Tečaj su svi učesnici marljivo pohadjali, a disciplina bila je za sve vreme vrlo dobra i može se reči, da je tečaj u svakom pogledu uspeo. Ispiti se sada nisu održali, več je zaključeno da če se održati na jesen, kako bi se mogli pojedinci što bolje spremiti za taj ispit. Žalimo samo to, što i ostala društva nisu bila zastupljena na tom tečaju, bar sa po jednim prednjakom, jer bi to bilo u prvom redu korisno po njih same, pošto je to jedini način, da mogu sebi društva stvoriti stručno obra-zovane prednjake, u kojima sva naša mlada društva u tolikoj meri oskudevaju, a drugo i ceo tehnički napredak ne samo župe, več celog Sokolstva bio bi ubrzari, sigurniji i trajniji. Na budučem prednjačkom tečaju ne sme da izostane nijedno društvo, pa upozoravamo več sada sva društva, da na vreme pribave sredstva i odstrane sve zapreke, koje bi stale na put, te da tako omoguče svojim prednja-cima učešče na tečaju.
IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIItltllllllllllllllll
IZ SLOVANSKEGA SOKOLSTVA
  Illllllllllllllll  ................................................................................................................................................................................................
Umrl je brat dr. Peregrin Fiša, dolgoletni podstarosta ČOS in eden najboljših sokolskih delavcev na Moravi. Nad 30 let je starostoval brnskemu Sokolu, nai-večjih zaslug si je pa pridobil kot starosta bivše Moravskošlezijske Obce Sokolske.
Statistika jugoslovenskog Sokolstva: Savezni statistički odsek nije doduše još primio od svih društava izveštaj o radu za 1922. godinu ipak se dade iz dosadanjih izveštaja sestaviti približna statistika našeg Sokolstva za 1922., koia pokazuje veliki napredak naše organizacije. — Koncem 1922. g. brojio je Savez u 28 župa skupa 406 društava. Osim župe na Pacifiku u Severnoj Americi sve se župe nalaze u Jugoslaviji. Broj društava je porastao za 63. Tekom godine je brisano radi nerada 18 društava i odseka tako,_ da^pravi prirast iznosi 45 jedinica. U zadnje vreme se počelo Sokolstvo osobito širiti u Srbiji pa i medu seoskim stanovništvom u Baniji i okolici Pakraca, gde se osniva mnogo odseka.
Бгој članstva iznaša po dosandanjem poprečnom računanju 3002 utemeljača, 33.219 pomažučih i 18.296 izvršujučih članova. Po spolu deli se članstvo na 42.249 članova i 12.496 članica; razmer 3:1. Broj članova je napredovao za 12.412 ili 41-5%, članice su se digle za 4248 ili 51 '5 %. Skupni prirast iznosi 16.600 prema god. 1921. što iznosi 438 %. Od članova imalo je svečano odelo 5122. Broj prednjaka i zamenika iznosio je 1730, prednjakinja i zamenica oko 700. Vežbača brojio je Savez 8200, vežbačica 3900, skupa 12.100. Naraštaja muškog 6200, ženskog 4750, dece muške 9350, ženske 7600. Skupa je imao Savez naraštaja 27.900 što zajedno sa članstvom daje 85.000 pripadnika ili svaki 142. državljanin naše Jugoslavije. Podrobni podatci o posečivanju vežbe, o delovanju raznih odseka, o javnim isiupima itd. objaviče se kad se dovrši celokupna statistika, što razume se zavisi od onih društava i župa, koje još nisu poslale izveštaj za 1922. g. Neka to učine u najkrače vreme.	Šv.
Iz seje odbora ČOS. v Pragi 5. in 6. maja 1923. Dne 5. in 6. maja se je vršila v Pragi seja odbora ČOS. Kot zastopnik JSS. se je udeležil seje tajnik br. dr. Fux. Ob navzočnosti 80 delegatov žup je otvoril br. starosta, dr. Scheiner, sejo spominjajoč se nekaterih umrlih bratov in sester. Z ozirom na številne napade v komunističnih in klerikalnih listih na njegovo osebo radi poloma banke Bohemia, s katerimi so hoteli povzročiti razdor v sokolskih vrstah, je podal br. starosta kratko izjavo, da si ni svest niti najmanjše krivde pri polomu banke Bohemie. Predsedniško mesto v upravnem svetu je odložil že pred davnim časom in vse funkcije, ki jih je opravljal, je izvrševal točno in častno in ni nikdar niti najmanj omadeževal svoje sokolske časti. Debata o tej izjavi je bila kratka. Soglasno so vsi delegati obsodili prostaške napade časopisov na osebo dr. Scheinerja ter mu izrekli ob velikem navdušenju zaupnico. — Iz poročila tajnika dr. Urbana je razvidno obširno delovanje ČOS. v letih 1921.-1922. Novo predsedstvo, ki je bilo izvoljeno leta 1921. je prevzelo vodstvo ČOS. pod zelo neugodnimi razmerami, ki so vladale takrat v javnem življenju. Mnogo dela je povzročil velikanski razvoj COS., katere članstvo se je pomnožilo na trikratno število od onega pred vojsko, radi česar se je moralo vzgoji članstva posvečati mnogo več pozornosti. Stiki z drugimi telovadnimi organizacijami so ostali bolj hladni, tem bolj so bili prisrčni z narodnoobrambnimi in s «Češkim srcem». Stiki s slovanskimi narodi so bili dobri, najprisrčnejši so bili z Jugoslovani. Razmerje med Čehi in Poljaki se polagoma izboljšuje, in upati je, da pride do bratskih stikov, kakor hitro bo urejeno tudi državno razmerje. Isto velja za Bolgare, pri čemer je tajnik poudarjal, da vodi pot iz Prage v Sofijo preko Beograda. Posebna pozornost se ie posvečala Sokolstvu v Ameriki, kamor so poslali več vaditeljev. Zaradi težkih političnih razmer je obstojala večkrat nevarnost, da potegnejo razmere tudi Sokolstvo v politično vrvenje, toda predsedstvu se je vedno posrečilo, da je Sokolstvo pred tem očuvalo. Poročilo omenja dalje številne druge zadeve, ki jih je češkoslovaško Sokolstvo rešilo v preteklem obdobju, zlasti akcijo za Tyršev dom, veliki zlet na Slovaško, mednarodne tekme, vsesokolski zlet v Ljubljani itd. Brat Hiller je podal zelo zanimivo in obširno poročilo o prosvetnem delu v Sokolstvu, iz katerega odseva, da je češko Sokolstvo izvršilo v tem oziru ogromno delo. ČOS. je priredila v preteklem letu več šol za funkcijonajre prosvetnih odsekov, ter je s tem mnogo pripomogla k temu, da je ostalo prosvetno delo v pravih mejah. Organizacija prosvetnega dela v župah in društvih je izvedena in so s tem odstranjena marsikatera nesporazumljenja med vaditelji in prosvetnimi delavci. — Brat načelnik dr. Vaniček in sestra Milada Mala sta podala poročili o tehniškem delu ČOS. — Zanimivo je bilo poročilo br. Štepaneka o delovanju posameznih žup v zvezi s statističnimi podatki. Iz tega poročila je razvidno, da ima 30 žup ČOS tako imenovane tajniške urade, medtem ko delajo v ostalih izvoljeni funkcionarji. Omenjal je zlasti gospodarsko vprašanje žup, ki se mora rešiti z ozirom na financijalni položaj nekaterih žup. 46 žup izdaje župne Vestnike. — Pri nato se vršečih volitvah je bil z navdušenjem izvoljen za starosto dr. Josip Scheiner. Ostalo predsedništvo je sestavljeno takole: Namestnika staroste: Frančišek Mašek, Vincenc Štepanek; načelnik dr. Jindrich Vaniček, načelnica Milada Mala, prosvetar (vzdelavatel) Jan Hiller; 10 članov predsedništva: Rudolf Bilek, Karel Dvorak, dr. Vladimir Fleischmann, dr. Karel Heller, dr. Jos. Maličky, dr. Jan Masak, Terezija Pechlatova, dr. Jaroslav Urban, Karel Vaniček, dr. Karel Weigner; 5 namestnikov: Olga Fučikova, Emanuel Jelinek, dr. Rudolf Klima, Mečislav Petru, Edvard Taborsky. — Po volitvah je bil sprejet poslovnik za odbor ČOS. po pred-
logu br. Stepaneka. — V odbor Fugnerjevega podpornega sklada, ki je namenjen onemoglim sokolskim delavcem, je bilo izvoljenih 5 članov. — K zletu francoskih gimnastov v Roncu se odpošljeta 2 zastopnika TO. — brat Beranek je podal obširno poročilo o zgradbi Tyrševega doma. — Občni zbor COS. se preloži po daljši debati na leto 1924. — Obširna je bila debata o manjšinskem delu Sokolstvo, zlasti o razmerah Sokolstva v Dol. avstrijski župi. Sprejeti so bili razni predlogi, ki imajo namen izboljšati stanje manjšinskih društev. — Blagajniško poročilo je podal br. Dvorak. — Brat dr. Masak je poročal o reorganizaciji zdravniške službe v župah. Poročilo je bilo vzeto na znanje in se bo o njem razpravljalo na prihodnji seji. — Brat načelnik dr. Vaniček je podal obširno poročilo o medzletnih tekmah COS. — Pri slučajnostih so bili stavljeni še razni predlogi, ki naj jih izvrši predsedništvo COS.
Češkoslovenska Obec Sokolska je izvolila na spomladni seji svoje predsedstvo: starosta br. dr. Josip Scheiner, njegova namestnika František Mašek in Vincenc Stepanek. Za načelnika je izvoljen dr. Jindrich Vaniček, za načelnico s. Milada Mala. Člani predsedstva so: Rudolf Bilek, Karel Dvorak, dr. Vladimir Fleischman, dr. Karel Heller, dr. Josip Maličkv, dr. Jaroslav Urban, Karel Vaniček in dr. Karel Weigner. Načelništvo COS. tvorijo bratje dr. Vaniček kot načelnik, J.Machal in Rudolf Bilek kot njegova namestnika, dalje referenta za članstvo Beranek in Jirsak, brambeni referat imata Havel in Miiller, naraščajske zadeve upravljata Očenašek in Prochazka, oddelek za deco vodita Ada Heller in Benda, literarna referenta sta Pechlat in Erben, izobraževanje Hiller in Pelikan, zdravstvo dr. Dostal in dr. Bukovsky. — Zenski vaditeljski zbor ČOS. Načelnica Milada Mala, namestnici sta R. Machalova, M. Provaznikova, članice so Pechlafova, Nolčova, Spudlikova, Wachtlova, Burgrova, Tringlerova.
Češki naraščajniki v Jugoslav'ji. Naraščajniki praškega društva Karlin so se podali v Jugoslavijo, da vidijo našo zemljo in da obenem pokažejo svoje sokolsko delo. Napravili so turnejo z mnogimi nastopi: v Zagrebu, Sarajevu, Dubrovniku, Beogradu itd. Povsod so stopili v stik z našimi naraščajniki. Taka potovanja je samo prisrčno pozdraviti, kajti znanstvo in vezi med češkimi in našimi naraščajniki so največjega pomena. Kar smo pričeli lani s prisego naraščaja, to naj se nadaljuje. In turneje, kakor omenjena, so dobro sredstvo za medsebojno spoznavanje, podkrepitev in vzpodbudo. Našim naraščajnikom, ki so imeli priliko sestati se s češkimi ali videti češke na javnem nastopu, gotovo to ostane v trajnem spominu. Zelo dobro pa bi bilo tudi, če bi se mogla najti prilika, da najboljši naših naraščajnikov obiščejo Češkoslovaško. Koliko lepega bi tam lahko videli. Bratje vodniki naraščaja in sestre vodnice, poskusiti je treba. Štedite in zbirajte po majhnih zneskih! Koliko se denarja potroši po nepotrebnem! Naraščajniki nai štedijo pri teh troskih, in marsikateremu naših dobrih in najboljših bi se na ta način izpolnila goreča želja — sokolska stvar pa bi s tem mnogo pridobila. Naraščaj je naš up in naša nadal
Snaga českoslovačkog Sokolstva. Statistički odbor ČOS. predložio je za god. 1921. potpuno izradjeni izveštaj o stanju ove najjače sokolske organizacije. Prema izveštaju broji ČOS. u 53 župama združenih 2976 društava sa 259.198 članova, 108.703 članica, 86.406 naraštaja i 180.391 dece, ukupno dakle 634.498 sokolskih pripadnika. Svaki 25. Sloven i svaki 35. gradjanin českoslovačke republike je član Sokolstva českoslovačkog. Razvoj od god. 1912. do zaključka god. 1921. je vrlo interesantan i svedoči o velikoj snazi sokolske misli u Českoj.
	1912	1921
Broj župa	38	53
Broj društava	1.156	2.976
Članova	98.494	259.198
Članica	20.689	108.703
Članstva ukupno	119.183	367.901
Broj članstva je tri puta veči nego god. 1912., broj društava dva i pol puta; članica bilo pre raia 7= svega članstva, po svetskom ratu je članica skoro V-Na svaku jedinicu pripada prosečno članstva 103 god. 1912., 123 god. 1921. Broj podmlatka je pet puta veči nego god. 1912., broj dece skoro šest puta. — God. 1912. imala je ČOS 168.257 pripadnika, god. 1921. 634.698. Prohvnici sokolstva usprkos tomu kažu — da Sokolstvo propada (1).
Češkoslovenska Obec Sokolska ima tudi svojo zamejno zupo, ki druži vsa sokolska društva izven Češkoslovaške. (Sokolska župa zahranični.) V njej so
včlanjena drušiva: Augsburg, Berlin, Dresden, Miinchen, Mors, Gornja Orehovica (Bulgarija), Hamburg, Leipzig, London, Sofia, Pariš in Niirnberg. Starosta župe je br. ]. B. Zyka, načelnik br. Karel Gishiibl. Zupa ustanavlja nova društva v Volyniji, Bukarešti in Carigradu. Letošnji župni zlet se je vršil v Berlinu in je lepo uspel.
Sprejema maršala Focha se je udeležilo v Pragi nad 2000 članov v kroju, 1000 telovadk, 2000 ženskega in 3000 moškega naraščaja.
Husov dan. Češkoslovaško Sokolstvo je z veliko dostojnostjo letos praznovalo 6. julija Husov dan. Odločno je pokazalo svojo svobodomiselnost in zvestobo češki stvari, ki jo je mojster Jan Hus ne le z besedo, temveč tudi dejanski branil že v temnih dobah srednjega veka ter postal goreč vzgled domovinske ljubezni svojim sorojakom in njihovim potomcem.
Prosvetna šola ČOS. se vrši letos v mesecu avgustu v Tavrčanskem Sv. Martinu na Slovaškem.
«Slavni češki kipar František Bilak je izklesal Fiignerjevo oprsje ter ga podaril ČOS.
Sokolski stadion v Brnu. Velemestne razmere silijo sokolska društva, da si zagotove za svoje delovanje primerno velike telovadne prostore, ki naj ostanejo nezazidani tudi vkljub zelo hitremu širjenju velemesta. V nasprotnem primeru bi bilo članstvo prisiljeno vežbati vedno samo v pokritih, zaduhlih prostorih. Tudi sokolsko društvo v Brnu se je odločilo zgraditi stalno letno vežbališče in je v to svrho izvršilo vse predpriprave ter dovršilo svoj stadion, kjer je imela letos dolenjeavstrijska župa že svoj javni nastop. Stadion obsega 25.400 m'-, od katerih pripada na samo vežbališče nad 7700 m2. Oblika telovadišča je potegnjen krog, za proste vaje je pa določen poseben četverokotnik za 1218 telovadcev. Prostora za orodje je 1200 m2 in se nahaja med vežbališčem prostih vaj in obhodno potjo. Tik ob robu se nahaja tekališče v dolžini 300 m. Okoli telovadišča sta dve tribuni za približno 20.000 gledalcev, obe izdelani iz betonske konstrukcije. Pod tribunami se nahajajo pisarne, kopališče, slačilnica itd. ter stanovanje sluge. — Poleg stadiona se nahaja stavbišče za bodoči dom sokolskega društva v Brnu; to je deloma za sedaj vporabljeno kot igrišče. Celotni kompleks je opremljen z vodovodom, kanalizacijo, hidranti in električno razsvetljavo. Važno je tudi omeniti, da je celo telovadišče posejano s travo, kar je v higijenskem oziru pravilno; vsa pota in vsi deli stadiona bodo obdani z drevjem. Finančno se je omogočilo uresničenje davne želje brnskega Sokola s pomočjo «Društva za stavbo telovadišča in telovadnice*. Seveda je članstvo s skrajno vnemo in z veliko požrtvovalnostjo doprineslo vse, da so se ogromni stroški kolikor mogoče znižali. Vsak član je moral glasom sklepa skupščine delati najmanj 60 ur ali pa se je moral odkupiti s primerno vsoto 300 Kč, vsak član naraščaja je bil dolžan delati 30 ur. Med	drugim bodi omenjeno,	da je članstvo
napravilo nad 45.000 delavnih ur ter	je	n. pr.	prevozilo 13.000	m3 gline. Nad
200.000 Kč se je s tem prihranilo na izdatkih. Stadion je stal 2Vi milijona Kč.
Tajnost plzenske župe. Ze delj časa čitamo v češkem «Vestniku Sokolskem® o nekem tajnem podjetju plzenske župe. Dne 22. julija naj se pa vse izvrši. Župa ni letos priredila nobenega zleta — pač pa je z vso izdatnostjo in z vso silo pospeševala notranje delo po društvih. V koliko je uspela — hoče šele pokazati. Kaj in kako pa nihče ne ve; samo štirje bratje «silna četvorica» pripravlja nekaj tajnega, toda velikega. Društva vedo samo toliko, da v juliju ne smejo imeti nobenih javnih nastopov — od društev	se	nič ne	zahteva — nikdo	ničesar ne ve.
Župni starosta baje tudi ničesar ne ve	—	«silna	četvorica« samo	molči — njena
povelja slede. O zadevi bomo še poročali.
Sokolstvo v Avstriji je združeno v župo Dolnorakovsko. Na Dunaju je 14 društev z 2278 člani (1624 mož in 654 žen). Prirastka proti prejšnjemu letu je 120 članov. Tudi prednjački zbori so se znatno okrepili, kar je tembolj važno, ker je znano, da se je mnogo dobrih prednjakov iz Dunaja takoj po prevratu izselilo v domovino na Češko. Telovadno delovanje je zelo živahno, osobito pa je hvalevredno to ob dejstvu, da se Sokoli na Dunaju bore za obstanek proti sovražni javnosti, uradom in imajo zelo nezadostne telovadnice. Zupa je letos priredila svoj župni zlet v Brnu. Avstrijska vlada se je namreč zleta na Dunaju ustrašila ter ga — prepovedala.
Župni zlei spodnjeavstrijske župe v Brnu se je vršil koncem junija. Nad 1140 dunajskih Sokolov in Sokolic je znašala udeležba samo Sokolstva iz Avstrije, kjer ni smelo priredit'svojega zleta. Na predvečer se je vršila v stadionu brnskega Sokola velika telovadna akademija Dunajčanov, ki je v vseh ozirih zelo dobro izpadla. Drugi dan je napolnilo moravsko Sokolstvo Brno, da pomaga bratom iz Avstrije s svojo udeležbo ter jih utrdi za nadaljnjo borbo v sovražni tujini. Mogočen izprevod je bil pravi triumf sokolske misli, ker Brno je ostalo navzlic raznim orlovskim poizkusom le sokolsko. ČOS se je udeležila zleta po večji deputaciji pod vodstvom dr. Scheinerja. Sprevoda se je udeležilo okoli 4000 oseb, med temi 2000 Sokolov v krojih. Brat dr. Scheiner je pozdravil avstrijsko Sokolstvo v imenu naroda in ČOS, naglašajoč, da celi narod noče dopustiti, da bi Čehoslovaki na Dunaju izginili, pač pa jim proži svojo roko v pomoč v težkem boju za obstanek. — Nato se je v brnskem sokolskem'Stadionu pred 30—40 tisoči občinstva vršila javna telovadba, kjer je nastopilo 508 ženskega naraščaja z vajami s kiji, 586 moškega naraščaja z vajami s palicami. Članice (612) in člani (544) so izvajali vsak svoje proste vaje zelo lepo in dovršeno. Po orodni telovadbi je nastopila cela spodnjeavstrijska župa k veličastni skupinski vaji, ki je s svojo originalnostjo, krasoto in nacijonalno tendenco prav primerno zaključila zelo dobro uspeli zlet.
Iz testamenta Sokola. Moje delavnice in trgovina naj se proda. Izkupiček naj se razdeli enakomerno med obe smichovski sokolski društvi. Zato pa želim, da bi me nekoliko bratov spremilo na moji zadnji poti. — Tako je zapisal brat Petei Weiner v svojo oporoko.
Pomagaj si! Nekje na Češkem je malo sokolsko društvo kupilo zemljišče za svoj dom. Ugotovilo se je takoj, da je na zemljišču prvovrstna glina za izdelovanje opeke. In kaj so storili Sokoliči? Misleč si, kako drugi prodajajo papirnate «opeke» za dom pri vseh mogočih prilikah — so šli naši bratje mnogo dalje. Kupili so si star stroj za izdelovanje opeke ter začeli izdelovati za lastni dom pravo opeko — kar na stotisoče. Kopali so temelj, pripravili opeko, jo spekli — to je prava slika sokolske iznajdljivosti, ki vporabi vsako pametno sredstvo v prospeh Sokolstva. Vsaka opeka je imela vtisnjen sokolski monogram.
Združeno poljsko Sokolstvo je imelo spomladi letos svojo prvo glavno skupščino. Pri tej priliki se je zbralo nad 100 delegatov, da zaključijo delo združitve ter dado skupni organizaciji smernice za nadaljnje delo. Ugotovilo se je, da ]e «Poljsko Sokolstvo« še vedno član «Mednarodne telovadne zveze», dalje pa tudi to, da z «Češkoslovaško Sokolsko Zvezo® ni bilo direktnih stikov iz političnih ozirov, pač pa se je skrbno zasledovalo vse delovanje ČOS. Glavni sklepi skupščine so bili sledeči: 1.) Naloga poljskega Sokolstva bodi vzgoja naroda in sicer s pomočjo telovadne in moralne vzgoje. Telovadni del vzgoje obsega telovadbo kot tako, šport, lahko atletiko s posebnim ozirom na vojaške potrebe. 2.) Leta 1925. se vrši prihodnji sokolski zlet v Varšavi. 3.) Uvede se uradni članski znak in legitimacije. 4.) Izdela naj se enotne poslovnike za vse sestavine Zveze. 5.) Uvaja se dolžnostno vežbanje za članstvo od 21. do 35. leta. Skupščina je izvolila za starosto Adama grofa ZamoYskega, njegov namestnik je bil Stanislav Biega (ki ie kmalu nato umrl), dalje šteje starešinstvo 7 članov in po 3 odbornike od vsake župe. — Poljsko Sokolstvo ima 55 žup s 630 društvi, ki izkazujejo 58.500 članstva. Deli se v 6 velikih žup ali oblasti in sicer Velikopoljsko, Primorsko, Mazovsko, Krakovsko, Malopoljsko in Gorenje Šlezijsko oblast. — Kakor je razvidno iz Poročila, poljsko Sokolstvo še ni navezalo uradnih stikov z ostalim Sokolstvom, temveč stoji pri strani iz «političnih» vzrokov. Smatramo to stališče kot pogrešeno — vsaj je ravno naloga Sokolstva, da veže slovanske brate med sebpj s prisrčno bratsko ljubeznijo in na ta način manjša razlike in nesrečne politične spore nesrečnih politikov. Trdno smo pa prepričani, da ni več daleč čas, ko bo tudi Poljsko Sokolstvo revidiralo svoje stališče in vkljub raznim političnim hibam stopilo v tesne stike z ostalim slovanskim Sokolstvom.
Lužiško-srbsko Sokolstvo, ki smo o njem že pisali v eni prejšnjih številk, se Počasi toda zadovoljivo razvija vkljub nemškemu odporu in zatiranju. Od 1. 1920., ko se je v Budyšinu ustanovilo prvo društvo je do danes ustanovljenih že o društev: Budyšin, Malešiče, Bukece, Poršice, Rodwor in Komorov v Gor. Lužici. Najčilejše je društvo v Malešicah, ki je letos priredilo zelo dobro uspeli nastop.
111111111111111111111111111111111 [ 1111111111111111111 i 111111111T! 1111111
llllltllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll
1111111111111111111 f 111II111111111111! 11111111111111111Г
RAZM O
llllinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllll llllllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllli
Prirejanje tombol, loterij in srečolovov. Pokrajinska vlada v Ljubljani nam sporoča: Prirejanje tombol, loterij in srečolovov je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da njihovo delo ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanje takih iger celo zlorabljajo. — Poleg tega je prirejanje takih loterij in tombol znatno škodovalo interescpm državne razredne loterije, ki deluje za splošno korist našega naroda, to pa iz razloga, ker so prebivalci, zlasti v tistih krajih, koder se je prirejalo največ loterij in tombol, najmanj kupovali srečke državne razredne loterije. Zaradi^ tega so se zmanjšali tudi državni dohodki, ki imajo občekoristen pomen za naš narod. — Da bi se tombolske in loterijske igre čim bolje nadzirale in omejile izključno na potrebe humanih društev, je bilo kmetijsko ministrstvo primorano izdati sledečo naredbo: 1.) Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje istih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja. — 2.) Vsak primer nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po čl. 13. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije, točka 3. — Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole neče pristojno ministrstvo upoštevati brez izjave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se o upravičenosti vsake prošnje napotene na ministrstvo, dobro prepričajo in skrbe, da dajo povoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč. — Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečolovov vlagajo izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.
Češki Stadion na Dunaju. Češke telovadne organizacije (Sokol, D. T. ).) se pripravljajo, da skupno zgrade velik Stadion na zemljišču, ki ima preko 45.000 m'-. Zemljišče ima krasno lego sredi lipovega gaja. Poleg stadiona, ki bo imel prostora za 80.000 gledalcev, se postavi češko gledališče in predavalni prostori za približno 2000 oseb.
Češkoslovenska gasilska zveza je priredila koncem junija svoj I. zlet v Pragi. Pri tem je nastopilo prostovoljno gasilstvo tudi s prostimi vajami z gasilskim orodjem. Vežbalo je najprej 190 gasilcev z lestvami, nato pa 5000 mož s sekiricami. Tudi gasilke so nastopile, ki pa niso uspele.
Olimpijske igre v Parizu 1.1924. Stavba Stadiona polagoma napreduje. Prostora bo za 60.000 gledalcev. Po mestu so najete razne večje dvorane za boks, rokoborbo itd. Za udeležence se zgradi izven mesta cela kolonija paviljonov, skratka «Cite OlYmpique», kjer bodo tudi razne druge prireditve. Letošnjih izkušenj so se udeležili Angleži, Belgijci, Lahi, Madjari, Švicarji, Čehoslovaki in Francozi. Najbolj nevarni tekmeci, Amerikanci in Finci, so ostali doma. — celoti so bili rezultati zelo nezadovoljivi in strokovno časopisje zelo ostro graja osobito Francoze, v splošnem pa vse — da so za olimpijske igre premalo pripravljeni.
Sv.
Zlet francoskih gimnastov v Rouenu. Letos o binkoštih, 19. do 21. maja, je imela Linija francoskih gimnastov svoj letni zlet (petinštirideseti) v Rouenu. Razen mnogoštevilnega francoskega članstva so se zleta udeležili tudi Angleži, Belgijci, Holandci, Luksemburžani, Rumuni, Švicarji in Italijani. Od Sokolstva se je udeležilo zleta češkoslovaško zastopstvo (br. Miiller). Na sporedu so bile tekme, telovadba članstva in telovadba naraščaja. Kakor poroča Le Gymnaste, je nastopilo pri prostih vajah nekaj čez 10.000 gimnastov; vaje so izvajali dobro, vendar bi jih izvajali boljše, če bi imeli zaprt godbeni paviljon. Tako pa godbe niso dobro slišali. Sličen nedostatek smo videli tudi na lanjskem zletu gimnastov v Lilleu. — Zleta sta se udeležila tudi ministrski predsednik gospod Poincare in komisar za vzgojo gospod H. Pathe, ki je pri tej priliki gimnastom obljubil, da bo kolikor mogoče povečal kredite, ki so mu na razpolago za pospešitev telesne vzgoje. — Zelo simpatično so bili sprejeti Angleži. Angleško delegacijo je vodil general
Sir PeyIon, navzoč je bil tudi angleški vojni minister. — Zelo veliko važnost polagajo Francozi na defile zastav, ki jih imajo v obilem številu. Tudi letos je bil ta sprevod zelo slikovit. Zastavo Unije prevzame vsako leto tisti kraj, kjer se je izvršil zlet — letos torej mesto Rouen, ki jo ohrani do prihodnjega zleta. Predaja zastave se izvrši vedno na najbolj svečan način.
V Parizu so se vršile šolske tekme, kjer se je doseglo v teku na 100 m čas 10 sek., pri visokem skoku 171 cm, ob palici 3 m, metanju krogle 12-2 m. Seveda je bila to gimnastska in ne športna tekma, ter so posamezni rezultati doseženi od vsestransko izvežbanih telovadcev.
Belgijski gimnasti so izvolili za predsednika svoje Unije namesto odsiopivšega zelo zaslužnega gospoda 1. N. Cuperusa, ki je obenem tudi predsednik evropske telovadne zveze, gospoda Fr. Blamarta, ravnatelja gimnastičnega zavoda v Bruslju.
Švicarska telovadna zveza ima letos po kantonalnih zvezah (odgovarjajočih nekako našim župam) 1096 društev z 110.330 člani. Izven Švice je 14 švicarskih društev. Telovadcev je 31.409, kar pomeni proti lanjskemu letu nazadovanje.
Švicarska delavska telovadna zveza šteje 116 društev s 17.749 člani in 37 ženskih odsekov z 1237 članicami. Komunistične telovadne edinice so v zadnjem letu izgubile zelo mnogo članstva, med tem ko se je višje imenovana zveza zelo okrepila.
V Londonu se gradi Stadion za 130.000 gledalcev, od tega 35.000 sedežev, ki bodo skoraj vsi pokriti.
Berlinska turnerska župa skliče vsakoletno enkrat najstarejše telovadce k skupnim vežbam. Letos se je udeležilo tega vežbanja 195 telovadcev v povprečni starosti 47 let. Vežbali so proste vaje in tudi na orodju. Najstarejši telovadec je imel 81 let in pripada že 65 let turnerski organizaciji.
Nemški turnerji v Monakovem. Sredi julija so imeli svoj 13. veliki zlet (Turnlest) nemški turnerji v Monakovem na Bavarskem, Kakor poročajo nemški listi (Miinchener Neueste Nachrichtenl, je bila udeležba ogromna, čez 200.000 članstva in gostov. V sprevodu je nastopilo najmanj 300.000 ljudi; korakali so v osmero-stopih, udeležile so se ga tudi narodne noše, zvezno zastavo so peljali na posebnem vozu. Da so sprevod razvrstili za pohod, so potrebovali 8 kilometrov dolgo cesto. Razdeljen je bil v dva dela, od katerih je korakal vsak v svojo smer, po drugih ulicah, vendar ni ves sprevod naenkrat odkorakal, kajti listi pišejo, da so nekatere skupine čakale štiri ure, predno so se premaknile z mesta. Kolikor se da spoznati s slik, je nastopilo pri prostih vajah okoli 10.000 telovadcev. Iz inozemstva so se zleta udeležili Švicarji, Španci, Holandci, Skandinavci, severni in južni Amerikanci. Tekme se je udeležilo čez 40.000 turnerjev.
Telovadna vzgoja mladine v Italiji. V svrho enotnega postopanja pri mladinski telovadni vzgoji se bo ustvarilo posebno vodstvo za to stroko v Milanu. Srednješolski zavodi bodo razrešeni vodstva telovadne vzgoje za vsaki posamezni zavod. Telovadni obisk postane obligaten predmet in dijak, ki ni obiskoval telovadbe, se ne pripusti v višji letnik. Tedensko morata biti po dva popoldneva določena za telesno vzgojo, ki jo bodo vodili in nadzirali diplomirani telovadni učitelji.
niiiiii | iiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitnniiiiiiiiiiMiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiininiiitiiiiiiir litimi
STIROEOVNA LITERATURA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiunHHi
PamStnik VII. sletu všesokolskeho v Praze 1920. Izšel je zadnji zvezek tega znamenitega dela, ki je s tem zaključeno in popolno. Delo obsega 268 strani teksta, 216 krasnih slik in 15 barvastih prilog. Pri izdaji so sodelovali vsi najboljši češki sokolski delavci. Če knjigo čitaš ali gledaš podobe v njej, preživljaš nanovo znameniti zlet, dobivaš novo vero o lepših časih in novo vzpodbudo. Naj ne bo tudi nobene jugoslovanske sokolske knjižnice brez tega neprecenljivega dela.
«Sokolič», štev. 3.—4. je izšel z naslednjo vsebino: Kažimir Žigante: Pozdrav b ra čil — Brat Bato: Naša skupna vez — sokolska ideja. —
S.	Vrdoljak: O telesnoj lepoti. - Fr. Šlajpah; Naše delo na vse-sokolskem zletu (s sliko). — Душан M. Богуновић: Чистоћа и p e д. — )• Jeras: Zgodovinatelovadbe. — Vinko Šiepanek: Dnevnikmladoga č o ve k a. — C. Hočevar: O alkoholu. — Janko Jazbec: Vježbe s a
šjar parna za ženski narasla j župe Rijeka. — V. Černe: Pr o s le vaje za moški narasla j. — Glasnik. — Јован Угички: Нова песма соколска.
«Sokolič» šlev. 5.-6. je izšel z naslednjo vsebino: Dr. J.B.: Proslava m a j n i k a. — D. Bogunović: Brat Dragulin Sulce. S sliko. — Brat Bato: Naša skupna vez — sokolska ideja. — P. M. Lazarevič: Sokolsko bratstvo. — J. Spicar: Domovina. — Janko Jazbec: Kako je bilo nekdaj. — D. Bogunovič: O pristojnom ponašanju. — Maček-Sv.: Kaj hočemo od naraščaja. — J. Jeras: Zgodovina telovadbe.
V.	Stepanek: Dnevnik mladoga čoveka. — V. Černe: Proste vaje za moški naraščaj. — Glasnik.
«Sokolič» štev. 7.-8. je izšel z naslednjo vsebino: Franjo Čiček: Klic Sokolov. — S. Vrdoljak: U gibanju je život. — Milica Kramer jeva: Moji spomini na vsesokolski zlet v Ljubljani. — O. K.: Prva sokolska uspomena. — J. Jeras: Razvitje naraščajskega prapora sokolskega društva II. v Ljubljani. — V. Stepanek: Dnevnik mladoga čoveka. — J. Jeras: Zgodovina telovadbe. — J. Čobal: Metanje krogle. — J. P.: O premogu. — Glasnik.
Sokolski vestnik župe Ljubljana I. Stev. 2. obsega podrobna navodila za župni zlet.
Sletski vijesnik sokolske župe Spi t. Izšle so številke 3—4, 5 in svečano izdanje ob priliki zleta v Splitu.
Sokolsko društvo v Vršcu je izdalo «Spomenico II. sleta banatske sokolske župe» s popisom zleta in slikami. Delo je lepo sestavljeno, toda škoda, da je tiskarska izvedba pod vsako kritiko. Slike so posebno zamazane in nerazločne. Škoda denarja, ko taka izdaja gotovo dosti stane, pa je izvedena v tiskarni v vsakem pogledu nezadostno.
Sokolska župa v Mariboru je izdala: Dr. Maks Kovačič: Naš boj za lastno državo. Brošurica je predavanje, ki je primerno za prosvetne odseke. Cena 2 Din.
V Valjevu izdaja «Valjevski okružni odbor za narodno prosvečivanje» list «Narodni učitelj®, ki prinaša tudi razprave o Sokolstvu.
Nove češke strokovne izdaje. Strokovna literatura je podlaga za izobrazbo dobrih sokolskih vzgojiteljev. Bratje Čehi to prav dobro znajo, radi tega tudi polagajo največjo važnost na izdajanje strokovnih del, porabljajo v ta namen ogromne vsote denarja in izdajajo — bi rekel — z neverjetno marljivostjo. V prejšnjem «Glasniku» smo oznanili celo vrsto novih del, danes imamo zopet druge novosti. In vse, kar izide, je dobro, smotreno; imaš tudi izbero, ker je preskrbljeno za predavatelja v manjšem društvu s popolnoma preprostimi stvarmi, ki v kratkih stavkih pripovedujejo zgodovino Sokolstva, kakor je preskrbljeno za misleca z znanstvenimi razpravami, kakor n. pr. V. zvezek Tyrševega zbornika: Richard Rus: Narodni energie. Uvahy. O Tyršove dile. (107 strani, cena Kč 8-—.) — Izišla sta zopet dva zvezka zbirke pod naslovom «Sokolska osveta», in sicer XIV. Vaclav Kukau: Sokolstvo a jeho činnost menšinova, ter XV. Jan Pelikan: Sokolski vzdelavatel. Prvo delo predočuje nastanek, razvoj in obsežnost sokolskega manjšinskega delovanja (104 strani, Kč 7-—), drugo pa obsega navodila za prosvetno delo (76 strani, Kč 4-—L — V zbirki sokolskih predavanj sta izšla 7. in
8.	zvezek: Vincenc Štepanekov: O zrizeni sokolskem (Kč —-40 in Jan Pelikanova: Sokolskđ myšlenka (Kč —-50). — Literarni odbor načelništva COS. je izdal: Učebnice pro župni školy a zkoušky cvičitelske. Dil I. (128 strani, Kč 4- —.L — Tudi dve novi godbi sta izdani in sicer: Karel Pospišil: Cvičeni s kuželi ku mezi-slctovym zavodiim žen COS. (Kč 5-—I in Karel Matejovec: Cvičeni prostna žen ku mezis!etovym zavodum žen ČOS. (Kč 5—I. — Vsaka izmed naštetih izdaj je primerno in koristno tudi za nas Jugoslovane. Knjižnicam in vsem onim, ki obvladajo češki jezik, jih nujno priporočamo. Naročajo se pri: Nakladatelstvi COS., Praha I., Karlova ul. 2.
Nadalje je izdala ČOS.: V zbirki sokolskih predavanj: R. V. Novak: Dneh dejin sokolskych. Cena Kč. 1- — ; VII. zvezek Tyrševega zbornika: Venceslav Havliček: Tyršovy snahy vojenske. Tyrš či Hanuš? Vliv Darwinovy naukv na Tvrše. Cena Kč 6—; SokoIsky obzor, zbirka znamenitejših člankov iz sokolskih vestnikov leta 1921. Cena Kč 4-50; Vaclav Červinka: Od detstvi do kmetstvi. Cena Kč 10- — : Sokolski zpevnik (sokolska pesmarica), dil II. Sokolske in narodne pesmi z besedilom in napevi. Sestavil R. Prochazka, član načelništva ČOS. Cena Kč 6-—■
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IIIIIIIIIIMIIIillllllllllllllllll'lllllltlMMIIItllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMill'MltlltllCllllllKI
ENJIŽ3SVMOST
111111111111111111111111111111111111111 i II11111111111! 11111111111111111111111111! 111111111! 1111111111111! 1111111
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Vidovdanska ustava je izšla v novem natisu pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. S poštnino vred velja Din 12*50.
Češko lu žička knihovnička je izdala: Vlad. Zmeškal: Patnact let českoiuž. spolku «Adolf Černy» v Praze 1907. —1922.
Dr. A. Pachany: Zubi i zdravlje. S naročitim osvrtom na dečje zube. Izdal brat dr. Расћапу sam. Knjiga ima tudi lepe slike. Opozarja pred vsem na to, kake važnosti so zdravi zobje za človeški organizem in da je paziti na zobe že v zgodnji mladosti, jih čuvati in lečiti, da se izognemo velikih troskov v poznejših letih ali škode, ki nastane od slabega zobovja.
Knjižara Z. i V. Vasiča v Zagrebu (Akademski trg 8) je izdala «Srpske narodne pesme» v latinici. Uredil jih je naš znani brat dr. Laza Popovič. Dosedaj je izšla zbirka v 4 zvezkih, in sicer: Junači, Trebnik, Marko in Kosovo. Zbirka je primerna za vsako sokolsko knjižnico in vsakega posameznika. Posebno med Slovenci imamo še mnogo članov, ki teh krasnih srbskih pesmi še ne poznajo. Cena štirih zvezkov s poštnino znaša Din 34- — .
Uredništvo je prejelo:
Iz založništva Učiteljske tiskarne v Ljubljani:
Maurice Maeterlinck: Modra ptica. Čarobna pravljica v šestih dejanjih in dvanajstih slikah. Prevedel Josip Bernot. Cena Din 16-—.
Josip Kor ban: Vitomilova železnica. Primerno za deco. Cena vezam knjigi Din 14.—.
Josip Stritar: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Saša S a n t e 1. Cena elegantno vezani knjigi Din 60—.
Iz založništva Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani:
Zbirka opernih in operetnih tekstov: Zvezek 10.: Janko in Metka, bajna igra v treh slikah. — Zvezek 11.: Zapečatenci, komična opera v enem dejanju. — Zvezek 12.: Tosca, melodrama v treh dejanjih.
nitliMlllltllllllllllllllllllllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllini
liililiiiiliiliiililililJUlUllliiiiliililiJiJilJilililiiliiiiiliiilili: llililillillllllllllllllllllillilllllllllllllllllllllill-
llllilllilllllUlllilllllllllllllHIIIIIIIlillllllllllllllllllllllilllllli
Disciplina
(Iz češkoga katekizma Petra Dejmka slobodno preveo A. RYŠlavy.)
Riječ je ova veoma diskreditirana po nevaljalim učenicima i ukočenom militarizmu' Strah je svih neobuzdanih i nedisciplinovanih duhova) Strašilo, kojim nerazumni ljudi straše još nerazumniju malu i veliku djecul
Ali prava je disciplina najkrasniji ures pojedinca i mase. Disciplina mjeri kod odraslog pojedinca riječi, kretnje i misli — disciplina drži na uzdi niške nagone mase kao čvrste ruke vještog kočijaša uzde bujne zaprege. Disciplina je krasna manifestacija plemenite zrelosti.
Samo strogom disciplinom možemo da dodemo do krasnih i velikih uspjeha. Pomanjkanje stege narušava naš rad. Čovjek bez discipline naliči na vrtlara, koji teškim nogama gazi vlastiti nježni posad. Djelo, poduzeio bez discipline, uzaludno je rasipavanje vremena i energije. Sve veliko, čime se svijet danas Ponosi, djelo je samo jakih duša, koje su se držale po strogoj disciplini. Takova je disciplina krasnim znakom svake moči.
Razumije se, da takvim plodovima rada samo shodna i uputna disciplina! Disciplina, kojoj bi bila jedina svrha iskaz luđe sile, bila bi proštom dresurom.
Ishodištem svakoj stegi mora da bude viši princip, preka nužda, da se postigne neki plemeniti cilj. Stega ne smije da bude sama sebi svrhom, nego samo sred' stvom, da se dode do neke ustanovljene svrhe. Ona je orude, kojim se pomaže oprezan duh, kad obavlja svoj posao. Stega nije vez, koji nas sapinje, nego vez, kojim svladavamo otpor radnje. Ona nije zapreka nego pomočnik.
Nemojmo misliti, da je disciplina samo to, kada se podvrgavamo upravljanju koga drugoga. Najkrasnija varijacija stege je disciplina samoga sebe ili auto-disciplina. Tekar ova stvara od čovjeka brušen alem-kamen. Dok nedisciplinovani površno brblja, penta ili siplje ko iz rukava zamršenu smjesu nelogičnih jezičnih trijesaka, disciplinovani govori kompaktno, glatko, izrazito, krasno. Nedisciplinovani se koleba, previja, sopti, smije se — disciplinovani pravi svaku kretnju skladno, ekonomski, a veselje je njegovo diskretno. Čovjek, koji ne poznaje auto-discipline, bijesni, kad ga spopade strast, poludi u nesreči, pomahnita kod svakog možebitnog uspjeha — dok onaj drugi svladava svoja čuvstva i strasti čvrslom disciplinom kao usavršen jahač svoga dogata, neuspjeh ga ne obori, sreča ga ne opijani. Stega — ali ona dobrovoljna, unutarnja disciplina, ne dekretirana, ne utjerana pod prijetnjom viješala, več koja proizlazi iz priznane autodiscipline svakoga pojedinca — čini iz gomile ljudi nepredobivu armadu; nedisciplina bi ih promjenila u jadno stado, koje bi slijepo srtalo u pogubnu propast.
Disciplina je majkom tvorne sile, veličine i slave.
Osobito u kritičnim vremenima treba sačuvati najstrožu stegu. Ako se brod potaplja, ako bukne gdje požar, sudare li se vlakovi i t. d., tada je vrlo korisno, ako ljudi kod toga sačuvaju potpunu i čvrstu stegu. Njome se dade izbječi mnogoj i teškoj šteti. Ako se čitav narod nade u sudbonosnim prilikama, od velike je važnosti, kako če u njima sačuvati stegu. Dužnost je svakog pojedinca, da se vlada prema nastaloj situaciji, jer bi iz njegove neumjerne izjave ili radnje nastala šteta ne samo njemu nego c i j e 1 o m e narodu. Tada nije dopustivo, da svatko radi na svoju ruku, dapače treba zastrašiti takova nedisciplinovana štetnika. U takovim časovima prestajemo biti gospodarima svoje volje i postajemo sastavni dio velike cjeline, koja ima pravo da od nas zahtijeva, da se podredimo njezinu uspjehu.
Upliv gimnastike na probavu
(Dr. Tichy — s českoga preveo A. R.)
Poznati kirurg Bier upozorio je nedavno u liječničkim časopisima na znatan upliv tjelesnoga vježbanja na probavu, davši gimnastici prednost pred raznim preparatima, koji sadržavaju željezo, arsen, fosfor itd. Djelovanje se njihovo po nazoru Bierovu uopče niti ne može usporediti sa djelovanjem tjelovježbe, koja je jedinim priznatim sredstvom, koje djeluje kako na mišice, tako i na srce, kosti i uopče na cijelo iijelo. Osobito dobro djeluju vježbe s golim tijelom, kako su ih izvadali majstori u tjelesnom uzgoju — stari Grči. Ciljem tjelesnog uzgoja je harmonički razvitak cijeloga tijela, što se jedino može da postigne vježbanjem na slobodnu zraku i bez odijela. Debeli izgube vježbanjem sloj masti, što ih tereti, mišice pako im jačaju, mršavi opet stiču masti. Izobličeno iijelo debelih gubi svoj loši pogled, anemični ozdravljaju. Svi marljivi vježbači dobivaju na težini, što imaju da pripisu jačanju mišica. Čitavo tijelo u svakoj dobi postizava opet lijepe forme, čak i ljepotu, a da ne govorimo o pružnosti i gipkosti.
Tjelesnim se vježbanjem podaje svim tjelesnim organima pojačanje za primanje potrebnih tvari za njihovu ishranu. Jelo u vežbača posve se drukčije u tijelu iskoriščava nego kod onih, što ne vježbaju, bez obzira na to, što jedu. Tek za jelo se povečava, vježbači više jedu i kako več rečeno, to, što su pojeli, mnogo se zgodnije i izdašnije iskoriščava za uzdržanje snage cijeloga tijela. Zapeka — tako česta u starijih ljudi, osobito pako kod žena — vježbanjem posve iščezava, te protiv ove neprilike potrebno uzimati nikakvih ljekarija.
Tjelesnim čemo vježbanjem potpomoči razvoj tijela, a istodobno odstraniti iz njega suvišnu mast i vodu.
Zato vježbajmo vani i goli!
Dan izida 7. in 8. številke: 7. avgusta 1923.