Leto XXX Ljubljana, 12. oktober 1988 Številka 365 Dela na gradbišču hidroelektrarne Vrhovo potekajo v roku. še vedno v vrhu jugoslovanskega gradbeništva Gradis med največjimi Ekonomska politika iz Beograda je letos že dvajsetič zapored objavila specializirano publikacijo »200 največjih«, v kateri so razvrščene največje jugoslovansko delovne organizacije in sozdi po merilu celotnega prihodka in družbenega proizvoda v lanskem letu. Komisija je določila Gradisove nagrade Komisija za Gradisove nagrade se je sestala 10. oktobra in izmed 21 prispelih prijav iz 12 tozdov določila naslednje dobitnike Gradisovih nagrad za leto 1988: Marjan Sosič in Remzo Josič iz GOL-a, Pavle Vecej -Ravne, Marjan Zupan - Jesenice, Janez Kostanjevec in Jožica Topolnik iz Nizkih gradenj, Milan Novinec -SPO, Rudi Novak - Koper, Karel Vršič - Celje, Matija Krnc - DSSS, Roman Mernik in Blaž Mlinarič - oba iz GE Maribor. Nagrade bodo podeljene na seji DS DO novembra meseca. Dobitnikom čestitamo. %■ Vrstni red prvih štirih je enak kot lani - na prvem mestu je zagrebška IN A, na drugem Nafta-gas iz Novega Sada, na tretjem RMK Zanica in na četrtem sarajevski Energoinvest. Najvišje uvrščena slovenska delovna organizacija je sozd Iskra, ki je zasedla deseto mesto (enako kot leto prej). Slovenske železarne so na 14. mestu, Gorenje je 15., Uniles 16. itd. Na seznamu 200 največjih je tudi 12 gradbenih delovnih organizacij, in sicer 5 iz Slovenije, po 3 iz Hrvatske in Srbije in ena iz BiH. Med gradbeniki je najvišje uvrščen beograjski Energopro-jekt, in sicer na 47. mesto, na 50. mestu je ljubljanski Imos, na 55. zagrebška Hidroelektra, na 59. reška Gradnja, na 61. ljubljanski Giposs, na 64. Industro-gradnja Zagreb, na 86. SCT, na 103. Gradis, na 123. Hidrotehnika Beograd, na 129. Komgrap Beograd, na 135. Unioninvest Sarajevo itd. Kot zanimivost naj zapišemo, da sta razen SCT in Gradisa, vse druge gradbene DO ogranizira-ne kot sozdi. p p Podpis pogodbe vprašljiv___ Kut visi v zraku V prejšnji številki našega glasila smo na prvi strani objavili spodbud-no novico, da se nam obeta nov posel v Iraku, kjer naj bi pri mestu Kut zgradili 740 m dolg most in 6 kilometrov cestnih priključkov, Po-■ . sel naj bi pridobili preko Rudisa. A žal so se v tem času stvari kar močno zasukale, in sicer v tako t smer, da do podpisa pogodbe najverjetneje ne bo prišlo. Kljub temu. da je bila ponudba narejena kot gotovinski posel, kar pomeni plačilo v gotovini po tranšah (60 odstotkov v iraških dinarjih in 40 odstotkov v dolarjih), je investitor v' zadnjih pogovorih zahteval kreditiranje za dobo osem let, kar pomeni preveliko poslovno tveganje, ki bi lahko imelo negativne finančne posledice. Prav zaradi tega sta tako konferenca direktorjev kot tudi delavski svet DO sklenila, da na tako rizičen posel ne pristanemo. Kljub vsemu se bodo naši predstavniki z investitorji še skušali dogovoriti o možnostih, da bi pristali na prvotno gotovinsko plačilo. Q p. V drugi polovici meseca_____________________________ Otvoritev Južne obvoznice Že čez nekaj dni se bomo od deteljice in nadvoza prek Dolenjske ceste in proge do Dolgega mostu vozili čez barje po sodobni, štiripasovni avtocesti. N V roku zgrajen 6,6 kilometra dolg odsek nosi ime Južna obvoznica, z njeno otvoritvijo pa bo Ljubljana vendarle pridobila občutno in dolgo pričakovano razbremenitev tranzitnega prometa. Za objekte na avtocesti (mostovi, nadvozi) so bili tehnični pregledi že opravljeni, v prvi polovici tega meseca pa se vrstijo tudi na priključkih in po trasi. Gradisov objekt na avtocesti, ki so jo sicer zgradili delavci SCT. Na vsem odseku bo po otvoritvi nekaj mesecev sameval samo odcep Kardeljeve ceste, saj je ljubljanski Skupnosti za ceste žal zmanjkalo denarja za podaljšek in povezavo s Titovo cesto. Ta podaljšek bo preložen v prihodnje leto. Delavci, ki so sodelovali pri gradnjj tega odseka avtoceste, želijo vsem voznikom srečno vožnjo! G. B. Potrebne so zahteve, ne stališča Čas terja drugačen sindikat Živimo v prelomnih časih, čeprav se tega vsi še ne zavedajo. Ljudje na tak ali drugačen način zahtevajo zase ne le lepšo prihodnost, ampak tudi sedanjost. Spreminjajo se razmerja moči družbenih sil. Enako kot druge družbenopolitične organizacije si tudi sindikat išče novo podobo in vlogo, ki naj bije imel v prihodnosti. Preobrazba je nujna in potrebno jo bo izpeljati čim prej, če ne, bo sindikat izgubil še tisto malo zaupanja med delavci, kot jo ima sedaj in še bolj zaostal za družbenimi dogajanji. Gotovo se je vsega tega zavedala večina prisotnih na posvetu članov izvršnega odbora sindikata delavcev gradbeništva s predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah in predsedniki odborov gradbeništva pri občinskih sindikalnih svetih 15. septembra v Ljubljani. G nalogah sindikata in njegovi novi vlogi, o stavkah in nagrajevnaju, tak je bil dnevi ni red seje, so namreč spregovorili brez sprenevedanj. O prenovi sindikata, kot si jo je zamislilo njegovo vodstvo, je spregovoril Rajko Lesjak, sekrč-tar republiškega sveta Zveze sindikatov. Sindikat se aktivno pripravlja, tudi z regijskimi posveti, na »vroče« jesensko obdobje, ki pa je, kar se predvidevanj tiče, na tem področju bolj mirno, šaj je pozornost množic preusmerilo dogajanje na političnem področju. Eden od pomembnih premikov, ki naj bi v bodoče usmerjali delo sindikata, naj bi bil prehod 1. NAGRADA ZA SPOMKNIK SAMOI PRAVI JAIA l od dosedanjih »stališč« sindikata na »zahteve«. Odločiti se je potrebno, do katere meje sindikat lahko popušča in kje ne več. Tako naj bi sindikat vstrajal na predlogu, da naj bi čim prej sprejeli nov najnižji osebni dohodek v višini 450.000 din, saj pot, ki je slonela na nizkih osebnih dohodkih ni bila prava, predlagal bo ukinitev participacije v zdravstvu v naslednjem letu ter razbremenitev gospodarstva z omejevanjem splošne in skupne porabe. Sindikat bo pripravil kriterije za ugotavljanje ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev, pomagal naj bi pri prekvalifikaciji delavcev ob prestrukturiranju gospodarstva. Glede stavk sindikat meni, da jih je potrebno legalizirati in da naj jih, kadaf so upravičene, vodi sindikat. Tako bi delavci občutili, da jim sindikat stoji bb strani in da se lahko v težavah obrnejo nanj. Za svoje organizacije bodo delavci imeli tiste, ki delajo to, kar članstvo zahteva. Člani sindikata so pripravljeni sodelovati pri akcijah, kjer je rezultat viden, ne le na' papirju. Skratka, sindikat bo moral nastopati kot enakopraven partner v družbenem življenju z jasnimi pobudami in zahtevami, saj ne gre, da bi hotel biti množična organizacija, po zahtevah pa nemočen. Okrepiti se bo morala tudi njegova nadzorna funkcija. Prisotni na seji so tudi odločno nasprotovali zmanjševanju pomena informiranja v delovnih organizacijah, saj se pogosto dogaja, da se štednja začne z ukinjanjem glasil delovnih organizacij, kar negativno vpliva na možnosti delavcev pp odločanju. Opozorili so tudi na neskladje med zahtevami interventnega zakona o osebnih dohodkih in inflacijo, ki je že daleč presegla načrtovano. Upamo lahko le, da bodo te številne dobre zamisli in zahteve tudi uresničene. M .. S seje kadrovskih delavcev Gradisa Slediti novi zakonodaji Splet okoliščin je vplival, da se kadroviki iz vseh tozdov že nekaj časa niso srečali na skupnem sestanku. Tokrat je bilo vzrokov dovolj, saj se pripravljajo številne spremembe na vseh nivojih. Seveda ne samo kadrovske spremembe, temveč tudi pravilniki, sporazumi in drugi akti. Ker morajo biti prav kadrovski delavci tisti, ki morajo biti prvi seznanjeni z vsemi pravilniki in so tudi soustvarjalci samoupravnih aktov, so se najprej lotili delovnega osnutka Pravilnika o delovnih razmerjih in sprememb tega akta. Najprej so ga »prečesali« po členih, nato pa v izčrpni razpravi, poskušali na posameznih primerih razrešiti vse pripombe. Kljub zagnanosti in dobri volji, je nekaj primerov ostalo nedorečenih, zato je bila imenovana delovna komisija, ki bo poskušala uskladiti in upoštevati vse pripombe. Druga tema, to je izvajanje ukrepov poslovne politike DO v zvezi z reševanjem presežkov delavcev, je ostala.odprta, saj kljub izkušnji, ki jo že imamo v Gradisu in so jo občutili delavci Kovinskih obratov Ljubljana na lastni koži, ni dorečena niti zakonodaja, niti samoupravni akti v zvezi s tem. Tako kot tovrstni problemi sami porajajo nešteto problemov, jih je prav toliko tudi v zvezi s samoupravnimi odločitvami o tem. Zato bo ta tema prav gotovo obravnavana na.več prihodnjih sestankih. V prvem delu sestanka, ki je bil izredno deloven, so kadroviki obravnavali še tekočo kadrovsko problematiko po posameznih tozdih. V nadaljevanju so se kadroviki s primernim darilom oddolžili svoji dosedanji sodelavki iz Ptuja, Mariji Tominšek, ki se je medtem upokojila, za njen prispevek pri razvoju in reševanju kadrovske problematike v Gradisu. J. Kocjančič Odlikovanje Miri Bartol Predsednik občinske skupščine Ljubljana Mosle-Polje Ivo Samec in predsednik komisije za odlikovanja pri tem organu Rihard Firm sta 20. septembra v prostorih kulturnega doma Španski borci izročila državna odlikovanja, ki jih je predsedstvo SF RJ podelilo za prizadevanja in uspehe pri delu ter socialistični graditvi delavcem in občanom v naši občini. Med devetnajstimi dobitniki je bila tudi Mira Bartol-Stare, vodja kadrovske službe v tozdu Inženiring. Prejela je medaljo zaslug za narod. Čestitamo tudi v imenu uredništva Gradisovega vestnika. S 3. redne seje DS delovne organizacije Strnimo vrste Naporno, težko in odgovorno delo so imeli delegati delavskega sveta Gradisa na 3. redni seji, ki je bila 6. oktobra v Ljubljani. Dnevni red je imel 16 točk, tako da seje seja zavlekla v pozne popoldanske ure. Mnogi so trdili, da tako maratonske seje delavskega sveta DO, ni bilo že celo vrsto let. Osrednje teme dnevnega reda so se nanašale na poslovanje delovnih enot v tujini, na sanacijo strojegradnje v Gradisu in sanacijo Lesno industrijskega obrata ter vprašanja odgovornosti za tako težak položaj teh tozdov, kar bi, če ne bomo hitro in učinkovito ukrepali, utegnilo imeti zelo boleče posledice za celotno delovno organizacijo. Finančni rezultati delovnih enot v tujini niso spodbudni, kar velja predvsem za Kuwait, kjer trenutno beležimo naj večjo izgubo. Nekaj bolje je v Iraku, kjer so dela fizično končana že nekaj časa, vendar je še vedno ostal odprt dokončni finančni obračun. Predvsem gre za reševanje našega zahtevka do investitorja v višini nekaj več kot tri milijone dolarjev, plačilo eventualnega davka na dobiček v Iraku, vračilo ostanka kredita in dokončni obračun z domačimi partnerji. V Primeru, da bi Gradis dobil plačan zgoraj zahtevani znesek in ob upoštevanju odpisa kredita DE Kuwait, bo finačni rezultat našega nastopa v Iraku enak nič. Kumulativni rezultat delovnih enot v tujini začasno izkazuje niinus v višini nekaj manj kot 500.000 dolarjev. Kolikor toliko dobro posluje le DE Frankfurt, ki je pravzaprav edina svetla točka našega nastopa v tujini. Strojegradnja pa je najbolj boleča Gradisova rana, ki jo bo treba kar najhitreje sanirati. Redna likvidacija Kovinskih obratov Ljubljana je v teku, sa- nacija LIG poteka za sedaj dokaj uspešno, Kovinski obrati Maribor pa rabijo za svojo sanacijo kar krepko finančno podporo in denarno inekcijo s strani DO, ki bo morala kriti dolgove in nenehno naraščajoče obresti, ki za te tri tozde dnevno znašajo 12 starih milijard. To bi bilo lahko za Gradis pogubno. Analize, ki so jih naredili v Interni banki kažejo, da bo, v kolikor ne bomo hitro ukrepali, ob koncu leta v Gradisovi bilanci za 25 novih milijard dinarjev primanjkljaja. Vse to kaže, da je Gradis v enem izmed najtežjih in najresnejših trenutkov v svoji zgodovini, in da bo treba za njegovo rešitev združiti in mobilizirati vse moči, voljo in znanje. Delegati so po dolgi, in na trenutke tudi žolčni razpravi sklenili, da je reševanje likvidnosti Gradisa najprioritetnejša naloga in osnovni cilj vseh akcij, in da je rešitev možna edino s prodajo premoženja. Sklenili so ter pooblastili in zadolžili poslovodni odbor DO za prodajo proizvodne hale in dveh etaž poslovnih prostorov Kovinskih obratov Ljubljana in prodajo počitniškega doma v Biogradu na moru. Opredelili, so se tudi do zahteve ljuubljanskega družbenega pravobranilca, ki je pozval DS da ga obvesti o ugotovitvah, stališčih in sklepih DS DO v zvezi z odgovornostjo poslovodnih, vodilnih in drugih delavcev za likvidacijo tozda Kovinski obrati Ljubljana. Tudi Gradis je prispeval svoj delež za obnovitev Koče pri Triglavskih jezerih. Obnovljena Koča pri Triglavskih jezerih Soba poimenovana po Gradisu Koča pri Triglavskih jezerih, s katero upravlja Planinsko društvo Ljubljana matica, je od konca septembra večja in prenovljena. Zdaj imajo slovenski planinci v osrčju Triglavskega narodnega parka sodobno postojanko, ki prav nič ne zaostaja za Triglavskim domom na Kredarici. Obnovitve pa ne bi bilo, če slovensko gospodarstvo ne bi prispevalo denar. Med darovalci je bil tudi Gradis. Koča pri Triglavskih jezerih stoji 1683 metrov visoko, ob obali Dvojnega jezera, na najlepšem predelu znamenite jezerske visokogorske doline. Prva planinska postojanka je bila zgrajena 1880 leta, zatem je bila večkrat prenovljena in leta 1955 zadnjič povečana, tako da je imela 98 ležišč. Obnovljena koča je povečana za_75 ležišč, ima prenovljeno kuhinjo, štiri gostinske prostore, spalnice in sanitarije. Večino sredstev za njeno posodobitev in razširitev, to je 57 odstotkov investicijske vrednosti, so prispevale slovenske delovne organizacije kot pokrovitelji in darovalci. Zaradi tako izdatne pomoči so spalnice poimenovali po večjih pokroviteljih med katerimi je tudi Gradis. O poteku del je bila izdana posebna zahvalna brošura »Koča pri Triglavskih jezerih«, ki imensko navaja graditelje in darovalce te planinske pridobitve. Med njimi je bil seveda tudi Gradis. ^ . C. P. Sledile so točke dnevnega reda, ki so delegatom vzele precej manj časa, in sicer: sprejet je bil statutarni sklep za izvajanje investicijskih del v tujini, sprejete so bile dopolnitve gospodarskega načrta Gradisa, na naslednjo sejo je bila preložena določitev predloga Pravilnika o varstvu pri delu, varstvu pred požarom in varstvu okolja, dana je bila pobuda za začetek novelacije Poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja, sprejet je bil sklep o razpisu del in nalog direktorja DSSS, potrjen je bil načrt infor-mativno-propagandne dejavnosti v vojnih razmerah ter kalku-lativni bruto OD in podaljšana bančna garancija za projekt Sto-rage Facilites v Kuvvaitu. Na dnevnem redu je bilo tudi nekaj imenovanj. Za vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring je bil imenovan Janez Griinfeld, za delegata delavskega sveta Poslovne skupnosti Rudis Matija Lokar, za člana v sekciji za ZR Nemčijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije Peter Kunej in Ljubomir Veljič, za člane uredniškega odbora Gradisovega vestnika Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Na koncu so delegati delavskega sveta podprli predlog prestrukturiranja DSSS (o njem smo več pisali v prejšnji številki). G. P. 2. redna seja konference osnovnih organizacij sindikata Gradisa _ Prednostna naloga izboljšati likvidnostni položaj Dnevni red 2. seje konference sindikata Gradisa (bila je 5. oktobra) je obsegal širok spekter za Gradis ta trenutek najpomembnejših in najbolj aktualnih vprašanj. Predstavniki osnovnih organizacij sindikata so razpravljali o rezultatih poslovanja v prvih osmih mesecih letošnjega leta in prognozah do konca leta, o likvidnostnem položaju v Gradisu s posebnom ozirom na ljubljanske in mariborske kovinske obrate in LIO, o stanju na področju osebnih dohodkov, o predlogu prodaje počitniškega doma v Biogradu in o poteku postopkov za ugotavljanje odgovornosti za težaven položaj Gradisa. Praktično vsa razprava pa se je vrtela okoli enega samega vprašanja - nujnosti takojšnjega izboljšanja likvidnostnega položaja in o postopkih in nalogah, ki naj pripeljejo do tega. Rezultate poslovanja v prvih osmih mesecih letos je predstavil član KPO Vekoslav Pečnik in uvodoma poudaril, da so časi preresni, da bi kdorkoli skrival kakršnekoli podatke. Zaenkrat so rezultati ugodni (dosegli smo 212 milijard din celotnega prihodka, kar je 60 odstotkov gospodarskega načrta, 63 milijard dohodka -58 odstotkov GN in porabili za osebne dohodke 41 milijard - 57 odstotkov GN), ugodno je tudi razmerje med dohodkom in osebnim dohodkom. Položaj pa se lahko bistveno poslabša ob koncu leta, če ne bomo sanirali tozdov z izgubo. Konferenci sindikata je direktorica Interne banke Gradisa Angela Kavčič predstavila težak likvidnostni položaj IB. Dolg KO Ljubljana več kot 10 in KO Maribor več kot 5 milijard din, ob koncu leta bi znašal dolg, skupaj z dolgom LIO, 1,2 milijardi in obrestmi že več kot 25 milijard din. Delegati osnovnih organizacij sindikata so se tako pod pritiskom dejstev strinjali z nujnostjo prodaje tako proizvodne hale KO Ljubljana, kot počitniškega doma v Biogradu. Če tega ne bi storili, bi se znašel v težkem položaju ob koncu leta ves Gradis. Konferenca je ob tem sprejela sklep, da je tudi v primeru prodaje proizvodne hale potrebno zagotoviti delo 80 delavcem »jedra« iz KO Ljubljana in da je potrebno ohraniti realno vrednost sredstev pridobljenih s prodajo PD Biograd, da bi jih v (boljši) bodočnosti lahko ponovno uporabili za gradnjo ali nakup počitniških kapacitet. O stanju na področju osebnih dohodkov je poročala direktorica APS Zora Vehovec. Nominalno so OD letos (skupaj z OD po uspehu) porasli za 133 odstotkov, realno pa so nižji za 16,5 odstotkov (zaradi še višje inflacije). Gradis je ena od redkih delovnih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje, ki jih je prizadel interventni zakon (omejevanje izplačil OD glede na izplačila v lanskem letu), kar pomeni, da bi lahko v Gradisu glede na dohodek lahko izplačali več, pa ne smemo, ker smo bili lani (in še dalje v preteklosti) preveč »pravoverni«, kot »dobri gospodarji« izplačevali relativno nizke osebne dohodke, sedaj pa se nam to maščuje. Konferenca sindikata je ob tem sprejela sklep, da naj se ponovno prouči možnost izplačevanja osebnega dohodka v dveh delih in da naj tozdi, ki imajo težave, pripravijo lasten sanacijski program zaradi njihove varnosti in varnosti delovne organizacije. Delegati so zahtevali tudi, da je nujno potrebno ugotoviti odgovornost za slabo in neodgovorno delo v preteklosti. Seja konference sindikata se je res dotaknila vrste najbolj pomembnih zadev, razprava je bila odkrita in nalitega je bilo kar nekaj »čistega vina«, vendar je postavila še več novih vprašanj -kako je z odgovornostjo, s poslovanjem v bodoče, gararicijami, da se slabo gospodarjenje ne bo nadaljevalo itd. M. M. _________________________________________J Likvidacijski postopek KO Ljubljana v teku Sanacija strojegradnje Potem, ko je bila 9. septembra v Uradnem listu SFRJ in 15. septembra v republiškem Uradnem listu objavljena redna likvidacija tozda Kovinski obrati Ljubljana, je stekla cela vrsta z zakonom določenih postopkov. Najbolj boleče je bilo seveda odpuščanje tistih delavcev, ki niso ostali v jedru ali pa jim strokovne službe Gradisa niso uspele poiskati dela v drugih delovnih organizacijah. Brez dela je ostalo 24 delavcev. Na skupnem sestanku, ki je bil 29. septembra in na katerem so sodelovali tudi predstavniki Likvidacije 3t 5/88-5 Kg-31'* S sklepom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje opr. Št. 010-9/88-01 z dne 6. 7. 19b8 je bila uvedena redna likvidacija na GIP Gradis, TOZD Kovinski obrati, Ljubljano. Letališka 33. Za likvidacijskega upravitelja Je bil tmenovan Vošnjak Franc, Ljubljana Šentvid, Zaletelova 6. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoj® terjatve napram naveden1 \ DO v roku 30 dni od objave redne likvidacije v Uradnem listu SFRJ dolžniki pa, da nemudoma poravnajo svoje dolgove. Narok za preizkus prijavljenih terjatev se bo vršil dne 13. 10. 108.J ob 0.30, soba 300/1II tuk. sodišča. Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani, dne 2. 8. 1983. Skupnosti za zaposlovanje, so delavce seznanili s pravicami in dolžnostmi za čas brezposelnosti. Sicer pa likvidacijski postopek Kovinskih obratov Ljubljana poteka po z zakonom določenem postopku, Gradis oziroma njegove strokovne službe ter vodstvo pa so sedaj zavzeti z naslednjo, zelo pomembno nalogo. To je vzpostavitev takšne organiziranosti in dejavnosti strojegradnje v Gradisu, ki bo dolgoročno zagotavljala rentabilnost proizvodnje ter iskanje načina, kako to doseči. Naloga ni lahka - ne tehnično organizacijsko, ne finančno. Da bi se lahko strojegradnja zasnovala na novih, trdnejših temeljih, je potrebno najprej povrniti velike dolgove obeh ko- Skupina delavcev Kovinskih obratov Ljubljana, na sestanku, ko so jim predstavniki Skupnosti za zaposlovanje razložili, katere so njihove pravice in dolžnosti za čas brezposelnosti. vinskih obratov Interni banki Gradisa - to je nujno tudi zato, da ne bi ob koncu leta zašla v likvidnostne težave delovna organizacija. , Interna banka naj bi po prvotno predlaganem pobotu med njo in KO Ljubljana kot glavni upnik KO Ljubljana prevzela vse premoženje tega tozda, razen proizvodne hale. Kasneje pa se je pokazalo, da to ne bo dovolj in da je za pokritje dolgov vseh treh izgubarjev potrebno v likvidacijsko maso vključiti še proizvodno halo (in počitniški dom v Biogradu). Zato bo potrebno pridobiti še nove ustrezne prostore za »jedro« 80 delavcev -dislocirane enote KO Maribor v Ljubljani, predvidoma v železo-krivnici Gradbene operative Ljubljana. Za sanacijo in poživitev strojegradnje pa bodo potrebna še dodatna finančna sredstva - razen teh, ki jih je potrebno najti za povrnitev dolgov Interni banki Gradisa. Tudi ta sredstva bo potrebno združiti pravočasno, da pri sanaciji ne bo zastojev, ko bodo razčiščene vse dileme glede Gradisove strojegradnje. C. P., M. M. Ponovno o sanacijskih ukrepih v LIO________ Postopno se obrača na bolje Prvo tri mesece dolgo obdobje izvajanja predsanacijskega programa v škofjeloškem tozdu Lesno industrijski obrat je za nami - in grobi obrisi smeri o poteku in zaključku uspešnosti sanacije so že vidni. Začasni kolegijski popslovodni organi tozda, ki mu predseduje Leopold Ilovar, je že izdelal osnovna izhodišča za izdelavo sanacijskega programa po stanju 30. september 1988. Sanacijski program bo temeljil na doseženem poslovnem rezultatu in upošteval izpolnitev obljubljene pomoči DO Gradis, ki naj bi se odrazila v finančni konsolidaciji tozda LIO. »Periodični obračun za prvo polletje v letošnjem letu ni izkazoval izgube iz razloga, ker se je v prihodek vključevala tudi tečajna razlika iz naslova neporavnanih obveznosti za dela v tujini od glavnice terjatve v višini 602.165 ameriških dolarjev. Tečajna razlika, ki je bila upoštevana v prihodku v prvem polletju, je znašala 730 milijonov dinarjev. Finančni rezultati, ki ga pričakujemo in ocenjujemo (po tretjem tromesečju) bo znašal brez upoštevanja tečajne razlike med 400 do 600 milijoni dinarjev ostanka čistega dohodka. Pri tem je potrebno upoštevati, da so bili v tretjem tromesečju za okrog 900 milijonov dinarjev zmanjšani krediti, v višini okrog 100 milijonov dinarjev poravnane vse obveznosti za sklad skupne porabe in povečani osebni dohodki od 425 tisoč na okrog 800 tisoč dinarjev v septembru, kar predstavlja povečanje za prek 80 odstotkov.« • Kaj pa kadrovska problematika? »Kadrovska problematika še vedno ni zadovoljivo rešena. Pridobili smo sodelavko za opravljanje del in nalog v računovodstvu, vodeni pa so tudi razgovori za pridobitev četrtega člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki naj bi po odpravi ukrepa družbenega varstva prevzel vodstvo tozda. Ocenjujem, da bo ta dokaj pereč problem razrešen še v tem letu.« •Napovedovali ste bistveno povečanje proizvodnje. Kako s tega vidika ocenjujete tekočo in bodočo proizvodnjo ter izhod sanacije? »Na proizvodnem področju se vse prevzete pogodbene obveznosti uspešno izvršujejo. Stalno povečujemo fizični in s tem vrednostni obseg proizvodnje. Računamo, da bomo po stanju 30. septembra 1988 dosegli celoten prihodek v višini okrog 21 milijard dinarjev napram planiranemu 12,582 milijarde, kar predstavlja povečanje za nad 60 odstotkov. Za uspešen potek sanacije je bistveno, da so VSc proizvodne zmogljiv- osti v celoti zasedene s fiksnimi naročili kupcev izdelkov iz tozdovega proizvodnega programa. Pri obeh dejavnostih, mizarstvu in lesnem stavbarstvu, so proizvodne zmogljivosti zasedene do konca leta v celoti, to je 100-odstotno. V dejavnosti primarna predelava lesa pa bo do konca leta zasedenost med 70 in 80 odstotki zaradi splošnega pojava v Sloveniji, to je pomanjkanje hlodovine. Ta izpad bomo poskušali nadoknaditi z nakupom žaganega lesa in hlodovine iz drugih virov, delno pa tudi z uvozom žaganega lesa po kriteriju »uvoz v reek-sportu za dodelavo« na podlagi sklenjene pogodbe za hiše, ki jih bomo izvažali v ZDA. Za leto 1989 predvidevamo (po cenah z dne 30. junij 1988) angažiranost v vrednosti okrog 40 milijard dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1988 povečanje za okrog 100 odstotkov. Angažiranost za 1989. leto presega proizvodne zmogljivosti in bomo morali določena dela izvrševati s pomočjo kooperantov in pogodbeno angažiranih delavcev. V teh vrednostih je upoštevana tudi dinarska protivrednost izvoza montažnih hiš v Združene države Amerike v višini okrog 4,5 milijona ameriških do-larajev. • Vodeni so tudi razgovori z novo firmo, kateri naj bi skupaj z Jelovico in Slovenijalesom kot izvoznikom sklenili pogodbo v decembru tega leta za 144 hiš v vrednosti med 4 in 5 milijoni dolarjev. Sodelovanje z obema partnerjema iz tujine je predvideno za obdobje najmanj desetih let. Iz vsega doslej navedenega izhaja, da obstojajo resnično vse realne možnosti za uspešno sanacijo in da so dani vsi pogoji, da bo v najkrajšem času prišlo do stanja, ki bo omogočalo normalno poslovanje. Prepričan sem, da so člani kolektiva tozda LIO pripravljeni in sposobni izvršiti vse obveznosti, ki so vsebovane v predsanacijskem programu in tiste, ki bodo z upoštevanjem vseh vidikov, vgrajene v končnem predlogu sanacijskega programa.« Četrta stranica otroške klinike je grajena tako, da bo omogočala kasnejšo nadzidavo. UKC - Center za hemofilijo in otroško onkologijo Nepotrebna anonimnost V drugi polovici septembra je bila na Vrazovem trgu v Ljubljani otvoritev novozgrajenega trakta otroške klinike Univerzitetnega kliničnega centra. V kletno-pritličnem objektu, povezanem s krilom C, ki ga je bilo treba tudi delno obnoviti, so po dolgoletnih prizadevanjih zdravstvenih delavcev odprli sodobno urejen center za hemofilike in onkološki oddelek za otroke. Na skromni otvoritvi je bilo slišati ganljive besede zahvale vsem za pridobitev novih prostorov zaslužnim organizacijam in posameznikom - izjemo dejanskemu izvajalcu, to je Gradisu oziroma njegovemu tozdu ljubljanski Gradbeni operativi. Čeprav je res, da je bil glavni pogodbenik z UKČ Smelt, bi na steber ob vhodu bržkone prej sodila tablica Gradis, saj so prav gradisovci s prevzemom objekta »na ključ« nosili vso odgovornost gradnje in poskrbeli za naslednje čudo: kvadratni meter bolnišničnega prostora je bil zgrajen za vsega 70 milijonov starih dinarjev. q g Po 1. oktobru ponovna podražitev zdravstvenih storitev Participacije še višje Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije je sprejela ukrepe za prilagoditev programa zdravstvenega varstva v Sloveniji z materialnimi možnostmi v letu 1988. Med ukrepi je tudi povečanje participacije za nekatere zdravstvene storitve. Uporabniki zdravstvenih storitev ste v prvih oktobrskih dneh morali globlje seči v žep - participacija je višja za 10 odstotkov. Po novem morate plačati za prvi zdravstveni pregled v osnovni zdravstveni dejavnosti 4.400 dinarjev (to ne velja za zobozdravstvo), za ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar za največ tri preglede, ki sledijo prvemu pa 2.200 dinarjev. Obisk zdravnika na domu na lastno zahtevo stane 11.000 dinarjev, za vsaki prvi pregled pri specialistu je treba odšteti 8.800 dinarjev, za tri obiske, ki sledijo prvemu pregledu pri specialistu, pa za vsakega po 3.300 dinarjev. ' Za zdravila na recept je treba doplačati 4.400 dinarjev, za oskrbovalni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni znaša doplačilo 8.800 dinarjev. Doplačati je treba tudi za medicinske storitve pri bolnišničnem oziroma stacionarnem zdraviliškem zdravljenju in sicer 22.000 dinarjev, itd. Zneski doplačil za druge zdravstvene storitve in ortopedske pripomočke pa bodo višji s 1. novembrom. Tako bo postala participacija za zdravstvene storitve še večje breme, kljub .temu, da se v Sloveniji na ta račun, kot tudi na račun vseh drugih podražitev, nizajo hude kritike in nasprotovanja. G, B. Namesto razvalin reprezentančno gostišče Grad Tabor Laško Grad Tabor nad Laškim so začeli graditi v XIII. stoletju. Zob časa gaje skozi stoletja tako načel, daje bil potreben temeljite obnovitve. Prve obnovitvene korake je pred leti naredil zasebnik in v prvavo-kotnem stolpu uredil gostišče, ki ga je spotem odkupila Pivovarna Laško in se odločila za temeljito obnovitev in dograditev, da bi bil kar najbolj podoben prvotni podobi. Delo so zaupali tozdu GE ASCelje. Od nekdanjega gradu je bilo ostalo le obodno zidovje pravokotnega stolpa, vse ostalo pa je bilo treba postaviti na novo, in sicer okrogli stolp, grajsko obzidje in urediti grajsko dvorišče, bilo pa je opravljenih tudi nekaj dodatnih del, ki niso bila zajeta v prvotnem načrtu. V pravokotnem stolpu so ostale le kamnite stene debele en meter in 30 centimetrov, vse ostalo pa je novo. Tako je klet poglobljena za eno etažo. V kleti bodo skladiščni prostori za potrebe kuhinje ter garderobe in sanitarije za osebje. V pritličju bo kuhinja in manjša pisarna. Klet je s kuhinjo povezana z malim tovornim dvigalom (100 kg), etaže pa s kuhinjo tudi s posebnim servisnim dvigalom, prav tako nosilnosti 100 kilogramov. Prvo nadstropje je obiskovalcem dostopno od zunaj, z grajskega dvorišča po lesenih stopnicah in služi kot gostinska soba. Med prvim in drugim nadstropjem je bila dodatno narejena prva medetaža v kateri so sanitarije. Ob stopnišču v drugem nadstropju, ki je urejeno tudi kot gostinska soba, je garderoba za obiskovalce. V drugi medetaži je prostor za American bar. Nad nivojem drugega nadstropja je bil objekt nadziran, obodne stene nadzidave pa so debele le 40 centimetrov. Mansarda je urejena v posebno sobo za zaključene družbe, lahko pa se uporablja kot klubski prostor. Pritličje je povezano z višjimi etažami s krožnimi stopnicami. Obseg zgoraj omenjenih del nam pove, da je edino, kar je originalno ostalo od prvotnega stolpa obodno zidovje, v katerega so postavljeni novi prostori in predmeti. Skupna neto površina pravokotnega stolpa znaša 298,5 kvadratnih metrov. Krožni stolp je v celoti zgrajen na novo. Druga klet je namenjena vinoteki, prva pa ekspres baru. Pritličje oziroma prva galerija je dostopno po zunanjih stopnicah iz grajskega dvorišča ali pa po stopnicah iz kleti, v njem bo čakalnica za mladoporočence in svate. V prvem nadstropju je poročna soba, ki je vizualno povezana z drugo galerijo nad njo. Ta galerija bo služila kot razgledna galerija in istočasno kot sestavni del poročne dvorane od koder bo možno spremljanje poročnega obreda, ker utesnjenost poročne sobe ne omogoča vstop večjemu številu oseb. Krožni stolp je povezan s prizidkom v katerem so sanitarije, skladišča in zaklonišče. Skupna neto površina krožnega stolpa znaša 79,3 kvadratne metre. Oba stolpa povezuje grajsko obzidje, ki je tudi v celoti na novo zgrajeno, znotraj pa je grajsko dvorišče z vodnjakom. Opravljenih je tudi nekaj del, ki jih osnovni projekt ni predvideval, kot so: prostor za smeti, plinska postaja, hidroforna postaja, dostopna pot z opornim zidom za dostop na grajsko dyorišče. Gradbena dela so skoraj v celoti končana, oprema je že vsa v gradu, tako da so preostala le še zaključna, kozmetična dela. Saj tako tudi mora biti, kajti otvoritev je predvidena že za prihodnji mesec. C. P. Celjani so se z adaptacijo grada Tabor nad Laškim pokazali kot strokovnjaki za takšna dela. Celjani zaključujejo z gradnjo servisne delavnice za ETOL. Tehnični prevzem bo 24. oktobra in upajo, da bodo pri tem investitorju pridobili še dodatno delo. Pred zaključkom gradnje Servisne delavnice Etol Investitor, s katerim naš tozd GE Celje že nekaj let zelo dobro sodeluje, je tudi tovarna arom in eteričnih olj - ETOL. Tovarna stoji nekaj kilometrov iz Celja, po stari cesti proti Mariboru, v Škofji vasi. Nekaj objektov je Gradis tam že zgradil, zadnja sta bila hladilnica s skladiščem gotovih izdelkov ter laboratorij z zakloniščem. Kvalitetno opravljeno delo in spoštovanje dogovorjenih rokov je omogočilo, da GE Celje tudi sedaj ima sektor v Etolu. Gradijo servisne delavnice. Z delom pravzaprav že zaključujejo, saj bo tehnični prevzem 24. oktobra. Objekt stoji v sklopu tovarniškega kompleksa v Škofji vasi, je enoladijski, pritličen, v srednjem rastru pa je etažen. V sredini so v pritličju predvideni pisarniški prostori, garderobe s sanitarijami, priročno skladišče barv in olj, v gornji etaži pa bodo pi- sarne in priročno skladišče. V levem rastru je predvidena mehanična delavnica z varilnico, v desnem delu objekta pa bo orodjarna, skladišče rezervnih delov, elektrodelavnica, servisna delavnica viličarjev ter polnilnica akumulatorjev za viličarje. Tlorisna površina servisne delavnice znaša 836 kvadratnih metrov, koristne površine pa je, zaradi etaže v srednjem rastru, nekaj manj kot 1000 kvadratnih metrov. C. P- i; Stanovanjski blok v soseski Dolgo polje I v Celju Vselitev bo decembra Celjani kljub zastoju v stanovanjski gradnji, ki je značilen za vso Slovenijo, le ohranjajo kontinuiteto pri gradnji stanovanj. Spomladi so zaključili soseske Dolgo polje III in se preselili na gradbišče soseske Dolgo polje I, kjer gradijo stanovanjski blok s 45. stanovanji. Gre za majši objekt, ki se vključuje v obstoječo sosesko. Ima pritličje in štiri nadstropja, skupna površina stanovanj pa je 2545 kvadratnih metrov. Konstrukcijo stavbe tvorijo celice iz AB zidov, streha pa je dvokapna. Stanovanja v pritličju imajo tudi pripadajoče atrije. V bloku je zaklonišče za sto ljudi, ki je funkcionalno dvonamensko. Stanovalci se bodo v blok vselili decembra letos. Rok za zgraditev avtobusne postaje v Mariboru podaljšali Otvoritev bo šele aprila Na zadnji seji odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o gradnji avtobusne postaje v Mariboru, ki je bila kar na gradbišču samem, je bilo povedano, da je nemogoče končati gradnjo do prvotnega roka - to je 29. november - ampak šele aprila prihodnje leto. Vzrok za zamudo niso gradbena dela, ta so kljub obilici težav v glavnem končana, težava pa je v zamudi izvedbene dokumentacije za obrtniška dela. Ta se izdeluje sproti, to pa je, kot so dejali na sestanku, glavni vzrok, da bo otvoritev postaje najverjetneje v aprilu, za praznik mesta Maribor. Povedali so tudi, da bodo nekatere faze končane že prej. Tako bo peta gradbena faza, Cer-tusov operativni del, končan do konca oktobra, marca prihodnje leto pa naj bi končali tako imenovani spremljevalni del ter pe-ronski funkcionalni del. Sem sodijo tudi vsi gostinski objekti. Da je to realen rok so potrdili tudi predstavniki izvajalca -Gradisov tozd Gradbena enota Maribor, ki je investitorju podal obsežno obrazložitev dosedanjih del ter terminski plan dokončanja del. Do konca decembra je rok za določanje prodajne cene, še ta mesec pa se morajo dokončno pogovoriti z vsemi tistimi uporabniki, ki svojih finančnih obveznosti še niso poravnali. Veliko del bo še potrebno opraviti na cestnih priključkih, preko katerih bo potekal avto- busni promet. Tako bo potrebno urediti Mlinsko ulico in povezavo avtobusne postaje z železniškim nadhodom. Tudi križišče Ulice kneza Kocjana in Svetoza-revske ulice bo potrebno semaforizirati, precej težav pa bo tudi z križiščem Meljske in Mlinske ulice. Te težave bodo odpadle brž, ko bo končana hitra cesta. Predsednik odbora Branko Smole je pohvalil izvajalca del za dosedanje delo, vsi pa so se strinjali, da bo Maribor kljub težkim časom končno le dobil sodobno avtobusno postajo, ki so jo na tem koncu Slovenije še kako potrebovali. O gradnji postaje so pisali tudi časniki iz sosednje Avstrije in odkrito priznali, da bo to ena najlepših (in najfunkcionalnejših) postaj v tem delu Evrope. Franjo Štromajer Nova carinarnica v Mariboru. Blagovno distribucijski center v Mariboru je končan Cariniki se že selijo Delavci mariborske Gradbene enote so držali obljubo, da bodo objekt blagovno-distribucijskega centra v sklopu katerega je tudi carinarnica dokončali v roku. Te dni cariniki že pridno selijo precej truda, da je objekt pred-svoje stvari iz stare carinarnice, ar* investitorju, ki se mora umakniti trasi hitre Precej dela je bilo tudi z do-ceste skozi Maribor. Za Maribor voznimi potmi, saj stoji objekt je to velika pridobitev, sam ob- ob sami vpadnici v mesto. Če-jekt pa pri vhodu v Maribor prav bo še nekaj transportnih or-okras mesta. ganizacij ostalo v središču me- sta, pa se bo velika večina to- Bilo je veliko težav na samem vornjakov sedaj le ustavljala na začetku, teren na katerem stoji- tej novi lokaciji, saj bo tu poleg jo objekti je bilo potrebno sko- skladišč in carinarnice tudi so-raj v celoti zamenjati, saj je bilo dobna pošta, sanitarije in druge prej tam nasutje, pa tudi v na- prepotrebne službe, daljevanju del je bilo potrebno Franjo Štromajer _ '> Novice iz »totega konca« V Rušah pri Mariboru so delavci GE Maribor pričeli z gradnjo štirinadstropnega stanovanjskega bloka. Investitor je Samoupravna stanovanjska skupnost Maribor, stanovanja pa so namenjena delavcem Tovarne dušika Ruše, Jekla ter Gozdnega gospodarstva Maribor; Stanovanja v tem objektu bodo večinoma dvosobna, gradnja pa bo trajala približno devet mesecev. 25 srečnih družin se bo tako lahko vselilo v nova stanovanja že konec naslednjega poletja. Cena kvadratnega metra znaša 2,17 milijona dinarjev. • • • Brez nenehnega strokovnega izpopolnjevanja ni napredka. Tega se zavedajo tudi v mariborski Gradbeni enoti. Zato ni čudno, da so tudi letos med prvimi v Gradisu po številu inovacij- Pred dnevi so organizirali strokovno ekskurzijo na gradbišče Višegrad, kjer nizkograjčani uspešno opravljajo težavna gradbena dela. Po sicer naporni poti so imeli kaj videti. Na gradbišču jih je pričakal Klavdij Kovačič, vodja tamkajšnjega gradbišča ter jim s pomočjo predstavnika investitorja strokovno obrazložil potek gradnje. Fantje in dekleta Gradbene enote Maribor so bili navdušeni nad delom svojih nizkograjskih kolegov, še posebej zahvalni pa so bili tovarišu Kovačiču, ki se je izjemno potrudij pri strokovni, razlagi. štrof v_______________________________________________________y Skladiščno poslovni center Kokre iz Kranja na Primskovem. Na Primskovem v Kranju ___________ Skladiščni center Kokre Pri spremljanju gradenj v občini Kranj smo v Gradisovem vestniku, ne namerno, prezrli že lani pomladi dokončan objekt na Primskovem, ki so ga za trgovsko podjetje Kokra iz Kranja zgradili delavci Gradisovega tozda z Jesenic. V novonastajajočem Skla-diščno-poslovnem centru Kokre se ob lani zgrajenem objektu letos nadaljuje izgradnja kompleksa in to z objektom »D«, v katerem bodo energetski prostori, zaklonišča in garaže. Gradnja, ki jo prav tako izvajajo delavci Gradbene enote Jesenice, se je začela v začetku prejšnjega meseca, od skupne vrednosti 545 milijonov dinarjev pa je, po predračunu, gradbenih del za okrog 350 milijonov dinarjev. Objekt naj bi bil dokončan že do konca februarja prihodnje leto. G. B. V Podmežaklji na Jesenicah_ 48 novih stanovanj Junija letos se je začela gradnja prvega, avgusta pa še drugega stolpiča v Podmežaklji - v vsakem bo po 24 stanovanj. Prvi blok s stanovanji v pritličju in štirih nadstropjih bo predvidoma končan že do konca letošnjega leta in je že prodan (gradnja za trg), drugi pa naj bi bil nared za vselitev do konca maja prihodnje leto, Vsak stolpič bo imel svojo kotlarno in ogrevanje na zemeljski plin, do vselitve pa bo potrebno zgraditi tudi še ustrezne podaljške manjkajočih komunalnih naprav ter objekta priključiti nanje. q g Gradbišče v Kranjski gori Rok priganja, gradnja stojL Gradisov tozd GE Jesenice je kot najugodnejši ponudnik sklenil i vestitorjem Skupnostjo za ceste Slovenije gradbeno pogodbo, po ksi naj bi do 30. novembra letos zgradil nov most na regionalni cesti KrWr ska gor a-Vršič prek reke Pišnice pri Jasni. Načrtovana in dejansko tudi že gradnjo in po neštetih komisijsk', pričeta gradnja je ta trenutek ogledih pa mnogim enostavno ustavljena, kdaj se bo nadaljevala več jasno, za kaj pravzaprav gfe' se še ne ve, do prvotno določene- kdo je vse skupaj »zakuhal« 1 j ga roka pa že zdaj lahko zapiše- predvsem kako in kdaj se bozad^ i mo, most za gotovo ne bo nare- va razpletla, jen. Dotrajan obstoječi most pa gr®‘ | Že operativni plan izgradnje ni zi in nam je, opremljen z opozof dopuščal odstopanj. O potrebno- nimi tablami v več svetovnih jcZ sti gradnje bi ne izgubljali besed, kih, v sramoto. „ ob obilici izdanih soglasij za G-“ i rn štiri] Sporni most bMzu Jasne. Levo na posnetku so vidna tudi obnovit1'®11 dela na tamkajšnji mali hidroelektrarni. I Z avtoceste Ljubljana-Zagreb Gradnja ne zamuja Graditelji dodatnih dveh pasov na cesti Bratstva in enotnosti n*® Ljubljano in Zagrebom, na odseku bodoče avtoceste Šmarje Sap' Višnja gora, imajo rok julij 1989. Pravijo, da se bodo roka držal** Precej krajši rok pa se' je zaobljubil držati Gradis kot kooperant glavnega izvajalca del SCT. Na omenjanem odseku nam je bila prepuščena gradnja petih nadvozov, dograjeni pa bi naj bili do konca meseca novembra. V začetku tega meseca smo bili s fotoaparatom ponovno na trasi. Obiskali smo vsa naša delovišča, žal pa nam skromno odmerjen prostor v tej številki časopisa ne omogoča, da bi objavili kaj več kot dve sliki in zelo kratek komentar k njima. Ob našem obisku so bili z izjemo enega vsi nadvozi že zmonti- rani, na in okrog njih pa so lavci opravljali potrebna str° kovna dela za finalizacijo. Med petimi objekti je bil ni,j zahtevnejši nadvoz objekt z °z j nako 40-01, ki ima tri polja V skupaj z delom deteljice h1® kar okrog 65 metrov. Ta obje je bil tudi prvi zmontiran. Pr*va si Hrastje in pri priključku z • Grosuplje merita objekta okr°e 40 metrov, blizu Velike stare si in Police pa približno polovi®0 manj. Toliko zaenkrat in morda 'ca več prihodnjič. G- ^ela ?at, «-0- iilliliii!!! :........... na objektih Vulkanizacija-Konfekcija so se začela junija. ovarniško ograjo Save v Kranju dodatni kvadratni metri k Vhodni strani obstoječe šedne proizvodne hale v tovarni Sava v tovJU rasteta v podaljšku Avtopnevmatikarne dva nova, med seboj ana objekta: objekt Vulkanizacija TAP in objekt Konfekcija. nv*:. Za dobavo in montažo jeklene konstrukcije je bila kot najcenejši ponudnik izbrana Krivaja (ob obisku na gradbišču so nam povedali, da z deli nekoliko kasni), Gradisov delo pa je bila priprava zemljišča s temelji (GE Jesenice), narediti bodo morali tudi tlake, urediti meteorno kanalizacijo in zgraditi 5 metrov širok in kakih 30 metrov dolg asfaltiran dostop do objektov. G. B. v : 'IZVodni hali sta projektirani °blc) *en' 'zveclbi konstrukcije z Uj| s fasadnimi ploščami zvo-n9 cz,r°ma durisol na strehi. Viši-1[ eotnega gabarita objektov je cije etrov in se v rastru, konstruk-PoVeUjenia s sosednjimi objekti, za ttjL 2av° pa je v gradnji še vezni trj J* širino 10 in višino 6,5 me-lojjL objekti bodo za tehno-l>0(ie Povezavo zgrajeni tudi štirje ^trg*1’ oc^ teb oden na višini 4 Gradisov lepotec, finišer K 6 je šel iz sejma takoj na delo v Bjelovar. Jesenski Zagrebški velesejem Uspešna predstavitev Gradisa Mednarodni jesenski zagrebški velesejem bo še naprej med najsej-mi v svetu, saj je z vsemi novostmi, ki so sicer običajnim obiskovalcem skrite, zato pa poslovnežem vse bolj pri srcu, presenetil vse. Srečanja, ki so bila tokrat or- bilo zanimanje precejšnje, tako ganizirana v okviru sejemske za programe iz kovinske, kot tu- prireditve, se je udeležilo zares di lesne dejavnosti, rekordno število poslovnih partnerjev, zato ni čudno, da je bilo sklenjenih tudi precejšnje število pogodb. Ne samo s predstaniki dežel v razvoju, temveč tudi z državami razvitega zahoda. Tudi sicer je imela letošnja pridobitev svojo »težo« in pomen, kar kaže obisk visokih političnih osebnosti, tako na otvoritvi, kot tudi med samo prireditvijo. Na teh prireditvah je bilo mnogo bolj zanimivo, kot na 280.000 kvadratnih metrov razstavne površine, kjer se je predstavilo več kot. 3.200 razstavljal- v celoti vzet0/- Je jesenski, cev iz 72 držav sveta. mednarodni Zagrebški velese- Med številnimi domačimi raz- jem’ tako za organizatorja, kot stalvjalci, je bil tudi Gradis, ki je ,tudi za naš° DO- korak naprej, s svojo raznovrstno ponudbo, saj so se pokazale nove možnosti pritegnil številne kupce in pos- sodelovanja, kar je v končni ob-'ovne partnerje. Prav raznovrst- liki tudi namen sejemske prido-na ponudba je bila vzrok, da je •bitve. Matija Krnc Izredno je bilo oovoraševanie do .az«»av!!cnih ItMtsn.iH • Zanimanje za naše proizvode pa je imelo tudi poslovne rezultate, saj je veliki finišer odšel iz sejmišča v Bjelovar, večji del lesnega programa, pa je ostal kar v Zagrebu. Škoda, da še vedno ne znamo pripraviti (ali nočemo) prodajo za individualnega kupca montažnih hiš, za katere je še vedno veliko zanimanje. Obiskali smo delavsko naselje v Barbarigi Kritika je zalegla V prejšnji številki našega glasila smo obljubili, da bomo na pobudo sindikalne konference Gradisa, odšli v Barbarigo in si ogledali tamkajšnje delavsko naselje. V lanskem letu je bilo baje veliko kritike na račun družbenega standarda v tem naselju. O tem je razpravljala tudi komisija za življenjska vprašanja delavcev pri konferenci OO ZS Gradisa. I m «■ &U. p Resnica je ta, da se naselje v Barbarigi res ne more uvrščati med najbolj urejena v Gradisu, res pa je tudi, da še zdaleč ni tako slabo, kot je bilo o njem govora. Naselje leži samo streljaj od gradbišča in je sestavljeno iz večih lesenih-montažnih stavb, ali kot jim radi pravimo barak. V sklopu teh je tudi jedilnica (hrano pripeljejo) ter sanitarije. Ob prihodu smo se oglasili pri prijaznem, upravniku naselja Fa-dilu Bašiču, ki je tukaj že od vsega začetka. »Dve leti sem že tu in od takrat se je mnogo spremenilo. To je delavsko naselje na gradbišču, čeprav se trudimo, da bi standard še izboljšali. oŠMAND V petih montažnih zgradbah stanuje 187 delavce. Imamo jedilnico, hrano pa dovažamo iz bližnjega otroškega rekreacijskega centra. Tu jo samo delimo. Sedaj imamo lepo opremljeno jedilnico. Pred kratkim smo nabavili nove stole in mize. Tudi prostor kjer delimo hrano smo posodobili. V sobah spijo po trije, ponekod pa po štirje delavci. Poleg postelje ima sedaj vsak delavec svojo omaro, v sobi pa je tudi miza in stoli. Res pa je, da je problem kam z umazano delovno obleko in prepotenimi gumijastimi škornji. To bomo še skušali nekako urediti. Moj delavnik je uradno 8 ur, sem pa tukaj v naselju na razpolago tudi 24 ur, če je potrebno. V naselju stanujejo delavci iz GE Koper, GE Celje in GE Ravne. Nekaj je tudi speojevcev iz Ljubljane. Res pa je, da je to »barakarsko naselje«. Če pa pomislimo, da delavci sami plačajo za zajtrk, kosilo, večerjo in prenočišče samo »sto starih tisoč dinarjev« na dan, potem verjetno to ni preveliko.« Sami smo se lahko prepričali, da govori upravnik resnico. Umivalnikov je bilo dovolj (res, da je nekaj novih vodovodnih pip že odlomljenih) stranišča so bila kljub popoldanski uri razmeroma čista, sobe pa so bile pospravljene kakor pač kje. Prostor imajo tudi za gledanje televizije in to vse dokler traja program. Res je, da življenje v takih naseljih ni tisto, kar nam lahko nudi domače ognjišče, res pa je tudi, da bi lahko za te delavce naredili še nekaj več. Resnica pa je na koncu tudi ta, da bi stanovalci v teh naseljih lahko tudi sami več prispevali za ureditev in lepši videz naselja. Boljši odnos do družbenega premoženja in večja stanovanjska kultura bi v veliki meri prispevala k boljšemu počutju »barakarjev«. Franjo Štromajer Direktor tozda Gradbena operativa Ljubljana Jože Ločnikar je od predsednika krajevne konference Fužin prejel posebno priznanje. Nove Fužine v Ljubljani Šola je uradno odprta Da otroci v ljubljanski soseski Nove Fužine obiskujejo novo šolo že od začetka šolskega leta, smo pisali v prejšnji številki našega glasila, vendar takrat otvoritev ni bila opravljena. To so storiti! na dan pionirjev, 29. septembra. Na otvoritvi se je zbralo kar lepo število Fužincev, predstavnikov občine Ljubljana-Polje in mesta Ljubljana. Slavnostna govornica je bila ljubljanska županja Nuša Kerševan, ki je večkrat poudarila, da gre Gradisu naj večja zahvala, da je šola dograjena pravočanso in rekordno kratkem času - v sedmih mesecih. Šola ima 18 učilnic - deset jih je za predmetno stopnjo, osem pa za razredno stopnjo - v katerih je v dveh izmenah prostora za 750 učencev. Kljub temu pa bo šola že prihodnje leto premajhna, kar pomeni, da bi rabili novo, vendar za njo ni sredstev, saj tudi ta, ki je stala približno 10 milijard dinarjev, še ni plačana, ker so sredstva za gradnjo prepočasi pritekla. C. Po odstranitvi gradbenih odrov se pokaže dokončen izgled objekta- Prizidek k Inštitutu Jožef Štefan _ Objekt dobil fasado ^ V teh dneh so začeli delavci Gradbene operative Ljubljana podira-ti fasadni oder na prizidku k Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Pri®' dek je zapolnil jugovzhodni del kompleksa inštituta, nad nekolik0 poglobljenim pritličjem pa se nad prednapeto in nekoliko zamaknj0' no ploščo dviga skeletna konstrukcija s še štirimi nadstropji. Pripravljalna dela, to je izkop in zabitje 16 Benoto pilotov kar okrog 20 metrov globoko, so bila opravljena že lani, gradbena dela pa vsa v letošnjem letu in bo objekt čez kak mesec tudi gotov. Ob tej gradnji so morali delavci GOL zadovoljiti stroge statične in potresno-varnostne zahteve, to je vgrajevati močnejše in gostejše armature kot tudi betone visokih mark. In vendar je graditeljem povz- ročala največ preglavic izredna stisk3 z razpoložljivim prostorom ob ras«3 čem objektu - problem je predstav Ijala že postavitev dvigala, ki ga zd 1 ni več, praktično vse materiale pa s° morali pripeljati in vgraditi sproti' Odgovorni na gradbišču so nanl tudi še zaupali, da je uradna otvor tev objekta naravnana na dneve pfe praznikom republike. G- Reorganizacija - sanacija: Ali je reorganizacija potrebna? Kakšna bo korist, se sprašuje nemalo gradisovcev Obvladujemo kakovost poslovanja Že nekaj časa v DO razpravljamo o potrebi po reorganizaciji, predvsem režijskih struktur. S tem v zvezi se pojavljajo dileme in problemi, kaj in koliko reorganizirati. Vprašanja se vse bolj osredotočajo na odnose, obseg in kakovost temeljnih režijskih storitev in dela vodstva Gradisa, DSSS, tozda Inženiring, DS Interne banke in režijo tozdov. Čeprav je na to temo bilo povedanega (pa tudi napisanega) že veliko (tudi v Gradisu), želim s tem prispevkom v najbolj zgoščeni obliki zapisati temeljne pojme, lahko bi rekel definicije podjetniškega obnašanja, razmišljanja in ravnanja, pa tudi kadrovanja. Zato predvidevam, da številnim vsebina (posebno prvega dela), ne bo všeč, prepričan pa sem, da bodo resnice razumeli in se odločili za ravnanje, opisanem v zaključku. To je pa tudi največ, kar v danem trenutku lahko naredimo za sanacijo stanja v Gradisu. Ce REZULTATI (kakovost, dobiček, rok...) POSLOVANJA niso zadovoljivi in ne OBVLADUJEMO položaja (struktur, kadrov, stroškov...) običajno ukrepamo z REORGANIZACIJO ali SANACIJO. Vsak UKREP pa povzroča spremembe s POSLEDICAMI, ki vodijo v neko novo STANJE. V tržnem gospodarstvu nas vsako novo stanje zanima s stališča KORISTI-ŠKODE in STROŠKA. (V netržnem gospodarstvu se korist-strošek sicer pojavlja, vendar ju ne ugotavljamo in zato TVEGAMO, ali kar »pridno delamo neumnosti«), Ker v nobenem primeru novega stanja ne more-mo predvideti z GOTOVOSTJO, ga v tržnem gospodarstvu opredelimo z RIZIKOM oziroma neko oceno VERJETNOSTI, da bo tako kot pričakujemo. Pri tem sodobni podjetnik znane tehnike DOLGOROČNEGA in STRATEŠKEGA planiranja za znižanje rizikov vse bolj nadomešča z opazovanjem ŠIBKIH SIGNALOV (Schwache Signale, We-ak Signal System), da dovolj zgodaj odkriva spremembe in pravočasno ukrepa. Takšno ravnanje pa zahteva dobro poznavanje razmer, sistematično členjenje vzrokov in Posledic, ustrezni informacijski sistem in obilo inventivnosti ter inovativnosti. Ker so to zahteve ■n sposobnosti, ki niso dosegljive ali dane vsakomur v enaki meri, Kadre glede na njihovo zna- GRADISOV VESTNIK 30 LET nje, talente, navade (sposobnosti) in po drugih kriterijih TRŽIMO skozi motivacijo za delo, status, privilegije itd., ali zgolj z zaposlitvijo. Bolj kot so nekateri kadri na trgu redki, višjo ceno imajo. V gospodarstvu so najbolj iskani vrhunski strokovnjaki - specialisti in PODJETNIKI -MENEŽERJI. Ker je uspešnost firme od slednjih najbolj odvisna, jih po svetu najbolj skrbno izbirajo. Podjetnik, pošten do sebe in drugih, bo namreč INVESTIRAL KAPITAL in INOVIRAL procese dela ter poslovanja z najmanjšim možnim rizikom tako, da bo DOBIČEK maksimiral na dolgi rok in zagotavljal sprotno LIKVIDNOST firme. Da bi lastniki ali upravljale! riziko izbire vodilnih kadrov znižali, običajno zahtevamo PROGRAM uresničevanja CILJEV POSLOVNE POLITIKE in opis PRIČAKOVANIH REZULTATOV (kot sestavni del gospodarskih načrtov - lahko za več let), ki jih je po nekih SODI-LIH, MERILIH in KRITERIJIH možno kontrolirati in redno (morda s tajnim glasovanjem ob zaključnem računu) ocenjevati menežerjevo uspešnost. Še več. S tem da od vodilnih kadrov zahtevamo program, jim hkrati omogočimo, da si postavijo tudi ORGANIZACIJO za uresničitev CILJEV in izberejo kadre ter določijo POGOJE, s katerimi bodo lahko predvidene in sprejete rezultate dosegli. To s stališča reorganizacije ali sanacije pomeni, da bodo morali številni nesposobni kadri prepustiti DOLŽNOSTI, ODGOVORNOSTI in OBLAST redkim sposobnim, SELEKCIONIRANIM skozi uspešno izvajanje poslovne politike. Če povedano ni povsem v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o združenem delu) in pri nas uveljavljeno miselnostjo (je pa v svetu spoznano in upošteva-no)i naj povem, da pričakuje- mo, da bo nov Zakon o podjetjih povedano omogočil, če že ne zahteval. Sicer je pa žalostno, da v naši družbi splošno znane resnice in spoznanja človeštva tako počasi osvajamo. Glede na razprave in nesoglasja v komisiji za reformo gospodarskega sistema pa lahko upravičeno dvomimo, da bodo željene in potrebne spremembe tudi uveljavljene. Pa kljub temu poglejmo, kaj se nam glede na opisana ključna podjetniška izhodišča obeta. Predlog zakona od 18. 7. 1988, ki je sedaj predmet razprave v oblastnih organih in naj bi bil sprejet do 31. 12. 1988 vsebuje takšna stališča, ki dajo upati na vsaj delne spremembe v opisano smer. Na primer: - Vodja podjetja-menežer je strokovni in odgovorni kreator poslovne politike, ki je dolžan predloženi program uresničevati, - menežerja-poslovodnega delavca se voli in potrjuje tajno, brez vpliva družbeno-politične skupnosti ob sprejemu zaključnega računa glede na uresničevanje ciljev iz programa, - delavski svet je predvsem organ potrjevanja poslovne politike in kontrolor njenega uresničevanja, - organizacija podjetja je stvar statuta, ta pa posledica potreb in dogovora v podjetju, ne pa predpisanih form, - socialne zaščite »stalne za- poslitve« ni več, odpuščanje bo možno, - razponi plač se oblikujejo po trgu delovne sile in prispevku posameznika (korist-strošek), - sanacije in likvidacije gospodarskih subjektov so stvar trga in kolektivov, ne oblasti, - obseg in število samoupravnih, aktov (razen institucionalnih in registerskih) so stvar presoje in potrebe v podjetju, - pa še kaj o delnicah, mešanih podjetjih, vplivu DPO, lastnini, vlogi DO kot podjetja, enotnem žiro računu itd. Torej, če smo pametni, se pripravimo prej na spremembe in v duhu teh sprememb poiščimo preko potencialnih kandidatov za vodilna mesta najboljše menežerje. Preudarnejši bodo takšen kader celo načrtovali s specialnim šolanjem in preiskusom njihovih sposobnosti na pomembnih projektih. Naj-propulzivnejši pa bodo v duhu načel podjetništva svojo organizacijo dela sanirali s SPREMEMBO MISELNOSTI in prevzgojo vseh zaposlenih za INOVATIVNO POSLOVANJE. Ervin A. Schwarzbartl Pred Borštnikovim srečanjem v Mariboru SNG v polnem sijaju Samo še nekaj dni nas loči od pomembne kulturne manifestacije v Mariboru, 23. Borštnikovega srečanja. To bo od 20. do 30. oktobra. To srečanje gledališnikov je vsako leto burilo duhove tudi v Gradisu, katerega delavci delajo na obnovi in izgradnji novega dela Slovenskega narodnega gledališča. Vsakič so pač morali delati tako, da je lahko ta manifestacija potekala nemoteno. To jim je vedno uspelo, letos pa se bodo oddahnili, saj so dela na obnovi starega dela SNG pripeljali do kraja. Še več, pred kratkim so odstranili zaščitno ograjo pred glavnim vhodom Slovenskega narodnega gledališča. KTako je Talijin hram zablestel v svoji pravi podobi. F. Š. V Višegradu so lepo poskrbeli za delavce Kontejnersko naselje V zadnji številki Gradisovega vestnika smo objavili daljšo reportažo z gradbišča Višegrad, danes pa bomo nekaj zapisali o naselju v katerem stanujejo delavci tozda GE Nizke gradnje Maribor. Naselje leži v kanjonu Drine tik ob reki, nedaleč od gradbišča nove hidroelektrarne. Že od daleč je videti nekaj posebnega, saj smo navajeni barakarskih naselij. Naselje v Višegradu pa je sestavljeno iz sodobnejših kontejnerjev, ki so med seboj povezani s pokritim hodnikom. Domiselno, ni kaj. V posebnih kon-tejnerih so tudi sanitarije z WC ter tuši v katerih je vedno topla voda. Edino kuhinja in jedilnica sta v leseni zgradbi (baraki). Ko smo za trenutek pogledali v notranjost stanovanjskega kontejnerja smo opazili, da so v njem po tri postelje, tri omare, miza in stoli. Odvisno od stanovalcev pa so seveda bili prostori eni več drugi pa manj urejeni. Toda to je že druga, znana zgodba. Na gradbišču je v tem času okrog 140 delavcev, od tega polovica domačinov. V naselju tako prebiva 70 delavcev, ki se odpravijo domov po petnajstih dnevih dela. Zamenja jih druga skupina, ki je bila do takrat petnajst dni doma. Na gradbišču delajo od zore do mraka tako, da jih pravzaprav nič ne moti, da je gradbišče od- daljeno od Višegrada kar 6 kilometrov. Tako praktično zabave ne poznajo in upravnik naselja Franjo Tušek pravi, da se to pozna na disciplini. Če človek dela ves dan, mu do zabave itak ni. Tu pa tam se najde kakšen, ki prekorači dovoljeno, to je pa tudi vse. Večkrat pride do prekinitve električne energije, toda za tak primer imajo svoj električni agregat. Ko pride slabo vreme, se grejejo z električnimi radiatorji, v jedilnici pa s termoakumulacijskimi pečmi. Če je slabo vreme, prenočijo v naselju tudi domačini, ki so malo dlje od gradbišča. Prespali v naselju nismo, smo pa v jedilnici jedli kosilo in moram priznati, da je bilo zelo okusno. Tudi čistoča v kuhinji je govorila v prid tamkajšnjemu osebju. Seveda pa bi, kot povsod drugod, lahko več prispevali tudi delavci sami. Odlomljene pipe, ter poškodovani tuši pač pričajo o nepreveliki skrbi za družbeno imovino. Kljub vsemu ni to naselje nič slabše od tistih, ki so bližje večjih mest ali naselij. F. Štromajer Kontejnersko naselje v sotočju Drine in Lima. V ozadju most MisOtu. V Sloveniji se z obveščanjem v združenem delu poklicno ukvarja okrog 250 novinarjev. Na njihovem zborovanju v Novi Gorici je bik med drugimi, sprejet tudi sklep o podpori in kolektivnem pristopu k Odboru za varstvo človekovih pravic. 9. študijsko srečanje novinarjev v združenem delu Potrebujemo podporo, ne zavor Novinarji v organizacijah združenega dela se povezujemo v aktive, ki delujejo po območjih občin, mest ali regij (novinarji Gradisa smo vključeni v aktiv občine Ljubljana Moste-Polje, ki deluje pod okriljem občinskega sindikalnega sveta). Širša povezava je vključevanje v Društvo novinarjev Slovenije, pri katerem je Sekcija novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, nekakšen »patronat« nad aktivi, ki jih je trenutno 14 ter novinarji ali organizatorji obveščanja v njih pa je pred leti prevzel Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu ZSS. V prizadevanjih za vse večjo učinkovitost se posamezne službe obveščanja v ozdih vse bolj povezujejo tudi z republiškim Komitejem za informiranje, DE-Centrom za razvijanje obveščanja v združenem delu, re dakcijami množičnih občil in drugimi. Protokolarne, študijsko izobraževalne ter posvetovalne aktivnosti pa vsaj vsaki dve leti dosežejo svoj vrh na stanovskih srečanjih novinarjev in organizatorjev obveščanja, kakršno je bilo že 9. po vrsti minule dni v Novi Gorici. Med gosti letošnjega srečanja sta bila tudi predsednik RK SZDL Jože Smole in predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. ■'Komentirala sta'najnovejše dogodke in zaostren položaj v naši družbi ter odgovorila na številna zastavljena vprašanja. V protokolarnem delu je bila opravljena skupščina Sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD, ki ji je prisostvoval tudi predsednik DNS Boris Bergant. V razpravi po poročilih se je izoblikovala vrsta pobud, o katerih bo še slišati (na primer: o ponovnem zaostrovanju med poslovodnimi strukturami in nosilci obveščanja, o čemer naj bi razpravljal tudi tiskovni svet pri SZDL). V zaostrenih razmerah je potreba po boljši obveščenosti nujna, nujno je tudi dosledno zav- študljsko srečanje novinarjev In organizatorjev obveščanja zemanje in ustvarjanje pogojev za prenos ustvarjalnih mnenj na vse ravni odločanja, v praksi pa v združenem delu niso redki primeri, da so med varčevalnimi ukrepi, omejitve stroškov za izdajanje glasil (in kadrov) na začetku seznama. Med temami s študijsko-infor-mativnim pomenom je bila predstavljena raziskava o dejavnikih učinkovitega obveščanja v OZD, strokovni temi pa sta prispevala tudi magister Pavl« Zrimšek ter docentka Manca Košir, oba s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Udeležencem srečanja je bila s strani Iskre Delte ter tudi Glasa iz Kranja prikazana uporaba sodobne, računalniško podpri2 tehnike. G> S- V Višegradu so lepo poskrbeli za delavce Kontejnersko naselje V zadnji številki Gradisovega vestnika smo objavili daljšo reportažo z gradbišča Višegrad, danes pa bomo nekaj zapisali o naselju v katerem stanujejo delavci tozda GE Nizke gradnje Maribor. Naselje leži v kanjonu Drine tik ob reki, nedaleč od gradbišča nove hidroelektrarne. Že od daleč je videti nekaj posebnega, saj smo navajeni barakarskih naselij. Naselje v Višegradu pa je sestavljeno iz sodobnejših kontejnerjev, ki so med seboj povezani s pokritim hodnikom. Domiselno, ni kaj. V posebnih kon-tejnerih so tudi sanitarije z WC ter tuši v katerih je vedno topla voda. Edino kuhinja in jedilnica sta v leseni zgradbi (baraki). Ko smo za trenutek pogledali v notranjost stanovanjskega kontejnerja smo opazili, da so v njem po tri postelje, tri omare, miza in stoli. Odvisno od stanovalcev pa so seveda bili prostori eni več drugi pa manj urejeni. Toda to je že druga, znana zgodba. Na gradbišču je v tem času okrog 140 delavcev, od tega polovica domačinov. V naselju tako prebiva 70 delavcev, ki se odpravijo domov po petnajstih dnevih dela. Zamenja jih druga skupina, ki je bila do takrat petnajst dni doma. Na gradbišču delajo od zore do mraka tako, da jih pravzaprav nič ne moti, da je gradbišče od- daljeno od Višegrada kar 6 kilometrov. Tako praktično zabave ne poznajo in upravnik naselja Franjo Tušek pravi, da se to pozna na disciplini. Če človek dela ves dan, mu do zabave itak ni. Tu pa tam se najde kakšen, ki prekorači dovoljeno, to je pa tudi vse. Večkrat pride do prekinitve električne energije, toda za tak primer imajo svoj električni agregat. Ko pride slabo vreme, se grejejo z električnimi radiatorji, v jedilnici pa s termoakumulacijskimi pečmi. Če je slabo vreme, prenočijo v naselju tudi domačini, ki so malo dlje od gradbišča. Prespali v naselju nismo, smo pa v jedilnici jedli kosilo in moram priznati, da je bilo zelo okusno. Tudi čistoča v kuhinji je govorila v prid tamkajšnjemu osebju. Seveda pa bi, kot povsod drugod, lahko več prispevali tudi delavci sami. Odlomljene pipe, ter poškodovani tuši pač pričajo o nepreveliki skrbi za družbeno imovino. Kljub vsemu ni to naselje nič slabše od tistih, ki so bližje večjih mest ali naselij. F. Štromajer i" y ^ Kontejnersko naselje v sotočju Drine in Lima. V ozadju most Miso*u. V Sloveniji se z obveščanjem v združenem delu poklicno ukvarja okrog 250 novinarjev. Na njihovem zborovanju v Novi Gorici je bil, med drugimi, sprejet tudi sklep o podpori in kolektivnem pristopu k Odboru za varstvo človekovih pravic. 9. študijsko srečanje novinarjev v združenem delu Potrebujemo podporo, ne zavor Novinarji v organizacijah združenega dela se povezujemo v aktive, ki delujejo po območjih občin, mest ali regij (novinarji Gradisa smo vključeni v aktiv občine Ljubljana Moste-Polje, ki deluje pod okriljem občinskega sindikalnega sveta). Širša povezava je vključevanje v Društvo novinarjev Slovenije, pri katerem je Sekcija novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, nekakšen »patronat« nad aktivi, ki jih je trenutno 14 ter novinarji ali organizatorji obveščanja v njih pa je pred leti prevzel Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu ZSS. V prizadevanjih za vse večjo učinkovitost se posamezne službe obveščanja v ozdih vse bolj povezujejo tudi z republiškim Komitejem za informiranje, DE-Centrom za razvijanje obveščanja v združenem delu, re dakcijami množičnih občil in drugimi. Protokolarne, študijsko izobraževalne ter posvetovalne aktivnosti pa vsaj vsaki dve leti dosežejo svoj vrh na stanovskih srečanjih novinarjev in organizatorjev obveščanja, kakršno je bilo že 9. po vrsti minule dni v Novi Gorici. Med gosti letošnjega srečanja sta bila tudi predsednik RK SZDL Jože Smole in predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik.'‘Komentirala sta'najnovejše dogodke in zaostren položaj v naši družbi ter odgovorila na številna zastavljena vprašanja. V protokolarnem delu je bila opravljena skupščina Sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD, ki ji je prisostvoval tudi predsednik DNS Boris Bergant. V razpravi po poročilih se je izoblikovala vrsta pobud, o katerih bo še slišati (na primer: o ponovnem zaostrovanju med poslovodnimi strukturami in nosilci obveščanja, o čemer naj bi razpravljal tudi tiskovni svet pri SZDL). V zaostrenih razmerah je potreba po boljši obveščenosti nuj-“a, nujno je tudi dosledno zav- Študljsko srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja zemanje in ustvarjanje pogojev za prenos ustvarjalnih mnenj na vse ravni odločanja, v praksi pa v združenem delu niso redki pri* meri, da so med varčevalnim' ukrepi, omejitve stroškov za 'z' dajanje glasil (in kadrov) na začetku seznama. Med temami s študijsko-infor-mativnim pomenom je bila predstavljena raziskava o dejavnikih učinkovitega obveščanja v OZD, strokovni temi pa sta pri' spevala tudi magister Pavle Zrimšek ter docentka Manca Košir, oba s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Udeležencem srečanja je bil3 s strani Iskre Delte ter tudi Gl3' sa iz Kranja prikazana uporaba sodobne, računalniško podpri tehnike. G, 0- Na Pohorju že dolgo ni bilo tako živahno Srečanje upokojencev GE Maribor Skoraj dvesto upokojencev in gostov Gradbene enote iz Maribora jc preživelo prijeten dan pri počitniškem domu na Pohorju, ki ta mesec slavi svojo 30. obletnico. Mnogi med njimi so s svojimi rokami gradili dom, vsi zaposleni v tej enoti ter enoti Kovinski obrati Maribor pa so tokrat za gradnjo doma prispevali dvodnevni mesečni zaslužek. "Prepričan sem,« je v pozdravnem govoru spregovoril upokojencem direktor Gradbene enote Maribor Prane Gačnik, »da skrbno prebirate naš Gradisov vestnik in da ste zasledili mnenje, da bi nekateri radi rešili svojo in Gradisovo kožo na ta način, da odprodajo nekaj Gradisovih počitniških domov. Mi v Mariboru ne s°glašamo s tako odločitvijo, saj Predstavlja to popolno negiranje obdobja v katerem smo gradili te naše domove, ki so bili zgrajeni z ljubeznijo in pripadnostjo do velike Gradisove družine. Ko sem brskal po arhivih in se pogovarjal z graditelji tega doma, sem Prišel do zaključka, da je edino dostojno, da jubilej tega našega pohorskega doma proslavimo tokrat tu-hnj- To sicer ni uradna proslava jubi-leja doma, je pa po pomenu še nekaj Več - je priznanje vsem vam, ki ste °sebno in iz svojih kuvert prispevali h temu, da smo sedaj tukaj in da je naš dom ponos in okras Pohorja. Morda je zanimiva poslanica, ki jo ie dal sindikat Gradisa v Mariboru ^Ijub temu, da nisem več mlad, Sa,u prinesel harmoniko s seboj, “■ da bo še bolj veselo. ob otvoritvi doma na Pohorju. Takole pravi: Kolektiv GIP Gradis je izgradil ta planinski dom ža svoje člane, da bi našli v njem oddih po naporih vsakdanjega življenja, da bi si pridobili iz lepot narave neizčrpnih virov novih moči za nadaljnje delo, da bi združevali našo delovno družino iz vseh gradbišč širom Slovenije in izven nje, da bi ostal spomenik socialistične zavesti in dejavnosti sedanjega in bodočih rodov. 30 LET *- '*o„doni*° To poslanico sta pred tridesetimi leti podpisala Vinko Veit ter Ludvik Rizmal. Verjetno razumete, da smo zato prav v Mariboru izredno občutljivi, kaj se s tem domom dogaja, saj se Gradis sedaj obnaša do njega mačehovsko. Poudariti želim svoje osebno mnenje, da sedanjih finančnih težav v Gradisu ne bomo rešili na račun prodaje počitniških domov, temveč le z boljšo in uspešnejšo organizacijo, ki bo spoštovala vzdušje v kolektivu. Pesnik Kosovel je zapisal, da se šele v burji drevesa svojih korenin zavedo. Da, dragi prijatelji, tudi pri nas sedaj piha močna burja in tudi Gradis se bo moral zavedati, da ima svoje korenine. Te niso le v trenutnih poslovnih odločitvah, kako se rešiti iz težav z odprodajo počitniških domov, temveč bi morali imeti vzgled pri vas - starih gradisovcih, ki 23. septembra 1988 je bilo v Počitniškem domu na Pohorju srečanje upokojencev tozda GE Maribor. Za prisrčen sprejem in Pogostitev se upokojenci iskreno zahvaljujemo delavcem Gradbene enote. Posebej pa direktorju Francu Gačniku. Upokojenci GE Maribor Zbranim upokojencem je na Pohorju spregovoril direktor tozda GE Maribor Franc Gačnik. ste znali tudi v najtežjih trenutkih pognati korenine. Naj današnji dan izzveni kot srečanje pravih GRADISOVIH KORENIN, ki jim NE SME biti vseeno, kako bo naš Gradis v bodoče dihal in skrbel za svojega delovnega človeka«. Pozdravnemu govoru je sledil dolg spontan aplavz. Srečanje mariborskih upokojencev se je pravzaprav pričelo že zgodaj zjutraj, ko so se zbrali pred samskim domom. Od tam so odšli na ogled gradnje nove avtobusne postaje, blagovno distribucijskega centra ter carinarnice. Na vabilu za srečanje je bilo napisano, da bodo obiskali jubilanta. Šele, ko smo se pričeli z avtobusi vzpenjati na Pohorje, so nekateri ugotovili, da je jubilant pravzaprav počitniški dom. Bili so prijetno presenečeni, saj nekateri niso bili v domu na Pohorju od časa (30 let), ko so ga gradili. Težko je opisati prijetno razpoloženje na domu. Svoje spomine na gradnjo doma je obudil Oton Roš- kar, ki je bil takrat v skupini gradi-sovcev, ko so izbirali prostor za gradnjo. Sicer klenemu možaku, so se oči rahko zalesketale, ko je obujal' spomine, predvsem pa ob dejstvu, kako danes skrbimo za dom. Svoje je dodal tudi Lojze Ccpuš, ki je bil ogorčen, ko je prebral v našem glasilu, kaj nameravajo nekateri v Gradisu z domovi. Zraven je bil tudi Vinko Šimek-Jaka Šranfciger, ki je spravil v smeh prav vse, tudi tiste, ki so bili zagrenjeni ob nameri nekaterih posameznikov v Gradisu. »Lahko je njim«, so bili ogorčeni, »ko preživljajo dopust v svojih vikendih in na drug, nam nedostopen, način. Nam pa bi radi vzeli še to,' kar smo si sami prigarali«, so govorili. Nekateri so si jezo gasili s »špricarji«, drugi s kupovanjem srečk za srečelov. Skoraj vsi so odšli domov z kakšnim dobitkom, vsi pa sigurno z željo, da se prihodnje leto spet srečajo. To jim želno tudi vsi njihovi nekdanji sodelavci, ki smo jim to srečanje tudi pripravili. Franjo Štromajer Abrahami! Oktober je eden izmed mesecev, ko imamo v Gradisu najmanj Abrahamov - sodelavcev, ki so napolnili 50 let - le devet je takšnih. Ob življenjskem jubileju jim čestitamo, želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Damir Mišulič - Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana - Katarina Tanasič - GE Maribor - Zijad Jusič - Gradbena operativa Ljubljana - Franc Sotelšek - Strojno prometni obrat Ljubljana - Rudi Vlasič - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Ivan Marčinko - Strojno prometni obrat Ljubljana - Stanko Šinjur - GE Nizke gradnje Maribor - Bečir Kahrimovič - Gradbena operativa Ljubljana - Elizabeta Kostanjevec - GE Gradnje Ptuj 60-letniki Ta mesec imamo v Gradisu tri 60-letnike. Tudi njim veljajo čestitke ob življenjskem jubileju. Slavljenci so: - Muhamed Bukvič - Gradbena operativa Ljubljana - Milivoj Aleksič - GE Celje - Franc Rogač - GE Maribor m p Preureditev nekdanje gramoznice Rekreacijski center v Klečah V predzadnji številki Gradisovega vestnika smo poročali o gradnji športno rekreacijskega centra Gradisa v Klečah pri Ljubljani in omenili, da naj bi ga uredili do 1. septembra. Prišlo je do manjše zamude, predvsem zato, ker so tozd ljubljanskega območja, ki sodelujejo pri gradnji Centra oziroma njihovi predstavniki v odboru za izgradnjo $RC Kleče, želeli pred tem urediti še okolico in barako na igrišču. Tako so igrišče dokončali v začetku oktobra in ga dali v uporabo 4. oktobra, ob 43. letnici ustanovitve Gradisa. Praznik Gradisa je bil primerna priložnost, da smo nekaj storili tudi zase, za delavce Gradisa, hkrati pa tudi za širšo skupnost. Odprtje športno rekreacijskega centra v Klečah ni le dogodek za oddiha in rekreacije željne gradisovce na ljubljanskem območju, ampak je to za naše razmere kar lep prispevek k urejanju okolja. To daje tej obe-ležitvi našega jubileja tudi širši pomen. Zamisel o ureditvi športno rekreacijskega centra se je porodila iz nuje: inšpekcijska služba mesta Ljubljane je zahtevala, da saniramo že pred leti opuščeno gramoznico, ki je bila na tem mestu, sčasoma pa je postala divje odlagališče vsakovrstnih odpadkov. Gradis je združil nujno s koristnim in ne le odstranil rastje in navlako, ampak zemljišče saniral in mu dal novo uporabno vrednost. Na mestu nekdanjega smetišča je sedaj zelenica in športno rekreacijski center Gradisa: šest igrišč za tenis, eno za odbojko, tri balinišča in primeren kraj tudi za obisk ali piknik katerikoli dan v tednu. Rekreacijski center je torej namenjen vsem delavcem in njihovim družinskim članom z različnimi zahtevami in potrebami. Da so delavci Gradisa z Ijub- ---------------------------------- Zanimivo nogometno srečanje____ Neporočeni - Poročeni 6 : 4 Nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi delavci Kovinskih obratov iz Maribora, ki jo odigrajo enkrat na leto, je postala že tradicionalna. Letos so jo odigrali na glavnem stadionu nogometnega kluba Železničar, v športnem parktu Tabor v Mariboru. Tekma je v borbenosti, športnem obnašanju pa tudi v nekaterih nogometnih mojstrovinah prav gotovo prekašala tekmo naših izbrancev v Seulu. V rednem času se je končala z neodločenim rezultatom 3 : 3. Ker je bilo potrebno dobiti zmagovalca, da bi lahko podelili prehodni pokal, so morali streljati enajstmetrovke. Pri tem so bili uspešnejši »Neporočeni«, ker jim je kot mlajšim po težki tekmi ostalo nekaj več sape in sposobnosti koncentracije. .Tekmo bi lahko »Poročeni« odločili tudi v svojo korist in to že v regularnem delu, saj so bili tehnično boljše moštvo, vendar so bili v zaključnih akcijah premalo spretni in brez prave sreče. Veliko pa je k njihovi izgubi pripomogla tudi poškodba najboljšega igralca, petdesetletnika Marjana Gabrca v drugem polčasu. Po prijateljski in zares športni tekmi, v kateri je nastopalo skupaj 38 članov kolektiva, so se zbrali v bližnji restavraciji Upokojenci - Tabor. Ob skromni zakuski, zanjo so morali prispevati vsak po 5.000 din, so še pokomentirali dogajanja na igrišču-. Že sedaj z velikim zanimanjem pričakujemo razplet tekme med »Poročenimi« in »Neporočenimi« v prihodnjem letu. Srečko Friš V 7 Na odprtem prvenstvu KS Heroja Šercerja Zmaga strelcev KO Maribor Strelci v Mariboru ne poznajo oddiha, niti glede tekmovanj, kaj šele treningov. Pred dnevi so se udeležili odprtega prvenstva, ki ga je organizirala Krajevna skupnost heroja Šercerja v občini Maribor - Tabor v okviru praznovanj ob desetletnici krajevnega praznika. V tekmovanju z zračno puško, ki je potekalo v precej močni konkurenci so odigrali glavno vlogo - kdo drug kot strelke in strelci Gradisa - KO Maribor. Oboji so osvojili prva mesta in si s tem prislužili tudi pokale. Strelke Gradisa Nevenka Šajn, Marjeta Rudolf in najmlajša med njimi, Štefka Ficko, so osvojile prvo mesto s 420 doseženimi krogi. Strelci so tokrat povabili na tekmovanje kolega iz Celja, tako da so nastopili okrepljeni v sestavi: Josip Humek, Bogo Šenverter, Miha Lukane, Stipe Čalušič in Srečko Friš. Zmagali so z 811 krogi. Potrebno je še omeniti, da je tudi prvo mesto med posamezniki zasedel gradisovec, Celjan Miha Lukane, ki je dosegel 185 krogorv. Svečana podelitev pokalov je bila v soboto, 8. oktobra. Srečko Friš Ijanskega območja izletniški in športno rekreacijski center potrebovali, kaže tudi njihovo zanimanje za možnost uporabe teh igrišč. Zanje bodo tudi mnogo cenejša kot so javni športni tereni. Največ zaslug, da je rekreacijski center zrasel v tako kratkem času in s skromnimi stroški imata tozda GOL in SPO, ki sta nosila največje breme gradnje. Veliko pomoč pri gradnji je nudil Gradisu tudi tozd Elektro-. prenos Ljubljana-Trafopostaja Kleče Savskih elektrarn. V nastajanje tega centra je bilo vloženih veliko 'neplačanih, prostovoljno opravljenih ur dela, od projektiranja, izvajanja gradbenih del in opremljanja, kar je že redkost v današnjem času. Izgradnja tega športno rekreacijskega centra naj bo vspodbu- da tudi drugim Gradisovim tozdom, da bi na podoben način izboljšali kvaliteto življenja njihovih delavcev, vsem pa, da se lahko z relativno majhnimi sredstvi - pa seveda z veliko volje - zelo uspešno ureja naše okolje. To je v naši, na žalost že precej onesnaženi deželi, vse bolj nujnost. Skrb za naravo je ob prebujajoči se ekološki zavesti vse bolj pomemben dejavnik razvoja. Tega se moramo zavedati vsi, ki kakorkoli posegajo v naravo. Za nastanek tega objekta so se vsi zelo potrudili in samo želimo si lahko, da bi se tako izkazali tudi pri rednem delu. Ponovno se je pokazalo, da se lahko ob primerni motivaciji zaobidejo in presežejo praktično vse težave - od organizacijskih, finančnih do čisto operativnih. Besedilo: M. Marčič Slika: C. Pavlin Iprišča v Klečah bodo omogočala rekreacijo številnim našim delavcern- NAGRADNA KRIŽANKA | fr* • r»» . »• | KAREL JANE2IC DVIG, ZV ISAMJE MORSKA RIBA SAMOGLASNIKA V BESEDI MODEL ZDRAVILNA RASTLINA RISBE: ROMAN PEKLAJ DALJŠA HOJA SESTAVIL: J02E PETELIN KOŠARKAR SOLMAN ČLAN OTR. ORGANI Z. POST SCRIPTUM PODKOŽNA MAŠČOBA SOL OKSALNE KISLINE I SHRAMBE, KASCE ZAOBLJENA OBLIKA PARIŠKI [MODNI KREATOR ENOTA ZA JAKOST EL. TOKA VRSTA LIRSKE pesmi ANTON AŠKERC PTIC SEVERNIH MORIJ fNOGOMET. KLUB OBŽA- LOVANJE POJAV bolezni VRSTA DOLGOREPE OPICE težke SANJE načrt STAR SLOVAN EMILIJAN CEVC KUHINJSKA POSODA PODLOŽNIKI V SREDNJEM VEKU TUJE ZENSKO IME IZHOD (lat.) PESNIK FRITZ X* *, OTON TORKAR ROCK GLASBENIK STEFAN KUTOS !zdru2ba (tuje) NOGOMETA! SVILAR SRBSKA IGRALKA (EVA) OLESENELA RASTLINA FINSKO M. IME (Iz črk EKA) LOJZE ROZMAN NAS NEKDANJI DOLGOPROGAŠ O ' . ; DOMAČA ŽIVAL PR(TRDILNI CA PRVI CESAR V. RIM. CARSTVA DEL KMEČKEGA VOZA CESKI SKLADA- TELJ Ibedrich KRALJ ŽIVALI ^čanje celjskih upokojencev _ Veselo snidenje v V tozdu GE Celje smo se odločili, da bomo tudi letos priredili sre-je upokojencev. Vsakoletnega srečanja se veselijo tako upoko-1c', kot tudi še aktivni člani kolektiva, saj preživijo nekaj uric sku- Takole pomečkan je bil Terčičev hrošč, ko se je nekajkrat prevrnil in so ga za naslednjo dirko malo popravili. Avtokros v Tunjicah, Gradis pokrovitelj Strelski turnir v Škofji Loki Zmagal je Miha Lukane S pripravami na novo sezono so začeli tudi Gradisovi strelci. Prvo preizkušnjo so imeli 24. septembra v Škofji Loki, na tekmovanju, ki ga je organizirala strelska sekcija pri osnovni organizaciji sindikata v LIO. Z nekaj izjemami so se tekmovanja udeležili vsi strelci in strelke, ki so Gradis doslej že večkrat zastopali na različnih tekmovanjih. Kot da se vse bolj zavedajo tega, da uspehov ni brez rednega vzdrževanja strelske kondicije in pomlajevanja ekipe. Tekmovali so v presledku s streljanjem dveh serij po 20 strelov. Skupni rezultati obeh serij je štel za obračun doseženega rezultata in mesta na tekmovanju. Miran Terčič uspešen O nenavadni športni panogi - avtokrosu ne pišemo veliko, saj pri nas nimamo niti tradicije, niti pravih pogojev razvoja. Pa vendar so nas številni tekmovalci, ki so se zbrali v Tunjicah pri Kamniku, da pomerijo svoje znanje in moči svojih avtomobilskih konjičkov na republiškem, zveznem in mednarodnem tekmovanju, razveselili s svojimi mojstrovinami. Med temi je bil tudi Miran Terčič iz Gradisa, ki se je v sobotni dirki po zanesljivem vodstvu v prvi vožnji, na enem od nevarnih ovinkov sicer nekajkrat prevrnil, pa vendar še nadaljeval dirko in se uvrstil v nedeljske finalne borbe. Tu je najprej opravil z vsemi domačimi tekmovalci, nato pa še v mednarodni konkurenci zaostal le nekaj metrov s svojim hroščem za najboljšima tujima voznikoma iz Avstrije in Madžarske, ki sta vozila posebno prirejena Porsheja. Tako je Terčič sebi in Gradisu, kot enemu od pokroviteljev prireditve, s svojimi drznimi vožnjami, privozil zaslužena priznanja. Za uspehe iskrene čestitke vozniku, kot tudi spremljevalni ekipi Gradisa, ki je tako dobro obnovila in pripravila avto za nedeljsko dirko. M. Krnc Miran Terčič se pripravlja na štart. mmm je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štiomajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. . Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 9,100 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220 V ________________________________________S Najboljši so se razvrstili takole: 1. Miha Lukane - GE Celje 363 krogov 2. Bogo Šenveter - Kovinski obrati Maribor 362 krogov 3. Stipe Čalušič - GE Celje 353 krogov 4. Judita Jezeršek - LIO Škofja Loka 343 krogov 5. -Ignac Kokelj - LIO Škofja Loka 338 krogov Po tekmovanju so vsi skupaj obiskali Dražgoše, potem pa si še privoščili plavanje v pokritem bazenu v Železnikih. Ob slovesu so si zaželeli skorajšnjega snidenja na podobnem tekmovanju. Anton Oman Turnir v Mariboru____________ Prvo mesto kegljačev Kljub temu, da si v Kovinskih obratih Maribor na vse pretege prizadevamo, da bi pri poslovanju dosegli čim boljše rezultate, nam še ostane dovolj moči za nastope na raznih športnih tekmovanjih in tudi za doseganje dobrih rezultatov na njih. Tako so se naši kegljači, ki so se letos uvrstili v drugo slovensko ligo, udeležili tudi že šestega turnirja v spomin na Emerika Hodla, ki je bil tri desetletja mariborski kegljač in kasneje sodnik. Letos se je tega najmočnejšega turnirja v Mariboru udeležilo 11 ekip. Po ogorčenih borbah in z dokončno odločitvijo šele v zadnjih lučajih, so postali veliki zmagovalci člani KK Gradis Maribor. Ob svečani podelitvi priznanj je nastopajočim spregovoril Milan Amer, sekretar in tehnični vodja kegljaškega kluba mariborskega Konstruktorja. Plaketo zmagovalca je v imenu pokrovitelja srečanja, to je bilo ČGP Večer, podedlila Meta Hrovatin, sprejel pa jo je kapetan KK Gradis Maribor Pavli Šauperl. Predstavnica Delovne skupnosti ČGP Večer Danica Gorišek pa je najboljšemu kegljaču turnirja, Antonu Stražarju iz Gradisa, ki so ga izbrali sodniki, podelila čudovito ikebano. Gradisovo ekipo so sestavljali: L. Černivec, P. Šauperl, V. Šauperl, A. Stražar. .1. Golob, A. Hraščanec, A. Draksler, R-VVeisenstcin, M. Strah in F. Kli- Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. KK Gradis, 849, 2. KK Konstruktor 840, 3. KK Lokomotiva 811 podrtih kegljev, itd- Srečko Friš ZMAGOVALCU' KEGLJAŠKEGA TLRNIR ' V SPOMIN ■ NA 1‘MERIK V HftDLA II Priznanje, ki so ga prejeli keg' Ijači KO Maribor. /