44. štev. / V Krinju, 40. listopada 4900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, <'e je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m četrt letn 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom -tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naro^he brez i.-dodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvisto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če.se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pn po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g, Kloriana hiši nnsproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve. uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo (VankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Volilni katekizem za slovenske kmetske volilce. In kdor sli^i te moje )»es»vle in se ne ravna po njih, je podoben nesj ..uut- !n-rmi niQ&u, ki je postavil svojo bioO na pe^ek. Svar.g. sv. jVfatev^a 7, 26. 1. Kuj je prva naloga slovenskemu kmetskega poslanca? — Prva nalogu vsakega poslancu, ki so ga kmetje izvolili, je, da varuje .ori.sti kmetskega ljudstva sploh in pred vsem koristi svojih kmetskih volilcev. 2. Česa se mora zavedati slovenski kmetski poslanec? — Zavedali se mora, da-je . jn *loVenskih starišev, in da je kmetski stan prvo podlaga celo Avstrije iu zlasti slovenskega naroda. ."». Kako mora kmetski poslanec postopati?- - Kmetski poslanec mora ohraniti svojo iioodvisno-t tako do vlade kakor do duhovščino in se ne sme dati podkupiti ne z denarjem, ne z rodovi ali z odlikovanji; postopati mora po svojem prepričanju in pri vsaki priložnosti mora najprej vprašali, ce je dotična stvar kmeta koristno ali škodljiva, ('le je škodljiva kmetu, mora sejej upreti brez ozira na druge. 4. Katerega stanu naj bo torej kmetski poslanec? — Kmetski poslance naj bo sam kmetski posestnik, zakaj le tak pozna res težave iu hremena, ki tarejo kmetski stan, samo on pozna res Zelje in potrebe kmetskega ljudstva in jih ho zastopal toliko krepkejše, kur s tem pomaga tudi samemu sebi r>. Zakaj pripadnik drugega stanu hi : ^osoben za kmetskega poslanca? — Pripadnik drugega sb j ne more biti tloher zastopnik kmetskega stanu, ker ima vsak stan svoje posebne koristi, in ker so te koristi mnogokrat nasprotne koristim kmeta, ne glede na to, da pripadnik drugega stanu, hali duhovskega, nima smisla za kmetske /.olje in ne po/na kmeiskih potreb. i>. Ali ima kmetski stan dovolj poslancev v državnem zboru? Kmetski Stan nima dovolj poslancev v državnem zboru, Po pravici bi jih moral imeti več. A tudi s sedanjim številom poslancev bi SO dalo doseči veliko več koristnega, ko bi kmetsl i poslanci imeli kaj sMiisla za koristi kmetskega stanu n kaj srca /a kmetsko ljudstvo. * 1'«) (Rodoljubu*. 7. Zakaj se doslej za kmetski stan ni doseglo skoro ničesar? — Za kmetski stan se doslej zategadelj ni doseglo skoro ničesar, ker je bilo med 1B0 kmetskirni državnimi poslanci samo 47 kmetskih posestnikov in 83 plemenitašev, duhovnikov in uradnikov. Ti plemenitaši, duhovniki in uradniki so v državnem zboru zastopali koristi svojega stanu, ne pa koristi kmetov in zato se ni skoro ničesar storilo za kmetsko ljudstvo. H. Ali je torej potrebno, da kmetje pošljejo kmete v državni zbor? — Ni samo potrebno, ampak sveta dolžnost je, da volijo kmetje v državni zbor samo kmete, ker tudi drugi stanovi voiijo samo poslance svojega stanu. Veleposestniki-plemenitaši volijo plemenitaše, veleposest-niki-duhovniki samo duhovnike, meščani samo meščane, nikdar ne kmetov. i>. Zakaj stori kmet napako, če glasuje za poslanca, ki ni njegovega stanu ? — Zato, ker da s tem izkoriščevalcem kmetskega stanu orožje v roke. da zatirajo kmetski stan. Kdor torej voli naprimer duhovnika, izda svoj lastni stan. 1<>. Ali so kmet mora varovati tudi gotovih kmetov? — Kmet se mora varovati tudi pred tistimi kmeti, ki iz lakomnosti, časliželjnosti ali zaslepljenosti ne stoje ob strani kmetov, ampak se ravnajo tako, kakor jim ukazuj'jo v farovžib, 11. Katere stranke so kmetom najbolj sovražne? — Najbolj sta kmetu sovražni fevdalna stranka in klerikalna stranka. 1l\ Zakaj so fevdalci kmetskomu stanu škodljivi ? — Fevdalci, to so klerikalni visoki plemenitaši, bogati škofje in opati,xso kmetu sovražni, ker ne morejo preboleti, da SO izgubili nekdanje svoje; prodpravioe, in da kmeta ne morejo več tako zatirati in izsesavati kakor nekdaj. Liberalci so iz kmeta-tlačana napravili grofom in škofom ravn<>pra,vnega državljana. Fevdalci SO pehajo z ito, da bi zatrli liberalstvo in pridobili vsaj nekaj nekdanjib pravic. V ta namen pokupujejo zlasti knietska posestva; in jih zlagajo v-velika posestva. To se vidi posebno na Češkem, (Jališkein iu Štajerskem, kjer so že na tisoče kmetov pognali z njiji "posestev. Ker fevdalci kmeta ne morejo več v tlako uprečk delajo na to, da bi vsi kmetje postali samo dninarji in hlapci knezov in škofov in samostanov. \V>. Zakaj je klerikalna stranka kmetu Škodljiva? — Klerikalna stranka, ki se imenuje tudi katoliška ali krščan- sko-socijalna ali duhovniška stranka, je kmetu škodljiva, ker se je pod plaščem vere, z zlorabo in oskrunjevanjem cerkve usilila kmetu za voditeljico, da doseže svoje, kmetu in državi nevarne namene. Duhovniška ali klerikalna stranka je državi in kmetu najbolj nevarna in najbolj škodljiva. 14. Zakaj je klerikalna stranka državi najbolj nevarna? — Klerikalna stranka je sovražnica vsake države, ker deluje na to, da bi se vse države na svetu podredile gospodstvu cerkve. Ta svoj namen hoče doseči s tem, da oslabi posamične države, da ohrani ljudstvo v duševni odvisnosti, da spravi kmeta s praznoverstvom in revščino popolnoma pod duhovniški podplat. Klerikalci so sovražniki vsakega naroda, vsakega vladarja, vsake države, ker hrepenijo po vladi nad vsemi. Klerikalci so samo toliko časa cesarju zvesti, dokler se zgodi vse tako, kakor hočejo oni. To smo videli, ko se je v Avstriji razveljavil konkordat. Klerikalci so se takrat kar puntali. Takrat so škofje s kardinalom Schvvarzenbergom na čelu izdali pastirsko pismo, ki je bilo radi hudodelstva ščuvanja k punta zaplenjeno. Škof v Uncu, Rudiger, je bil takrat zaradi hudodelstva motenja javnega reda obsojen na 12 dni v ječo. Papež Pij IX. je 1. 1868. preklel naše šolske postave, in škofje so se puntali ter ščuvali ljudstvo, da nihče tem postavam ni dolžan se pokoriti, dunajski «Vaterland» pa, ki je še danes glasilo kranjskih klerikalcev, je tedaj pisal, da se nobenemu uradniku ni treba držati službene prisege. Klerikalna stranka hoče ljubezen do domovine popolnoma zadušiti, papeža pa hoče povzdigniti nad vse vladarje ter ga narediti za posvetnega kralja vseh kraljev. Zato se tudi na vseh klerikalnih shodih kliče najprej «Slavu papežu« in potem šele «Slava cesarju*. Če se gre za gospodstvo klerikalcev, se zvežejo ti tudi z največjimi sovražniki vere. Razen za gospodstvo se poganjajo klerikalci samo še za denar. Kristus je učil revščino, a vendar so klerikalci tako lakomni kakor sestradani volkovi. Klerikalci bi radi pograbili vse premo-moženje, njih malha je brez dna. S tem uničujejo ljudsko blagostanje. L. 1895. je imela katoliška cerkev v naši državi 401) milijonov goldinarjev premoženja. To se je od tedaj seveda še znatno pomnožilo. Dohodkov je imela cerkev v 1895. letu nad 28 milijonov. Vsako leto si prihrani skoro 12 novih milijonov. S temi prihranjenimi milijoni pa cerkev ne siti lačnih, ne oblači strganih, ne plačuje župnikov in kapelanov, kar morajo verniki storiti, ampak nalaga to na visoke obresti in kupuje posestva. PODLISTEK. Osveta. Stari godrnjavi hišnik odprl je ob rani jutranji zori vezna vrata, pogledal je okrog sebe, prozaično zazdehal v poetično jutro, in njegov običajni pričetek dneva je bil storjen. Polagoma vtakne z nedolžno tiho kletvico ključ v žep, udari z desnico po stegnu, najbrže hoteč pokazati sam sebi, da še vedno nosi ključ od vrat graščine barona Liparja. Kmalu nato pride po stopnicah mladi sin baronov, tedaj častnik pri nekem artilerijskem polku, sanj a vi Ferdo. S puško na rami izgine v park. — Polagoma, kakor bi se bala vsake stopinje, prikaže se na pragu ona; lepa, da, krasna je ob prvih žarkih vzhajajočega sonca. Oprezno ogleduje svoje preprosto, a vendar okusno odelo. Te krasne nožiee ne vzbujajo ni- Za svojo vrečo so klerikalci vedno doqro skrbeli. Na zemljiški davek od cerkvenih posestev se ne smejo nalagati naklade, od župnišč ni treba nič plačevati za uboge. V dobi petih let se je vrednost cerkvenih nepremičnin pomnožila za 64 milijonov kron, drugi dohodki za 3 milijone kron, vse cerkveno premoženje pa za 120 milijonov kron. Ako se računa, da je poprek vsako kmetsko posestvo, vredno 5000 gld., in ako se pomisli, da cerkev ne stvarja i novih vrednote, se lahko pritrdi baronu Rokitanskemu, ki je dognal, da je katoliška cerkev v Avstriji v petih letih 6157 kmetom in 6236 rokodelcem vse vzela, kar so imeli. Klerikalci so tako lakomni, da niso zadovoljni samo s tem, kar iz ljudstva izsesajo. Državo goljufajo pri davkih, koder morejo. To kaže posebno zgodovina verskega zaklada. Iz tega verskega zaklada dobivajo nižji duhovniki neke prispevke, škofje, opati, bogati župniki in samostani pa morajo plačevati za verski zaklad male naklade. Te naklade so prav nizke. Kdor ima 10 do 20.000 gld. na leto, naj bi plačal Vs° o, kdor ima 20 do 30.000 gld. 3% in tako dalje do 10° 0. Ti škofje, pre-lati in samostani, ki so vezani plačati to naklado, imajo na leto 28 milijonov gld. dohodkov, a goljufali so državo na tako nesramen način, da je ta naklada nesla 1896. I. le 775.526 gld., 1897. 1. pa le še 281.502 gld. Če kmet ne plača, se mu vzame njegov dom, in brez usmiljenja ga vržejo na cesto. Bogatih škofov in prelatov pa se vlada ne upa prijeti, ker imajo ti na ljudstvo velikanski vpliv. Vlada računa, da so škofje, prelati in samostani plačali kakih 60 milijonov gld. premalo. A namesto, da bi ta denar iztirjala, pravi vlada: ker škofje, prelati in samostani ne plačajo, čeprav je Kristus učil: «Dajte cesarju, kar je cesarjevega*, pa odpustimo ta davek in naložimo to breme kmetu. In vlada bo to dosegla, ako bo kmet tako zabit, da pošlje v državni zbor svoje sovražnike, klerikalce, namesto poštenih ljudskih zastopnikov. - Se nadaljuje. Volilno spanje. Prejeli smo od cenjenega župana iz kranjske okolice naslednji poziv, katerega na njegovo izrecno željo objavljamo neizpremenjenega: V kratkem se bodo vršile državnozborske volitve. Kakor vedno poprej ob takih prilikah, tako je tudi še danes gorenjski kmet brez vsake opore in organizacije. Postavijo nam — meni nič, tebi nič — kandidata, kakor kakega šuma. In kaj šele oči! V njih izražena so notranja hrepeneča čustva. Strast, nepremagljiva strast gori iz teh temnih malih punčic. Skoro trepetajoče stopa po mehkem belem pesku, semtertja zadene ob vejico lepotičnega grmiča, in rosne kapljice usipljejo se ji na krasno kožuhovinasto ogrinjalo. Ne čuti jih. Naprej, naprej hiti med mokrim grmovjem, oprezno se oziraje na desno in na levo. Zaide med trnje, med bodeče akacije, I toda ne zmeni se zanje, dasiravno ji trgajo opravo. Le naprej, tja na malo trato kraj grajskega gozda. Tam pričakuje plačilo za vse prestano. Tam se ublažijo in umirijo nje pogubljajoče strasti. Slavec oglasi se v bližini, toda ona se danes ne zmeni zanj. Mnogokrat ga je že poslušala in poželjivo zalezovala, vendar vsakokrat je utihnil, kadar se mu je približala, in odletel v druge goščave — v senčnati hlad. Konec pride. ker županstvo ni podpisalo dotičnih prošenj. Gospodje župani, toraj vi ste krivi, da so nam odbite te prošnje in da nam nobena prošnja za olajšavo ne pomaga. Sedaj bomo morali zopet vračevati potresna posojila. Sinček »Slovenskega Naroda*, »Gorenjec* bil je torej že takrat dobro poučen, da se na take prazne tiskovine uradi ne morejo ozirati in da je to le agitacijsko sredstvo, katero pa se je še pravočasno obelodanilo, namreč že sedaj pred volitvami. »Gorenjec* je takrat ravno z ozirom na te prošnje, ki so bile dne 7. in 10. m. m. prosilcem odbite dostavljene, pisal o tem. Kje ste torej zastopniki ljudstva, kje ste klerikalne kori-feje, ki vedno kličete in upijete, koliko dobrega ste že storile za ubogega kmeta. Tedaj se boste morebiti izgovarjali, poslancev, vaših zastopnikov, ni več, ker ni parlamenta! Odgovarjamo pa vam, da niso vse vaše obljube vredne piškavega oreha, in da nas kmete le sle-parite s svojimi sladkimi obljubami in da za nas uboge kmete ne storite prav ničesar. Namesto, da ste izberačili pri ministrstvu tistih 10.000 kron, s katerimi ste zamašili luknjo v vaši »zadregi*, in ki niso nam kmetom ničesar koristile, bi se bili rajše pobrigali za nas in nam kaj pripomogli. Zato pa bo imel težko in hudo nalogo naš bodoči poslanec, če bo hotel koristi našega ubogega kmeta-trpina zastopati na višjem mestu tako, kakor ga vežejo dolžnosti. Za take posle pa sedanji g. Pogačnik ni, in on nas ne more zastopati, ker tudi ni sposoben, česar mu pa ni zameriti. Naš poslanec mora biti svoboden, da se ne bo pustil komandirati od škofov in da se mu v parlamentu ne bodo tresle hlače in šibile noge pred ministri in da bo nastopal kot mož-zastopnik. Nadalje morajo biti našemu poslancu znane vse težnje in potrebe kmetov, da bo tako mogel začeti delo pri glavi in ne pri repu. Zato bi želeli, da postavi narodno-napredna stranka za poslanca kmetskih občin na Gorenjskem moža, kateremu morajo biti razmere vse Gorenjske znane. Le tak poslanec bo zamogel storiti kaj za ubogega kmeta, za kar pa zaspani gospod Pogačnik ni. V prvi vrsti pa se bo moral torej prijeti dela radi potresnega posojila. —e— Iz Radovljice. Tukaj imamo edino društvo: Pevsko in bralno društvo »Triglav*, ki bi moglo kaj storiti za narodno stvar. Prvotno se je to društvo imenovalo le pevsko društvo, a ker ni imelo moči, da bi kot tako delovalo, se je pozneje presnovalo tudi v bralno društvo. Zdaj obstoji in se vzdržuje le kot bralno društvo, ker tu nimamo nikogar, da bi hotel poučevati in voditi pevski zbor. Ta se oživi le takrat, kadar pride v Radovljico kak v petju izvežban slovenski uradnik in se žrtvuje v prostem času za narodno stvar kot pevovodja. Ker so pa taki uradniki le redki, morda ne bomo kmalu ali pa nikoli več dočakali, da bi se lepo slovensko petje po kakem uradniku tukaj zopet oživilo, kakor za časa tukajšnjega bivanja gospodov Domicelja in Vencajza. Zato je tudi odveč, da se naše društvo poleg bralnega še imenuje »pevsko*. Treba bi ga bilo toraj vnovič prekrstiti tako, da bi odslej imelo le naslov: bralno društvo. Potem pa naj bi društvo pokazalo tudi malo več življenja in delavnosti, to je njegovi voditelji naj bi se malo bolj zanimali zanj! Zdaj je to društvo zelo osirotelo in še svoje strehe nima, odkar mu jo je odpovedal tukajšnji rojak. Nastanjeno je v vrtni lopi neke gostilne, kjer se ž njim že še shajalo v toplem poletnem času, čeprav so bili časniki na razpolago vsakemu gostu, ki je prišel v to lopo se pokrepčat; a za poletjem je nastalo mrzlo vreme, prišel bode še mrzlejši čas in lahko se zgodi, da bode naše bralno društvo v tem mrazu — zmrznilo! Ali tem žalostnim društvenim razmeram v Radovljici se ni čuditi, in se res ne more tukaj v tem oziru doseči ni-kakega vspeha, ker vladajo med prebivalci tega malega mesta take čudne osebne napetosti. Tudi ni upanja, da bi se te razmere kaj zboljšale, dokler se ne bode delovalo složnejse za narodno in gospodarsko stvar in dokler se ne bodo nekateri rojeni radovljiški meščani sprijaznili z mislijo, da so tudi drugi prebivalci ali po domače »pritepenci* sinovi ravno tistega slovenskega naroda in ravnotiste katoliške vere! Pa kaj bi o tem govorili, ker vse nič ne pomaga ! Naše bralno društvo bode moralo zmrzniti še to zimo, ker je naročeno na »Slovenski Narod* in na »Gorenjca*, četudi imata v društveni sobi poleg njiju častno mesto »Slovenec* in »Slovenski list* ter drugi pobožni časopisi in ker se v tem društvu shajajo in delajo ti nevarni »liberaluhi* ! Radovljiška godba, ki sedaj porablja zase skoraj vse duševne in gmotne društvene moči tega mesta, mu bode zagodla za slovo nekaj žalostink, in — ne bo ga več! Društveno knjižnico, kolikor je je še ostalo, pa bodo nato prenesli v kaplanijo, kjer se bode razcvetelo novo »katoliško društvo*, za katero so tam že pometena tla in je tudi voditelj že določen v osebi gospoda «zakristana» ! Da bode ta gospod res najsposobnejši voditelj mlademu društvu, o tem ne more dvomiti nobeden več, kdor je v zadnjem času slišal njegove agitacijske pridige, katere je skoval po predpisih umazanega »Slovenca*. A ker smo «leberalci», mu privoščimo tako reklamo, ter mu jo hočemo še sami delati s tem, da pišemo o njem. Prepričani smo, da ga bode ljubljanski škof Bonaventura vsled takih zaslug kmalu prestavil za župnika na boljšo faro, in s tem bode ustreženo kapelanu in nam ! Z Dovjega. Dne 18. m. m. je preteklo 50 let, odkar je Gregor Legat, po domače Kveder, prevzel službo občinskega sluga. Silno je želel dočakati tega dne. Da bi pa bolj veselo obhajal svojo petdesetletnico, je povabil svoje otroke, ki so že vsi poženjeni, na nedeljo dne 21. m. m. skupaj ter jih hotel malo pogostiti. A prišlo je drugače. Dočakal je sicer svojo petdesetletnico, to je 18. vinotok, a še tisti večer se je po štiridnevni hudi bolezni preselil v boljšo bodočnost. Njegovi otroci so imeli potem namesto vesele pojedine — pogrebščino. Gospodarske stranke. Dalje. Peta stranka je v obmejnih deželah, ki prisega na to, da bo s par hranilnicami in zadrugami ondotnega meščana ali ubila, ali ga prisilila domov. Sila ne pomaga nič, ker kmet je gospodarsko zvezan z meščanom, in konsumne zadruge ne morejo živeti med kmeti, ki pošiljajo svoje najboljše sinove in hčere v Ameriko. Dal Bog, da bi dobili iz kmetije dosti živeža! V šesti stranki stojijo naši socijalisti. Krščanski kuhajo v farovžu, in tem majhnim po številu se godi dobro, dokler jih farovž zaklada. Ti krščanski socijalisti so sužnji fevdalcev. Fevdalci izprevidevajo, da ne bodo mogli dolgo izhajati z njihovim teženjem, ker socijalistično stremljenje mas ni šala. Oni bi si radi pripravili toplo gnezdo, če mora priti ravno že kaj novega. Oni hočejo zadružno gospodarjenje uporabiti za svoje namene, biti hočejo na veleposestvih ter v farovžih voditelji ustajajočega, bodisi takega ali takega zadružnega gospodarjenja vsaj na kmetih. Kmeta hočejo odločiti od drugih strank, posebno od meščana. Zato žrtvujejo precej gmotnih sil v organiziranje poljskih in tovarniških delavcev in kmetov. Kmet naj bo pod njihovim vodstvom stanovsko organiziran, on naj postane sovražnik vsej drugi družbi. Gre jim tudi v tem pogledu za moč, zato da drže kmeta v svojih rokah. Stegujejo se po dolgosti odeje ; vedno so bili dobri diplomatje in so še lahko, ker še lahko v senci velikega bogastva premišljujejo o toku razvoja gospodarstva in strankarstva. Socijalni demokratje so pri nas imovitejšim ljudem še čudna spaka. Pa počasi se tudi pri nas širijo misli in spoznava teženje velike svetovne socijalne demo- kratične stranke. V naših preinogokopih, tovarnah so naši soeijalni demokratje že močni. Ali dokler ni kapitalistično gospodarstvo boljše razvito, tudi sorijalistično M moro pognati kropkih korenin. Naš kmet (in 00% je med Slovenci kmetov) je še »trda antikolektivistična kmetska glava».__Se nadaljuje. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Gospod Ivan Jezeršek je imenovan nadučiteljem v Križih pri Tržiču. Veselica, katero je priredilo »Slovensko bralno društvo v Kranju* svojim članom v prostorih g. Fr. Ks. Sajovica jiic 4. t. m. je bila dobro obiskana. Bila bi pa lahko še boljše obiskana, ko bi društvo imelo na razpolago primernejše prostore, vsled česar se je opažalo, da boljši sloji niso bili tako zastopani, kakor se je pričakovalo. Da nima društvo primernih prostorov , ni samo krivo, ker je splošno pomanjkanje primernih stanovanj v Kranju, ampak tisti, ki bi obstoječim društvom lahko pripomogli k vsestransko zadovoljnim prostorom. Kako velika je potreba takih prostorov, SCI sedaj lahko vsak prepriča. Boljši krogi pa se prosijo, naj ne odtegnejo svoje naklonjenosti društvu vsled teh nedostatkov, saj se društvo trudi, da bi vsestransko zadovoljilo slavno občinstvo; v omenjenem oziru seveda društvu to ni mogoče. Kap je zadela v ponedeljek ob eni uri popoldne v Kranju na ulici tukajšnjega meščana gospoda Gregorija Pikuša. Mož je že dlje časa bolehal, vendar pa se je letošnje leto čutil mnogo boljšega. Ta dan pa okoli poldneva se je zopet čutil slabega, zato se je podal na sveži zrak, misleč, da mu bo odleglo. Mož je bil v obče spoštovan in priljubljen v mestu, kar je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo rnnogobrojno občinstvo. Naj v mini počiva! Redni občni abor moškega pevskega društva «Kranj» se vrši dne \x. t. m. ob treh popoldne v društveni sfcbi. Odbor. Glas iz občinstva. I iše se nam: Sedaj, ko se bliža čas cestnega blata ali takozvane «plundre», prosimo slavni občinski zastop, da naj strogo izvršuje sklep že prejšnjega desetletja, da ne bodo ob ponedeljkih in semnjih vsi trotoirji pred raznimi trgovinami zastavljeni z raznim blagom in drugo šaro. Že nekaj ponedeljkov smo opazovali sedaj ob deževnem času, kako so morali pa-santje, med njimi seveda največ dam, hišnih gospodinj, ki se preskrbe z živili za cel teden v ponedeljkih, mešati popolnoma po nepotrebnem blato. Saj ima vsaka trgovina po eno, dve, tri in še več izlog, razen tega pa še polno žobh^ičkov in kljuk, kjer razobeša blago, čemu potem še 1'azstavljati stojala Fn zaboje po tratoirju, ki je pri nas tako ozek, in o katerem pravijo, da je za pa-sante napravljen. Morda uvidijo trgovci kranjskega mesta sami, da tako ne gre več dalje, ako pa ne, naj se pa gg. občinski očetje potrudijo na Martinov somenj na trg, da uvidijo potrebo temu nedostatku priti v okom. Seveda naj se prej zavarujejo zoper nezgode, ker se lahko komu pripeti, da bo povožen. Več pasantov. Iz Šenčurja so poroča, da se je dne 28. m. m. okrog ene ure ponoči ondi sprlo več fantov iz domače in Srednje vasi. Pri tepežu, ki je nastal, je dobil kmetski fant Franc Kristan iz Srednje vasi nekaj ran. Poškodovanec je izpovedal, da mu jih je zadal delavec Franc Pajer. Kmetski fant Franc Okoren je streljal z revolverjem ali pištolo na Franca in Andreja Kristana, tako da je Bil slednji na desni roki poškodovan. Pajerja in Okorna so orožniki spremili v Kranj k okrajnemu sodišču. Obstrelil so je pretečeui teden na lovu lovec J. Tičar iz Nove vasi pri Preddvoru, toda ne nevarno, ker ga je le smodnik nekoliko osniodil po obrazu, zrna pa so k sreči šla v stran. V Cerkljah je, dosedaj neznan storilec, napadel s polenom Jakoba Melicna in ga udaril tako po levi roki, da mu jo je zlomil. Melicen je bil prepeljan v deželno bolnico. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne v Cerkljah s sledečim sporedom: 1. Nagovor. Predsednik Franc Luznar; 2. Ilospitacija v [.razredu. Računanje v številčnem krogu 20 -30. Gospodična I. Bohinc iz Cerkljan; 3. Petje; 4. Pravice učitelja. Fr. Luznar; f>. Predlogi in nasveti. Šolska poslopja v kranjskem okraju. Tekom zadnjih dveh funkcijskih dob okrajnega šolskega sveta je bilo zgrajenih 14 šolskih poslopij. Razširila so se štiri, sedem jih pride še na vrsto. Šole so se pomnožile od 30 na 44, razredi pa od 47 na 81. Zasebnih šol je za eno meščansko šolo in za štiri razrede več. Otvorilo se je čvetero zasebnih otroških vrtcev. K požaru na Dovjem se dodatno poroča: Ogenj je nastal okoli poldvanajstih ponoči pri posestniku Alojziju Guzelju in je vpepelil poleg gospodarskega poslopja tudi njegovo hišo, kakor tudi ono Marije Peterman in Franca Jakelja. Da se je omejil ogenj, morali so potegniti strehe tudi še trem drugim posestnikom raz hiše. Guzelj ima škode 12.000 K, Marija Peterman 14.000 K in Jakelj 10.000 K. Sodi se, da je zažgala zlobna roka. Tepli so se dne 28. m. m. med plesom pred neko gostilno na Savi, sodni okraj Kranjskagora. Tovarniški delavec Tomaž Hafner je dobil tri rane, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico na Savi. Kot storilca je djalo c. kr. okrajno sodišče v Kranjskigori tovarniška delavca Jožefa Gregorija in Jakoba Bartla pod ključ. V Studi pri Domžalah je padla posestnica Franja Mihelčič tako nesrečno raz voz, da se je ubila. Rimske grobove sta našla na svojih posestvih posestnika Anton Hribar z Dobrave, politični okraj Kamnik, in Franc Prevc iz Sela, občina Ihan. V teh grobovih so se našle lončene in steklene posode, zakrivljeni, popolnoma zarjaveli noži in žeblji. Gorelo je dne 31. m. m. pri posestniku Jožefu Koc-jančiču v Črnem vrhu, politični okraj Kamnik. Zgorela mu je deloma lesena, s slamo krita kajža. Kocijančič ima škode 80 K, zavarovan ni bil. V Gemseniku, politični okraj Kamnik, je bil ondotni krajni šolski svetprimoran, obrniti se na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji, naj bi dovolil, da se izvršuje pouk po dvakrat na teden po učni moči iz Toplic-Zagorja. Za izpraznjeno učno mesto se namreč ni oglasil noben učitelj. Pomanjkanje moških učnih moči je vsak dan občutneje opažati. Vzroka k temu menda ne bo treba navajati. Tujcev je bilo letos okrog bohinjskega jezera 162, v Lesce je prišel 301 tujec, Kranjskogoro in Podkoren pa je obiskalo 115 tujcev. V Kranj je prišlo 527, v Škofjo Loko 111, v Kamnik pa 415 tujcev. Na Kranjskem sploh. Valvasorjev spomenik. Učitelj na strokovnih šolah v Ljubljani, gospod Alojzij Gangl je dobil dopust, da bo mogel narediti vliti model za Valvazorjev spomenik, ki bo postavljen v Ljubljani. Na Koroškem. Iz Celovca se nam piše: V noči dne 2. t. m. se je tu zgodila med 10. in 11. uro čudna afera. Narednik 13. kompanije 17. pešpolka je naletel na poti v hotel Gromer na nekega kurporala 7. pi.-polka, katerega je ustavil in vprašal, če ima dovoljenje ob tako pozni uri bivati izven vojašnice. Korporal mu je nekako robato odgovoril, in posledica temu je bila, in ker tudi dovoljenja ni imel, da ga je bolel aretovati. Vinjen korporal pa je poklical nekaj civilistov, ki so planili na narednika in ga oklali tako, da bo le težko okreval. Iz jezuitske kasarne je bila poklicana »patrulja*. — Prazen strah je napravil (lelovčanom minuli ponedeljek stražnik v zvoniku glavne cerkve, ko je izpostavil dve svetilki z rdečim steklom, kar služi kot znamenje, da nekje gori. Ljudstvo je došlo na lice mesta, kjer je bilo naznanjeno, da gori, in začudilo se, ko je zvedelo, da se je razletela petrolejska svetilka v vetrinjskem obmestju. Gospodarske stvari. Letina v kranjskem političnem okraju. Ozimina je obrodila splošno dobro, v nekaterih občinah celo prav dobro, ker ima precej zrnja in slame. Zlasti mnogo se je pridelalo otavo, ajde in sadja. Vsled mokrega vremena v mesecu velikem travnu, kakor tudi vsled hude suše v poletju, je drugače letina zelo trpela, krompir je po nekaterih krajih začel vsled tega gniti. Fižol, pesa in zelje so se slabo obnesli, pač pa je boljše Vspel pozni krompir, turšica in detelja. Toča je pobila in napravila precejšnjo škodo v Škofjeloškem okraju. Najrodovitnejši kraji pa so bili k sreči toče obvarovani. Gene govejega mesa so v minulem mesecu znašale na Gorenjskem povprečno za kilogram, in sicer v Tržiču K 1 *04, V Kranjski gori, Radovljici, Kranju in Bohinjski Bistrici K i'—, na Bledu K 1'20, v Kropi in na Jesenicah K —-'.»H, v Škofji Loki, Krašnji Kamniku in Mengišu K —-88. Darila. V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca vinotoka 2401 kosil in 2257 večerij ter plačalo 76;j'04 K. K temu so prispevali podpiranji dijaki sami 109'— K. Dijaški kuhinji v Kranju so v času od 1. velikega srpana do 31. vinotoka 1. 1900 razen rednih prispevateljev izročili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: M. K. v V. »namesto venca na grob g. dekanu Ant. Mežnarcu* K 6 —, učitelj J OB. Lapajne imenom cerkljanskega učiteljstva »polovico čistega dohodka vrtne veselice v gostilni gospe Vavknove v Cerkljah« K !H>34, Vinko Majdič, iz Kranja povodom sedemdesetletnice rojstva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa daroval K 500' —, osmerica pod »Golleo* igrala «sveto resnico* in darovala K 1" , župnik M. Narobe v Zapogah K 10*—, uredništvo »Slovenca* kol darilo gospoda župnika Miha Sajeta v Stangi K 2'-—, prof. A. Zupan najdenih K 10, dr. Eii. (dobočnik K 110, po dr. Fr. Prevcu «iz kazenske pravde G. c. K.» K 10" , V. VVatzak, merosodec v St. Martinu pri Litiji, K 4'—, prof. A. Zupan najdenih K —'10, prof. A. Štritof povodom svoje od-bodnice daroval K 20" , vdeleženci te odhodiiice darovali še posebej K 4-4' , profesorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemši onih, ki posebej prispevajo) za mesec vinotok K 8' , inženir Viljem Pollak v Tržiču K 80*—, Neža Ukmar iz Kranja K 4*—, župnik Janez Breme v Preski K 2" -, Fr. Rudolf, posestnik v Črnem vrhu pri Idriji, K »V—, J. Tiringer, kaplan v Jelšanah, K 4*—, dr. Fr. Perne »namesto venca na grob svojega nekdanjega učitelja dr. Franci ka Lampeta* K 6' , župnik Jern. liamoveš v Poljanah K 401 -, župan Niko Lenček v Škofji Loki K W—, davkar Ant. Kuralt v Senožečah K 4'—, J Volk »dobrotna roka iz Selc» K 2-—, župnik Ant Kukelj v Šenčurju K 5'—, Ivan Benier, župni upravitelj v Kranju, 1 cekin za 10 frankov, Jan. Pfajfar, župni upravitelj v Javorjah K 10"—, župnik Jernej Primožič v Goricah K n' , Matija Ažmaii, mizar in posestnik v Kranju, K 2'- , si. ravnateljstvo kranjske gimnazije: preostanek prostovoljnih prispevkov povodom slavhostl, katero je prlre dila gimnazija v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice K 325'HH, Mav-ril Mayr »odškodnino za nezgodo* K 00'—, dr. Anton Arko v Skofji Loki K 10* , župniku Lovro Krištofič v Kovorju K 10*- in Janez Škerjanec v Vremah K 10* , kaplan Franc Juvan v Starem trgu pri Ložu K 6*—, J. Majdič < nabiral za refoško* preostanek K 2 00, durakisti pri P. Mavrju K 2-40, Gilbert Fuchs v Kokri K 20' , J. C. Demšar, Irgotec v Železnikih, K 4"—, župniki: Jos. Prosa na Ovšišah K 10'—, Franc Eržen na Zalem Logu K 0-50, Franc Okornovc v Orazgosuh K 4' , Jan. Teran v IJubnem K 8'—, Plaž Petrič v Velesovem K $' , Frid. Hudovernik v Lescah K G"— in Mart. Poč v Komendi K K" , županstva: ŠkofjaLoka K 201 , Radomlje K 10*— in Kovor K S- , župniki: dimen Žužek v Vodicah K K)1 , Baltazar Bartol v. p. na Spodnjem Berniku K 4- , Janez Oblak v Gradu (Bled) K 4' , Matevž 1'reželj v Mavčičah K 10*—, Janez Molj v Stranjah K 10* , Blaž Muhovce v Kamniku K 20' —, Jakob Strupi na (loričici K 10' in Franc Bajčevič v Grahovem pri Cirknici K 10'—, — Na živilih je darovala gpa. Eliza Matajc iz Stražišea 170 kg krompirja in 27 kg fižola. - Odbor izreka vsem p. n dobrotnikom in dobrotnicam za naklonjene velikodušne darove svojo najtoplejšo zahvalo iti prosi slavno občinstvo, da imej svojo roko še nadalje odprlo blagemu namenu našega zavoda. Zahvala, Za izkazano sočutje o priliki smrti svojega soproga, Oziroma očeta i. t. d., gospoda Gregorija Pikuša se v svojem in V imenu vseh sorodnikov najiskrenejše zahvaljujem vsem onim, ki so se v tako mnogobiojnem šlevilu udeležili pogreba predragega rajnika, zlasti pa še posebno gg. pekovskim mojstrom za darovani prekrasni \enec. V Kranju, dne 7. listopada l!K)0. 224 Marija Pikus. \Jizifnice in kuverte 0 0 r * po zelo nizkih cenah priporoča f,)(ranjs^a tiskarna" v JCranju. Um jtt Me Mb" (Vellaeher Sauerbrunnen) 149-10 pri Albinu Ran tu, Kranj, Suvsko predmestje. / zaboj (50 stekIonic) 8 K 50 vin. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. .i > Proti malokrvnosti. Zeleznato vino i0 lekarnarja G. Plccoll-Ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža *i ima v sebi 90 krat ve^ železa kakor druga po jeklaini nezaslužno .sloveča k i n a - ž el ez n a t a vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—16 Vsled tega n a j v e č j e j a m s t v o za izdatnost tega vina pri malo krvni h, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in b o 1 e h a v i h o t r oc i h. ■ Dobiva stJ v steklenicah po pol litra za 1 gld. Tedenski sejem t Kranju dne 5. ti ».i T M )'J' K j Prignalo seje 110 glav goveje živine, S telet, 120 prašičev, 22 ovac, — buš,— koz. 50 kg: pšenice K 750, prosa K 7.—, ovsa K 5-60, rži K 7—, ajde K (>50, ječmena K 7'50, fižola koksa 10—. ribenčana K 9\>0, krompirja K 170, deteljno seme K 45-— do K 50-—. Išče se korespondent zmožen italijanščine in nemščine ali slovenščine, za dve uri na dan. Naslov pove upravništvo »Gorenjca«. 219_2 Ivan Sartori ključarstvo in trgovina z železnim blagom v Radovljici (gorenjsko). Tu se dobivajo vsake vrste šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje, slamoreznice najboljših vrst po nizki ceni. Vsaki stroj se t ikoj lahko poskusi in ogleda. Za vsaki stroj se jamči eno leto. Stroji dado se tudi na obroke. 214—3 2)Cthvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu se najtopleje zahvaljujem za dosedaj izkazano mi zaupanje ter naznanjam, da sem oddal svojo kleparsko obrt gospodu Karolu Schnellerju, katerega tem potem toplo priporočam. Velespoštovanjem prati Jfap/ohtlk. Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel* od gospoda Frana Zaplotnika kleparsko .obrt d ^> v Kranju ter se priporočam slavnemu občinstvu v izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del, zagotavljajoč, da bodem ista izvrševal točno, solidno in po najnižji ceni. 215—2 Velespoštovanjem JCarol Schneller. Podpisani ulju4no naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je svojo trgovino ^ ¥ z mannfakturnim blagom na glavnem trgu v Kranju popolnoma prenovil in da bo tisto izvrševal v še večjem obsegu, kakor dosedaj. [] / , ; f >>i J Zlasti se priporoča v nakup zimskega blaga na debelo in drobno, nevestam za nakup bale, za kar ima posebno veliko izber. Cene nij/re, postrežba točna. 221—2 Z odličnim spoštovanjem Franc Crobath «pri Franceljmu trgovec z mannfakturnim blagom v Kralju. tesnaženitnaponudba Mlad, 26 let star, posestnik v večjem trgu, se želi poročiti z mlado do 24 let staro gospodičino. — Premoženje se ne zahteva. Ponudbe, če le mogoče s sliko, naj se vpošljejo na upravništvo «Gorenjca*. 322—2 Trpia i v Kranju, naglavnem trgu povsem elegantno opremljena, katera je jako dobro vpeljana in ima mnogo odjemalcev, se vsled razmer proda, toda le proti gotovemu plačilu. Natančneje se zve v upravništvu »Gorenjca*. 218—2 PiafaiaiBJiafarmifajh^JulIi^ m i i m m i n R. MIKLAUC Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 sukaena pošiljateljska trgovina prodaja se na debelo in na d robno. Priporoča svojo veliko jalogo vsakovrstnega blaga za moške in zerjske obleke. — V zalogi se nahaja domače, loško, brns^o in jegerndorfsko suKno> zanesljivo dobro in I trpežno blago, vsakovrstne hlačevine, vsa podlaga in l potrebščine za gospode krojače i. t. d. Prav lepo nove vrste blago za ženske obleke v vseh t barvah in cenah: ogrinjalke, volnene rute, parht višnjev J in pisari za obleke, cvilh za postelje, /(ovtre, foce i. t. d. 2U»— 2 Uzorce na zahtevanje poštnine prosto. Najcenejši nakup suknenega blaga. i 1 I I ¡3 m ■ i 54 -*-y Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni f>7—35 J. S. BENEDIKT na Starem trgu Pravo ca plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—35 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji y # # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zabtevanje zastonj. 68—86 Pri nakupovanju suknenega in manufaktm nega blaga se opozarja na tvrdko 58—35 r Tr Špitalske ulice štev. 4 Velika zalo&a sukiienih ostankov. T? v k W vfV vT/ vf>T *pr tf? m- *-fi 8|8 ^ ita 9ii najeli cesti u £ji*lvfjani- 72-34 pttpotOCa 5t(WM«+11« e(čitVi>tvM »vejo -pMJO in »tajvfij« ^atoao W5t (% c^taiiiezijzfiec^ a, n oz i m^ez/s^ e ga, tnisioit^ccja in vitfianecja {-»fa^a Jez- tepcu* no cetefo in 3io6no. i-unanjn Kazeči FILIP FAJDIGA Zaloqa in lastna izdelovatnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—35 zalogo sobne oprave # ,/reake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v hlagn lastnega izdelka vedno suh les. MODBOCE na pcresib(Fedennubalze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kradli se Mivaio stoti pri g. I. Anzcljci na glavnem triu. m i i I I I i I I 1 Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju*' v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 02—35 Pri poročam slavnemu občinstvo prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska,' istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - I I i m i i i i I I r LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Piva in najstarejša 73 — 34 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne sla more z niče in ml a t i 1 n i c e, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. v taütvcni vcfvfiolv in fiafiovodti ima po tVMMH ceni iv?no v i>afoai 108-28 O) a> upecHtJi c, fu. ptio. juiní iWltWV+C*, ijit&fja na, ?unajifsa Mdtct st. 1'*< Največja tovarniška zaloga tukna -a -a o •9 rt J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 77—34 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manirfakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. 9 a c2. I O <-*■ O O IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoma svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): težkih gld. 6'M . »-60 1 tucat žlic, navadnih gld. 4*40, 1 . .za kavo . S'S0, 1 „ notev ali vilic „ 6*—. Jedna velika žlica za mleko gld. —-80, za juho gld. S*— Noti in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem: 12 parov navadnih od gld. 1*80 do gld. S' — IS . boljših n . S'50 . „7*50 Svečniki iz alpake, visoki 21 84—33 2426'/, cm gld. 2- 230 2-60 Manufakturna (gvantna) trgovina. rt a o Q v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši, opozarjata slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn, ševiot (Damentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopice, bluze in obleke. 199—6 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, k im-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocih, pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo. o a CO CD rs a (0 R. LANG, Ljubljana (KolIzeJ) tovarna za modrece na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 70—34 po najnižjih cenah. Cenike s 3U0 podobami posije zastonj »n poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81—84 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. Siedtio&atija. -ptvpotoia svojo vit\A*o 82—34 *>aloyo pttceti'fv itt i&de-ianifv tocttt'ft in vsa v to otiofio »spadajoča, dtta. 3vejema»»t o>atiowttva beta, Ztiata in o vi f na ta točna deta (mo-itoijcamc). tyoa de( 8 y Ljubljani. <■'"■■•■■ "K 4( llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. *4++ + + + + + + + **> + + *++ + + + +++ + * + + * + + ++*+++*i bo o 3 c ■ c 'E ¡0 00 - — >° 0 u .O O O) co > ti "O 3 T o I I» '3 . GG fViJa «Icktricoa^ljtibljaoska * * *$toiJa'rr>a rr>rc3a$tir) ograj i "55 N 0) 43 60 O r—1 > I 1««—2!» AVGUST-a ZABKAR-ja priporoča različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtov«, okna, vrata i. t d, kakor tudi vsa druga ključavničarska dnla. — Nizke tovarniško cene. — Točna in solidna postrežba. •a ca a I «0 2t '2 "»—I t. 5 CD i o II •u « I O Iti D rji »►O O .T* CL I O O O I X o o ¿ 81 W Q< j£ R * * o J rt H) ^ .H g .O O •d ■4-> S g o s-l o o, o. A) 00 C ci $ CP rt > *?? ° o ^3 B u U In M -Q >cc "S? i ¡¿a m m i ¡25 O' P O bA Š 03 V OS S 5 "SP -S s 53 00 „ CtJ ^- r-» <ü -i: -v 3 ^ s a c O C .0» Ta' C > cC 15b C co P-H V •"so r -O 'H o ečf O P* 15 cd N t/3 O * 5 5 » - - ü i. 5 ~ í T, ¿ O 0¡ r¡ S M g«, M -C: O S 7f. -~> -C ••—3 ee •crs rt • 1-t — ,**. .~ — -M d =3 C do •1-4 ^> -O —a •aD ko Cfi O p—i a> O > ■-' A na C01 up om o ••-1 o 02 o c v. ™ O •r—5 M -rH Si? .m . eS w g; P« *r-. ._ zas r" 1 s 1 Lirzr ca S >s _z O — •-7 tí 0 T - — o o C vre i::kii y; í> M 'a sreči -t tO — S" « c ce - vanj mese f—i o S '% h o u ta > 'j: O cd "S M > c CX) >cc <© •H ■1—¡ 9 ^> -22 > ce —i i 1 5 i I É d P i i 1 I 1