Kranj, torek, 23L iaoMkt IMS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kadar na domačem °šnjišču ne gori J[ škofjeloški občini so še pred nedavnim ime-J *ri rejnice, zdaj pa nobene več; ena se je "Pokojila, dragi dve sta se zaposlili drugje. stran2 Trinajste plače Pogledovanje k sosedu je najznačilnejše za Savo in Iskro, potegne se v Tekstilindus in tako naprej. Najodmevnejši so seveda spori v največjih delovnih kolektivih. stran 3 Zgradili so 2000 metrov vodovoda Okrog 100 hiš je danes v najdaljši krajevni skupnosti v kranjski občini — v Kokri. Domačini si zelo prizadevajo, da bi bil kraj čim lepši. stran 4 Tradicija se nadaljuje, vez ostaja čvrsta Komandant planinske enote, naslednice sedme udarne brigade, je po odhodu Spira Niko-vića postal Živko Juroš, Dalmatinec po rodu, doma iz Iloka v Sremu. stran 6 Petinštirideseti praznik Jugoslovanske ljudske armade — Kranj, 22. decembra — Slovesno so danes povsod v enotah Jugoslovanske ljudske armade proslavili 22. december. Obiski, srečanja in proslave so se na Gorenjskem začele že minuli teden. Osrednja slovesnost v vojašnici Staneta Žagarja je bila ob 11. uri, kjer so mladi vojaki slovesno zaprisegli. Objavili so tudi napredovanja in priznanja, predstavniki delovnih organizacij, šole ^Vanceta Prešerna in krajevne skupnosti Kokra pa so jim izročili nagrade in pohvale za sodelovanje in delo. Slovesne zaobljube mladih vojakov pa so se poleg družbenopolitičnih predstavnikov in gospodarstva udeležili tudi številni svojci iz raznih krajev Jugoslavije. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Slava je tudi odgovornost V soboto smo v Kranjski gori ploskali našim smučarjem. Upravičeno. Če so kdaj to zaslužili, potem so v Podkorenu. Vendar ta aplavz ne sme zamegliti problemov, ki so se letos pojavili v našem alpskem smučanju, o katerem smo bili vsi prepričani, da teče v njem kot po maslu. Odhod Jureta Franka po olimpijskih igrah nas je sicer silil k takemu razmišljanju, vendar smo ga zaradi uspehov drugih smučarjev opustili. Tokrat si tega ne smemo dovoliti, čeprav vozi Bojan izjemno, Rok je izpeljal dve tekmi, njima ob bok pa stopa Gregor Benedik. V veleslalomu smo padli za nekaj stopnic, po načinu vožnje in načinu vadbe nas drugi prehitevajo, kar je po svoje tudi težko razumljivo, saj smo pogosto slišali, da je naš način vadbe med najpopolnejšimi. Brezbrižnosti si še posebej ne smemo dovoliti zaradi zadnjih dogodkov v ženskem delu reprezentance v alpskem smučanju. Pustimo ob strani, kdo ima prav, ali tekmovalki ali vodstvo s trenerjem na čelu. To je zadeva strokovnjakov, smučarjev in njihove organizacije. Upoštevati je treba tudi duševne stiske, napor in zrahljane živce zaradi napornih tekmovanj. Nekateri to lažje prenašajo, drugi težje, vendar večina smučarjev zdrži. Zato pritrjujemo tistim, ki pravijo, da je bil bojkot dveh tekmovalk neupravičen in prenagljen in da bi se te stvari dale drugače ali kasneje rešiti, za kar bo sedaj, ko so tekmovanja prekinjena, dovolj časa. Izigrano je smučanje, prikrajšani smo za uspehe, osiromašen pa je tudi naš ugled v smučarskem svetu. Z njim in nami, ki smo predani tej smučariji in smo še vedno pripravljeni zanjo veliko dati, se tako ne kaže igrati. Mogoče mi bo kdo očital, da nekoga preveč kujemo v zvezde, vendar Bojan in njegovi sotekmo-valci (razen Franka) tega niso nikdar storili, čeprav je predvsem Bojan veliko dlje izpostavljen takšnim naporom. Teža slave je težka, biti vrhunski športnik, vsem na očeh, je velika odgovornost. Slava nikdar ne sme pretirano stopiti v glavo. Pri takšnem odnosu do slave bo tudi lažje prebolevati uspehe in neuspehe. J. Košnjek ^sončnih Poljanah stoji nova, sončna, svetla štirirazrednica Temelj za visoko zgradbo znanja Njane, 20. decembra — Odprl jo je narodni heroj Maks Krmelj-Matija, ki * °b tej priložnosti obudil spomin na soborca, pobudnika poljanske vstaje JJd 45 leti, Rudolfa Robnika, padlega 21. januarja 1942. leta, katerega ime pionirski odred. ga bomo lahko prav z znanjem in kulturo. In kot je svetla in prostorna nova poljanska šola, s tako svetlim, prostornim, strpnim in prodornim duhom ter skrbnim delom io bo treba napolniti. Ob otvoritvi nove šole v Poljanah so prejeli priznanja nekateri najzaslužnejši za njeno hitro in kakovostno gradnjo: Jože Demšar, Milan Špiček, Rok Lap, Valja Kokalj, Mana Veble-Grum, SGP Tehnik, Sely Šubic, Ive Šu-bic, LTH Poljane, Drago Krofelj, Roman Zaletel, krajevna skupnost Poljane, Franc Mohorič, Franc Krmelj, Min-ka Oblak, občinska izobraževalna skupnost, SDK Škofja Loka, skupščina občine Škofja Loka in Lokainvest. H. Jelovčan so začeli graditi na Marušniko-J' nJivi lansko poletje in je zadnja del-„; financirana iz samoprispevka za ffidnjo in obnovo šolskih prostorov v JJ« občini, iz katerega je bilo zgraje-bltl ali prenovljenih enajst šol, skupaj s.ek 20tisoč kvadratnih metrov povr-'n za več kot tri tisoč otrok. Druga dva hra sta občinska izobraževalna skupit in skupnost otroškega varstva. /uPaj z zunanjo ureditvijo bo šola ' *k 317 milijonov dinarjev. V novi soli je šest ucnmc za razredni pouk, večnamenski prostor, ki je tudi telovadnica, kuhinja, knjižnica, kabineti in prostor za dva oddelka vrtca. Vrtec bo zaživel spomladi. Zunaj je še asfaltirano igrišče, medtem ko okolica zaradi pomanjkanja denarja še ni do kraja urejena. V stavbi je 1410 kvadratnih metrov površin. Šolo, ki daje možnost za kasnejšo dograditev v popolno osemletko, v preddverju bogati freska, velika 25 kvadratnih metrov, ki jo je šoli podaril Ive Šubic. Na njej so motivi kmečkega življenja p.o delih Ivana Tavčarja, zgornji del pa prikazuje ne-Kdanje Poljane. Kot je na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni ugledni gostje iz republike, dejal slavnostni govornik Emil Milan Pintar, pomočnik predsednika republiškega komiteja za znanost in tehnologijo, sicer pa Poljanec. je današnji svet svet znanja. Začenja se v osnovni šoli, ki je temeljni kamen znanstvene zgradbe. Kolikor višja je to zgradba, trdnejše temelje mora imeti. Znanje je Slovencem še posebno potrebno, saj smo stisnjeni na majhen prostoi, ki sam ne daje veliko. Ohranili Zmagoslavna Kranjska gora — Gregor Benedik (med vožnjo) in Bojan Križaj ter Rok Petrovič so prispevali k našemu zmagoslavju v slalomu. Dosegli smo uspeh brez primerjave, obe tekmi pa sta bili kljub težkim razmeram dobro izpeljani. Kranjskogorski uspeh smo obogatili še z uspehom v nedeljo v Avstriji, kjer je prav ta trojica blestela. Bojan je bil dragi, Gregor osmi in Rok deveti. Več o kranjskogorski tekmi na športni in zadnji strani. (J. K.) — Foto: F. Perdan Sejem začel novoletno razpoloženje Kranj, 19. decembra — V primerjavi z zadnjimi nekaj leti, ko se je tradicionalni novoletni sejem v Kranju začel že v prvi polovici decembra, letošnja sejemska prireditev, ki se je začela v petek, pomeni res pravi uvoJ v novoletno razpoloženje. Pa ne le zaradi datuma, saj bo sejem trajal do 28. decembra, pač pa tudi zaradi vsestransko pestre in že novoletno obarvane sejemske ponudbe. Na 4000 kvadratnih metrih notranjega in 1000 kvadratnih metrih zunanjega prostora se je tokrat zbralo okrog 400 razstavljalcev. To je letos v pravem pomenu besede široka trgovska prireditev z zelo raznovrstno ponudbo, kjer ne manjka osnovne sejemske privlačnosti — popustov. Za začetek novoletnega razpoloženja pa je na sejmu letos še posebno domiselno poskrbel kranjski Merkur. Za otroke je pripravil prikaz delovanja električnega ročnega orodja pri izdelavi različnih igrač, veliko večino izdelkov na sejmu pa prodaja z 20-odstotnim popustom. Pa tudi dedka Mraza pripelje Merkur vsak dan na sejem med 16. in 17. uro. Pred 27 leti je bil novoletni sejem v Kranju prva tovrstna prireditev v Sloveniji. Tudi letošnji je takšen, da ob delovni vnemi v teh dneh prijetno pestri predpraznično razpoloženje. A. Ž. MERKUR kran %% novoletni sejem z mednarodno udeležbo vsak dan od 16. do 17. DEDEK MRAZ ure POPUSTI • KREDITI — velika izbira novoletnih daril — vse za dom in gospodinjstvo — kmetijska mehanizacija LAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 23. DECEMBRA lHj T PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Prednovoletno vzdušje Dedek Mraz na kranjskih ulicah Kranj — Dober teden dni pred novim letom bo tudi mesto doživelo novoletno vzdušje. Okrašene ulice, sprevod dedka Mraza s spremstvom, stojnice, risanke in še kaj. Vse to se bo od 22. do 29. decembra dogajalo od Delavskega doma do Titovega trga. Med delovnimi organizacijami, ki so se še posebej izkazale s finančnim prispevkom za novoletno praznovanje, so Elita Kranj, Merkur Kranj in druge. Kranjske ulice so že dobile novoletno podobo. Malo pozno sicer; Ljubljana se, na primer, sveti v barvastih žarnicah in je ovešena s snežinkami in smrečicami že od 15. decembra. Zakaj tako pozno praznični videz, dedek Mraz ni uspel ugotoviti. Kakorkoli že, od včeraj, od 16. ure dalje se bo vsak dan od Delavskega doma proti Titovemu trgu s pravo kočijo in konji1 zapeljal dedek Mraz. Letos je dobil bolj poskočne noge, tako da bo tudi zlezel s kočije in se s pravljičnim spremstvom ob spremljavi godbe na pihala in druge muzike povzpel na oder na Titovem trgu. Na Titovem trgu bo letos Mladinski servis iz Kranja postavil deset stojnic, na katerih bodo popoldne ali tudi ves dan prodajali spominke, slaščice, čaj in drugo, kar ljudje kupujejo pred novim letom. Na Titovem trgu bodo tako kot vsako leto vrteli risanke, najmanj eno si bo ogledal tudi dedek Mraz, mimogrede naučil otroke pesmico, lahko mu bodo zastavili uganke in sploh bo zelo živahno. Nato se bo dedek Mraz s spremstvom in otroki odpravil peš nazaj po Prešernovi ulici, pokukal v kakšno trgovino, če so pripravili otrokom dovolj igrač, če so lepo okrasili izložbe in podobno. Tako bo v Kranju ves teden do 29. decembra. Izjema sta le nedelja, 28. decembra, ko bo dedek Mraz počival, pa tudi v soboto, 27. decembra, se bo raje sprehodil po ulicah dopoldne ob 11. uri, ne. pa popoldne. L. M. Izložbe kranjskih trgovin so te dni še posebej lepo urejene, saj se potegujejo za naziv najboljše izložbe. Natečaj je razpisalo kranjsko turistično društvo, nagrade pa bodo podelili februarja na občnem zboru društva. Smrečje na Titovem trgu so letos okrasili otroci iz kranjskih vrtcev, ki so skupaj s svojimi vzgojiteljicami dolge dneve rezali, lepili in barvali najrazličnejše okraske. Dedek Mraz v Radovljici Radovljica — V petek in soboto, to je 26. in 27. decembra, vsakič ob 16.30, bo dedek Mraz s kočijo in v varstvu konjenikov konjeniškega Kluba Triglav z Bleda ob zvoku fanfar in s spremstvom prišel pred Dom TVD Partizan. Nato se bo s Sneguljčico; medvedi in drugo pisano druščino odpeljal pred Grajski dvor, s hotelske terase nagovoril otroke in jih povabil na kratek »pokaži, kaj znaš« o zimi in dedku Mrazu. Sneguljčica pa bo nastopajočim delila sladkarije in »berljiva« presenečenja. Sušlja se, da bodo iz graščine pridrveli tudi ljubeznivi strahci, ki pripravljajo presenečenje za dedka Mraza. Na stojnicah na tržnici pa bodo ta dva dneva med 16. in 18. uro prodajali sladkarije, igrače, knjige, čaj in druge dobrote. ABV Danes seja radovljiške skupščine O gospodarjenju in blejski obvoznici Radovljica, 23. decembra — Delegati radovljiške občinske skupščine bodo na današnji seji obravnavali tričetrtletne gospodarske rezultate, uresničevanje letošnjih družbeno - gospodarski h ciljev in osnutek resolucije o razvoju radovljiške občine v prihodnjem letu, predlog odloka o zagotavljanju denarja za intervencije v pridelavi hrane in za občinske blagovne rezerve, osnutek odloka o razglasitvi starega dela Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, program skupščine za prihodnje leto; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v peti točki dnevnega reda obravnavala tudi predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za blejsko cestno obvoznico. Kot smo slišali na nedavni novinarski konferenci, so vsi očitki zoper južno obvoznico neutemeljeni. Predstavnik zavoda za raziskavo materiala je povedal, da je bila celotna trasa geološko raziskana. Večina obvoznice bo potekala po trdnih, stabilnih tleh, edino pri garažah Vile Bled se približa velikemu nasipu nad Savo Bohinjko, vendar ga z viaduktom preskoči, zato ni bojazni — kot trdijo zagovorniki severne obvoznice — da bi jezero zaradi posegov v njegovo bližino še močneje puščalo. Na trasi južne obvoznice bo izgubilo zemljo 17 kmetovalcev oziroma lastnikov zemljišč, ki tudi kmetujejo. Za cesto bo šlo skupno 16,5 hektara zemlje, od te pet hektarov občanom, ki imajo status kmeta. Ti bodo dobili nadomestno zemljo, drugim bo občina plačala denarno odškodnino. Cesta bo več parcel presekala na dvoje, zato bo treba po končani gradnji opraviti tudi manjšo zložbo kmetijskih zemljišč. Vso rodovitno prst s trase bodo odložili na kupe in jo potlej razvozili na slabo donosne travnike in pašnike. »Kmetje z Mlinega so pokazali veliko razumevanja za reševanje problema, mi pa moramo zanje najti ustrezno rešitev in ne smemo dovoliti, da bi bili »žrtve« širšega družbenega interesa,« je ob tem dejal Bernard Tonejc, predsednik radovljiške občinske skupščine. C. Zaplotnik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košu jek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Casoots te poltednik, i-zhafo nh torkih in petkih. uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK lim tU lim — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna I U .M* hl 21-S3S, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, tal Mroenlne Z7-M0. i tat eeveMea prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. II. peferje lfM Je 2.600 din. r Programska seja radovljiške socialistične zveze__ Množičnost za protiutež forumskemu delu ] Radovljica, 18. decembra — Anton Toman, predsednik občinske konference SZDL Radovljica, je na današnji programski seji dejal, da v socialistični zvezi še vedno pogrešajo množično delovanje, ki naj bi bilo protiutež vedno kritiziranemu fo- rumskemu delu. Kaj pomaga na desetine svetov in koordinacijskih odborov, organiziranih v okviru občinske konference in njenega predsedstva, če le-ti ne upoštevajo vedno stališč vseh delov frontne organiza-ciie. se je od vseh vabljenih odzvalo bilu za izobraževanje le nekaj v* kot četrtina delagatov. C. Zaplotnik Letošnje volitve so dobro uspele, je dejal, čeprav so bili pomisleki, da bodo težavne gospodarske razmere negativno vplivale na udeležbo na volitvah in na izid glasovanja. Ljudje, ki delajo v številnih društvih, družbenih in drugih organizacijah v krajevnih skupnostih, ne čutijo vedno dovolj pripadnosti socialistični zvezi. Število samoupravnih interesnih skupnosti se celo povečuje, saj zakon predvideva ustanovitev še ene — tokrat za področje pridelave hrane in za zagotavljanje osnovne preskrbe. Ko je Anton Toman ocenjeval dogovarjanje okrog blejske obvoznice, je menil, da je treba proteste neformalnih skupin in posameznikov usmeriti v dogovorjene oblike in metode dela in da je pri zapletih vsekakor treba zaupati strokovnim odločitvam. Vasilij Koman, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica, je dejal, da je treba takoj izdelati vse strokovne podlage za razpravo o tem, ali je mogoče »reševati« kanalizacijo in čistilne naprave z občinskim samoprispevkom ali ne. Jošt Rolc je opozoril na nazadovanje kulture, za katero zaposleni v radovljiški občini dajejo precej manj kot drugod na Gorenjskem. Do forum-skega dela prihaja zato, ker se sveti in koordinacijski odbori niso dovolj uveljavili, je dejal, in v imenu borčevske organizacije podprl združevanje organov socialistične zveze s podobno vsebino in takšne oblike dela, kot so javna tribuna, okrogla miza . . . Predstavnik telesnokulturne skupnosti je opozoril na visoko najemnino telovadnic v osnovnih šolah, kar že slabo vpliva na obseg vadbe in na razmah športne rekreacije. Eden od delegatov je dejal, da je delegatsko usposabljanje v občini na nizki ravni; predstavnica Delavske univerze Radovljica pa je ob tem povedala, da je aktiv predavateljev strokovno dobro usposobljen in da Delegat iz Bohinjske Bistrice je dejal: »Skoraj vsi turistični objekti so bili 1968. leta dani v upravljanje Alpetouru iz Škofje Loke v dobri veri, da bo poleg glavne, prometne dejavnosti začel razvijati v Bohinju tudi gostinsko-tu-ristično dejavnost. S tem se je začelo stalno nazadovanje turizma v Bohinju in prebivalstvo je v celoti izgubilo zaupanje v to dejavnost. Bohinj smo še naprej raz-cepljali s prihodom novih »rešiteljev« turizma in tako dosegli položaj, za katerega je bilo na ne- davnem posvetu rečeno: v Evropi ni primera, da bi s tako krasnim prostorom tako slabo gospodarili. Glavni problem vidimo v tem, da se je vsa politika razvoja turizma vodila ves čas od zunaj in mimo Bohinjcev, zato dajemo občinski skupščini, izvršnemu svetu in skupini, ki pripravlja načrt razvoja Bohinja pobudo, da proučijo vse možnosti za ustanovitev domače samostojne turistične organizacije — Turističnega podjetja Bohinj.« Ukrepi družbenega varstva v kranjskem Vodovodu____. Konec leta bodo stvari urejene Kranj, decembra — V kranjske"1 Vodovodu so bili 1. marca let"8 uvedeni ukrepi družbenega vaT stva. Zdaj vse kaže, da bodo stvaf1 do konca leta urejene in prihodflJ* leto bodo torej lahko začeli del**' in poslovati kot tozd Vodovod-K*' nalizacija, vključen v KOGP KranJ* V Vodovodu so najprej raziskal zakaj je prišlo do motenj v sam0" upravnih odnosih. Po široki razpr*' vi na večih zborih delavcev, seja*1 samoupravnih organov in družb*" nopolitičnih organizacij so dorekli; da je šlo za nezaupanje delavcev, k' je porajalo vzdušje negotovosti, P^J samezniki pa so vnašali razdor mej* ljudi. Pripravljeni so bili tudi pred' logi samoupravnih aktov in drugi*1 dokumentov. Na referendum11 20. junija so delavci 88,7-odstotO° glasovali za predloženi samoupr8' vni sporazum o združitvi tozda v de* lovno organizacijo, 86,8-odstotno P* za samoupravni sporazum in stattf tozda. Sporazum o razporeditvi d*J lavcev med tozd Komunala, toZ priznan od 1976. leta. V škofjeloškjj centru bi radi v domači občini prido1^ nekaj rejnic, vendar je možnosti z*^ slitve in zaslužka v tovarnah očitno* več kot pripravljenosti za težavno d^ s tujimi otroki. Redke kandidatke I sicer oglasijo, vendar ne izpolnjurj bodisi starostnih ali katerih drugih * gojev. i\ovi samoupravni sporazum, ki ■ začel veljati septembra letos, venda»» daje nekaj večjo denarno nagrado ■ ~:---;~ tudi rejnine bolj eno*" za vso Slovenijo. Medtf Borci naglas o izjemnih pokojninah Trstenik, decembra — Preteklo nedeljo so se na redni letni programski konferenci sestali člani krajevne organizacije Zveze borcev Gorice, kamor spada 130 članov iz Goric, s Trstenika, Golnika in i/. Tenetiš. So ena najbolj delavnih in vestnih krajevnih organizacij zveze borcev. Tesno sodelujejo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, skrbe za svoje člane, organizirajo izlete v partizanske kraje, skrbe za spomenike, na vseh sestankih pa kritično in tvorno spregovore o današnjem trenutku. Ta dan so se najbolj razgovorih ob priznavalninah in izjemnih pokojninah. Razumejo, so dejali, da se podeljujejo enkratne priznavalnine, če je, na primer v družini smrt ali bolezen. Tudi stalne priznavalnine razumejo, če so dohodki v družini zelo nizki. Vendar se borci prav pri tem skoraj povsem izenačujejo z vsemi drugimi občani, ki niso našemu boju doprinesli ničesar. Še huje pa razburjajo borce izjemne pokojnine, ki jih dobivajo le nekateri izbranci Zahtevajo, naj se javno obja- vi, kdo te izjemne pokojnine dobiva, koliko in zakaj. Član zveze borcev iz Goric Martin Košir je sicer obrazloži', da dobiva izjemne pokojnine pri nas le nekaj španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, kulturnih delavcev, nekaj kmetov nosilcev spomenice 1941, pisateljev, pesnikov, nekaj duhovnikov, ki so sodelovali z narodnoosvobodilno borbo,in podobnih in da večina teh izjemnih po kojnin znaša okrog 100.000 dinarjev, najvišje izjemne pokojnine pa so zf 12 odstotkov nižje kot je danes osebn, dohodek najvišjega funkcionarja v Sloveniji. Vendar borci vztrajajo ni prav, da se take stvari skrivajo. Na tej programski konferenci so se borci dogovorili tudi, da bodo pri obno vi spominskih plošč popravili nekaj na pak, k; so se vrinile ob postavitvi plošč, kot je primer v grapi pod Poljano in še na nekaterih mestih. Preuredili pa bodo tudi centralni spomenik padlim v Goricah, da proslav ne bo motil promet. D. Dolenc nicam in obravnava ko nagrada rejnici znaša 25 odstop slovenskega povprečnega osebnega °i hodka, znaša najnižja rejnina 43^ stotkov povprečne mesečne plače venskega delavca v letu 1985. To' 41.268 dinarjev, kolikor je mesečna r , nina za zdravega otroka, starega enega do šest let. Lestvice, oziroma ličnik na to najnižjo zagotovljeno f*j nino je odvisen od starosti (zdraveg, otroka. Za hrano, obleko, šolo, raZ^j drilo in druge potrebe otroka dobi £ niča 53.649 dinarjev za dojenj 49.522 dinarjev za starega od sedem; trinajst let in 61.903 dinarjev za sta^ šega od štirinajst let. Kot rečeno,' trel ui je predvsem ljubezen. H. JelovćaHt _J Jozefina Musa v Kranju Kranj, 19. decembra — Na povabj republiškega odbora sindikata de^ cev tekstilne in usnjarskopredelovaPJ industrije Slovenije se je na enodn*J nem obisku v Sloveniji mudila JoZ^ na Musa, predsednica zveznega od^ ra sindikata delavcev tekstila, kož*. obutve Jugoslavije. V petek dopol^ si je ogledala proizvodnjo v d^j uspešnih kranjskih tovarnah, v Pla^ in Ibiju, ter se pogovarjala s preds^ niki njihovega sindikata in vodstv**] torek, 23. decembra 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (mwmmmG&AS Dolgoročni program razvoja turizma v Bohinju Brez sovlaganj in posojil bodo koraki kratki in počasni ^dovljica, 22. decembra — Osemčlanska delovna skupina, ki jo je imenoval radovljiški izvršni svet, je izdelala in po obravnavi na izvršnem svetu dopolnila dolgoročni program razvoja turizma v Bohinju, po katerem naj bi v prvi izboljšali obstoječe (slabo) stanje z naložbami, vrednimi 5,4 milijarde L?ar!ev* Dopolnjeni program je prejšnji torek obravnaval izvršni svet in tT;enil» da ga posreduje v javno razpravo, v kateri naj bi glavno besedo imeli ^»hinjci. »Če le-ti programa ne bodo sprejeli za svojega, potem osnovnega ^Ija ne bomo dosegli,« je razpravo na izvršnem svetu sklenil predsednik Pa-Ve} Žerovnik; mi pa dodajamo, da bo na 57 straneh napisan program v tem Pomeni obležal in se zaprašil na polici, tako kot se je, na primer, tudi pro-fckt Gornji Jadran. program predvideva postopni raz-°3 turizma v Bohinju. V prvi fazi, ki aJ bi jo sklenili še pred koncem te-k srednjeročnega obdobja, le-|/j *989, naj bi po cenah iz letošnjega °vembra vložili v komunalno infra-.^Ukturo ter v gostinsko-turistične rekreacijske objekte 5,4 milijarde farjev. Še preden bi se lotili turi-ucnih naložb, bi morali dograditi analizaeijo, zgraditi čistilni, napravi J* ftibčevem lazu in v Bohinjski Bi-h.rici. dokončati obnovo ceste od ieda do Bohinja in postaviti avto-^tsko telefonsko centralo v Bohinj-ju Bistrici, kar naj bi vse skupaj j&lo 550 milijonov dinarjev. Sred-za to so že skoraj v celoti zagozdena, prispevali pa naj bi jih obrana vodna skupnost, interesna c°munalna skupnost, skupnost za este, okrog 50 milijonov pa naj bi h |radnji čistilnih naprav primaknili .ie uPorabniki. , L Veliko več neznank vsebuje finan-ni načrt za predvidene naložbe v ^?stinsko-turistične objekte. Lastni Iri so skromni. Lani so, na primer, Sa naložbena sredstva gostinsko-tu-lstičnih delovnih organizacij v ra- dovljiški občrni zadoščala le za ureditev okrog sto novih ležišč, v Bohinju pa jih nameravajo samo v prvi fazi turističnega razvoja usposobiti ,434. Načrtujejo obnovo penzionov Triglav in Črna prst, gradnjo depandanse pri hotelu Stane Žagar in prizidka k hotelu Jezero, kar naj bi vse skupaj (po novembrskih cenah) stalo 4,6 milijarde dinarjev. 10 odstotkov naj bi zagotovile bohinjske gostinsko-turistične delovne organizacije, prav toliko naj bi bilo tujih sovlaganj, 15 odstotkov naj bi združile slovenske gostinsko-turistične organizacije, 20 odstotkov domači sovlagatelji, 45 odstotkov pa naj bi bilo bančnih posojil. Vrednost naložb bi se povrnila že v petih letih, če bodo zmogljivosti 65-odstotno izkoriščene in bodo dosegali povprečno penzion-sko ceno 8930 dinarjev na dan. Predvidene naložbe v turistično-rekreacijske objekte (ureditev kopališča, čolnarne, jezerske obale, sprehajalnih poti in prireditvenega prostora Pod skalco) so skromne, vendar bodo vplivale na privlačnost turistične ponudbe v Bohinju in na njeno večjo gospodarsko učinkovitost. Iz razprave na seji izvršnega sveta: ZVONE ŠPEC: »Koncept trženja, po katerem Bohinju ni potrebna močna in enotna prodajna služba, ker naj bi povezovanje prodajnih funkcij preveč slabilo konkurenčnost, bi veljalo še enkrat pretehtati. Menim, da si majhen Bohinj ne more privoščiti razdrobljenega trženja. Program tudi ni opredelil, kdo bo nosilec turizma in gostinstva v Bohinju. Alpetour doslej ni opravičil te vloge.« ANDREJ GOLCMAN: »Alpetour je Bohinju še preveč dolžan, da bi ga lahko razrešili te funkcije.« ZLATKO KAVČIČ: »Ne mislim, da je treba v Bohinju menjati le table na vratih gostinsko-turističnih organizacij; dolgoročno pa je vendarle treba težiti k teritorialni organiziranosti.« JANEZ SMOLE: »Če bi s programom zahtevali tudi velike spremembe v organiziranosti, potem bi se vsaj dve leti ubadali samo s tem problemom, naložbe in vse drugo pa bi ostalo zadaj. V Bohinju zdaj vlada kadrovski razsul. Alpetour bi morali kadrovsko okrepiti, turistično društvo pa osvežiti z inventivnimi ljudmi.« RATOMIR KAFOL: »V Bohinju ni tolikšnega zaposlitvenega potenciala, kot ga prikazuje študija. V vsej občini razpolagamo vsako leto le s stotimi delavci za novo zaposlitev.« Hrastje, 22. decembra — V Agromehaniki je v teh dneh kot obsedno stanje. V soboto in v ponedeljek so odpremljali za Sovjetsko zvezo pošiljko 28 škropilnikov v skupni vrednosti 500 tisoč dolarjev, danes pa so začeli še s pošiljko za Poljsko. Gre za tisoč škropilnikov skupne vrednosti milijon dolarjev. — Foto: F. Perdan Naložb je 250 milijonov dinarjev. Denar naj bi zbrali s turistično takso, s prihodkom od prireditev, s prispevki gostinsko-turističnih in drugih delovnih organizacij, občanov, društev, zvez in skupnosti. Delovna skupina, ki je pripravila program, predlaga, naj bi gostinsko-turistične organizacije dajale za gradnjo turistično-re-kreacijskih naprav in objektov 1000 dinarjev od.vsake nočitve, zasebne sobe, gostišča in počitniški domovi 32.500 dinarjev od ležišča, lastniki počišnikih hišic pa na leto 15.000 dinarjev. Naložbe, ki so predvidene v Bohinju do konca leta 1989, so takšnega značaja, da ne bodo zahtevale večjega števila novih delavcev — vsega 40 do 45. Po uresničitvi celotnega programa (tudi druge, tretje in četrte faze) naj bi ta dejavnost zaposlovala okrog 700 ljudi, medtem ko jih zdaj le 250, v sezoni pa še 50 več. Ob tem, da imajo v Bohinju že zdaj težave s kadrom (četudi se prek 400 ljudi vozi vsak dan na delo drugam), velja pritrditi ugotovitvi delovne skupine, da bo delovna sila največja omejitev pri uresničevanju dolgoročnega programa razvoja turizma. C. Zaplotnik S>ort hotel Pokljuka bo leto sklenil brez izgub Zima bo na Pokljuki živahna )f kljuka, decembra — »Sezona ni nikoli taka, kot pričakujemo,« pravi jt ^Pi^vnica Šport hotela na Pokljuki Romana Kalamar, ki je pred letno sezo-I 140 Prevzela vodenje hotela, »vendar za letos lahko rečemo, da bo uspešno.« Dve tretjini zmogljivosti imajo za to zimo že oddanih prek agencij, druge bodo zapolnili domači gostje, saj je Pokljuka vabljiva predvsem ze družine in za tiste, ki se raje ,JJ v alpskem smučanju pomerijo v 11 v2,Učarskih tekih- Poleti letuJeJ° naJ" JK^ Italijani, Hudje z morja, in iz Dal-ih Je< '« si žele ostrejšega zraka. Do-JfcCih gostov poleti ni. Ti prihajajo le J J0 gobe ali pa na piknike. Zaključene LkUžbe ali sindikalne skupine najameta t. Prostor za piknik pod hotelom. Na l*1 Jl0Peh ob žaru lahko tu posedi in uživa ifl garavi do 150 ljudi. Na voljo imajo tu A t jeniška igrišča, od letošnje pomladi 1 <»h 'grišce za rokomet in mah nogo-M sJet- razmišljajo pa tudi o malem golfu. e\Jcer pa imajo gostje poleti na Poklju-$\ ^ajraje sprehode. |VU|. a Je na PoklJuki drugačna, tari', k^at hotel tudi polno zaživi. Žičnica ob ;f votelu dela do ves dan, v hotelu sta sa-J' t£a in mm kaoinet, 3 km tekaških °g je v neposredni bližini. S Turisti- čnim društvom Pokljuka so dogovorjeni, da bodo vso zimo urejene. Novost bodo igralni aparati, ki jih bodo za otroke postavili v lopo pod žičnico. Tudi v kulinariki obetajo novosti: v depandansi Jelka, ki je sicer poznana po narodni kuhinji, bodo vso zimo kot posebnost pripravljali ribe. Vsak večar bo v hotelu odprt disko, v Jelki pa bo živa glasba: Milan Petrovič, ansambel v eni osebi, ki je igral že lani in vse poletje igra v Simonovem zalivu, bo razveseljeval goste. Tudi cene so zanimive. Da zapolnijo hotel v predsezoni, znižajo ceno penziona na najmanjše možne. Tako bo do 27. decembra stal penzion v Šport hotelu samo 4.800 dinarjev, med sezono 8.800, od 15, februarja do konca marca pa 7.800 dinarjev. Aprila in maja, ko je na Pokljuki povsem mrtva sezona, hotel zapro. Tudi to pripomore, da hotel posluje z manjšimi stroški. Sploh poslujejo kar se da racionalno. Poleti, ko je manj gostov, je v hotelu le po 15 delavcev, pozimi pa 30. Pridejo iz Alpe-tourovega hotela Simonov zaliv. Tudi računovodstvo imata oba hotela eno. Delavci vedo, da je treba prijeti za vsako delo, če hočejo, da bodo rentabilni. To pomlad so delavci sami očistili okolico, popravili okna, obarvali klopi in podobno. Najlepši zgled daje prav upravnica hotela, saj je še receptorka in vodja skladišča v eni osebi. D. Dolenc Kljub dogovoru spet nered_ Trinajste plače Kranj, 18. decembra — Po lanskem izsiljenem poračunu osebnih dohodkov v kranjski tovarni Sava so v Kranju predvsem sindikalisti letos nenehno poudarjali, naj osebne dohodke poračunavajo sproti, sicer pa po zaključnih računih. Vendar pozivi vsepovsod niso padli na plodna tla, saj te dni v marsikaterem delovnem kolektivu pripravljajo poračun osebnih dohodkov (ali pa so ga že izplačali), drugod pa se delavci jeze, zakaj tudi oni ne dobe trinajste plače. Pogledovanje k sosedu je najznačilnejše za Savo in Iskro, potegne se v Tekstilindus in naprej. Najodmevnejši so seveda spori v največjih delovnih kolektivih. Spomnimo se, kako so decembra lani v Telematiki poračunali osebne dohodke, ki so jih med letom zaradi denarnih težav zadrževali. To je dvignilo prah v sosednji Savi, kjer so delavci s stavko izsilili poračun, ki jih je veljal 700 milijonov dinarjev, kakor smo slišali na četrtkovi seji predsedstva kranjskega sindikata. V Savi so namreč morali najeti kredit in seveda plačati visoke obresti,zato jih je poračun veljal znatno več, kot pa so delavci dobili v kuvertah. Letos je stvar obratna. V Telematiki so med letom sproti povečevali osebne dohodke. Decembra poračuna niso predvideli, kvečjemu po zaključnem računu, prihodnje leto torej. Tudi v Kibernetiki, ki jo letos peste denarne težave, in v Iskri ERO so ravnali enako. Iskraši, okoli deset tisoč jih je v Kranju, torej trinajste plače decembra ne bodo dobili. V Savi pa so zdaj osebne dohodke povečali za 15 odstotkov in vrednost točke poračunali za 52 odstotkov. V Telematiki je pred kratkim to že povzročilo probleme. Njihovi sindikalisti so povedali, da je bila stavka pred vrati in da nezadovoljstvo med delavci še vedno tli. Delavce so težko pomirili tudi zaradi tega, ker so krožile zelo različne govorice o poračunih osebnih dohodkov v kranjskih kolektivih in pravih podatkov tako rekoč ni bilo moč hitro dobiti, saj jih tisti, ki dele trinajste plače, skrivajo. Sava seveda ni izjema. V več kranjskih kolektivih te dni dele trinajste plače. Odstotki poračuna so različni, točne podatke pa je težko dobiti že zdaj. Poračuni pa se po podatkih, ki so jih povedali na četrtkovi sindikalni sejii sučejo od 20 pa tja do 150 odstotkov. Kljub dogovoru je torej spet nastal nered, vsi ne ravnajo enako, zato se nekateri delavci zdaj čutijo prikrajšane. Prav je, da delavci dobe tisto, kar so zaslužili, temu seveda ne moremo oporekati. Zastavlja pa se kup vprašanj. Mar niso prikrajšani tisti delavci, ki jim osebnih dohodkov niso sproti povečevali med letom, saj je inflacija visoka? Mar visokemu decembrskemu poračunu ne botruje strah, kaj bo prihodnje leto, saj gredo poračuni po zaključnem računu v maso osebnih dohodkov prihodnjega leta? Mar niso visoki decembrski poračuni ponekod opravičljivi, saj so v marsikateri tovarni zadnji meseci v letu delovno najbolj intenzivni? Mar niso ponekod uslišali tudi želja delavcev po trinajsti plači, ki so v navadi na Zahodu in imajo poleg denarnega tudi psihološki učinek? Mar niso visoki decembrski poračuni okrnili prizadevanj po decembrski uskladitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih? Kup vprašanj.na katera bi morali odgovoriti, predvsem pa poiskati rešitve, ki bodo blizu delu in življenju, da jih bodo spoštovali vsi. Kajti prav različno ravnanje delavce najbolj razburi, jeza pa se dandanes hitro sprevrže v prekinitev dela. M. Volčjak IZ C0SP0DARSKECA SVETA Grade majhna stanovanja _ V Sloveniji so v letošnjih devetih mesecih gradbeniki dokončali 2.707 stanovanj, kar je 45 odstotkov več kot lani v tem času. V primerjavi z rekordnim letom 1975, ko so zgradili 6.175 stanovanj, je to veliko manj. Letošnja značilnost stanovanjske zidave je, da dokončujejo pretežno le enosobna in d\»sobna stanovanja, kar dolgoročno gledano seveda ni usluga večjim družinam. V povprečju je namreč vsako stanovanje merilo le 56,2 kvadratna metra, kar ni le najmanjša stanovanjska velikost med vsemi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama, ampak tudi najmanjša velikost slovenskih stanovanj po letu 1980. Koliko surovega železa bomo uvozili_ Med izdelovalci in predelovalci kovin pri nas že nakaj~Iet vlada nezaupanje, tako se za prihodnje leto še niso uspeli dogovoriti o razvoju, cenah in izvozu. Nesporazumi nastajajo predvsem pri dogovoru glede omejevanja in kontrole uvoza izdelkov črne in barvne metalurgije. Kovinskopredelovalna industrija zahteva čim bolj prost uvoz, izdelovalci kovin pa strog nadzor, kar utemeljujejo s tem, da se po nepotrebnem uvaža marsikaj. Letos je bilo v primerjavi z lanskim uvoženo štirikrat več sivega surovega železa, bakra in cinka. Problem torej ni v tem, ali bodo prihodnje leto proizvedli 5,6 milijona ton izdelkov črne in 722 tisoč ton barvne metalurgije in ali bo to zadoščalo za domače tržišče, temveč v tem, ali bo uvoženih 23 tisoč ton sivega surovega železa. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Dogovor med Benecom in Elanom__ Pred kratkim so v Begunjah podpisali pogodbo o prodaji športne obutve Kro-nos v Jugoslaviji. Podpisala sta jo italijanska firma Beneco iz Čedada, ki obutev izdeluje, in Elan, ki bo odslej ekskluzivni distributer v Jugoslaviji. Beneco je tretja največja firma v Italiji s tovrstnim proizvodnim programom, njeni lastniki pa so Slovenci. Poleg športne obutve in smučarskih čevljev — na leto jih izdelajo 600 tisoč parov, 90 tisoč pa še v kooperaciji z Alpino — imajo v svojem proizvodnem programu tudi smučarske palice. Elan ima že dalj časa v načrtu razširitev ponudbe z nekaterimi izdelki znanih izdelovalcev športnih artiklov, podpis pogodbe s firmo Beneco pa sodi v okvir projekta Alpe-Jadran. Poljanska LTH postaja tovarna Poljane, 20. decembra — Za praznik republike so v poljanskem tozdu LTH Elektrostroji odprli prizidek, zgrajen v velikosti 40 krat 10 metrov v treh etažah, kar daje 1050 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov. Gradnja je stala 320 milijonov dinarjev. To je znatno manj, kot če bi gradili novo tovarno v industrijski coni, kar so sprva nameravali. Razen tega pa imajo z odkupom stare stavbe osnovne šole še precejšnje možnosti za nadaljnjo širitev. Kot je ob otvoritvi prizidka povedal direktor Štefan Mohor, so v kletne prostore preselili skladišče surovin in stiskalnice. Pritličje so zasedli obdelovalni stroji za polizdelke, zgoraj pa je nameščena sodobna statomat linija, ki je pomembna tehnološka pridobitev. Z njo delavci odpravljajo ozko grlo, saj povečuje produktivnost približno za petkrat. Izboljšala bo tudi kakovost izdelkov, pomeni pa tudi vstop v visoko tehnologijo z računalniško vodenimi stroji. S preselitvijo dela proizvodnje v prizidek je sproščenega precej prostora v starem delu tozda, v katerem bodo z delno obnovo ustvarili boljše delovne razmere. Nov prizidek in tehnologija omogočata sodobno organizacijo industrijske proizvodnje. Proizvodnja se bo povečala za 120 odstotkov, produktivnost pa s sedanjo prvo fazo tehnološke opreme za 40 odstotkov. Odpira se tudi pot za zaposlitev novih rMavcev. H. J. M > t < S t I Program za polnjenje programov_ V Iskri Telematiki je inovator Jan Šinkovec, inž. fizike, razvil program za polnjenje programov. Delna rešitev je obstajala že v drugem sistemu, vendar je zaradi novih rešitev veliko pridobila pri uporabnosti. Program je vključen v konzolni program in omogoča polnjenje programov v centralah. Pomemben je predvsem pri razvoju programske opreme, saj z novim načinom polnjena lahko izkoristijo možnosti za serijski prenos. Pregled je bil vpeljal lani na celotni dolžini optimizirane verzije central SI 2000vEkonomski učinek je pomemben, saj je moč do 3-krat pospešiti preizkus programske opreme. Prihranek je bil ocenjen na 1,2 milijona dinarjev. ®@S@SSJJ©ISI!GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 23. DECEMBRA 1»W ^ KRATKE PO GORENJSKEM Obnova jezu in zavarovanje obrežja — Vodnogospodarsko podjetje Kranj v teh dneh v Kokri hiti z deli pri Celarjevem mostu. Uredili bodo zgornjo stopnjo jezu pod mostom in popravili spodnji del pod slap ja. Z obnovo poškodovanega jezu pa bodo hkrati preprečili tudi poškodbe na levem bregu Kokre pod cesto Kranj-Jezersko. — A. Ž. Ogled palače Združenih narodov Kranj — V nedeljo je 35-članska skupina mladincev, članov klubov Organizacije združenih narodov iz Kranja, odpotovalo na tridnevni ogled palače Organizacije združenih narodov v Ženevi. Tam jim pripravljajo bogat program. Seznanili se bodo z delovanjem Unicefa (sklada Združenih narodov za otroke), WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) in ILO (Mednarodne organizacije za delo). Ogledali si bodo tudi komisariat ZN za begunce in palačo Društva narodov, svetovno znano knjižnico OZN ter palačo OZN, ki ima kar 18 kilometrov hodnikov. Palača je v prelepem okolju in sega prav do obale Ženevskega jezera. To je prva tovrstna ekskurzija, ki jo je pripravil Center klubov OZN Kranj. Spomladi pa načrtujejo tudi obisk sedeža OZN n Dunaju. A. S. Proslava ob dnevu JLA Jesenice — Občinska konferenca ZRVS Jesenice je skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine in teritorialno obrambo včeraj organizirala osrednjo proslavo ob dnevu JLA. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference ZRVS Jesenice Zoran Krejič. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester jeseniških železarjev, ženski pevski zbor Milko Ško-brne Jesenice in učenci osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic. Na proslavi so podelili tudi več priznanj. j r Srečanje skrbnikov in rejnikov Kranj — Pred kratkim so strokovni delavci Centra za socialno delo Kranj pripravili skupno srečanje skrbnikov in rejnikov iz kranjske občine. Tokrat so se zbrali v delovni organizaciji IBI Kranj. 42 oskrbnikov in 17 rejnikov, ki prostovoljno pomagajo ljudem, si je ogledalo proizvodnjo. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja skrbnikom za dolgoletno in požrtvovalno delo. Dobili so jih Milena Smole, Franc Kozjek, Ana Košir in Marija Česen. 2. K. Zbor krajanov Cerklje — V prenovljeni dvorani zadružnega doma je bil v petek zbor krajanov, na katerem so obravnavali delo sveta krajevne skupnosti in komisij, seznanili pa so se tudi z aktivnostmi in pripravami na gradnjo poslovnih vežic v Cerkljah. Obravnavali so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti sedmih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja ter programov proslav in prireditev v prihodnjem letu. Pogovorili so se še o nekaterih drugih krajevnih problemih. J. K. Delavni kranjskogorski taborniki Kranjska gora — V odredu je zdaj 40 aktivnih članov, predvsem učencev kranjskogorske osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda. Po več poletnih akcijah so se sredi septembra udeležili srečanja gorenjskih tabornikov. V veščinah in spretnosti so skupno zasedli prvo mesto. V ekipi so bili Sašo Plahuta, Mitja Mavsar, Boštjan Detela, Danilo Blenkuš, Polona Krek in Mateja Žerjav. Oktobra so pripravili tečaj v streljanju z zračno puško in lokom, za dan mrtvih pa je delegacija tabornikov položila cvetje na grob Ivana Krivca na Jasni pri Kranjski gori. 22. decembra so taborniki obiskali graničarje na karavli Edvarda Kardelja na tromeji, za novo leto pa pripravljajo čajanko. Januarja se bo osem tabornikov udeležilo zimskega vodniškega tečaja na Javorniškem ali Plavškem rovtu. A. K. Obisk najstarejših krajanov — V krajevni skupnosti Tunjice v kamniški občini sta predsednik skupščine krajevne skupnosti Valentin Zabavnik in predsednik sveta Ivan Nograšek konec minulega tedna obiskala 22 najstarejših krajanov v krajevni skupnosti. Vsem sta zaželela zdravja in sreče v novem letu ter jih obdarila. Najstarejša krajanka Tunjic je 90-letna Ana Remic, med krajani pa sta dva 85-letnika: Blaž Rems in Janez Grkman. Na sliki: obiska je bil še posebno vesel 82-letni Peter Železnikar iz Tunjic 31, ki je upokojen kot zidar, nazadnje pa je delal pri današnjem SGP Gradbinec Kranj. Letos (v petek) se je prvič, odkar je upokojen, tudi udeležil srečanja z upokojenci Gradbinca. — A. Ž. PISALI STE NA Avtobusi niso ustavljali 13. decembra je bila na Pokljuki pro&lava pod naslovom Zmaga mrtvega bataljona. Že pred proslavo je Zveza združenj borcev NOV iz Rado-vlji"*.' obvestila krajevne konference Z7' NOV, da bodo na Pokljuko vozili o obusi. Vozni red je dobila tudi k<- ia otgamzanja ZZB NOV ->ri Bledu. \a avtobusnem po-"u v Gorjah se nus je zbralo > n :,ra kar l/i krajanov, ki smo aiaeravali udeležiti proslave na l'okljuki. Aut pu 51 Ijali mimo.! iliifc uulobuai pe-Jože Ambrožič Nepopolna informacija V Gorenjskem glasu v številki 94 9. decembra i* . >U> r rubriki Pisali ste nam objavili ppd naslovom Onečaš-čena pieteta nepopolno informacijo. Ljudje se sprašujejo, kakšna znamka je bila odstranjena na spomeniku na Planici. Izpustih ste najvažnejše: to je bila znamka s Hitlerjevim likom. Pavle I.u/an Kokra se spreminja Zgradili so 2000 metrov vodovoda Kokra, 23. decembra — V zadnjih letih se je 12 kilometrov dolga krajevna skupnost Kokra v kranjski občini precej spremenila. To ni več stara, zaostala krajevna skupnost. Mladi spet ostajajo doma in ne skrbi jih, da bi morali podružnično šolo ukiniti. Veliko so naredili krajani sami ob pomoči posameznih organov občinske skupnosti. Včeraj pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder na proslavi v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju izročil komandantu pohvalo krajevne skupnosti za pomoč in sodelovanje. Če bi lahko uredili zgornje prostore v šoli v Kokri, bi pridobili prostor za najrazličnejše prireditve. Okrog 100 hiš je že danes v najdaljši krajevni skupnosti v kranjski občini, v Kokri. Nekaj je že novih, kar precej pa lepo obnovljenih. Domačini si prizadevajo, da bi bil kraj čim lepši. Ni jim vseeno, ko iz raznih krajev občine in tudi od drugod obiskovalci ob vodi in drugje odlagajo smeti. Jezijo se nad njimi, vendar smeti vedno tudi pospravijo. Pri šoli imajo zabojnike za odpadke. Mladinci pa dvakrat na leto zberejo večje odpadke in jih odpe-ljajo v Kranj. »Kokra se zadnja zares leta hitro spreminja,« ugotavlja i predsednik jO sveta kraje-^f§ vne skupnosti Ciril Koder. »Nekakšna delovna vnema se je začela, ko smo pred dvema letoma dobili telefon. Se isto leto je bilo zgrajenih sedem pokritih avtobus- nih postajališč. Zdaj se spet kažejo potrebe po telefonu, in upamo, da jih bomo rešili. Letos sta bila obnovljena oziroma zgrajena tudi dva mostova: pri Koreninšeku in Grobovšku, in pri Povšnarju je začela obratovati mala vodna elektrarna. Zdaj razmišljamo, da bi malo povečali dom družbenopolitičnih organizacij in če bi obnovili zgornje prostore v šoli, bi imeli lep prostor za prireditve in kulturno dejavnost. Pa tudi turizem se počasi začenja. Peter Zaplotnik namreč namerava razviti kmečki turizem, možnosti zanj pa je na visokogorskih kmetijah še precej.« Glavna pozornost je bila letos v krajevni skupnosti usmerjena v vodovod. Nekaj vodovodnega omrežja je bilo že precej dotrajanega, ponekod pa so ga morali zgraditi na novo. Akcije pri Kremsarju, v Pod-jebelci in pri Bergantu so trajele vse leto. Povsod so delali lastniki sami, pomagali so jim domačini, predvsem pa mladina, da so obnovili iz zgradili na novo okrog dva tisoč metrov vodovoda. Opravljenih Pred dvema letoma so v Kokri zgra" dili sedem pokritih avtobusnih p?" stajališč. Prihodnje leto nameravajo zgraditi še eno na Fužinah, vsa P°" stajališča pa bodo prepleskali. je bilo okrog 1000 prostovoljnih delovnih ur. Ocenjujejo, da so dela vredna prek 5 milijonov dinarjev. Iz natečaja cestno-komunalne skupnosti pa so dobili 2,7 milijona dinarjev. »Pohvalo za akcije v prejšnjih letih zasluži tedanje vodstvo krajevne skupnosti. Ob letošnjih akcijah pa moramo pohvalit1 krajane in predvsem mladino. Posebno zahvalo pa smo vsi skupaj v krajevni skupnosti dolžni vojakom kranjske garnizije Staneta Žagar* ja, ki so nam nekajkrat pomagali* Ob njihovem prazniku — dnevu JLA — jim zdaj čestitamo, izročil« pa jim bomo tudi plaketo krajevne skupnosti za zares dragoceno sodelovanje,« je povedal Ciril Koder. Precej obsežen program imajo V krajevni skupnosti tudi že za prihodnje leto. Vsekakor bi bilo treba najprej popraviti Neškarjev gra-ben in narediti propust. Na Fužinah bodo zgradili še eno pokrito avtobusno postajališče. V naselju Podjebelca pa jih čaka popravilo okrog 140 metrov cest. »Še vedno je precej želja za telefon, zato se bomo zavzemali, da b» bila centrala v Preddvoru čim prej razširjena. Nabavili smo tudi že cevi za vodovod do Pestotnika in nekaj za Robljeka. Spomladi se bomo lotili del. Radi bi obnovili tudi vodovod pri šoli in v neposredni okolici. Vsa pred dvema letoma zgrajena avtobusna postajališča bo treba prepleskati in popraviti mrliške vežice pri cerkvi. Upamo, da bomo javno razsvetljavo dopolnili s štirimi lučmi, in sicer pri šolskem mostu, pri Slugovih in po eno v Podjebelci in na Fužinah. Računamo seveda na široko pomoč, tam, kjer bomo lahko, pa bomo sami poprijeli za delo...« Volje jim zadnja leta v tej krajevni skupnosti ne manjka. Če bodo s širšo pomočjo v domu družbenopolitičnih organizacij in v šoli lahko uredili še prostore, potem bo Kokra resnično zaživela, kot si danes vsi želijo. A. Žalar I r ti 11 m 'Vit] tele »Pet k ta 1 ki Kritično o radijskih in televizijskih programih Radovljica, decembra — Člani sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Radovljica so pred nedavnim obravnavali osnutek programov ljubljanskega radia in televizije za prihodnje leto. Menili so, da je v radijskem in televizijskem jeziku preveč političnega frazarjenja in strokovnega izražanja, da so novinarska poročila, posredovana po telefonskih zvezah, pogosto nerazumljiva, da se daje preveč pozornosti vojnim dogodkom, premalo pa kulturi, znanosti, tehniki in ekologiji, da je zabavni program premalo izviren in slovenski, da je četrtkov tednik aktualen, zanimiv in bi ga morebiti veljalo še podaljšati. Pogrešajo domače, predvsem mladinske filme, risanke in nadaljevanke. Za nadaljevanko Internat sodijo, da ne sodi na televizijski zaslon. Reklame so vse bolj v slogu zahodnih. Pri snovanju oddaj je treba upoštevati izobraže- V ■ H ta, k nost in strokovno podkovanost g1 teg; dalcev. Sodelovanja med Jugoslovani^ skimi radijskimi in televizijski^^ »hišami« je po mnenju članov sve**^ za informiranje premalo in še zdal^gQ od možnosti in potreb. q Z. _-<*V Otvoritev novega hleva na leškem hipodromu — Člani Konjeniškega kluba Triglav z Bleda so na hipodromu pod Lescami odprli nov hlev, v katerem je šest boksov in osem privezov, sam klub pa ima dodatno še štiri priveze. V gradnjo hleva so konjeniki vložili veliko prostovoljnega dela, sami pa bodo skrbeli tudi za red in vzdrževanje hleva. O gradnji hleva in redu v njem je na otvoritvi govoril predsednik gradbenega odbora Franc Golmajer, hlev pa je odprla najmlajša članica kluba, desetletna Mojca A/man i/ Lesc. (J. K.) — Foto: F. Perdan Imate konjička? Ivanka Beguš: Vsak šopek je najlepši Nepozabna je bila vsakič, kadar je že v pozni jeseni peljala zadnji »kimpež« rož na tržnico. Vso pot od Primskovega skozi Kranj so se ljudje ustavljali in gledali: ciza, naložena z vsem mogočim cvetjem, zadnjim, ki ga je nabrala na vrtu, ona pa v svoji večni ruti in predpasniku vsa raznežena, govoril je le smehljaj na njegovem obrazu: kajne da so lepe? Z ljubeznijo so zrasle. Cinije so žarele z voza, se spomnim, in prvi šopki cekinčkov so se lesketali v zgodnjem jutru. Zdaj že leto dni ni peljala na tržnico. Noge jo bole, a zdaj že veliko manj, kot so jo. Dr. Veličkovičevi ne bo nikoli dovolj hvaležna, pravi, toliko ji je pomagala. Če so rože njena ljubezen, njeno življenje, pa je urejanje zimskih šopkov njen konjiček. Recimo pač tako, saj je res tažko ločiti to dvoje. Miza1 je bila to soboto polna suhih šopkov, polno pripravljenih suhih rož in trav je čakalo v stari kuhinji. Česa vsega ni nasušila čez leto, da Predavanje o Kilimandžaru Kranj — Foto kino klub Janez Puh^, iz Kranja prireja danes, v torek, o"te, 18. uri v klubski sobi Delavskega d^lj j ma, vhod 6, predavanje; ob diapozitivi"*^ bo Božidar Šinkovec govoril o KilJ'lov mandžaru. ^v .ju , »zimi, ko bo zapadel sneg, zaposlila svojo ustvarjalnost. Pri 89 letih! Tu so oranžni kapucinčki, enoletna štatica v vseh barvah, kot bi bila umetno obarvana, a je Čisto naravna, pa trajna štatica, koprena, ki spominja na nevestin pajčolan, rumeni vratič, pa vrste okrasnih trav, drobnih kot solzice, mišji rep, pšenica, oves, čebulji cvet, rman v treh barvah, rudbekija, rdeči žametni »petelinji greben«, cvet, ki ga le redko vidiš, suhe slamnate rože in kaj še vse! V raznobarvne šopke jih bo oblikovala, za vse okuse in želje bodo. Prijatelji poznajo njene šopke, od Trsta do Koroške jih najdeš. Eden je lepši od drugega. Kako ji vse to uspe? Mama Ivanka se le smehlja... D. Dolenc KULTURA 5. STRAN ^IMlSSoJgJ^CHJlLS Alenka Kham — Pičman PRIVID SLOVENSKE KRAJINE kanj - — Razstava, ki je te dni odprta v galeriji IGLG — Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani — je ** peta letošnja razstava kranjske slikarke Alenke Kham-Pičman. Ljubljanska razstava je prva po njenem letošnjem dvomesečnem bivanju v Parizu, kjer je tudi razstavljala v Cite Internationale des Arts. šem času na njenih platnih likovni izraz izčiščuje, a pri tem ostaja prav .tako čustveno nabit. »Zgodbe« na platnu skorajda ni več, ostaja le vtis, da smo morda na bregu reke ali sredi tokov, ki nas kot življenje samo zdaj butajo ob breg zdaj igrivo božajo ali spet temačno kopljejo v naša najbolj skrita občutja. Slikarkin čopič govori o svetu v nas samih, pri tem pa že na čase kar skopo, a vendar s pretanjenim občutkom uporablja in vodi koeksistenco črte in barv; zdaj v igrivem prepletu, nato spet v prevladujočem že povsem abstraktnem barvnem metežu. Vedno pa — kot intermezzo — slike Alenke Kham-Pičman niso take: na njih je povsem realen velemestni svet, svet Pariza, svetovljanski vrvež na poseben francoski način; črte na risbah so mestoma trde, natančne; stavbe in ljudje so s tega, povsem realnega sveta, mostovi čez Seino zjutraj, pokopališče velikih francoskih duhov, Proustov grob, pa vogal No-tre Dame in spet restavracija in trg pred njo... Pa vendar med risbami in slikami, ki so nastale med njenim dvomesečnim bivanjem v Parizu to jesen, ni najti samo tega realnega sveta, ki ga kot arhitektka prostorsko popolnoma obvlada, ga razstavi in znova sestavi v povsem urbanistično zasnovane perspektive ne brez družbe iskrive barvitosti. Najdemo tudi odmev na slikarkin tolikokrat upodobljeni breg reke, ki z večnim, a nikoli enakim refrenom zveni v govorici čopiča. Okolje, povsem drugačno kot je zelenje, pa tudi jesenska barvitost ali pa ledena in hladna obrežja kokrških bregov zbujajo potrebo, da čopič pove, kar je treba povedati, da roka potegne črte, ki silijo na dan, da plane na platno barvitost občutij, sploh svet, ki ga nosimo s sabo, ga pripovedujemo, sprejemamo ali odklanjamo, razumemo in smo njegov del. L M KULTURNI KOLEDAR Foto: S. Kretič Alenka Kham-Pičman je diplomirala na fakulteti za arhitekturo in akade-"^ji za likovno umetnost. Specialko za grafiko je končala pri Marjanu Pogačniku. Dela kot profesorica risanja in designa tekstilij na fakulteti za j|aravoslovje in tehnologijo VTOZD tekstilna tehnologija Univerze E. Kareja v Ljubljani. Prejela je dve nacionalni nagradi. Doslej je imela 18 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelovala pa je na 62 skupinskih razmah doma in v tujini. Hj v°3 svet nosimo v sebi, pa naj se (m.^^o kamorkoli, gremo kamor-tor'u zu au daleč: morda le nekaj 'vinu°v v zelenJe na DreS> kjer izza prj a priplava po površini še vsa tel(^a' ^da v globini že vsa temno h^.^a in mirna reka in se v soncu ^ 'oddalji vsa srebrna, neulovljiva, t^.^enljiva kot dnevi v tednu in bia n1* ^as*' kljub temu stalna, vela v vendar! Reka in log, ki sta *arV in risDan akademske sli-- *e Alenke Kham-Pičman tista te- S ki J tako kot v glasbi — ne mo- niti z nešteto variacijami ni- koli do kraja preigrana ali celo izpeta, sta po svoje prispodoba umetniškega pogleda na svet. Slikarka je iz ljubljanske, že skoraj velemestne gneče našla življenjski prostor v miru in zelenilu nad kanjonom Kokre. Zato je ta svet, slovenska pokrajina, govorica, s katero se ukvarja domala že ves Čas svojega slikanja. Ob pravi eksploziji zelene barve na platnih, pravega opoja v zelenem po obrisih v še dokaj realnem svetu na začetku svojega slikarskega opusa — lahko bi ga poimenovali kar Kokrški log — se v novej- Gledališče Tone Čufar IGRIVO-ZABAVNA PREDSTAVA Pšenice — Logarjeva mladinska igra Kralj v časopisu je posrečeno prilagojena jeseniškim razmeram, zlasti tradiciji hokeja; to je igriva ljudska komedija z elementi muzikla. % Vsen slovenskih gledališčih ra-j% v Ljubljani uprizarjajo predstave^ naJrnlaJše gledalce, kar je se-mjj Povezano z evforijo institucije prp2ek Mraz.« Tako je vsako leto ^ J novim letom. Le redko se zgodi, j' kakšno gledališče pripravi otro-iCJ aH mladinsko predstavo zunaj fl'j£ časa. V tej sezoni je to storilo Aj, 0 Prešernovo gledališče v Kra-itfj:, z uprizoritvijo Molierovega ^,.tnega meščana, ki seveda ni ij?1! in samo predstava za mladino, ✓bj*°r tudi drugih predstav te vrste kaže metati v en koš. t[ Z 'skušenj vemo, da je zelo težko lok tevno pripraviti kolikor toliko a^ta predstavo za otroke oziroma 3^ f?lade gledalce. Klasične pravlji-[0'lj' ^dske in umetne, z njimi pa tu- iuij ^usKe in umetne, z njmu ><« > V e igre- kot Jih Je pisal Pavel la> so se bolj ali manj izčrpale, lav-' ki bi se posrečile, so redke. Te- [m ne povzročajo samo priredbe Kcev za današnjo rabo, marveč tudi igre s povsem sodobno tehnično ali fantastično tematiko, tudi parafraza mitov, kakršen je kralj Matjaž. Toda to je širša tema, tu gre za predstavo, ki so jo uprizorili v jeseniškem gledališču Toneta Čufarja. Logarjev KRALJ V ČASOPISU je posrečeno prilagojen jeseniškim razmeram, zlasti tradiciji hokeja, seveda pa ima še druge dobre sestavine. Po tematiki in organizaciji gradiva je to igriva ljudska komedija z elementi muzikla, njena uprizoritvena realizacija po zamisli režiserja Petra Militarova pa je spektakel — ekshibicija, ki združuje temperamentno igro, komično-humorne poudarke, izrazno igrivost, komične situacije, celo elemente kriminalke z dejavnostjo mešetarjev Korleta in Borleta (refleks Friceta in Franceta iz Golie-ve Sneguljčice), ples in petje, vse prepleteno med seboj v pospešenem ritmu, da gledalca vseskozi z nečim zaposluje in vizualno napolnjuje, s hitrimi menjavami situacij, v katerih pa odseva transponirana vsakdanjost, izhajajoča tudi iz kraja, v katerem se dogaja. Ob režiserju je za plesno pantomimični izraz poskrbel Janez Mejač ob izbiri bolj ali manj znanih melodij, ki se jim je pridružila tudi tista o »prelepi Gorenjski«, s katero je kot solist na trobento sodeloval tudi šaljivec Franc Košir. Igralce je režiser pognal v izrazni dir, ki je v komediji zmešnjav seveda utemeljen in so ga tudi kar dobro obvladovali. Logarjevemu kralju se sicer ne posreči priti v časopis, ostane pa na Jesenicah tako kot hokejist Pepi Knez, ki ga mešetar j a snubita za drugo moštvo. V tem je dovolj nevsiljivo podana tudi »pozitivna« poanta. Tako je nastala vesela, komično-bur-leskna predstava, živahna in zabavna, ki bo nedvomno všeč mladim gledalcem in je očitno ogrela tudi starejše. France Vurnik ^ PRODAJNE LIKOVNE RAZSTAVE ^"anj — V Mestni hiši je že ves december odprta prodajna razstava likovnih del. Na voljo so manjša, a zato nič ^nj vredna in tudi ne predraga dela akademskih slikarjev in drugih priznanih umetnikov. Čeprav je prodajna, . hodijo obiskovalci bolj na ogled kot pa v nakup. Drugače je v radovljiških galerijah. Č ^ali galeriji Mestne hiše je ze k ^cember odprta novoletna pro-fia razstava del članov Likovnega fer^a Kranj. Med likovniki, ki jim bj*0renjski muzej že tretje leto za-Bj* odstopil prostore prav v ta L^novoletni) prodajni in manj JTastavni namen, najdemo sama b;na imena akademskih slikarjev, r ?p Vinko Tušek, Franc Vozel, Jo-u Eržen, Zmaga Puhar, Henrik fc?chel, Alenka Kham-Pičman, pa ij! &oni Čeh in Izidor Jalovec. Ce-Kl Je med likovnimi deli nekaj ta-ift55 katerimi bi ljubitelji slikarstva CJ° obogatili svojo zbirko, pa sodi ft)* razstavljenih del med takšna, i1*1 lahko označimo kot ugoden na->J- Likovniki so namreč izbrali in H* 11 v nakup predvsem manjša 'J[{ nied njimi največ grafik in u°v, ki zato že s ceno sodijo v za- nimiv prednovoletni nakup. Med deli so tudi olja, risbe, male plastike in terakote; zanje je treba odšteti tudi nekaj več. Tisti z izbranim okusom in globjim žepom lahko izberejo tudi novoletne voščilnice, prava miniaturna likovna dela. Nasploh pa velja, da kranjski likovniki za svojo prodajno razstavo nikakor niso navili cen. Zato je tembolj nenavadno, da na razstavi, četudi je odprta že kakih dvajset dni, niso prodali skoraj ničesar. Morda zato, ker v Kranju sploh ni prodajne galerije in je ta novoletna zato izjemna, da se morajo kupci šele navaditi nanjo? Pred časom je eden od uveljavljenih kranjskih slikarjev povedal, da še na nobeni svoji razstavi v Kranju ni prodal niti ene slike, povsod drugod pa veliko. To pa še ne pomeni, da v Kranju ljubitelji slikarske umetnosti slike le občudujejo. Daleč od tega. Povsem drugačne izkušnje imajo v Šivčevi hiši v Radovljici, kjer so običajno razstave likovnih del uspešne tudi pri prodaji. Na eni zadnjih takšnih rastav — po slikarski koloniji ob seminarju za staro glasbo v Radovljici — so že na otvoritvi obiskovalci pokupili domala dve tretjini del znanih gorenjskih slikarjev. Radovljiška likovna ponudba je prav zdaj še zanimivejša od kranjske, saj so razen v Šivčevi hiši, kjer je izbor del gorenjskih likovnikov, naprodaj likovni izdelki tudi v bližnji galeriji Kamen. Poleg akvarelov akad. slikarja Kamila Legata in grafik Janeza Bolke so predstavljene tudi risbe in keramika Draga Tršarja. L. M. KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta literarna razstava ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše se predstavljajo likovni umetniki iz Zemuna. V Kavka baru je do konca tega leta odprta prodajna razstava grafik akad. slikarja Jožega Ciuhe. V sredo, 24. decembra, ob 16. uri bo v pionirski knjižnici nastopila lutkovna skupina iz Besnice s predstavo Čarodej Fiči&k. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je do konca tega leta odprta razstava risb akad. slikarja Tahirja Hamida. RADOVLJICA — Do konca tega leta je v Šivčevi hiši odprta novoletna prodajna likovna razstava. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri brala pravljice Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Andrej Strem telj ob diapozitivih govoril o Tibetu. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja fotografije Boštjan Gun-čar iz Kranja. ZANIMIV LITERARNI VEČER Škofja Loka — Minuli torek zvečer je svoje literarno bero predstavilo sedem mladih literatov na literarnem večeru, ki sta ga pripravili loška Zveza kulturnih organizacij in knjižnica Ivana Tavčarja. Kaže, da se je kakovostna raven mladih literatov, pri čemer sta mišljena predvsem intenzivnost izpovedi pa tudi jezikovna oziroma slogovna izpiljenost, precej dvignila. Besedila so bila tako vsebinsko kot stilno močno raznolika in »razpršena«: od lirike z metaforami, spominjajočimi na slovensko ljudsko pesem (Pire), prek zanimive dvojnosti v slogu Renata Gorjana do nenavadne, tudi na zvočnih in svetlobni efektih temelječe interpretacije Frlica in Ramovša. Zastavilo se je vprašanje, do kod sega zgolj poezija in kje je meja, ko se že začne teater (nikakor v slabem pomenu besede). Z nekaj iskrivimi ali pa na novi način uporabljenimi metaforami so se izkazali tudi Matej Demšar, Agata Troj ar in zlasti Lidija Dolenc. Marko Črtalič KVARTET TROMBONOV L'ART _ MUSICALE_ Kranj — Na četrtem rednem koncertu kranjske glasbene sezone je minuli torek v dvoranici glasbene šole nastopil namesto napovedanega Jazz kvinteta Lojzeta Krajnčana KVARTET TROMBONOV L'ART MUSICALE. Ansambel, ki je nenavaden po sestavu štirih pozavn (Lojze Krajnčan, Emil Spruk, Aleksander Grašič in Alojz Bezgovšek), sestavlja tako rekoč sekcija trombonov ljubljanskega big-band Plesnega orkestra RTV Ljubljana (dirigent Jože Privšek). Poleg priredb najpopularnejših zborovskih in instrumentalnih skladb imajo na sporedu tudi nekaj prvih samostojnih in izvirnih skladb za to zasedbo. Prvi vidnejši javni nastop so ljubljanski pozavnisti imeli letos z blejskim in samostojnim nastopom v okviru sklepnih dni (prvih) Slovenskih glasbenih dnevov. Kvartet trombonov L'art musicale se je najprej izkazal z izvirnimi skladbami Emila Spruka (roj. 1960), na primer That Moves, Jesu Christe mein froi-de, Kvarte-kvinte, Fragments in Lojzeta Krajnčana (roj. 1961) Cantabile ter zaključno, najvrednejše izvedeno delo Sprehod skozi glasbeno umetnost. Tukaj L. Krajnčan v zadnjem stavku sedemstavčnega dela (Eksperimentalna) vključuje med glasbene zahteve izvajalcem tudi dokaj razgibani glasbeni oder, kjer"se glasba pričenja zelo ambiciozno spogledovati s scenskimi elementi kompozicije. Ob delih Krajnčana in Spruka bi lahko zapisali, da je bil tudi koncert kvarteta trombonov avtorski-jazzovski večer teh dveh skladateljev. Kot predstavnika najmlajše slovenske skladateljske generacije sta tudi s tem kranjskim koncertom dela strokovnjakom in skladateljskim kolegom tako imenovane resne glasbene zvrsti kar krepko glasbeniško lekcijo. Franc Križnar Fotoklub Anton Ažbe NAJMLAJŠI FOTO KLUB Škofja Loka — Januarja bo najmlajši med škofjeloškimi fotoklubi pripravil tečaj fotografiranja (tudi za odrasle). Ker nima svojega fotolaboratorija, ga uporablja v centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Škofja Loka — Med petimi fotoklubi, ki so se predstavili z razstavo fotografije v prostorih Loškega odra, je klub Antona Ažbeta najmlajši, saj obstaja komaj leto dni. »Naš klub je še v tistem obdobju, ko posebno med mladimi zbiramo nove člane,« je povedal predsednik dr. Bojan Petrič. V ta namen je mladi škofjeloški fotoklub že letos kmalu po ustanovitvi pripravil tečaj za fotografe začetnike med šolsko mladino, januarja pa ga bodo spet organizirali. »Ker nimamo svojega fotolaboratorija, smo se s centrom srednjega usmerjenega izobraževanja v Škof j i Loki dogovorili za uporabo njihovega. Vanj bomo vložili tudi del klubskega denarja, tako da bomo prostor lahko povečali in dokupili še en povečevalnik.« Ideja o ustanovitvi fotokluba v Škofji Loki, to je na mestnem območju, je stara že vrsto let. Vendar se je vse doslej ustavljala ob problemih prostorov. Letos so škofjeloški fotoklubi v dogovoru s knjižnico Ivana Tavčarja dobili tudi prostor za sestajanje, saj lahko nekajkrat v mesecu knjižične prostore uporabijo za pregled svojega dela in ocenjevanje. »Ne glede na to, da smo razmeroma mlad klub, pa je med sedanjimi štiriindvajsetimi člani cela vrsta zelo dobrih fotografov, ki so tako lani kot letos pobirali prva mesta in dobivali diplome na nekaterih natečajih za fotografiranje doma in tudi v tujini,« pravi dr. Petrič, ki je tudi sam dolgoletni navdušen ljubitelj fotograf. Novi škofjeloški fotoklub je letos sodeloval razen na občinski razstavi fotografije še na nekaterih razstavah na Gorenjskem, za prihodnje leto pa pripravljajo prvo samostojno klubsko razstavo. L. M. Zapis s koncerta RAZNOLIKI USPEŠNICI Ljubljana — Malo čez pol osmo zvečer se je 18. decembra na odru Viteške dvorane v ljubljanskih Križankah pojavil Vlado Kreslin. V večeru, ji je bil pred poslušalci, je Festival Ljubljana kot organizator koncerta obljubljal promocijo njegove pred časom izdane kasete. Vlago je ob pomoči Aleša Klinarja na klaviaturah, Mi/a Tomassinija na električni kitari in Ervina Mlekuša na violini začel koncert v smeri, s katero se je celoten glasbeni v?čer tudi končal — sproščeno in žurersko. Od napovedanih literatov je nastopil samo neuničljivi Ivan Volarič-Feo, ki pa je zato v večji meri prispeval k polnejši atmosferi. Tudi Zoran Predin je ob pomoči akustične kitare uspel kljub manjšim mukam najti rdečo nit večera. Toliko zanimivejši je bil nastop Borisa Cavazze. Na glasbenem odru ga je namreč kljub govoricam o triu Kreslin - Predin - Cavazza zelo težko videti. Piko na i pa je postavilo sklepno rajanje s pesmijo To ni političen song. Pred mikrofone so se namreč zrinili vsi, ki so sodelovali na promociji. Glasbeni užitek se je dopolnil naslednji dan, ko je mala dvorana hale Tivoli gostila britansko reggae skupino Misty In Roots. Po prav kroničnem po-mankanju .tovrstnih glasbenih nastopov pri nas smo ga čakali z veliko zanimanja in nestrpnosti. Upravičeno! Velik plus na račun organizatorjev, Škuca (Igor Vidmar) in Cankarjevega doma (Jani Kovačič). Da bi se podobno zgodilo še večkrat! Vine Bešter LITERARNA STOJNICA Jesenice — Literarna sekcija DPD Svoboda Jesenice bo v okviru prednovole-tnih prireditev v Centru II pripravila literarno stojnico, na kateri si bo mogoče ogledati in tudi kupiti knjige proze in poezije domačih piscev, ki so izšls v samozaložbi ali v knjižni zbirki Mala čufarjeva knjižnica. Stojnica bo postavljena vsako popoldne od 22. do 26. decembra. 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 23. PEOEMBUMI 40 let Gorske reševalne službe Mojstrana »Na Triglavu poznam vsako skalo« Mojstrana, 22. decembra — Janez Brojan starejši je bil letos star 80 let. V gorah pa rešuje življenja vse od leta 1927. »Najhujše je tedaj, ko se v reševalnih akcijah ponesrečijo tudi gorski reševalci.« »20. novembra 1946 je podružnica sklicala u stanovni sestanek in ustanovljena je bila GRS Mojstrana. Na načelnika pa soglasno izvoljen najbolj izkušeni član Janez Brojan...« piše v kroniki GRS Mojstrana, ki je pred nedavnim slovesno praznovala lep delovni jubilej, 40-letnico ustanovitve. Janez Brojan je bil letos star 80 let. Še vedno je krepak in čvrst in je bil tudi letos poleti dvakrat na vrhu Triglava. Če takole, približno pove, je bil vsaj 500-krat na Triglavu, v reševalnih akcijah pa rajši več kot 150—krat. »Prve reševalne akcije se dobro spominjam. Bilo je leta 1927, ko sem se s Triglava vračal v dolino. Pri razpotju Kredarica — Staničeva — Prag sem zaslišal ženski glas in zagledal med skalami dekle, ki si je poškodovala nogo. Nudil sem ji prvo pomoč in skupaj z nosačem Jožetom Jaki je m sva jo odnesla v dolino. Veliko huje je bilo tedaj, ko so se alpinisti ali planinci smrtno ponesrečili,« pravi Janez Brojan Nikoli ne bom pozabil leta 1942, ko smo reševali v Rigelci. Moja dobra prijatelja sta spuščala ponesrečenega po skalah, tedaj pa jih je pokopal sneg. Reševalcu je najhuje, če pri reševanju izgubi dobrega prijatelja. Danes je vse drugače kot nekoč. Oprema je bistveno boljša, pomaga celo helikopter. A kljub temu v vrstah reševalcev ostajajo najbolj srčni in najpogumnejši možje, ki morajo biti izkušeni in pripravljeni. V planinah je vedno več ljudi, a so mnogi med njimi premalo previdni, nekateri celo divjaški, in jim ni mar nevarnosti, ne ozirajo se na pasti in na vremenske spremembe v gorah. Vedno sem bil navdušen občudovalec gorskega sveta, posebno Triglava, kjer je ob jutrih po dežju najlepše. Veliko sva plezala z Maksom Dimnikom, veliko sva prehodila z ženo in zdaj gre z menoj na Triglav tudi mala vnukinja.« Janez Brojan starejši je bil štirinajst let načelnik mojstranške gorske reševalne službe. Za dolgoletno aktivno in mentorsko delo ima vsa najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije, odlikovan je z redom zaslug za« narod s srebrno zvezdo, ima Gregorčičevo in Bloudkovo plaketo... Srčen, pogumen mož planin in nesebičen gorski reševalec, ki v Triglavskem pogorju pozna vsako skalo, je zgled in vzor naših alpinistov in reševalcev. S svojim delom je zarisal v planinsko zgodovino naroda pod Triglavom svojo humano sled... D. Sedej Reklamacije, ki jih ne morejo upoštevati Pokrov v steno, ocvirki pa na strop Jesenice, 22. decembra — V jeseniškem Fužinarju radi ustrežejo ob upravičenih reklamacijah, ob neupravičenih pa se kdaj pa kdaj tudi smejijo. Nobene skrivnosti ni, da je v naših trgovinah veliko blaga, ki so ga vrnili iz tujine kot nekvalitetnega, domači proizvajalci pa ga ponujajo domačemu kupcu kot »prvovrstno robo«. Kupci so se začeli počasi zavedati, da »to ni to«, se pravi, da hočejo za drag denar tisto, kar je še dražje, a vendar mora biti kvalitetno. Kupci slabo blago prinašajo nazaj v trgovino, zahtevajo zamenjavo ali ustrezno popravilo.« Pri nas v Fužinarju na Jesenicah poskušamo slehernemu kupcu ustreči in storiti, kar je v naši moči,« pravi poslovodja Jože Rezek, »a žal to vedno ni mogoče. Pri nespornih reklamacij se da marsikaj urediti, kjer pa sumimo, da gre za malomarnost kupca, smo nemočni. Prav zato svetujemo (na dostavljeno blago lepimo etikete in prosimo, da kupci blago pregledajo in nam morebitne napake v osmih dneh sporočijo), naj bodo kupci previdni pri nakupih in naj dosledno upoštevajo priložena navodila.« In kakšne so tiste reklamacije, ob katerih trgovci zmigujejo z glavami in dvigujejo roke kljub hudim besedam in grožnjam kupcev?« Zgodilo se je, da so prodali bojler, ki ga je ogorčeni kupec čez nekaj dni prinesel nazaj in terjal, naj mu ga pri priči zamenjajo. V trgovini so ugotovili, da je bilo na mestu, kjer bi moral pri montaži vstaviti tesnilko, omotano kar predivo, zato je voda curljala. Ko so kupcu poskušali dopovedati, da je bila montaža nestrokovna, je užaljeno odkorakal iz trgovine in še do danes ga ni bilo nazaj. Stranki so prodali velik hladilnik, odpeljala ga je in spet vrnila v trgovino. Vsega razbitega in obtolčenega. Medtem ko je nekaj dni vpila nad trgovci in jim žugala z inšpekcijo-, so trgovci naskrivaj povprašali njene bližnje sosede, če se morda spomnijo dostave spornega hladilnika. »Kako ne,« se je vzdignila vsa soseščina, »kakšen ropot je pa tedaj bil! Se čudno, da je pri tistem direndaju in premetavanju od ubogega hladilnika sploh kaj ostalo!« Kupci po treh letih prinašajo radiatorske ventile, češ da »ne pasejo« in da naj jih zamenjajo. A kaj, ko se izkaže, da so pravzaprav italijanski in da jih v naših trgovinah sploh nikoli ni bilo. Pa krožnike, ki se jih drži hrana, in celo že uporabljeno straniščno školjko. In posodo, kjer po reklamacijah izstopajo ekonom lonci. Preplašeni kupec se je pojavil s takim loncem in po dolgem prijateljskem prepričevanju le priznal, da je v ekonom loncu cvrl ocvirke. Nekaj časa je prijetno cvrčalo, nenadoma pa je kuhinjsko idilo prekinil strahovit pok: pokrov je odneslo v steno, ocvirki pa so obvi-sell na stropu. Trgovci so lahko le svetovali: pri uporabi ekonom lonca preberite navodila ali obložite strop! D. Sedej Pogovor z Živkom Jurošem, komandantom planinske enote France Prešeren, ob prazniku jugoslovanske ljudske armade ____ Tradicija se nadaljuje, vez ostaja čvrsta Planinska enota, ki nadaljuje tradicije sedme slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren* uživa velik ugled v Ljubljanskem armadnem območju, v naših oboroženih silah in tudi na območju, kjer deluje« Obrambna usposobljenost in moralno — politično stanje enote in njenih pripadnikov sta na visoki ravni; vefc skovana v vročem ognju narodnoosvobodilne borbe in revolucije med prebivalstvom in ljudsko vojsko, ostaj* čvrsta tudi danes in se kaže v različnih oblikah sodelovanja med enoto in krajevnimi skupnostmi, delovninu organizacijami, društvi... Komandant planinske enote, naslednice sedme udarne brigade, je po odhodu Spira Nikovića postal Živko Juroš, Dalmatinec po rodu, doma iz Iloka v Sremu. Odkar je pred enaindvajsetimi leti prišel v planinsko enoto v Slovenijo, je bilo njegovo delo in življenje tesno povezano s planinstvom, alpinizmom in smučanjem. Vključil se je v planinsko društvo in v gorsko reševalno službo, bil je član kranjske alpinistične odprave, ki se je povzpela na Kilimandžaro, na najvišji vrh »črne celine«, dal je pobudo za ustanovitev alpinističnega odseka v Tolminu, vodil je tečaje smučanja in plezanja za starešine, v Triglavski severni steni je preplezal štiri zahtevne smeri... Po končani srednji šoli je nadaljeval študij ha štiriletni vojaški akademiji, obiskoval je šolo za tuje jezike, nazadnje še tri leta najzahtevnejše vojaške šole — skupno torej devetnajst let šolanja in usposabljanja. V srednji šoli je vstopil v zvezo komunistov. Od komandirja najmanjše enote je z znanjem, delom in nenehnim usposabljenjem napredoval do komandanta planinske enote France Prešeren. Enota uživa velik ugled »Planinska enota je že po tradiciji ena najboljših v Ljubljanskem armadnem območju,«je v pogovoru ob dnevu JLA dejal Živko Juroš. »Enota vsepovsod uživa velik ugled, tudi na območju, kjer deluje. Večkrat nas obiščejo vojaške delegacije iz tujine, predvsem iz držav, ki imajo v sestavu oboroženih sil tudi planinske enote, in se zanimajo za delo v enotir« Čigave so zasluge za ugled in uspehe, ki jih dosega? Na prvem mestu je treba omeniti prizadevnost vojakov in starešin pa dobro sodelovanje med enoto in okoljem, v katerem deluje, in tradicije sedme udarne narodnoosvobodilne brigade. »Naša najpomembnejša naloga je usposabljanje vojakov in s tem krepitev obrambne moči družbe za ohranitev in nadaljnji razvoj samoupravljanja,« je dejal Živko Juroš. »Zavedamo se, da je le dobro usposobljen vojak lahko tudi dober branitelj države pred morebitnim sovražnikom. Ko govorim o usposobljenosti, mislim na troje: na kondicijsko, telesno pripravlja-nost, na vojaško—strokovno podkovanost in na moralno—politično stanje v enoti. Za planinsko enoto lahko rečem, da je dobro usposobljena in pripravljana za uresničevanje nalog tudi v najtežjih planinskih razmerah, v slabih vremenskih okoliščinah... Zgodovinske izkušnje in tudi vojne , ki zdaj potekajo v svetu, kažejo, da ne odloča tehnika, temveč človek. V naši enoti dajemo človeku, negovoi usposobljenosti in pripravljenosti, še posebno velik poudarek. To ne pomeni, da zanemarjamo tehniko. Nasprotno: razvijamo jo in posodabljamo, vedno pa poskušamo doseči čim večjo skladnost med tehniko in človekom. Pri slednjem je še zlasti pomembna zavest, morala,« je dejal komandant planinske enote France Prešeren. Pomagali v Planici, Davči, na Krvavcu, Jezerskem... »Dobremu sodelovanju z območjem, kjer delujemo, dajemo veliko pozornost. Želimo, da smo kot ljudska vojska z izročili Prešernove brigade tudi del ljudstva in da je le—to tudi del nas. Sodelovanje med enoto in prebivalstvom, skovano v vročem ognju narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ostaja čvrsto tudi danes in sega na različna področja dela in življenja — od kulture in umetnosti do konkretne pomoči prebivalstvu, krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam, društvom, raznim skupnostim. . . Naša enota je letos opravila 88.775 delovnih ur v skupni vrednosti 23,4 milijona dinarjev. Vojaki so pomagali pri urejanju skakalnice v Planici, pri gradnji vodovoda na planino Javornik na Pokljuki, ceste od Davče do Novakov, mostu v Crngrobu, pri Enota Živka Juroša je ob prazniku, dnevu JLA, prejela več priznanj. Aerodrom Brnik ji je dodelil priznanje Ikarus, odbor za ureditev baze 20 v Kočevju jo je obdaril z barvnim televizorjem, dobila pa je tudi več priznanj krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, šol, taborniških odredov... gradnji vodovoda na Šenturski gor1' pri urejanju baze 20, strelišča v Stru* zevem, smučišč na Krvavcu, pri či»* čenju pašnikov na Pokljuki in na J* zerskem ter pri gradnji telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Tre«71" ja. Naše starešine so aktivni v dru*"' benopolitičnih in družbenih organi' zacijah in društvih v občini in krajec* nih skupnostih, še zlasti v planinski*1 društvih v občini in krajevnih skup" nostih, še zlasti v planinskih drU' štvih, v postajah gorske reševalne službe, v smučarskih klubih in drU' gih športnih organizacijah. Ob po* membnih praznikih priredimo šport' na in druga tekmovanja, na kateri*1 sodelujejo poleg vojakov iz naše eflfj te še mladinci iz delovnih organiz**" cij, učenci osnovnih ali srednjih M V okviru akcije Spoznaj kraj, v kat*?" rem^služiš vojsko, smo navezali stik■ delavsko univerzo Tomo Brejc 12 Kranja in organizirali za vojake M zna predavanja o kulturnozgodovi*1' skih in naravnih znamenitostih Kr8' nja, o narodnoosvobodilni borbi »' Gorenjskem... Štiriindvajsetkra« smo se letos mudili v delovnih org8' nizacijah, šestnajstkrat smo bili v muzeju, organizirali smo 38 kultur" nih prireditev.« Najboljše varčevanje je dobro usposabljanje »V enoti se trudimo, da bi ze zdaj dober vojaški standard — m1' slimo na bivalne prostore, na hr8'. no, na kulturno in zabavno življe' nje... še izboljšali. Precej hran* pridelamo sami, na leto pridelam^ na primer šest do sedem ton pr*' šičjega mesa, pridelujemo pa um krompir, zelenjavo in drugo. V »z^ lenem planu« smo letos dosegli P^ vo mesto v Ljubljanskem armad' nem območju, izkazala se je tud' naša kuhinja. Poznani smo po inovacija*1' Razvili smo novo opremo za voj ak* planince, imamo vrhunsko oprem" za smučanje in plezanje, skupaj I begunjskim Elanom smo izdelaj1 posebne smuči, ki omogočajo g1' bljivost z artilerijskim orožjem ■ di v globokem snegu, več novost smo vpeljali tudi v sredstva & vzpostavljanje vez. Po zaslugi katerih starešin, ki se sami izofcflfl žujejo v računalništvu, smo stori*1 prve korake v uporabi računal*11' kov pri usposabljanju, poveljeV' nju in še na drugih področjih.« Na vprašanje, kako se plani*1' ska enota vključuje v splošno dru* beno varčevanje in program stabilizacije, je Živko Juroš odgovori'' »Najboljše varčevanje je dob*"0 usposabljanje. Odgovorno ravn8' mo z vsem družbenim premog njem. Varčujemo z vodo in elektr1' ko, sami pridelamo, kot smo $ omenili, tudi precej hrane.. « C. Zaplotni* INO. 23. DECEMBRA 1986 KRONIKA 7. STRAN ^^J^ISSCaLAS Kako skrbimo za varnost na smučiščih_ Odgovorna sta oba, smučar in žičničar Kranjska gora, 20. decembra — Dobri, disciplinirani smučarji upoštevajo Jjačelo varnosti na smučiščih, slabim in nediscipliniranim pa redarjeva beseda največkrat ne zaleže in se pokorijo šele po posredovanju miličnika, ugotavljajo skrbniki kranjskogorskih smučišč. Tatov smučarske opreme je vedno več, deloma zaradi tega, ker je vedno dražja, deloma pa tudi zaradi neprevidnosti smučarjev. Kranjska gora je za tatove posebej privlačna, saj je smučišče raztegnjeno in je lahko ukrasti smuči ter steči do avtomobila, ki ga je mogoče parkirati zelo blizu. Za opremo odgovarja sicer vsak sam, vendar bodo varnost tudi v tem pogledu povečali, zato se tatovom slabše piše. Smučarji pa naj vseeno ne računajo na vsesplošno poštenost. Takšna je ugotovitev Alojza Zupana, tehničnega vodje v žičničarski temeljni organizaciji v Kranjski gori. Smučišča se počasi polnijo, pravi, na vprašanje o sedanji urejenosti smučišč v Kranjski gori pa odgovarja, da še niso dovolj dobra, ker je pač moralo pretekli teden veliko ljudi in strojev delati pri pripravi tekmovalnih prog v Podkorenu; za to delo so bili žičničarji deležni številnih pohval. »Letos smo povečali število redarjev, od katerih so nekateri redno zaposleni, če je gneča večja, pa redarske ekipe še okrepimo. Veliko nam Pomagajo kranjskogorski miličniki, posebnome redarjeva beseda ne zalege. Smučišče je označeno po predpisih, na vseh spodnjih postajah imamo table Smučarske zveze Slovenije s pravili obnašanja na smučiščih. Ce M jih smučarji spoštovali, bi bilo problemov manj. Smučišča je težje obvladovati v gneči, ko morajo redarji razen za svoje osnovne naloge skrbeti še za vzdrževanje reda v vrstah pred sedežnicami in vlečnicami. Letošnja novost je vzpostavitev radijskih zvez med žičničarskimi objekti in teptalci. V tem pogledu imamo teren .pokrit'. Postaje bodo dobili tudi redarji, vendar Iskra zamuja z dobavo aparatov. V rešilni avtomobil smo predelali enega od naših vozil, tako da smo hitrejši s prevozom ponesrečenca do zdravstvenega doma. Za varnost skrbijo tudi gorski reševalci, tako v Kranjski gori, v Podkorenu, Martuljku, Mojstrani in na Špano-vem vrhu. Pri tem delu sodelujemo s Postajami GRS v Kranjski gori, na Jesenicah, v Mojstrani in Ratečah. Sicer pa varnosti ni nikoli popolnoma zadoščeno. Predpisi se zaostrujejo in napak je misliti, da smo storili vse, čeprav kranjskogorska smučišča niso težka, ni prepadov, vsa se stekajo v dolino, k cestam, ni megle in so lažje obvladljiva.« Neprevidnost, pa tudi vandalizem Za vsako smučišče je izredno pomembna zaščita žičniških stebrov. V Avstriji se da kupiti posebna zaščitna obloga, pri nas pa se morajo žičničarji sami znajti. Kranjskogorci so ste- Zadnjo zimo 92 poškodovanih Številka za Kranjsko goro, kjer so zadnjo zimo opravili na žičnicah nad 4 milijone prevozov, ni visoka in kaže na visoko stopnjo varnosti in lažji značaj smučišča. Med 92 poškodovanimi jih je imelo 38 zlome, 26 zvine,. 2 lažja pretresa možganov, drugi pa so utrpeli lažje poškodbe. Kljub temu poziv k previdnosti ter spoštovanju predpisov in navodil ni odveč. bre zavarovali s posebno oblogo, pa so se smučarji znašali tudi nadnjo, jo tolkli s palicami in prebadali. Sedaj so stebre ovili s posebno peno in jo prevlekli z materialom, ki se uporablja za izdelovanje cerad. Ta zdrži vandalizem. pa tudi vode ne prepušča, saj obloga ne sme zamrzniti, kar bi bila dodatna nevarnost. »Med drugimi dejanji, ki zmanjšujejo varnost in povečujejo nevarnost, so najpogostejši precenjevanje znanja, divjanje, smučanje brez varnostnih pasov in zavor, saj pobegla smučka močno udari smučarja ali poškoduje celo pod smučiščem parkirana vozila, zapuščanje sider kjerkoli, da sidro udari v drog,, se zapne ali udari drugega smučarja ter povzroči tudi veliko gmotno škodo. Alkohol sicer ni več tako kritičen, vendar je še prisoten. Na smučiščih je veliko takih mest, kjer vabi alkohol,in marsikdo opravi le nekaj voženj, se predolgo zadrži v bifeju, potem pa se ves ko-rajžen in razgret vrne na smučišče, kjer počne vse mogoče. Nevaren je moker, južen sneg, značilen za spomladansko smuko. Nevarnejši je od ledu, ki povzroča le praske, moker sneg pa zlome,« poudarja Alojz Zupan in zagotavlja kar največjo možno varnost kranjskogorskih in drugih smučišč v zgornjesavski dolini. J. Košnjek Slike: F. Perdan Pazimo na otroke in začetnike To opozorilo je izrekel smučarski učitelj pri Kompasu, ki je želel ostati neimenovan. Varnost je v Kranjski gori na zavidljivi ravni, vendar moramo skrb zanjo povečati posebno tedaj, ko je ljudi manj in se nekateri na smučišču izživljajo, prav tako pa takrat pozornost redarjev in žičničarjev popusti. Pozorni bodimo na otroke in na začetnike, ki še ne obvladajo vseh veščin. Padajo tudi na vlečnicah in nad tem je treba posebej bedeti. Jubilej avto-moto društva Bled V štiridesetih letih so izšolali 4713 voznikov Bled, 20. decembra — Blejsko avto-moto društvo je v soboto s slovesnostjo v hotelu Park proslavilo 40-letnico obstoja in delovanja. Društvo se je ob tej priložnosti pobratilo z AMD Matulji pri Opatiji, podelilo je 60 priznanj planom in sodelavcem, društvo in njegov dolgoletni predsednik Niko Matjaž pa sta prejela priznanje Avto-moto zveze Jugoslavije. Pobudo za ustanovitev avto-moto društva na tsiea«. so dali domači aktivisti, predvsem športniki, ki so 20. avgusta 1946 na občnem zboru za prvega predsednika izvolili Avgusta Svetino. Republiška komisija za tehniko in šport je novemu klubu še isto leto dodelila dva v vojni zaplenjena avtomobila, ki sta skupaj s sposojenim buickom predstavljala osnovo za organiziranje prvega tečaja za voznike motornih vozil. Od tedaj do danes je v društvu opravilo vozniški izpit že 4713 občanov, od teh 675 izpit za vozila A m"**, kategorije, 3876 za B kategorijo in 162 za F. Po. ustanovitvi skupne avto šole v radovljiški občini pred viru blejskega avto-moto društva izvaja le še vožnja, vse drugo pa v Radovljici. Za poučevanje ima na voljo tri vozila jugo. Društvo se je v štiridesetletni zgodovini večkrat selilo. Sprva je imelo svoje prostore v prizidku nekdanje gostilne Šlosar in v Zupanovem gospodarskem poslopju, nato v stavbi v bližini gostilne, pet let je gostovalo v kleti zdravstvenega doma, nazadnje pa še v blejski osnovni šoli. Leto 1973 je začelo skupno akcijo s krajevno skupnostjo, turističnim društvom in socia-hstično zvezo, odkupilo je razpadajočo občinsko stavbo na Grajski cesti 24, jo do tal porušilo in na njenem mestu zgradilo nov dom, ki so ga svečano odprli pred osmimi leti. Društvo posveča veliko pozornosti izobraževanju članstva. Dokaj redno prireja seminarje na katerih predvsem starejše voznike in tiste, ki bolj ^alo vozijo, seznanjajo z novostmi v cestnem prometu in na področju cestah predpisov. Odkar imajo osnovne šole prometno vzgojo v učnem programu in za to tudi usposobljene predavatelje, je sodelovanje med člani društva in šolsko mladino nekoliko popustilo. Čeprav je bila večina avto-moto društev v Sloveniji in Jugoslaviji ustanovljena na pobudo športnikov, pa danes kar polovica društev v Sloveniji tej dejavnosti ne posveča nikakršne pozornosti. Za blejsko to ne velja. S Prirejanjem dirk na zaledenelem blejskem jezeru, po ulicah in cesti okrog Jezera je zaradi razvoja turizma in strožjih predpisov prenehalo, zato pa se Je toliko bolj posvetilo tekmovalcem v kartingu in motokrosu. C. Zaplotnik Iščemo ga Uprava za notranje zadeve v Kranju zaradi suma tatvin obravnava Sava Marica, roj. 1939, iz Čuruga, skupščina občine Žabar. Vse, ki so ga v zadnjih dveh mesecih morda videli na našem območju, prosi, naj sporočijo najbližji postaji milice ali UNZ Kranj, kje in kdaj so ga videli oziroma če karkoli vedo o njem. KLICAJ ZA VARNOST Srečno v novoletno veseljačenje Novo leto je prav gotovo praznik, ki ga najbolj množično in najdlje praznujemo. V tem in grihodnjem tednu, ko bo nazdravljanje srečnemu mlademu letu doživelo vrhunec, ga bo kozarec ali več zvrnil tudi marsikateri voznik, ki sicer ne pije. Vendar pa so prav ti prazniki za prometu izjemno nevarni. °b že o*™*-njenem alkoholu so tu še drugi razlogi, ki so lahko povod proi ^tnim nezgodam. Prometni vrvež na cestah je še bolj kot običajno živah -., saj se v domovino z avtomobili vračajo številni naši delavci, začasno zaposleni v drugih državah,in delavci, ki samo potujejo skozi naše kraje. Utrujeni so, zaspani od dolge vožnje. Najsibo kritika cestarjem in komunalcem upravičena ali ne, dejstvo je, da so ceste v teh dneh pogosto poledenele in da že malo prehitra vožnja ali pritisk na zavoro lahko povzroči trčenje. Tudi po mestih je živahneje. Pešci hitijo gor in dol in povprek po ulicah in cestah, od trgovine do trgovine, od gostilne do bifeja. Pogosto ne meneč se za vozila oziroma svojo varnost. Naj ob tej priložnosti zaželimo vsem voznikom in pešcem, da bi srečno prikrmarili v novo leto. H. J. NAVIJAŠKI OBRAČUN S PESTMI - Sobotni slalom v Kranjski gori je razgrel duhove, razburkal strasti, dal korajžo, skratka, pokazal nas je kot ljubitelje smučanja in tudi starih ljudskih običajev, petja, pitja in tudi pretepanja. Ne vemo sicer, zakaj sta se tale dva navijača spoprijela, mogoče zaradi tega, kdo je boljši, Bojan, Rok ali Ingemar. Rezultat je bil jasen in viden: izbiti zobje, črnice in strog prijem miličnikov ter prostovoljno bivanje v prostoru za streznitev. Besedo pa bo imel še sodnik za prekrške. (J. K.) - Foto: F. Perdan Termoelektrarna Šoštanj Poskus odžveplovanja dimnih plinov Ljubljana, decembra — V termoelektrarni Šoštanj so napravili poskus odžveplovanja dimnih plinov, ki je za 30 odstotkov zmanjšal izpuste žveplovega dioksida. Merili so tudi izpuste žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, saj so doslej razpolagali le z grobimi ocenami. Meritve so pokazale dokaj visoke izpuste žveplovega dioksida, izpusti dušikovih oksidov pa so manjši od pričakovanih. Termoelektrarne so zaradi izpustov žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev v dimnih plinih velik onesnaževalec okolja. Tudi šoštanj-ska. Očitajo ji umiranje gozdov v njeni okolici. Pohvalno je, ker v šoštanjski termoelektrarni ne držijo več križem rok in niso več gluhi za pritožbe ljudi, predvsem varstvenikov okolja in gozdarjev. V dneh od 21. do 24. oktobra so nadaljevali aprila začete poskuse odžveplovanja dimnih plinov na drugem kotlu tretjega bloka, ki ima 75 megavatov moči. Uporabili so suho aktivno meto- NESREČE Delovna nezgoda Jesenice, 18. decembra — V Remontnih delavnicah, tozdu Železarne, se je pri delu na pogonskem kolesu žerjava ponesrečil strojni ključavničar Živko Mihajlovič, 1942, z Jesenic. Ranil si je nogo in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Požar na nočni omarici Mošnje, 18. decembra — Ob dveh zjutraj so se vnela oblačila v stanovanju Aleša C. v Mošnjah. Oblačila je naložil na prižgano svetilko na nočni omarici. Požar je sam opazil in ga pogasil z gasilskim aparatom. Škode je za okrog sto tisoč dinarjev. H. J. zavarovalna skupnost triglav do. Dodajali so tri vrste dodatkov, in sicer mleto apnenčevo moko iz kamnoloma v Zidanem mostu, apnenčevo moko iz vrečastih filtrov kamnoloma Pireši-ca in žgano apno iz tovarne IGM Zagorje. V količini dve do štiri tone na uro so jih vpihovali v kurišče in pri tem uporabili iste dozirne naprave kot pri aprilskem poskusu. Pri oktobrskem poskusu pa so opravili natančnejše meritve izpustov žveplovega dioksida in trdnih delacev. Izpuste žveplovega dioksida so merili s tremi monitorji, uporabili pa so najboljše merilne naprave." Pri prejšnjih meritvah je bila namreč oprema pomanjkljiva, tokrat pa so izbrali merilno opremo vodilnega svetovnega izdelovalca Monitor Labs iz ZDA, meritve pa je izvedel njihov zastopnik v Avstriji- Vzporedno pa so merili izpuste žveplovega dioksida z merilnikom HMZ (Meloy) in obratnim merilnikom iz bloka V. Posebna skupina pa je merila izpuste trdnih delcev. V času poskusa pa so vzeli tudi vzorce uporabljenega premoga in nastalega pepela, kar jim bo kasneje služilo pri laboratorijskih preiskavah. Merilno opremo Monitor Labs pa so izkoristili tudi za meritve dušikovih oksidov. Meritve izpustov žveplovega dioksida in dušikovih oksidov so napravili na kotlu petega bloka. Pri tem velja poudariti, da so bile to pri nas prave nepretrgane meritve izpustov dušikovih oksidov. Meritve izpustov so bile uspešne, kar potrjujejo prve analize merilnih rezultatov. Pokazale so na dokaj visoke koncentracije žveplovega dioksida v dimnih plinih, saj se gibljejo med S in 8 grami žveplovega dioksida v prostor-ninskem metru dimnega plina. Manjša od pričakovanega pa je bila koncentracija dušikovih oksidov, ki a* j« gibala od 0,3 do 0,6 grama v prostorninskem metru dimnega plina. Poskus odžveplovanja pa je pokazal, da so z uporabljeno tehnologijo izpuste žveplovega dioksida zmanjšali za 30 odstotkov, klad uporabljenimi dodatki ni bilo bistvenih razlik. Meritve prašnih delcev so pokazale, da dodajanje apnenčeve moke ni bistveno vplivalo na stopnjo izločanja elektro filtrov, dodatki tudi niso vnašali motenj v obratovanje kotla. M. V. GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 23. DE Po vitranškem zmagoslavju Jugoslovanov__ Čas za pogovor, premislek in vadbo Kranjska gora, 20. decembra — Slalomsko zmagoslavje Jugoslovanov v Kranjski gori je sicer vrnilo nekaj vedrine na obraze naših smučarjev, trenerjev in ljubiteljev smučanja, pa tudi potrdilo, da v svetovnem smučanju nismo za staro Saro, vendar moramo čas do tekem v prihodnjem letu izkoristiti za vadbo, premislek in tudi za pogovor o problemih. Tako kot je pri vremenu za dežjem in snegom posijalo * 'mM sonce, se je dogajalo tudi na obrazih naših smučarjev mmmwm ^ in !Judi. ki skrbijo zanje. Sobotna zmaga letos odlične- ga veterana Križaja in drugo mesto Roka Petroviča, ki na letošnjih slalomskih tekmah pred Kranjsko goro še ni videl cilja, pa ponovna odlična uvrstitev Gregorja Benedika, se tisto sonce, ki naših tekmovalcev z izjemo Križaja in Benedika na dosedanjih tekmah ni spremljalo. Mnenje tvorca rasti jugoslovanskega alpskega smučanja Toneta Vogrinca, ki ga je izrekel v petek po doslej najmanj uspešnem veleslalomu te sezone, se je uresničilo. Vogrinec je dejal: »Prepričan sem, da smo * .adi leto£slalomska velesila, da sta še posebej Bojan in Rok v dobri formi in da bomo na jutrišnjem slalomu uspeli, morda pa celo zmagali.« Tone Vogrinec, na zadnjih tekmah in tako tudi v Kranjski gori vedno oblegan sogovornik prav zaradi naših manjših uspehov še posebno v veleslalomu in tudi deloma v slalomu, ter zaradi problemov v ženski reprezentanci, o problemih Mateje Svet in Katre Zaje ni bil posebej zgovoren, odkrit in jasen pa je bil glede uspešnosti moške reprezentance. »Z veleslalomom nismo zadovoljni. Po zadnji letošnji tekmi (bila je v nedeljo), bomo vadili. Ne bomo pretiravali in delali sedem dni po 24 ur na dan, ampak bomo naredili pameten program. Izboljšati moramo tehniko. Našim smučka ne vleče, v vratcih zamujajo. V tem pogledu je treba posnemati Italijane. Vedeti moramo, da so odšli naši odlični veleslalomisti, kot Strel in Franko, ostali pa so odlični slalomisti, zato smo mogoče zaradi tega slalomu namenjali več pozornosti. Rok ni imel sreče in ne takšne koncentracije kot zadnjo sezono, deloma pa je zašepalo tudi tehnično znanje. Vendar bomo kmalu boljši kot smo bili na začetku sezone.« Mateja Svet, ki nas je na začetku letošnje sezone razveselila z izjemnimi uvrstitvami, pa je kot strela z jasnega nepričakovano skupaj s Katro Zaje zapustila reprezentanco in tekmovanje za svetovni pokal, je bila v Kranjski gori med gledalci. Različne komentarje in tudi obsodbe je povzročil odhod domov v javnosti, vendar je o pravih, realnih vzrokih sedaj še težko govoriti. Zanesljivo drži le ugotovitev, da zapustitev reprezentance jii bila prava poteza. Z Matejo smo se pogovarjali. Med drugim je deiala- »Kako bo z mojo prihodnjo športno potjo, z mojimi nastopi, tudi na tekmi v Mariboru v začetku januarja, še ne vem. V prihodnjih dneh bo treba o tem razmišljati, se pogovoriti in se odločiti,« je povedala Mateja. Očitno prihaja alpskemu smučanju odmor v tekmovanju za svetovni pokal ravno pravi čas. Umirjena in realna ocena naj pokaže nadaljnjo pot našega smučanja, v katerem pa se bo treba tudi na neuspehe in druge probleme navaditi. J. Košnjek Organizatorji dupljanskih smučarskih tekov pravijo: po POTtn kokrSkfga oonta* Dobrodošel prvi sneg Duplje, 21. decembra — Sneg, ki je zapadel v začetku preteklega tedna, je prišel prav organizatorjem dupljanskih in tudi drugih smučarskih tekaških prireditev: če bo na sedanjo podlago padel novi, bo manj nevarnosti pred odjugo, že sedanje snežne odeje pa je dovolj za vadbo pred rekreacijskimi tekmovanji. Vsaka kasno začeta zima povzroča organizatorjem smučarskih tekmovanj, predvsem pa rekreacijskih — in teh imajo tekači na smučeh največ — vsaj dva problema: vnaprej planirana množična smučarska tekmovanja so v nevarnosti, ker jih v sorazmerno kratkem času ni mogoče izpeljati, prav tako pa na pričakovano udeležbo ni mogoče računati zaradi tega, ker rekreativci nimajo možnosti za predhodno vadbo. Zato je bil sneg, ki je zapadel v začetku preteklega tedna, dobrodošel. Tekači lahko vadijo in bodo lahko primerno ogreti pred januarskimi množičnimi smučarskimi tekaškimi tekmovanji, sedanja snežna odeja, če seveda ne bo močnejše odjuge, pa bo dobra osnova za morebitni drugi val padavin. Organizatorji rekreativnih množičnih tekaških tekmovanj so namreč pravi smučarski aktivisti, vešči svojega dela,in je škoda, da je njihov trud zaradi muhaste zime potem zaman. Organizatorji 12. smučarskega teka Po poteh Koroškega odreda, ki je najbolj priljubljen in najmnožičnejši tek te vrste na Gorenjskem ter med najbolj vabljivimi v Sloveniji, upajo, da bo vse v redu 18. januarja, ko je tek planiran. Dvanajsti tek je tudi prispevek k proslavitvi 45. obletnice ustanovitve Kokr-škega odreda. Ne le Duplje in okoliški kraji, ampak tudi vsa kranjska občina daje temu teku velik pomen, saj prireditev nima le športnega namena, ampak obuja tradicije NOB, delavno združi ljudi za organizacijo in izvedbo tekme, ki jih kljub dobro utečenemu organizacijskemu stroju ni nikdar dovolj. Dupljan-ski tek je tudi uveljavitev občine zunaj njenih meja in v zamejstvu, to pa potrjujejo podatki, da je najmanj tekačev iz kranjske občine in več iz drugih krajev Slovenije in zamejstva. Že tradicionalni simbol teka je posebna čepica, ki jo dobi vsak tekač, pa bilten, značka ter seveda topli obrok, ki ga dobijo tekači samo v Dupljah. Tudi dvanajsti tek 18. januarja, ki se bo začel ob pol desetih v Spodnjih Dupljah, bo združil sredstva pokrovitelja Slovenijalesa in še številnih drugih delovnih organizacij ter delo in znanje domačinov in krajanov ter njihovih organizacij iz sosednjih vasi, telesnokulturnih organizacij kranjske .občine, vojakov, miličnikov, borcev, smučarskih delavcev in drugih anonimnih pridnih pomočnikov. Stroški za prireditev so ocenjeni na okrog 8,5 milijona dinarjev. Prijavni rok je do 12. januarja. Kdor se bo prijavil, bo plačal nižjo startnino: za odrasle bo 700 dinarjev, pionirji, vojaki in borci pa startnine ne plačajo. Za kasnejša prijave pa bo članskaprijavnina 1000 dinarjev, pionirji pa bodo morali plačati 300 dinarjev. Povedati je treba, da startnimi za organizatorje ni nikakršna gmotna korist, saj predstavlja le 13 odstotkov stroškov prireditve. Skoraj 2000 stalnih udeležencev dupljanskega teka je prijavnice za bližnji tek prejelo po pošti skupaj z novoletno voščilnico, prijavnico pa bomo pravočasno objavili tudi v Gorenjskem glasu ?ozivamo tudi šolarje, da pišejo in rišejo na temo Kokrškega odreda in teka. Najboljši izaelki bodo nagrajeni. Smučarski tekači! Snega je za vadbo dovolj. Pripravite se na bližnje teke in prijavljajte se pravočasno, ker bodo imeli zaradi tega organizatorji manj skrbi in dela. J. Košnjek Šestindvajseti pokal Vitranc V slalomu blesteli Križaj, Petrovič in Stenmark Kranjska gora, 21. decembra — Šestindvajseti pokal Vitranc za moški svetovni pokal v veleslalomu in slalomu je spet blestel. Ne samo zaradi zmage Bojana Križaja in drugega Roka Petroviča in tretjega Šveda Ingemarja Stenmarka, temveč tudi zaradi tretje kranjskogorske zmage Švicarja Joela Gaspoza. Oba dneva si je veleslalom in slalom ogledalo dvajset tisoč gledalcev. Šved Ingemar Stenmark je dobil tudi posebno nagrado pokala Vitranc kot najboljši v tem pokalu v zadnjih letih. Začelo se je že v petek s tekmo moškega svetovnega pokala v Podkorenu. / Tudi slabo deževno vreme ni pokvarilo užitka. Tu je svoje znanje spet pokazal Švicar Joel Gaspoz. Uspelo mu je, da je premagal vso svetovno elito in to je bila njegova že tretja vele-slalomska zmaga na smučiščih Vitran-ca. Le malo za njim je zaostal Erlacher in njegov italijanski reprezentančni vrstnik Pramotton. Naši so bili povprečni. Čeprav je Rok Petrovič s prvo startno številko vse do usodne napake pred ciljem kazal, da bo dober, ga je napaka pred ciljem stala uvrstitve. Od naših se je v tej V slalomu v Podkorenu je slavil tudi lanski zmagovalec Vitranca Rok Petrovič. Bil je drugi. Od naših se je v veleslalomu najbolje odrezal Tomaž čižman, ki je bil triindvajseti, v slalomu pa osemnajsti. konkurenci najbolje znašel Tomaž Čižman, ki je na koncu zasedel triindvajseto mesto. Rezultati — 1. Gaspoz (Švica) 2:37,12, 2. Erlacher 2:37,18, 3. Pramotton (oba Italija) 2:37,58 ... 23. Čižman (Jugoslavija) 2:41.33. Lahko bi rekli, da je bil sobotni sla-lomski dan jugoslovanski. Na najvišje stopnice sta namreč stopila Bojan Križaj in Rok Petrovič, Ingemar Stenmark pa je bil tretji. Grega Benedik je bil deseti, Tomaž Čižman pa osemnajsti. Kranj, 21. decembra — Podeljene nagrade, plakete in značke Borisa Ruči-gaja — V petek so v Kranju podelili letošnje nagrade, plakete in značke tistim, ki so v tem letu na vseh športnih področjih dosegali najboljše dosežke. To je bila že deseta podelitev priznanj v spomin na Borisa Ručigaja. Letos so podelili tri nagrade Borisa Ručigaja. Dobili so jih alpinistka Marija Štremfelj, alpinist Tomo Česen in Simon Pavlin, LK Ikos Kranj. Plakete Borisa Ručigaja (na sliki) so dobili: Jure Hribar, Tomaž Jamnik, Ivo Vilfan, Janez Tušek, Ivo Bevc, Gustav Perne, Franc Sparovec, Nogometni klub Triglav, Namiznoteniški klub Triglav. Podeljenih je bilo tudi štiriin-štirideset značk Borisa Ručigaja. (D. H.) — Foto: F. Perdan Jutri v Radovljici Priznanja športnikom in telesnokulturnim delavcem Radovljica, 23. decembra — Zveza telesnokulturnih organizacij, telesno-kulturna skupnost in radovljiška občinska skupščina prirejajo jutri ob 17. uri v sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica sprejem za najboljše športnike in zaslužne telesnokulturne delavce. 4b posameznikom in sedmim ekipam, ki so osvojili vsaj eno kolajno na republiških in državnih prvenstvih, bodo podelili priznanja. Med dobitniki je največ športnikov Alpskega letalskega centra Lesce, veslaškega kluba Bled, plavalnega kluba Radovljica ter alpskih smučarjev in tekačev. Predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc bo športnikom in trenerjem, ki so se še posebej izkazali na evropskih in svetovnih prvenstvih, podelil medalje občine Radovljica. Prejeli jih bodo: blejska veslača Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič, svetovna mladinska prvaka v dvojcu brez krmarja, in njuna trenerja Stanko Slivnik in Miloš Janša, svetovni mladinski prvak v padalskih skokih na cilj Bogdan Jug ter naš najboljši jadralni pilot Ivo Šimenc, član ALC Lesce. Zaslužnim in dolgoletnim športnim in telesnokulturnim delavcem bodo po- Slalom se je začel tako, kot smo tudi pričakovali. Bojan Krtižaj je spet dokazal, da je trenutno najboljši slalo-mist sezone. Čeprav je povedel Rok Petrovič, je bil Bojan Križaj na koncu najhitrejši. Tudi Grega Benedik je pokazal, da je imeniten slalomist. delili Bloudkove značke. Zlato bosta dobila Franc Vojvoda iz Bohinjske Bistrice za trideset let dela v bohinjskih športnih organizacijah ter Borislav Kukič za delo v strelskem športu, srebrni (za dvajset let dela) Leon Mesaric iz ALC Lesce in Franc Poklukar iz TVD Partizan Gorje, bronaste (za najmanj deset let dela) pa Zvone Potočnik, iz športnega društva Mošnje, trener blejskih odbojkaric Štefan Udrih, Blaž Jereb iz alpinističnega odseka Radovljica, Valentin Rozman iz smučarskega kluba Radovljica in Anton Pleste-njak za delo v šolskem športrtem društvu Bled. C. Z. V veleslalomu je v petek za pokal Vitranc spet slavil Švicar Joel Gaspoz. To je bila že njegova tretja zmaga za pokal Vitranc. Dva tekmeca in dva prijatelja. To sta Ingemar Stenmark m Bojan Križaj. Vse je bilo rešeno v drugem nastopu trideseterice. Rok Petrovič je bil spet »stari maček«. Treba je bilo počakati na najboljšega v prvi vožnji, Bojana Križaja. Tudi svoj drugi slalomski nastop je odpeljal v svojem slogu in tudi zmagal. Dober je bil tudi Ingemar Stenmark, a je bil prepočasen za Križaja in Petroviča. Tudi Tomaž Čižman je ta slalom odpeljal tako, kot zna. Rezultati — 1. Križaj 1:55,35, 2. Petrovič (oba Jugoslavija) 1:56,18, 3. Stenmark (Švedska) 1:56,32,... 10. Benedik 1:58,25, 18. Čižman (oba Jugoslavija) 2:04,60. D. Humer Foto: F. Perdan Vedno večje zanimanje za balinanje Škofja Loka, 10. decembra — Balinarska zveza Slovenije deluje že 35 let. ta šport pa je vedno bolje organiziran in tudi vedno bolj razširjen tudi na Gorenjskem. Tudi prihodnje leto bo imela Gorenjska predstavnika v II. zvezni balinarski ligi in sicer igralce iz Radovljice. Gorenjska bo dobro zastopana tudi v slovenski balinarski ligi. V njej bodo igrali Borec iz Kranja, Lesce, 5. avgust iz Tržiča, Trata iz Škofje Loke, Primskovo iz Kranja in Loka 1000 iz Škofje Loke. V prvi gorenjski balinarski ligi bo nastopalo 11 klubov, prav toliko pa tudi v II. gorenjski balinarski ligi. Razpored tekem posameznih klubov bo znan spomladi prihodnje leto, že sedaj pa je znano, da bodo tekme v II. zvezni ligi ob sobotah dopoldne, v prvi gorenjski ligi v petkih popoldne, v drugi gorenjski ligi v torek popoldne, v slovenski balinarski ligi pa ob sobotah popoldne. J. K. Tečaj za nogometne sodnike Radovljica, IS. decembra — Ker je nogomet v radovljiški občini se vedno vabljiv šport in je treba za razvoj te športne panoge vzgajati tudi sposobne nogometne sodnike, se v številnih občinah pozimi odločajo za organizacijo tečajev za nogometne sodnike. Za organizacijo tečaja se je odločilo tudi Društvo nogometnih sodnikov občine Radovljica. Tečaj bo januarja prihodnje leto. Kandidati za tečaj se morajo pisno prijaviti do 10. januarja na naslov Društvo nogometnih sodnikov Radovljica, Gorenjska cesta 26, 64240, Radovljica. tu —'P Ji'» * * ti J- K. torek, 23. decembra 1986 r^^^^^^n^^^^^v^, obvestila, oglasi ^^^^^q^.^9. STRAN ©©IMiSSoJ^IEn1 nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašenje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fostatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Srečno in uspehov polno novo leto 1987 Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1987 Na novoletnem sejmu v Kranju smo v MERKURJEVI otroški delavnici srečali tudi dedka Mraza ravno tedaj, ko je malčkom delil bombone. Kot je videti na sliki, sejem obišče tudi veliko otrok, saj je na stojnicah in v prodajnih paviljonih tudi zanje marsikaj zanimivega. Okrog 6000 porcij krepke goveje juhe, ki jo je HP KOLIN-SKA iz Ljubljane v dveh dneh razdelila med ljubitelji smučanja na tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori, je pogrelo in okrepilo vse tiste, ki so jo v tistem navalu sploh uspeli dobiti. Obiskovalci so lahko poskusili tudi nove žvečilne gumije čunga lunga in zelo osvežilno kolovs mentamint. Kolinska, ki na omenjen način že vrsto let sodeluje na smučarskih prireditvah v Kranjski gori, je ekskluzivni dobavitelj jugoslovanskih smučarskih reprezentanc z žvečilnimi gumiji. Bliža se novo leto, pa še niste nič kupili za obdaritev va ših najdražjih. Mogoče boste letos malo globje segli v žep in med razstavljenimi zlatimi izdelki zlatarstva Zidarič na novoletnem sejmu v Kranju našli kaj primernega. Tudi letos imajo še bogato izbiro srebrnega nakita, na sejmu pa zlato in srebro tudi odkupujejo. Če ne boste utegnili na sejem, obiščite njihov lokal v Tržiču. IZBRALI SOZMflS V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo v oddelku s keramiko in kristalom veliko izbiro posod iz jonskega stekla. Sklede so raznih oblik in velikosti, stanejo pa od 1.616 do 4.201 din. Predelava mesa Alojz Konc Podreber 24 Naklo tel. (064) 47-618 Našim odjemalcem in drugim občanom želimo srečno novo leto 1987 in se priporočamo. LOTERIJA SLOVENIJE Ljubljana, Trubarjeva 79 IGRALCE IGER NA SREČO OBVEŠČAMO, DA LAHKO OD 19. DO 28. DECEMBRA 1986 KUPIJO SREČKE ALI PA VPLAČAJO LISTIČE ZA ŠPORTNO NAPOVED IN LOTO NA 27. NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU. SREČO JE TREBA DELITI! MERKUR kranj Takole je bila oblegana stojnica Droge na sobotni tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori. Ljubitelji belega cirkusa so se lahko pogreli s planinskim čajem, ki je sproti pohajal, saj je bilo v soboto pod Vitrancem precej mraz. 22 @®ISISS5yj©ISI!GLAS 10. STRAN^^^^c^^o^^bvestila, oglasi torek. 23. decembra 1986 SOZD MERCATOR-KJT MERCATOR — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO Kranj oglaša prosta dela in naloge: za Center za krompir v Šenčurju: EKONOMSKO - ADMINISTRATIVNA DELA Posebni pogoji: ekonomski tehnik ali program družbeno — jezikoslovne dejavnosti, 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika. LABORANTSKA DELA V FIZIOLOŠKEM IN VIRULOŠKEM LABORATORIJU Posebni pogoji: kemijski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj za Obrat Šenčur VZDRŽEVALNA DELA PRI KMETIJSKI MEHANIZACIJI Posebni pogoji: kmetijski mehanizator ali ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj za Obrat Mešalnica močnih krmil Škofja Loka VODENJE SKUPINE Posebni pogoji: kmetijski ali živinorejsko—veterinarski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj RAZKLADANJE SUROVIN IN FOLNJENJE VREČ Posebni pogoji: osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo 1 do 2-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M—KŽK Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2. SOZD PETROL, TOZD Trgovina Kranj 64 000 Kranj, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA na bencinskem servisu Žiri Pogoj: KV delavec Poseben pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETERIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO ZAPORI LJUBLJANA Povšetova 5 Komisija za delovna razmerja Zapori Ljubljana objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. VEČ POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB (paznikov) za delo v organizacijskih enotah Radovljica in Ljubljana 2. KUHARJA PUO - za delo v Ljubljani Poleg splošnih pogojev, navedenih v 156. členu zakona o sistemu državne varnosti in OIS Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — srednješolska izobrazba družboslovne smeri ali druge ustrezne smeri (V, stopnja), 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let pod 2. — srednja šola gostinske smeri — kuhar (IV. stopnja), dve leti delovnih izkušenj Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti aktivno znanje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok. Zavarovalna doba se pri objavljenih delih šteje s povečanjem, tako da se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev ava-rovalne dobe. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na zgornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO RTC Krvavec objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: ADMINISTRATORJA - INFORMATORJA Pogoji: upravno — administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj v administraciji ali podobnih delih, znanje strojepisja, poskusno delo 2 meseca. PRODAJALCA VOZOVNIC - 2 delavca za določen čas Pogoji: ekonomska srednja šola ali šola za prodajalce in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. OSO OOOOOOO OOOOOOOOOOO 0000000 C C i C C C Pričakuje vas OBLAČILA ZA VAS - MLADINSKI SALON J Titov trg 7 O II. nadstropje O ZA MLADE PO SRCU o MERKUR PRODAJNI PROGRAM NA NOVOLETNEM SEJMU*. • bela tehnika, akustični in TV aparati • motorne žage, verige €* ročni in el. gospodinjski aparati • šivalni stroji • kuhinjska posoda v garniturah • antene in antenski pribor • etažni štedilniki, peči in štedilniki na trda goriva • električno in ročno orodje • varilni aparati in elektrode • konsignacijska prodaja orodja in blaga za široko potrošnjo • ponudba novoletnih daril DEMONSTRACIJA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA ISKRA IN BLACK & DECKER OTROŠKA DELAVNICA - POSEBNOST ZA OTROKE! RAZSTAVNI PROSTOR MERKURJA BO VSAK DAN MED 16. IN 17. URO OBISKAL DEDEK MRAZ ffh alples ALPLES ŽELEZNIKI, n. sol. o. ALPLES Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 6. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: UPRAVLJALEC DROBILCA IN SILOSOV Pogoji za zasedbo: IV. stopnja usposobljenosti lovnih izkušenj Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialna služba v osmih dneh po objavi. KV kovinske stroke, 2 leti de- AERODROM LJUBIJANA, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODENJE POSEBNE FINANČNE^ SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska ali komercialno—ekonomska usmeritev VI. stopnje zahtevnosti — ekonomist, tri do štiri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom, ki traja 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, 64210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. Iskra ISKRA KIBERNETIKA industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. TOZD - TOVARNA,MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE, n. sol. o. razpisuje na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta temeljne organizacije z dne 9. 12. 1986. prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: VODJA ODDELKA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakoni določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Ob prijavi na razpis morajo kandidati poleg ostalih dokazil predložiti tudi program dela v mandatnem obdobju, za katerega se prijavijo. Mandatna doba traja štiri leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA Kibernetika Kranj, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, 64 244 POD-NART, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 60 dneh po poteku roka za vložitev prijav. c ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOH Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur Komisija za delovna razmerja osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosta dela in naloge: RAZREDNEGA UČITELJA V PB — za določen čas od 2. februarja 1987 do 25 junija 1987 Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v tajništvo šole v 8 dneh od dneva razpisa. DEDEK MRAZ v oddelkih veleblagovnice GLOBUS, trgovske DO KOKRA KRANJ, smo ti pripravili: smučarsko opremo in oblačila pletenine, perilo, konfekcijo igrače kozmetiko izdelke domače obrti izdelke iz zlata S ■ \s %m •+» Ml I w M *• Ml I \S »»» M >» DARILA PRIMERNO ARANŽIRAMO TOREK, 23. DECEMBRA 1986 MALI OGLASI 11. STRAN ©©IMgSSoJJgJSnGLAS KRZNARSTVO CETINSKI f- RAK GOJKA Kranj. Cesta Staneta Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom) —nudimo vse vrste krznarskih storitev po najnovejši modi, — priporočamo se za nadaljnje zaupanje Delovni čas: od 8. do 12. ure. Popoldne od 16. do 18. ure, vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. TELEFON V STANOVANJU: 21-205 do 8.ure zjutraj ali zvečer po 19.uri. Cenjenim strankam in Gorenjcem želimo srečno novo leto 1987 apaiatMirojI Prodam barvni TV RIZ, ekran 66 cm. Tel.: 34-333, popoldne_20963 Ugodno prodam barvni TV loewe opta, ekran 66 cm, daljinsko upravlja-nje. Kocjanova 14, Kranj_20964 Prodam radijski sprejemnik HI-FI stereo SST2030 z zvočniki. Dolenc, Frankovo naselje 175, Šk. Loka 20965 Prodam ČB TV tina, star 3 leta. Be-čan. Mlaka 55, Kranj_20966 KASETOFON vamaha K 320, kasetofon san-sui D 95, ojačevalec benvtone A 60, 2 x 50W zvočniki korting B 100, 2x150W, ligh show marantz 8 — kanalni. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica_ 20967 Kupim dobro ohranjen večji gumi ČOLN do 50 KM. Jurij Korošec, Be-gunjska c. 19, Tržič. Tel.: 50-206 20973 Kupim MERCEDES od 10 do 121 no-silnosti. Tel.: (064) 40-548_20974 stanovanja 01IAIO Prodam barvni Tel.: 35-728 TV iskra azur. 20968 Najamem stanovanje v Kranju. Dobro plačilo. Tel.: (064) 27-528 od 17. do 19. ure__20975 Za 3 leta in pol potrebujem prazno enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju. Šifra: Plačam za 1 leto naprej Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Mesečna cena do 5 SM. Šifra: Zima Zamenjam družbeno, pritlično dvosobno stanovanje za dva stanovanja — garsonjero in enosobno. Tel.: 38-809. Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje. Tel.: 50-902 20969 pralni zaposlitve ČB 61 Prodam PRALNI STROJ gorenje in 3 TV malo uporabljen. Gačnik, Zgoša 20961 gradbeni mat. tULI OGLASI yMnoprodam tel.:27 960 jjan.oprema 2 Vodarn PEČ ža^ *5 000 ccal, ali menjam -!e|:j064) 70-237 centralno, za Z101. 20868 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogijem. Cena ^000 din. Tel: 39-552 20869 Prodam TROSED. Janeza Puharja 7, gnjjel.: 35-240 20870 . Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTE-i^Paušer, Kuratova 30, Kranj 20871 Prodam nerjaveče dvojno pomival-2° KORITO z desnim odcejalnikom. -l£LijP64) 24-643 _ 20872 .Poceni prodam ŠTEDILNIK (4plin, £e|ektrika). Krapež, Pipanova 78, Sen- SH^popoldne___20873 .Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 slgJStrika). Tel.: 24-937 20874 . Poceni prodam dve PEČI na trdo go-r,v°. tobi električni ŠTEDILNIK in sta-relšo DNEVNO SOBO Tel.: 61-681 __20875 Prodam dobro ohranjeno hladilno ŠKRINJO. Tel.: 45-052 20877 Trgovska in DO ŽIVILA KRANJ n.sol.o. HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR - GRAJSKA GOSTILNA ODPRTA VSAK DAN od 12. do 22. ure razen nedelje in torka - PLES VSAKO SOBOTO OD 20. do 24. ure - IGRA ANSAMBEL MAGDALENA - SAVNA ODPRTA OD 7. do 21. ure - PRIMERNI PROSTORI ZA OBLETNICE, SEMINARJE, POROČNA KOSILA (DREVORED MLADOPOROČENCEV), POSLOVNA KOSILA "»formacije po telefonu 45-080 se priporočamo! Zimske GUME z obročem za Z 101, 165x13, prodam. Tel.: 47-456 20878 Prodam JABOLKA voščenke in jo-natan, neškropljena. Zupanec, Retlje-va 10, Čirče, Kranj 20563 Prodam dva PARA SMUČI Elan RC 180 cm z okovjem salomon in mar-ker, PANCERJE san marco št. 42 in nove DRSALKE št. 38. Matelič, Ulica 1. avgusta 1, Kranj _20879 Novi zimski GUMI 135 x 13 in AVTO-RADIO ugodno prodam. Tel.: 51 -590 _20881 Prodam SENO. Velesovska 2, Šenčur_20882 ZAJČNICO devetdelno, skoraj novo, prodam. Tel.: 42-121_ 20883 Prodam 5 bakrenih PLOŠČ, debeline 0.55 rnm. Tel.: 47-648_20884 Prodam semenski KROMPIR rezi in desire. Voglje 53_20885 Prodam rabljeno 300-litrsko SKRINJO, novo trajnožarečo PEČ, otroško KOLO za starost 5 let in široka platišča za Z 750. Arhar, Vincarje 12, Šk. Loka 20887 Prodam dve rabljeni zimski GUMI za Z 750. Tel.: 22-006_ ,,20888 Prodam nov krznen PLAŠČ modernega kroja iz krzna, vel. 40Tel.: 21-430 __20889 Prodam 5 m3 suhih mešanih DRV. Valjavec, Žablje 1, Golnik_20890 Prodam suhe smrekove DESKE, stropne ali stenske OBLOGE in tri OV-CE Bohinjska Bela 95_20891 Prodam domača JABOLKA hlebarje po 100 din. Volčjak, Grenc 17, Šk. Loka 20937 Prodam temno JAKNO nutrija, nošeno dve sezoni in nosečnišVe hlače, vse št. 40/42. Tel.: (064) 23-751 20938 Prodam hrastove PLOHE in DESKE. Vrhovnik, Virmaše 57, Šk. Loka 20939 KOLO BMX, star 6 mesecev, prodam. Tomaž Košir, Bodovlje 23, Šk Loka_20940 Prodam dve zimski GUMI in eno letno s platišči za Z 750 in rabljen barvni TV ekran toshiba 52 cm. Tel.: 60-312 _20941 Prodam GUME za VW s platišči. Janez Benedik, Štirnova 12, Primskovo, Kranj, tel.:21-074_20942 moški 20943 Ugodno prodam 230 kosov POROLI-TA 6. Miran Gosar, Šutna 104 Žabnica _20962 Ugodno prodam 3000 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec. Tel.: 22-181, po 19. uri_20963 Ugodno prodam montažno GARA ŽO. Ceklin, Stara Fužina 128. Tel.: 76-209, dopoldne_20964 ilan.opiema Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ AEG 3 kvV, ŠTEDILNIK, kup-persbusch in 80-litrski BOJLER. Kobal, Kidričeva 31, Kranj_20965 Rabljen 135-litrski HLADILNIK gorenje ugodno prodam. Zidar, Tuga Vidmarja 6, Kranj, Planina II, tel.: 38-729, popoldne_;_20966 Prodam dobro ohranjeno TELEVIZIJO. Karolina Seljak, Gradnikova 2, Kranj_ 20967 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 kW. Tel.: 75-800 20968 Prodam dve SEDEŽNI GARNITURI, cena 15 in 20 SM. Hočevar, Križe 25 (nad pošto) 20969 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in MIZO iz masivnega borovega le-sa Berčič, Finžgarjeva 27, Lesce 20970 kupim Kupim Jagodičev VITEL, 5 ton. Miran Jensterle, Podporezen 3, 65243 Podbrdo_20971 Kupim centrifugalni VENTILATOR. Tel.: 68-161, popoldne_20972 Ugodno prodam usnjen PLAŠČ. Tel.: 22-276 SILVESTROVANJE NA JEZERSKEM — Hotel Kazina — igra ansambel ADRIATIC — Gostišče ob Planšarskem jezeru VSAKO SOBOTO PLES v Kazini od 20. do 24. ure — igra DUO SEZAM Rezervacije sprejemamo, informacije po telefonu 064/44-007 Priporoča se kolektiv hotela Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto 1987 in se priporoča Kranj razstavlja na novoletnem s nudi pohištvo za opremo dnevnih sob, spalnic, otroških sob, kopalnic itd. Posebni pogoji: novoletni popust, strokovni nasveti, prevoz do 30 km brezplačno. Obiačita jih tudi na Titovem trgu v Kranju (tel.:21 —485), salonu pohištva na Primskovem (fl.:24-554)tn na Jesenicah, Skladiščna 5. tel.:81- 179_ Predelovalci kovin in lesa! V popoldanskem času nudim ostro brušenje vseh vrst rezkalnih in oblnih nožev. Marko Jazbec, Trojarjeva 38, Straži-šče, Kranj_20741 Vsem delavnim, komunikativnim z hstnim prevozom nudimo delo in dober zaslužek. Šifra: 30 SM in dodatna stimulacija_20743 Sprejmem delo na dom — izdelovanje drobnih predmetov. Šifra: Spretna Zaposlim pridno, pošteno čistilko. Češnjevk 10, Cerklje na Gorenjskem _20979 Iščem delo v popoldanskem času na območju Gorenjske. Imam kvalifikacijo C, E. Naslov v oglasnem oddelku. 20980 vozila Ugodno orodam PEUGEOT 304 ca-ravan, (064) 41-012_20685 Prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 79, z radioaparatom in vlečno kljuko. Kljun Ručigajeva 28, Kranj, tel.: 26-150. Ogled v soboto popoldne __20798 Prodam novo ŠKOLJKO za RENA-ULT 4 modre barve in R 4, starejši \&r tnik, celega ali po delih. Ogled možen vsak dan po 15. uri, Mojstrana, Al. Ra-biča40_20827 Prodam DIANO, letnik 79. Viktor Je-lovčan. Na logu 14, Šk. Loka, tel.: 68-471, dopoldne_20926 Prodam CITROEN dub II., letnik 82, 38.000. Tel.: 21-447_20952 ZAPOROŽCA, letnik 76, z rezervnimi deli zelo ugodno prodam. Golja Alojz, za Žago 8, Rečica — Bled_20953 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 73, re-gistrirana do avgusta 87. Ciril Grilc, Trata 2, Cerklje_20954 Prodam osebni AVTO R 18, letnik 82. Tel: 61-414_20955 Prodam Z 750, letnik 75. Colinar, Pu-štal 9, Šk. Loka_20956 Prodam 126 P, letnik 84. Tel.: 79-932 _20957 Prodam R 4 TLS, letnik 77. Marjan Kogoj, Križe 109, tel.: 50-571 BPT _20958 Prodam Z 101 C 1300, letnik 82. Mi-helič, Kocjanova 17, Stražišče Kranj _20959 Prodam GOLF, letnik december 79, ali menjam za Z 101 ali LADO. Hribar, Zasavska c. 42/a, Orehek Kranj 20960 Prodam 126 P, letnik 82. Bulovec, Zabreznica 59, Žirovnica_20961 Prodam karamboliran VOLVO, letnik 72. Tel.: (064) 47-618_20962 Prodam RENAULT 4, letnik 81. Olše-vek9/a, tel.: 45-524 20986 Prodam GOLFA s štirimi vratmi, popolnoma obnovljen, in novo KOLO na 10 prestav, tel.: 49-043, Prebačevo _20987 Prodam Z750 SC, letnik 79. Ogled popoldne. Stare, Cesta 26. julija, Na- klo 28 _ 20988 Prodam AUDI 80 L. Tutič, Hrušica 61 Menjamo in centriramo gume osebnim vozilom vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Uroš Je-reb, Lesce, Begunjska c. 6/a 20740 Izoliram cevi centralne kurjeve in vodovoda s pločevino. Tel.. (061)216-673_20981 GRADITELJI! Kakšen načrt potrebu jete? Za prizidek, hišo, delavnico, gospodarsko poslopje? Kličite po tel.:(061)322-502 _20982 izgubljeno Prosim osebo, ki je v torek, 16. decembra 1986, prevzela dokumente (vozniško, osebno in čekovno knjižico) v samopostrežni trgovini pri avtobusni postaji v Kranju, da jih takoj vrne na pravi naslov.__20983 V torek, 16. decembra, sem na relaciji gimnazija — Državna založba izgubila ročno uro znamke seiko. Poštenega najditelja prosim, naj prinese'ne Skalico 2 Kranj. Nagrada! Ura mi je drag spomin._20984 živali če ste ostali sami, ostareli, onemo-gli v večjem družbenem stanovanju, oglasite se upokojenki. Šifra: Nudim pomoč__20759 Iščem instruktorico matematike za 3. letnik poklicne šole. Tel.: 28-069 20985 Prodam prenosni stereoradio-kase-tofon, Toporiš Irena, Srednja vas 2, 64204 Golnik tel: 4« 036 27960 Prodam manjše dvosobno stanovanje v I. nadstropju Blažič. Frankovo naselje 73, Šk. Loka_20755 Prodam polovico KRAVE za zakol, je *ežka in mlada, menjam za goved — brejo kravo, ostalo po dogovoru Tr stenik 2, tel.:46-341 20944 Prodam TELIČKA, starega sedem tednov, simentalca. Češhar, Zg. Bitpje 44_20945 Prodam mlado KRAVO po prvem te-|etu za zakol. Sp. Brnik 3_20946 Prodam polovico KRAVE. Arčon, Sora 9 Medvode__20947 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, za rejo ali za zakol prodam. Tone Jen-ko, H rase 39, Smlednik_20948 Prodam OVCE in jagnjeta za zakol Tel.: 33-428_20949 Prodam PUJSKA za zakol, težkega 130 kg, cena ugodna. Boris, Trata 17, Šk. Loka_20950 Prodam 10 dni starega BIKCA za pleme. Jerala, Podbrezje 111 20951 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 35 kg. Struievo 7, Kranj_20990 OPRAVIČILO! Pri zahvali na ime Marija Gašperlin, objavljeni 19.12. 1986, je nastala pisna napaka. Besedilo se pravilno glasi: Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za redne obiske. Za napako se iskreno opravičujemo! ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dobri mož, oče, ded in praded ŠTEFAN OSOJNIK frizer v pokoju Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem, gasilcem, AMD, pevcem, Iskra tozd Števci in g. župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala sosedom za pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, Bitnje, Trboje, Jesenice, Kranj, 17. decembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, mami, stare mame in tete ROZALIJE VEHOVEC se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Lesnine za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: sin Robi in hčerka Marija z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MILKE DOLENC iz Hotovlje 41 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo številno spremili na njeni zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo darovalcem cvetja, ki je prekrilo njen grob, pevskemu zboru Blegoš za ganljive žalostinke, gospodu župniku in vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, ki je pomagalo naši mami pri njeni bolezni, ter vsem, ki ste jo razveseljevali s svojimi obiski, jo imeli radi in mislili nanjo. VSI NJENI Hotovlja, 12. decembra 1986 V SPOMIN 24. decembra mineva žalostno leto, ko je nenadoma prenehalo biti plemenito srce našega ljubljenega MILANA PAGONA Čas mineva, praznina ostaja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Naklo, 23. decembra 1986 Sporočamo žalostno vest, da je umrl MIRO GROS roj. 1949, iz Stražišča Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 23. decembra 1986, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žaluj oci vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša draga sestra LEOPOLDINA MEŠIČ roj. Balantič Pogreb pokojnice bo v torek, 23. decembra, ob 14. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: brat Dušan, sestra Ivanka In aVnga sorodstvo NOVICE IN DOGODKI Vesele in žalostne urice organizatorjev kranjskogorske tekme_ Od turobnega ponedeljka do sončne, vesele sobote Kranjska gora, 20. decembra — Ko smo pretekli ponedeljek opoldne sedeli na novinarski konferenci pred kranjskogorskima tekmama za svetovni pokal, novice niso bile vesele. Snežilo je kot za stavo, sobotni slalom še ni bil pripravljen, petkov veleslalom pa že odpovedan. Želja Smučarske zveze Slovenije je, da bi v Kranjski gori tekma bila. Vendar povsod po Evropi sneži, zato je tudi možnost, da se FIS odloči za prvotni program in dobi Kranjska gora tudi odpovedani veleslalom, je dejal ge- neralni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukovnik. Kranj -skogorci so ga dopolnili, da FIS zaupa Kranjski gori, da so vzpostavljeni stiki z vodstvom svetovnega pokala, da bi bil tudi veleslalom, vendar ne nameravajo z glavo skozi zid in za vsako ceno dobiti obeh tekem, saj slabo organizirana tekma naredi več škode kot odpovedana. Slalomska tekma pa sploh ne bi bila problem, če bi imeli več snežnih topov, čeprav je priprava umetnega snega dražja kot urejevanje proge z naravnim snegom. Sest topov je v Kranjski gori, vendar bi morali imeti še dva. Odobrena in plačana sta že, vendar ju še ni. Slovenija namreč lahko uvozi pet topov, od tega dva za Kranjsko goro. Top ni poceni, saj stane od 400 do 700.000 šilingov; primeren je za naše razmere, sneg je obstojnejši in prav pretekli teden bi prišli dve takšni napravi prav. V ponedeljek zvečer je prišlo obvestilo, da speljemo ves program in začel se je boj s snegom, odjugo in vremenom. V soboto je bil zmagoslavno dobljen. Mrzlo noč potrebujemo Dnevi torek, sreda in četrtek so bili vrhunec boja za progo. Nekateri so se zmrdovali, da iz te moke ne bo kruha in da so se organizatorji preveč zanašali na svoje znanje in izurjenost, drugi pa so odgovarjali, da bosta tekmi super. V četrtek je bila proga v grobem nared, samo neizmerno žejna je bila. Terjala je novo in novo vodo. V petek, pred začetkom veleslaloma, sredi dežja in sneženja, smo se po-I * govarjali z vo-jr\ djo priprave ?rog Janezom opom. »Do včeraj ^i^M% i skrbelo. Z no- vim snegom smo imeli namreč veliko težav. Zelo suh je bil, težko se utrdi in tri dni je terjal nove in nove količine vode. Proga na fino še ni bila narejena. Dež je prišel prav, da smo grbine lahko zravnali. Danes je v redu in če ne bo odjuge, bo brez problemov. Za jutrišnji slalom pa potrebu- jemo samo mrzlo noč. Od 300 do 350 ljudi dela neprekinjeno že tri dni, od njih je polovica vojakov. Po 16 ur smo tukaj, pomagajo pa nam trije teptalci. Žičničarji so se izredno potrudili, prav tako naši stalni sodelavci pa domačini iz Kranjske gore in Podkorena in člani smučarskega kluba.« Predsednik organizacijskega komiteja Franc Brelih je v petek odgovarjal. »Slabše vreme kot je danes že ne more biti, vendar je za progo dobro, za obisk pa slabo. Vendar sem prepričan, da bosta današnja in jutrišnja tekma v redu.« Tudi vodja ^^fe. tekmovanja, inž. Peter Lakota, je bil optimist, vendar se , \ je bal, da se bo kdo od članov žirije spotaknil ob vedno mehkejšo progo za «^ veleslalom. »Nisem zadovoljen. Proga je premehka, vendar upam, da bo zdržala, kot je treba.« Finančna plat kranjskogorske prireditve_ FIS terja plačilo, čeprav tekma odpade O finančni plati prireditve smo se pogovarjali z Borisom Pesjakom, ki skupaj s Cirilom Kava-larjem vodi gospodarsko in finančno komisijo. »Predračun prireditve je bil 40 milijonov dinarjev, vendar mislim, da vsota ne bo prekoračena kljub večjim stroškom pri pripravi prog. Nadomestili jih bomo na račun prostovoljnega dela pri pripravi in organizaciji tekme, vstopnine in podobno. Glavni financerji prireditve so delovne organizacije, ki proizvajajo izdelke za smučarijo, in z vsemi imamo dobre, korektne odnose, dolgoročne pogodbe ter možnost za maksimalne reklame. Premalo se zavedamo, da je za našo tekmo veliko zanimanja v tujini in da je od decembrskih tekem kranjskogorska najbolj gledana. Zato mora biti tekma v pravem času in kakovostna. To ni naša tekma, ampak slovenska, jugoslovanska, zato pričakujemo večjo pomoč, če ne denarno, pa vsaj moralno. Vezani smo na velike izdatke. Za prijav-nino ene tekme moramo Fisi plačati 7000 švicarskih frankov, za dve pa deset do dvanajst tisoč. Prav toliko pa iztržimo od televizijskih prenosov. Plačamo tudi, če tekma odpade. Ciljni transparent se najbolje prodaja, vendar organizator od njega nič ne dobi, ker je to domena FIS, čeprav bi ravno tu veliko iztržili. Naša tekma je tudi edina med tekmovanji, ki jih prenaša naša televizija, za kar nič ne dobimo. Vse ponudimo zastonj. Malo čudno zveni, vendar bi morala TV vsaj nekaj prispevati. Precejšnji so stroški kandidiranja, zanimivo pa je, da so stroški izvedbe dveh tekem samo za okrog 20 odstotkov višji od izvedbe samo ene. Žal nekatere delovne organizacije, ki nam pomagajo pri organizaciji, mislijo, da smo veliko, dobro stoječe podjetje. Mi delamo zastonj, oni pa pridejo, naredijo in mastno zaračunajo.« ■ J. Košnjek Nasploh je bila organizacija petkove tekme v veleslalomu ena najtežjih preskušenj sploh v zgodovini kranjskogorskih tekem. Delavce na progi so stalno pozivali, naj progo čistijo in popravljajo za vsakim tekmovalcem, da ne bo prekinitve, naj vztrajnost ne popusti. In ni popustila, tekmovalci so progo pohvalili. S hvalo ni varčeval tudi naš veleslalom-ski as Boris Strel, ki je bil oba dneva med gledalci. »Organizacija je dobra, proga - *£s »o Je zdržala, če- * prav jo je bilo \ is^MsM * treba narediti v kratkem času. To je dosežek. Tekmovalno v veleslalomu nismo tako uspešni, vendar bo kmalu boljše. Malodu-šja po uspehih ni, saj so tekmovalci dobre volje. Ni mi žal, da sem nehal tekmovati. Hrbtenica me še boli. Zaradi tega danes ne smučam, čeprav bi rad stopil na smuči, vsaj rekreativne. Posel gre in to je zame najvažnejše.« S petka na soboto je bila mrzla noč. Sledil je sončen dan, prečudovit za Kranjsko goro in naše smučanje, eden najuspešnejših v zgodovini smučanja nasploh! J. Košnjek Slika in beseda hitro v svet Kranjskogorsko povezavo s svetom je vzdrževala ekipa PTT Kranj z vodjem Alojzem Bavdkom. »Namestili smo deset teleprinterjev, deset telefonskih kabin z dvema telefonskima posrednikoma, štiri te-lefoto priključke in letos prvič tudi telefaks, napravo, ki s pomočjo impulzov prenaša sporočila. Drugje je to že razvito, PTT Kranj pa bo javno telefaks službo usposobil s 1. januarjem leta 1987. Dela uigrana ekipa, in menim, da v zadovoljstvo vseh. Tu smo od 8. do 20. ure, po potrebi pa tudi dlje, do 23. ure na primer. Omogočamo tudi televizijske in radijske prenose. Letos je bilo osem neposrednih televizijskih prenosov in šest radijskih. Dva neposredna TV prenosa sta bila za Zvezno republiko Nemčijo, po eden pa za Italijo, Španijo in Švico, doma pa so prenašali v Zagrebu, Skopju in Ljubljani. Radijci smo neposredno prenašali v Italijo, Švico in na Švedsko ter v Zagreb, Sarajevo in Ljubljano.« I UVOZ IZ AVSTRIJE SUPERMARKET na Jesenicah, ELGO v Lescah M)(W(p(km mmpkm moatrk® V tiskovnem središču Za Sergea Langa večji stol kranjskogorsko tiskovno središče slovi kot bolje urejeno v krajih, kjer prirejajo tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju. Iz njega odhajajo v svet vse informacije o tekmi,in od udobja, ki je ponujeno poročevalcem, je pogosto odvisno, kakšna bodo sporočila v svet, * ne le o tekmovanju, ampak tudi o deželi. Letos je v Kranjski gori pisalo, snemalo in govorilo 121 domačih in 62 tujih poročevalcev iz Italije, Avstrije, Švice, s Švedske, iz Zvezne republike Nemčije, z Japonske, iz Francije in Združenih držav Amerike. Henrik Ube-leis, novinar Dela iz Ljubljane, že dolga leta vodi tiskovno službo pokala Vitranc in je v tem ozira izkušen, kaj komu prija in kaj ne, kaj ga jezi in kakšne želje ima. »V Kranjsko goro prihajajo stari znanci in dobri poznavalci smučanja, od katerih jih večina rada pride in imajo radi Kranjsko goro, seveda pa je njihovo razpoloženje odvisno tudi od trenutnega uspeha njihovih tekmovalcev. V Kranjsko goro že dolgo zahajaj o SergeLange, njegova soproga Ann in sin Patrick iz Italije, Heinz Prueller iz Avstrije, Armando Trovati iz Italije, Franc Julen, brat znanega tekrro-valca Maxa, iz Švice, Aldo Pacor iz Italije, Guenther Klimkert iz Avstrije in drugi. Zagotovili smo 50 delovnih miz z pisalnimi stroji, seveda pa so tudi še teleksi, telefo-to, telefoni in druge naprave. Iz izkušenj vem, kaj novinar najbolj potrebuje. Zvečer pred tekmo morajo biti pravočasno startne liste, fotoreporter j i morajo imeti možnost za izdelovanje slik in imeti sobe z mrzlo vodo in možnostjo zatemnitve. Serg Lang zai .di velikosti ne more sedeti na običajnem stolu, zato zanj vedno hranim večjega. Ti ljudje trdo delajo, zato terjajo svoje, sprejem, dobro nastanitev, pomoč, gostoljubje. Veliko jih dela z električnimi stroji in še sodobnejšimi napravami, zato mora biti dovolj električnih priključkov. Škoda pa je, da središče še nima svojega kopirnega stroja. Povsod po svetu so poročevalci cenjeni, ker je to za kraj najcenejša reklama in jim omogoča cenejše bivanje. (Nekateri novinarji so se pritoževali nad visokimi cenami v hotelih — op. J. Košnjek). Pomanjkljivosti pa nam tujci težje očitajo, ker smo tudi mi na njihovih tekmah in vemo, kako se oni pripravijo. Skratka, treba je imeti tovariški odnos, biti po ves dan tukaj in delati. V Sonji Albreht in Jožetu Re-smanu imam odlična pomočnika, pa tudi Kranjska gora kaže razumevanje za te probleme.« Tugo Kla-sinc, upokojeni novinar televizije: »Od začetka tekmovanja, sem tukaj, vsako leto. Tekma vedno uspe, . > kljub težavam, % I * če le niso pre- - , § , • velike. Tu sem marsikaj lepega doživel. Žal je letos nekoliko slabše, vendar upam, da se bodo stvari popravile in bomo na koncu sezone zadovoljni.« Vilko Lun-cer, novinar Sportskih .novosti iz Zagreba: »Že deset let hodim na poletni dopust v Gozd Martuljek, pa tudi sicer sta mi Kranjska gora in Planica zelo všeč in vsako leto pridem na tekme. Vendar menim, da tokrat go-stinska ponudba ni na primerni ravni. Cene so previsoke. Penzion v Kompasu stane več kot stari milijon dinarjev, naša dnevnica pa je veliko nižja. Škoda je, da leži Kranjska gora prenizko; zato so problemi s snegom, posebno decembra, ko so tekme. Vedno so loterija in tudi letos so bile.« J. Košnjek Serge Lange, ustanovitelj tekmovanja za svetovni pokal, je reden poročevalec s tekem v Kranjski gori — Vse slike: F. Perdan Sreča tudi pri poškodbah Zdravniška služba podkorenskega tekmovanja ni imela veliko dela in tudi to je dobro za prireditev. Poškodoval se je le Marc Girardelli, ki mu letos ne gre. V petek je padel in obnovil staro poškodbo ramena. V soboto ni nastopil in so nekateri celo govorili, da bo odnehal, vendar je v nedeljo v Avstriji spet startal. NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OBIŠČITE MERKURJEV0 OTROŠKO DELAVNICO VSAK DAN MED 9. in 19. URO NA RAZSTAVNEM PROSTORU MERKURJA MED 16. in 17. URO OBISK DEDKA MRAZA