: ¦¦¦¦•¦, . +. •;¦¦¦; Na podlagi 2. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega plani-ranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6-76), na podlagi 1. in 2. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS št. 8-74) ter v skladu s 1. in 8. členom samoupravnega sporazuma o ustano-vitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik skle-pamo v I. členu navedeni podpisniki SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PROGRAMA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 i. Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega pro-grama samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik (v na-daljnjem besedilu: samoupravni sporazum) smo: — delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, prek temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih družbenopravnih oseb, — delovni ljudje na delu pri občanih, ki opravljajo samostojno dejav-nost, prek občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik, — stanovalci, vključno.z lastniki stanovanj, lastniki in najemniki po-slovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora sta-novalcev v krajevni skupnpsti, — občani, ki namensko varčujejo za stanovanje prek zbora varčevalcev v banki, — organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo ali vzdržujejo stanovanjske hiše, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišče po svojih delegatih, ki jih delegirajo ali najvišji organi upravl-janja teh organizacij, stanovanjske zadruge po svojih delegatih, ki jih dele-girajo zbori zadružnikov, — društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš po svojih delegatih, ki jih delegira najvišji organ društva, — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji ter upravljanju stanovanjskih sosesk po svojih dele-gatih, ki jih delegirajo njihove skupščine. Seznam podpisnikov tega samoupravnega sporazutna je kot njegov se-stavni del v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. II. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma si s srednjeročnim progra-mom samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik zaradi stalnega izboljševanja stanovanjskih razmer z graditvijo stanovanj in z dvi-ganjem stanovanjskega standarda, v okviru socialističnih samoupravnih družbenih odnosov postavljajo tele cilje: a) poglabljanje samoupravljanja na stanovanjskem področju in pove-zovanje vseh zainteresiranih dejavnikov na tem področju, b) povečan obseg stanovanjske graditve, ki naj omogoči hitrejše reše-vanje stanovanjskih razmer, c) prenova starega mestnega jedra, d) vnašanje elementov solidarnosti v razreševanju stanovanjskih vpra-šanj, v izboljševanju stanovanjskega standarda in pri plačevanju stanarine, e) smotrno gospodarjenje z zgrajenimi stanovanjskimi hišami, f) urejanje širšega bivalnega okolja, humanizacija stanovanjskih pogo-jev in varstvo okolja, g) preureditev ali odprava za bivanje neprimernih stanovanj. III. Na področju poglabljanja in nadaljnjega razvoja stanovanjske samou-prave bomo: — poglabljali hišno samoupravo v zborih stanovalcev in hišnih svetih, — poglabljali in razvijali stanovanjski del krajevne samouprave z zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih, — podpirali povezovanje zborov stanovalcev na osnovi njihovih intere-sov iz skupnih zadev na območjih, kot so ožje soseske, skupine hiš itd., to je na območjih, ki so ožja od krajevne skupnosti, — dosledno razvijali delegatske odnose v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti v občini in v mestu, — v delovanju stanovanjske samouprave zagotoviti ustrezno mesto de-legatom izvajalcev del in nalog na stanovanjskem področju, pospeševali samoupravno povezovanje za izgradnjo posamezne soseske ali večjega stanovanjskega objekta zainteresiranih organizacij združenega dela in drugih dejavnikov, — pospeševali organiziranje varčevalcev za stanovanja v stanovanjskih zadrugah, in njihovo vključevanje v izgradnjo stanovanj v posameznih so-seskah. Stanovanjska gradrtev IV. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo za stanovanjsko graditev iz svojega dohodka izločali namenska sredstva naj-manj v višini 6 odstotkov od osebnih dohodkov. V. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo združevali del za sta-novanjsko graditev namenjenih sredstev dohodka v višini 30 odstotkov od družbeno dogovorjenega minimuma dohodka za stanovanjsko graditev v stanovanjski skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj in druge oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, pri čemer borao dajali poseben poudarek reševanju stano-vanjskih vprašanj družinam z otroki. VI. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo zaradi racionalizacije v stanovanjski graditvi, za zagotavljanje ekonomske solidarnosti med or-ganizacijami združenega dela in za zagotavljanje kontinuirane stanovanj-ske izgradnje, s čimer se zagotavlja socialna varnost delovnih ljudi, zapo-slenih pri stanovanjski graditvi, in za stalno izboljšanje tehnologije gradn-je, združevali v stanovanjski skupnosti del za stanovanjsko graditev na-menjenega dohodka v višini 25 odstotkov od družbeno dogovorjenega mi-nimuma dohodka za stanovanjsko graditev. Podpisniki si bomo med seboj razporejali stanovanja, zgrajena iz teh združenih sredstev ali kredite za gradnjo stanovanj po splošnih aktih, ki jih bomo sprejeli v samoupravni stanovanjski skupnosti z najmanj dvotretjin-sko večino. Ekonomsko solidarnost med organizacijami združenega dela bomo uveljavljali s tem, da bodo pri razporejanju stanovanj, zgrajenih iz sredstev ali pri odobravanju kreditov imele prednost organizacije združenega dela z manjšim osebnim dohodkom na pogojno nekvalificiranega delavca in dru-žine z otroki. Sredstva, ki jih s tem samoupravnim sporazumom zdriižujemo za kredi-tiranje stanovanjske izgradnje, združujemo za dobo 25 let po 2-odstotni obrestni meri. VII. Določbe samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenili delovni ljudje na področju Ijubljanskih občin o najnižjem odstotku sredstev, ki jih namen-jajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu, v skladu z 11. členom Zakona o programiranju in fi-nanciranju graditve stanovanj, je bil sklenjen leta 1972 za pet let in smi-selno velja do njegovega izteka, kolikor njegova določila niso nadomeš-čena s tem samoupravnim sporažumom. VIII. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma izhajamo iz dejstva, da je mesto Ljubljana in območje ljubljanskih občin enotno urbano območje, na katerem gradimo stanovanja, podpisniki pa smo zainteresirani za celovit in skladen razvoj vsega tega območja. Enako velja za kraje izven tega območ-ja, če v njih delajo ali žive delavci, ki so prek temeljnih in drugih organizacij združenega dela podpisniki tega samoupravnega sporazuma. IX. / Podpisniki tega sporazuma ugotavljamo, da je na območju občine Ljubl-jana Vič-Rudnik zadostno število zemljiških površin, ki so primerna za gradnjo velikih in novih stanovanjskih sosesk ter tudi stanovanjskih so-sesk, katerih izgradnja še ni zaključena. Zato imajo te stanovanjske sose-ske, ki so opredeljene v srednjeročnem razvoju stanovanjske izgradnje v občini Ljubljana Vič-Rudnik prednosti zaradi: — približevanje stanovanja delovnemu mestu in s tem razbremenitve mestnega prometa skladno z izgradnjo površin industrijskih con, — v delu stanovanjske soseske VS 1 Trnovo, VS 3-Žičnica in VS4-Bo-nifacija ter VS 103-Murgle je praviloma že zgrajenena komunalna infra- struktura, a v drugih stanovanjskih soseskah je potrebno opremljanje zemljišč s komunalno infrastrukturo opraviti, — za obdobje 1976—1980 so začrtani in se bodo gradili tudi spremlja-joči objekti širšega stanovanjskega standarda (VVZ, osnovne šole idr.), del teh pa je zgrajen in omogoča funkcioniranje stanovanjskih sosesk, — stalnega naraščanja števila prebivalstva, zlasti števila gospodinjstev mlajših delavskih družin, ki jih je usmerjati v zadružno gradnjo stanovanj-skih hiš, — veliko število ostarelih občanov nalaga posebno skrb podpisnikom pri izgradnji domov za ostarele občane in preurejanje stanovanj v pritličjih v skladu hiš za te občane, — da se sklenejo samoupravni sporazumi z izvajalci stanovanjske gradnje po soseskah, iz katerih bodo razvidne poleg cene za kvadratni meter stanovanjske površine tudi druge obveznosti podpisnikov na podlagi vsebine ustreznih družbenih dogovorov v ljubljanskih občinah in raestu Ljubljani. X. V obdobju do leta 1980 bomo v občini Ljubljana Vič-Rudnik gradili zla-sti na območju krajevnih skupnosti: Trnovo, Kolezija, Malči Belič, Vič, Dobrova, Krim-Rudnik, Podpeč, Preserje, Ig, Polhov Gradec, Škofljica in Horjul, na razpoložljivih zazidljivih zemljiščih. V drugih krajevnih skup-nostih lahko predvidevamo individualno gradnjo v manjšem obsegu. Posebno skrb bomo posvetili odpravi nedovoljenih gradenj z urejevan-jem dokumentacije ali rušenjem ter s skrbnejšim nadzorom nad gradnjo. XI. Na podlagi interesov delovnih ljudi in občanov o lokaciji stanovanja bo samoupravna stanovanjska skupnost sama in v povezovanju s samou-pravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana nastopila kot pobudnik sa-moupravnega povezovanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti kot interesentov za izgradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj (povezovanje v konzorcije) tako na območju občine, kot tudi na območjih drugih občin, pri čemer je potrebno vsebinsko preseči sedanji koncept gradnje za tržišče in ga nadomestiti s konceptom, v katerem bodo gradbena podjetja in drugi izvajalci — proizvajalci stanovanj, ki se bodo dogovarjali s samoupravno organiziranimi interesenti za stanovanja v več-jih objektih ali v posameznih stanovanjskih soseskah v gradnji: — delovni ljudje in občani-varčevalci se bodo za stanovanjsko graditev večstanovanjskih hiš in za upravljanje z zgrajenimi stanovanjskimi hišami povezali v stanovanjske zadruge in prek teh v stanovanjske skupnosti, ki jim bodo nudile vso možno pomoč, — pospeševali bomo tudi druge oblike stanovanjskega varčevanja, zav-zeli se bomo tudi za to, da se cena stanovanj razbremeni vseh bremen, ki ne sodijo vanjo. V stanovanjski graditvi bomo upoštevali bolj pestro strukturo in sicer gradnjo večstanovanjskih hiš, gradnjo samskih domov, gradnjo družinskih hiš, domov za učence in študente ter upokojence in ostarele občane. XII. Stanovanjska skupnost se bo zavzela za možnost večkratne uporabe uspelih projektov, za tehnologijo, ki zagotavlja hitro in racionalno graditev z uporabo domačih materialov, tipizirane opreme in instalacij. Družbena pomoč XIII. Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bomo na-menjali: — za reševanje stanovanjskih vprašanj občanov z nižjimi osebnimi do-hodki, pri čemer bo posebno pozornost posvetiti družinam z otroki, — za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih delavskih družin, upo-kojencev in invalidov, — za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev narodnoosvobo-dilne vojne, — za družbeno pomoč k stanarini občanom z nižjimi dohodki in tistim, ki ne morejo skrbeti zase, — za pospeševanje stanovanjskega varčevanja, — za zagotovitev minimalnega stanoVanjskega standarda. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni bstnini XIV. Postopno bomo uveljavljali stroškovno stanarino, to je stanarino, katere višina ustreza družbeno dogovorjenemu nivoju vzdrževanja stanovanjskih hiš in drugim družbeno dogovorjenim elementom stanarine. Sestavni del zasnove stroškovne stanarine je izhodišče, da je stanarina dohodek stanovanjske hiše, da stanovalci del stanarine združujejo v sa- moupravni stanovanjski skupnosti za program investicijskih vzdrževalnih del in za uresničevanje drugih dogovorjenih programov, da ostajajo hišam za povsem samostojne odločitve v skladu s predpisi sredstva za tekoče vzdrževanje in delovna sredstva za obratovanje hiš ter prispevki, za katere se stanovalci sami dogovorijo. Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti kot vlagatelji stanovanj bomo uporabljali del amortizacije v hišah, kjer so posamezni skupni deli in naprave dotrajani, za nadomestitev dotrajanih skupnih delov in naprav, z delom amortizacije pa bomo sodelovali tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj hišnikov, ki se upokoje in morajo zaradi tega zapustiti službeno hišniško stanovanje. — V čimvečji meri bo treba uresničevati izenačevanje stanovalcev v na-jemnih stanovanjih in lastoikov stanovanj in poslovnih prostorov. — Uresničili bomo ustavno pravico organizacij združenega dela do po-slovnih prostorov, v katerih delajo, politiko dajanja v najem in politiko na-jemnin za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu občani in druge osebe, pa bomo izoblikovali v skladu s stališči občinske skupščine, s krajevnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi dejavniki. XV. Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašamo, da je prenova zgradb osnovni način razreševanja problematike dotrajanih zgradb. V zaščitenih predelih mesta je treba dati prenovi položaj novogradnje, saj zaščitenih zgradb kljub dotrajanosti ni mogoče porušiti. Obseg prenove posameznih zgradb bo odvisen od stopnje dotrajanosti zgradbe. Po potrebi pa bodo opravljena naslednja dela: sanacija temeljev in nosilnih zidov, nadomestitev ali sanacija stropov in strešne konstrukcije, obnova in modernizacija instalacij. Istočasno s prenovo zgradb bo treba izvršiti tudi obnovo priključkov komunalnih naprav. V prenovljenih zgradbah bodo podstrešja preurejena v stanovanja in ateljeje. Preureditev ali odprava neprimernih prostorov XVI. Do leta 1980 bomo preuredili ali odpravili večino stanovanj, ki niso pri-merna za bivanje. Preurejanje in odprava stanovanj, ki niso primerna za bivanje, bo pote-kala v naslednjih smereh: — stanovanja, ki jih je mogoče z adaptacijo spremeniti v normalno, za bivanje primerno stanovanje, bomo adaptirali, — stanovanja, ki jih ni mogoče preurediti v normalne bivalne prosto-re, pa bomo izločili iz stanovanjskega fonda, stanovalce pa preselili v na-domestna stanovanja. Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašamo, da bomo izvajali pre-novo dotrajanih zgradb in odpravljanje stanovanj, ki so za prebivanje ne-primerna, predvsem iz naslednjih virov sredstev: — iz združenih sredstev za ekonomsko solidarnost in družbeno pomoč, — s sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, — z delom odpravljenega državnega kapitala, — s sredstvi amortizacije stanovanjskih hiš, — s sredstvi lastnikov na delih stavb, — z bančnimi posojili, — s sredstvi, ki jih bodo SSS ljubljanskih občin solidarno združile v ta namen. XVII. Cena stanovanj sme vsebovati samo družbeno dogovorjene in ovredno-tene elemente. XVIII. Graditev domov za učence in študente, samskih domov ter domov za ostarele, je sestavni del programa stanovanjskega gospodarstva. XIX. Podpisniki nalagamo organom skupnosti, da tekoče spremljajo uresni-čevanje tega sporazuma in nas o tem tekoče obveščajo. XX. Podpisniki pooblaščamo organe stanovanjske skupnosti, da na podlagi tega sporazuma sprejmejo srednjeročni program stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, da v skladu s samoupravnim sporazumom o usta-novitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in v skladu s tem sporazumom odločajo o uporabi sredstev, ki jih združujemo v tej skupnosti in da za uresničevanje tega sporazuma sprejmejo druge po-trebne ukrepe. XXI. Podpisniki tega sporazuma se botno prek stanovanjskih skupnosti Ijubl-janskih občin v stanovanjski skupnosti Ljubljana sporazumevali zlasti o teh skupnih zadevah: — usklajevanje srednjeročnih in letnih progratnov stanovanjske gradi-tve in sprejemanje skupnih programov za posamezno področje, — obravnavanje predpisov, ki jih sprejema Skupščina mesta Ljubljana, — določanje enotnih meril in kriterijev za kreditiranje stanovanjske graditve, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za višino sta-narine in za uporabo stanovanjskega standarda, — prenova mesta, — uporaba sredstev, ki se prek stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin združujejo v stanovanjski skupnosli Ljubljana. XXII. Ta samoupravni sporazum prične veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini podpisnikov. V Liubliani, marca 1976.