Listek.                                                                 443
v sKresu* I. 345 — 354. — K str. 187.: Ker Močuloskij in Karnčev v svojih razpravah o fizijologu ne omenjata razprave Gasterjeve, dasi je izšla gotovo že leta 1888., in ker je rumunski fizijolog preložen iz slovanščine, mislim, da bi bilo vredno omeniti Gasterjevo razpravo. Izšla je v Ascolijevem časopisu Archivio glottologico italiano X. 272—304 (1886 —1888) z naslovom : II Phvsiologus rumeno, edito ed illustrato da M. Gaster. — K št. 1963. (326.): Najboljšo oceno 2. dela Mtillenhofove »Deutsche Alter-thumskunde* je spisal Kosinna v časopisu »Anzeiger fiir deutsches Alter-thum und deutsche Lit. XVI. (1890) 1—60; prim. tudi Deutsche Litera-turzeitung 1890, št. 3. in Lit. Centralblatt št. 7. — Na str. 326. ali 327. bi bilo omeniti Miklošičevo razpravo »Ueber die Nationalitat der Bulgaren" (Estratto della Miscellanea di filologia, dedicata alla memoria dei professori Caix e Canello, Firenze 1885). — K št. 1989. (330.): Kratko oceno o Luczakowskega prelogi Nestorjevega letopisa je spisal Miklošič v časopisu „Zeitschrift fiir osterr. Gymn." 1888, na str. 1051., kjer kratko omenja tudi nekega drugega spisa istega pisatelja o Antonu Ljubvči Mohyl'nyckem. — K št. 2006. (333.): Obširno oceno Thomsenovega dela »Der Ursprung des russischen Staates* je podal Krek v časopisu Gottinger Gelehrte Anzeigen 1880, 513—539. — K št. 2250.(380.): Izvirnik spisa »Tehnički termini« se glasi: O techničeskich terminach v zakonodatelbstvš. Ctenie V. V. Bogi-šiča. St. Petersburg 1890. To berilo je Bogišič predaval v ruskem filolo-gičnem društvu na st. peterburškem vseučilišči dnč 13. januvarja 1887. leta. Taistega učenjaka francosko razpravo De la forme dite inokosna i. t. d., katero je Pastrnek omenil na str. 315., preložil je na srbščino Jovan Ači-movič z naslovom: O obliku nazvanom inokoština u seoskoj porodici Srba i Hrvata. U Beogradu,   1884.  8°.  60.
Prepričani, da bo ta knjiga mnogo pripomogla k vspešnemu delovanju na polji   slavistike ter   krepko   pospeševala   njen razvoj,   izrekamo željo, da bi se nam v bodoče enaki pregledi dajali vsaj vsakih pet let. Na Dunaji, dne"  24. maja  1892. leta.
v
Dr. K. Strekelj.
LISTEK.
Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske in meščanske šole. Veselo naznanjamo to novo knjigo, ki nam kaže prav jasno, kako lepo napreduje naša šolska literatura Hvala gre" najprej visokemu deželnemu zboru kranjskemu, ki je sklenil pospeševati in podpirati izdavanje šolskih knjig, potem pa g. pisatelju, kateremu je bilo orati celino,
444
Listek.
Senekovičeva knjiga je uravnana natanko po učnih načrtih za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem. Ko je seznanil učence z občimi svojstvi teles, z molekularnimi silami, njih delovanjem in učinki, razlaga jim zaporedoma nauke o toploti, magnetizmu, elektriki, o kapljivo • tekočih in raztezno - tekočih telesih, zvoku in svetlobi; na konci jim podaje nekaj o kemiji. Vsako poglavje je dobilo toliko prostora, kolikor mu ga gre" po priznani važnosti. — V II. in III. delu se bodo ti nauki nadaljevali, da bode knjiga celotna.
Kar se tiče metode, po kateri so sestavljeni Senekovičevi »Osnovni nauki«, omenjamo na kratko samo' to, da se je ravnal g. pisatelj po priznanih avtoritetah prirodo-slovne metodike in da je v knjigi predmet izbran in razdeljen takisto, kakor se sploh poučuje prirodoslovje na meščanskih šolah v Avstriji.
Dobre prirodoslovne knjige si ne moremo misliti brez slik; tudi v tem pogledu je knjiga izvrstna. Vse slike so lepe, čiste in s tekstom lahko umevne. V sliki 48. pa moti začetnika to, da je izostal »0«, da torej ne najde takoj odbitega traka »«0«. — Res je, da dobra slika mnogo pomaga, vender človek tudi z najboljšimi slikami ne more delati čudežev. Ako hočeš, da te učenci prav umejejo in si prirodoslovne nauke vtisnejo v glavo, ne zadošča nikakor, da jim to ali 6110 samo razlagaš ali na tablo narišeš, ampak treba poskusov. Dobra prirodoslovna knjiga pokaže pravo svojo vrednost šele tedaj,  ko si jo učencem  raztolmačil s poskusi.
Prav in potrebno je, da so izrazi, razloženi v tekstu, tiskani razločneje in da jim je pristavljena tudi nemška beseda. Takisto je ravnal g. pisatelj tudi z definicijami, ki so  prav   jasne   in   obsezajo   le toliko   besed,  kolikor jih je neizogibno  potrebnih.
Poglejmo pa knjigi še bliže v obraz in povejmo, kaj nam v nji ne ugaja in kaj bi bilo v prihodnje izpremeniti. Na strani 2. stavek »Ako v livnik naliješ vode«, ne izraža točno tega, kar dela eksperimentator. On mora v precejšnjem curku vliti vode v livnik, da doseže svoj namen. Primeri: ualij kupico (do vrha) in: vlij v kupico. V stavkih »Ako more zrak oditi skozi zamašek« in »Ali njej pripada svojstvo nepro-dirnosti« želeli bi drugih glagolov; tako tudi v stavku »Vstaja voda v stekleni cevi« (str. 5.) — »Ako vtakneš gobo v vodo, odhajajo iz nje mehurčki; odkod in zakaj?« Prvo vprašanje bode učenec pogodil, na drugo pa sedaj še ne more odgovoriti popolnoma točno. — Naši materinščini bi se utegnila oblika molekula bolje prilegati nego »molekul«; prav tako »platina« (str. 3.). — »Po polnem«, kakor se čita dosledno, izpremenili bi mi v jedno besedo, — »Na steklenico s precej širokim grlom postavi mali obroč po konci« (str. 5.). — »Prostornina pa se njim zmanjša« (str. 5.). (Takšne polne oblike osebnih zaimkov čitamo tudi drugje, kjer niso upravičene.). »Da jo vsaki pot najdemo« (str. 6.). — Na prvih straneh čitamo torej, potem pa toraj. Takisto čutimo nek upor (str. IO., in drugje). — »Kroglo od kavčuka moreš izdatno stiskati, da postane manjša« (str, II.). — Zračnatemu telesu — zračnato telo bi bilo menda tako, ki ima obilo zraka, a tukaj je samo plinasto ali zrakasto. — »Mizar maže deske z limom« — zakaj ne s klejem (limom)? — »Zakaj je perje povodnih ptic mastno?« — Zat6, ker si ga namažejo, odrezal bi se učenec. Vprašanje bodi drugačno. — »Oblačila viseča v prostorih, polnih tcbakovega dima, navzamejo se vonja po tobaku« (vse na str. 14.). — »Kovač ima na kleš«h lesena držala.« — »Ne bode li splaval led nad vodo?« (na str. 23.). — »Splava gori« (str. 24.). — »A'prvim prištevamo«   (str. 26).  —  »Segret zrak se razteza,  vzhaja kvišku«  (str.  26.).
»Pri kateri kaka kaplje vin zavre« (str. 31.). — »Da iztirajo vodene pare ves zrak iz nje« (str. 32. in drugje). — »Pod tlakom 1 atmosfere i. t. d. (str. 33.). —¦ Kaj je tlak  jedue   atmosfere,   razloženo je šele na strani   63. —  »Z   lisičjim    repom ali

Listek.                                                                 445
mačk i njo kožo« (str. 42.). — »Uzrok električnosti, t. j. elektriko ima vsako telo že po prirodi v sebi in sicer obojih, pozitivne in negativne« (str. 46.). — »Z kovinsko verižico« (str. 49.), in »2 povečalnim steklom« (str. 78.). — »V valj vsi pij i precej veliko kroglic« (str. 50.). — »Neoblepljen rob je pomazan« (str. 51.). — »Da se kaj takemu izognemo« (str. 52.). — »Ako izgubi oblak svojo elektriko s tem, da preskoči z njega električna iskra v drugi oblak, ali pa v bolj oddaljen predmet« (str. 54.). — »Najjednostavnejši barometer je priprava za v prejšnjem paragrafu opisani poskus (str. 63). Takd tudi %0 na takšen način gibajočem se protu pravimo« (str. 68.) in »prestrezati moreš ta plin v po konci stoječih posodah« (str. 86.) — ,,Vsled tega dvigne zunanji na kapljevino tlačeč zrak" (str. 67.) — ,,Kmalu načne iz cevi uhajati" (str! 79.) — ,,Da se v zraku goreč vodik pretvarja" (str. 82.). ,,Med la porom" (glej Sket str. 31.) (str.  89.).
To in še tu pa tam kaj neznatnega kazi sicer izvrstno knjigo le v toliko, ker se jezik ne ujema popolnoma z vsebino. Vender to niso hibe, temveč le nedoslednosti, katerih se naše šolske knjige kmalu odkrižajo. V obče so Senekovičevi ,,Osnovni nauki" tako praktična knjiga,  da bodo prekoristen pomoček pri prirodoslovuem  pouku.
M, Ciknsek.
Prirodopis za ljudske in meščanske šole v treh delih. Spisal Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. I. del. Cena temu prvemu vezanemu delu je 70 kr. V berilo je vtisnenih 84 slik. V Ljubljani 1892. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. — Ta najnovejša šolska knjiga, o kateri utegnemo izpregovoriti še obširneje, odlikuje se po krasnih podobah, kakeršnih izvestno še ni imela nobena slovenska šolska knjiga. G. pisatelj jo je sestavil po načelih, izraženih v učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem in v popolnem soglasji z državnim zakonom ter z dotičnima ministerskima naredbama. Za danes samo še omenjamo, da popisuje v lepi besedi vsega skupaj 71  živalskih, rastlinskih in rudninskih vrst.
Pesmi. Zložil J, T. Turkuš, Gradec. Založil pisatelj. 1892. 48 str. Cena? — Ta zvezek obseza mimo posvete 21 pesmij, izmed katerih so bile nekatere že natisnjene. Pisatelj ima po nekod dobre misli, žal, da je pesniška oblika skrajno slaba. V pesmih beremo stike, kakeršne je naše pesništvo upravičeno že davno odslovilo , mimo tega je uaglaševanje prepogostoma prisiljeno. Zato nas ta najnovejša zbirka ni k&j razveselila.
XXVII. redni veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dne" 22. m. m. Predsednik g. prof. J. Mam je v svojem nagovoru omenjal nekaterih senčnih stranij v minulem letu, zlasti kritike društvenih knjig, ki po njega, mislih ni bila vselej „dovolj dostojna", nato pa tudi veselih stranij, in sicer stalnega napredovanja „Matice Slovenske", kakor se pojavlja v knjigah in v čimdalje večjem številu društvenikov. Dobro znamenje je tudi to, da se vrše" vsakoletne volitve tako soglasno. — Zahvalja se gg. odbornikom „Matice Slovenske", takisto marljivemu tajniku g. E. Lahu in pregledovalcem rokopisov in računov. Govoreč o ustanovi Antona Kneza, pravi g. predsednik, da knjižice, katere bode izdajala ,,Matica", sicer ne bodo ponosen nagrobni kamen njih ustanovitelju nego zgolj spominčice, ki pa bodo izvestno na čast narodu slovenskemu.  —
Račun o društvenem uovčuem gospodarstvu v dobi od dne I. prosinca do dne-31. grudna 1891, leta se potrdi brez razgovora, ker je bilo društvenikom itak predloženo tiskano poročilo, katero so odobrili računski pregledovalci gg. Fr, Bradaška, K. Žagar in G. Pire. ,,Matica" je imela v 27. društvenem letu dohodkov v gotovini 12.023 gld- 09^2 kr., troškov pa 6371 gld. 421/2 kr., torej je prebitka 5651 gld. 67 kr. v gotovini, kateremu je še prišteti 11.224 gld. v obligacijah. Vse imenje je znašalo koncem   1891. leta 55.719 gld. 4l1/2 kr., proti 53.824 gld.  i*I*/g kr. z dne* 31. grudna