Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- $tev. 10. V Ljubljani, sobota 14. januarfa 1938. Leto III. Ker so komunisti nasprotovali gospodarski in socialni politiki Chautcmpsa: Druga vlada francoske ljudske fronte - padla Pariz, 14. januarja, o. Druga vlada francoske ljudske fronte, ki ji je predsedoval radikal Chautemps, je danes ob 5.45 zjutraj odstopila. Do odstopa je prišlo po celonočni seji zbornice, na kateri so komunisti silovito napadali vladno in finančno ter gospodarsko politiko, ter zahtevali uvedbo državnega nadzorstva nad denarnim prometom. Dalje so vladi očitali, da v delovnih sporih drži z delodajalci in nastopa proti levičarskim delavskim organizacijam. Vlada je zahtevala, da ji zbornica da v obliki zaupnice pooblastilo za nadaljnje delo v listi smeri, kakor ga je izvrševala do zdaj. Pri tem delu gre predvsem za zagotovitev svobodnega denarnega poslovanja, za dosego miru med delavstvom in delodajalci, za izboljšanje gospodarskega in finančnega stanja v Franciji in za jamstvo republikanskih političnih in državljanskih svoboščin. Proti zaupnici v tem smislu je s silovitim govorom nastopil voditelj komunističnega zastopstva v zbornici Ramette, ki je napadel Chautempsa^ ces, da je sovražnik delavskega razreda, da se zavzema za podjetnike, ki dajejo denar za različna desničarska'oborožena gibanja, ter da z zagovarjanjem svobodnega denarnega in deviznega prometa daje potuho kapitalu. Zahteval je v imenu komunistov popolno svobodo pri glasovanju glede zaupnice. Odgovarjal je predsednik vlade Chautemps, ki je dejal, da daje komunistom svobodo, ki jo zahtevajo. Za predsednikovim govorom je zbornica zaupnico odklonila s 372 proti 124 glasovom. Socialistična skupina v ljudski fronti je nato sklenila umaknili svoje poslance iz vlade. Blum je ta socialistični sklep sporočil predsedniku Chau-tempsu, ki je nato sestavil pismeno izjavo o odstopu vse vlade ter jo nesel zjutraj predsedniku republike, ki je odstop sprejel. Ko je odhajal od predsednika Lebruna,. je Chautemps dal časnikarjem naslednjo izjavo: »Hotel sem, da bi moja vlada vse zadeve, ki so važne za domovino, rešila hitro v ozračju miru in sloge, ki je potrebna, da rešimo francosko denarslvo in zagotovimo francosko varnost. To pa ni bilo mogoče.« Kdo bo sestavil novo vlado Pariz, 14- januarja, o. Predsednik republike Lebrun je danes ob 10 začel razgovore za sestavo nove vlade. Najprej je sprejel predsednika senata Jeanneneya, nato predsednika poslanske zbornice Herriota. Vest o odstopu vlade je prišla precej nepričakovano in je vzbudila v Parizu veliko razburjenja. Splošno mnenje je, da je druga vlada ljudske fronte moral odstopiti ne toliko zaradi tega, ker se je zadnje dni položaj francoskega franka tako poslabšal, da je vlada le z največjimi napori mogla preprečiti denarni polom, marveč da je Chautemps moral odstopiti predvsem zaradi notranjega razdora med skupinami ljud- ske fronte, kjer postajajo komunisti vse bolj nestrpni in hočejo prevzeti vodstvo. Glede nove vlade domnevajo, da bo najbrž sestavljena iz dosedanjih skupin, vendar se bo zopet pomaknila malo na desno, če komunisti ne bodo hoteli več podpirati take vlade, bodo potem radikali skušali sestaviti novo, s pomočjo opozicionalnih skupin. Kot predsednika bodoče vlade imenujejo radikale Herriota, Sarrauta in sedanjega vojnega ministra Daladiera. Če bi dobil nalogo za sestavo vlade, bi to pomenilo začetek odločne smeri, zlasti v socialnem življenju, saj je znano, da je Daladier tisti, ki zagovarja proti neprestanim stavkam, katere uničujejo francosko gospodarstvo, močno roko namesto popuščanja. Komunisti razbijajo ljudsko fronto Pariz. 14. januarja, o. Socialistična poslanska skupina je na svoji seji sprejela resolucijo, da hočejo socialisti ostati zvesti ljudski fronti, kar so že večkrat dokazali. Zaradi narodnih koristi so socialisti pripravljeni podpirati vlado, ki hoče nadaljevati politiko, kakršno je potrdilo ljudstvo pri zadnjih volitvah. Z ozirom na sedanje razmere, ko gre v notranji politiki za obrambo republike, v zunanji pa za zagotovitev miru, socialisti z obžalovanjem ugotavljajo, da se komunisti pri zadnjem glasovanju v zbornici niso pridružili večini. Politična pol dr. Stojadinoviča v Berlin Iz ave o razvoju dobrega razmerja med nami tn Nemčijo Belgrad, 14. jan. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je snoči čez Subotico, Budimpešto, Bratislavo in Prago odpotoval v Berlin na uradni obisk k nemški vladi, s katerim bo vrnil svoječasni obisk nemškega zunanjega ministra Neuratha v Belgradu. S predsednikom vlade je odpotoval načelnik njegovega kabineta Dragan Protič. Na postaji v Belgradu se je od predsednika poslovila vsa vlada ter osebje nemškega poslaništva. Predsednika bo med njegovo odsotnostjo nadomestoval notranji minister dr. Anton Korošec. Berlin, 14. jan. o. Vse nemško časopisje včeraj in danes prinaša navdušene pozdravne članke Jugoslaviji in predsedniku dr. Stojadinoviču. Njegov obisk v Berlinu označuje kot eno najvažnejših političnih dejanj zadnjega časa. Najpomembnejši list hitlerjevske Nemčije »Volk und Reich« prinaša članke nemškega zunanjega ministra barona Neu-ratka, našega poslanika v Berlinu Markoviča, nemškega poslanika v Belgradu von Ileerena in članke dr. Stojadinoviča, v katerem piše predsednik naše vlade o razvoju razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo takole: »Med nami in nemškim narodom so že več kakor 100 let tesne in plodne vzajemne zveze, predvsem na kulturnem in duhovnem področju. Zlasti proslava 150 letnice rojstva velikega reformatorja srbskega jezika ' uka Karadžiča jo pred kratkim dala priložnost, da so spomnimo teh zvez, ki so se tako vidno pokazale v njegov,h delih. Ali ni ravno takšno Vukovo ustvarjanje dobilo ustrezajočo pobudo po Jakobu Grimmu, Goetheju 'n drugih zastopnikih nemškega duhovnega življenja prvih desetletij preteklega stoletja? Okoliščine da je Vuk Karadžič velikemu nemškemu zgodovinarju Leopoldu Rankeju dal gradivo za njegovo zgodovino srbske vstaje, ne gre presojati samo s stališča nju- Spopadi v sveti deželi Jeruzalem, 14. januarja. AA. (DNB.) V bližini Hebrona je prišlo včeraj do hudega spopada med angleško policijsko patruljo in sku-pino oboroženih Arabcev. Redarji so obkolili neko arabsko hišo v kateri je bilo pet oboro-ženili Arabcev. Ker se Arabci niso hoteli ''dati, so pričeli z obeh strani streljati. En angleški redar in en Arabec sta bila ranjena, en Arabec P“ J® Padel Dvem Arabcem se je posrečilo po-V?to so redarji dobili pojaeenje. Dobili 80 ava °kioPna voza in dve letali. nega sodelovanja, temveč jo je treba ceniti tudi zato, ker se je iz Rankejevega dela vsa evropska javnost pobliže seznanila z našimi boji za svobodo. Ta duhovna vzajemnost se ni prekinila in obstoji danes v obsegu, ki nas more le veseliti. Čeprav sta se, Srbija in Nemčija udeležili svetovne vojne druga proti drugi, nista bili sovražnici, temveč sam« viteški nasprotnici. To vsi brez pridržkov priznavajo. Priznavajo na srbski strani, kolikor mi je znano, tudi na nemški strani. Neposredno po vojni so se začeli odnosi med nami hitro normalizirati. Gospodarska vzajemnost, ki predstavlja danes odločilen činitelj na obeh straneh, se je takoj po vojni začela kar naj- lepše razvijati. Jugoslavija je pretežno agrarna država, Nemčija pa industrijska, in tako se kar najlepše izpopolnjujeta v svojih gospodarskih potrebah. Zgodovinsko delo, ki ga jo vodja in državni kancler izvršil z duhovno preporoditvijo Nemčije, je deležno tudi pri nas občudovanja in priznanja. Prežeti smo s prepričanjem, da v današnji dobi socialnega dogajanja notranja urejenost bolje kakorkoli drugod prispeva k splošnemu miru. Berlin, 14. januarja. AA. Namestnik ministra za propagando Berndt je priredil včeraj kosilo na čast jugoslovanskih časnikarjev, ki so prišli v Berlin. Zvečer pa je ravnatelj agencije Avale , Berlin. Zvečer pa je ravnatelj agencije DNB priredil v hotelu Kaiserhof kosilo o a, čast ravnatelju Avale g. M. Stojmiroviča Jovanoviča in drugih jugoslovanskih časnikarjev, ki so že prišli v Berlin. Ostalim časnikarjem, ki so prišli ponoči, so medlem pripravili lep sprejem. Posledica razglasitve nove irske ustave: Začetek pogajanj med Irsko in Anglijo za ureditev gospodarskih, političnih in vo aških odnošajev London, 14. jan. o. V ponedeljek se prično v zunanjem ministrstvu pogajanja med Irsko in Anglijo. Napoved o pogajanjih je prišla docela nepričakovano, saj po razglasitvi nove irske ustave, ki uvaja popolno neodvisnost irske države, na kaj takega ni bilo mogoče misliti. Pogajanja bodo v glavnem služila ureditvi gospodarskih odnošajev med Irsko in Anglijo. Irska kljub politični neodvisnosti brez angleškega trga ne more živeti. Angliji pa je irsko prijaleljstvo potrebno iz vojaških razlogov. Irsko odposlanstvo za ta pogajanja bo vodil sam predsednik de Valera, v imenu Anglije pa se bo pogajal predsednik vlade Chamberlain. De Valera je dal zastopniku »Press Associa-tion« izjavo, v kateri pravi, da tvori glavno osnovo teh pogajanj vprašanje razdelitve Irske, nadalje obrambno vprašanje in končno finančno vprašanje. Pobudo za pogajanje je dal De Valera sam. Pogajanja sama pa ne bodo v nobeni zvezi s kako izjavo angleške vlade o novi irski ustavi. Londonsko časopisje piše obširno o teh pogajanjih. Vsi žele, naj bi z njimi uredili dosedanjo trgovsko-carinsko vojno med Irsko in Anglijo. Hkratu naj bi se sporazumeli tudi o obrambnem vprašanju. »Times« poroča, da spored pogajanj še ni določen. Vsaka stranka bo mogla predložiti svoja vprašanja Verjetno je, da na tej konferenci ne bodo govorili o diplomatskem zastopstvu Irske v tujini. »News Chronicle« izjavlja, da Anglija sme biti proti Irski plemenito naklonjena, zato ker so tej deželi storili krivico. Razlage o pomenu posvetovanj v Bud mpeiti: Obramba Evrope pred komunizmom ®UtlimpJeHa’ 14' januarja. AA. (Stefani) Kon-Italijo, Avstrijo in Madžarsko v Bu-t • P1!6®6] razčistila položaj v Evropi. Ugo- ° bilo, da sloni sodelovanje z Nemčijo v 1*1 , soglasnosti na italijansko-nemškem in av- stfiJSK^neinškim sporazumom iz leta 193(5 in to •°fIx. *m—Berlin. Poskusi zapada, da se Nemčija izloči iz.sodelovanja v Podonavju, bodo l2;ava bukareštanskega patrijarha: Romunska cerkev proti judovskim zajcdalcem ... Bukarešta, 14. januarja. Romunski patriarh iMiron je dal listu »Frontuk, listu Vajde Vojevoda, daljšo izjavo, ki je v romunski javnosti vzbudila veliko pozornost. V izjavi patriarh Miron pravi, da je Romunija preplavljena z Judi, katerih največ- živi v izobilju in so si prilastili vse bogastvo države ‘trgovino, industrijo, velike nepremičnine m celo cela mesta. Judje po izavi patriarha Mi-rona kultivirajo in vzdržujejo v liajpopolnejši obliki kužno bolezen korupcije. Polastili so se tudi časopisov in se trudijo, da bi s pomočjo iz inozemstva omračili bogastvo romunske narodne duše. Brez domovine, brez narodnosti in brez vsega tega, kar ohranja življenje in dušo kakega naroda, uporabljajo Judje nedopustna sredstva, da bi ohranili čim močnejšo medsebojno plemensko in versko slavnost, katero pa pri drugih narodih razdirajo. Končno patriarh Miron izjavlja, da so Judje za svetovne vojne preplavili Romunijo kot hudournik, ki je pridrvel od vseh strani. Njihovo delovanje je postalo nevarno celo samemu narodnemu obstoju romunskega naroda. V Romuniji so cela lugsla in trgi, v katerih ni ničesar romun- skega, razen siromaštva m najhujšega pomanjkanja tako, da se »'lovek ob pogledu na to revščino romunskih širokih ljudskih plasti mora razjokati. Romunskemu ljudstvu sesa mozeg tujec — Jud. Zato je prva naloga vseh Romunov, da se branijo in da pod nobenim pogojem ne dopuste, da bi jim Judje izkopali narodni grob. Železna garda bo podpirala vlado Bukarešta, 14. jan. Ui. Vodja železne garde Codreanu je snoči sprejel domače in tuje časnikarje ter jim podal daljšo izjavo. V njej med drugim pravi, da po njegovem mnenju ne bi bilo pametno, da bi romunska vlada takoj razpustila narodno skupščino in šla prezgodaj na volitve, ker ni gotovo, da bi na takšnih volitvah dobila zadostno večino, ki jo potrebuje za izvedbo svojega programa. Legionarji Železne gare so po izjavi Codrea-nua pripravljeni podpreti sedanjo vlado v parlamentu in glasovati za proračun in nujne zakone, ki bi šli za- tem, da se vsa Romunija postavi na nacionalno podlago. v bodoče nemogoči in neumni. Stališče Romunije v tem odseku je tudi pojasnjeno, ker je sedaj v preoblikovanju svoje notranje politike. Poleg teh vprašanj, ki se nanašajo na Podonavje, pa se je konferenca v Budimpešti dotaknila tudi vprašanj, ki se tičejo splošnega položaja v Evropi. Tako sta glede vlade v Španiji Avstrija in Madžarska sklenili sprejeti jasen sklep, da se Evropa in civilizacija zavarujeta pred komunizmom. Prav tako je bilo popolnoma pojasnjeno, zakaj je Italija zapustila ZN. Na podlagi vsega tega lahko rečemo, da je konferenca v Budimpešti v najširšem smislu osvetlila vsa vprašanja, ki se nanašajo na podonavsko in ostalo Evropo. Ti ugodni zaključki jasno izpričujejo, kako nesmiselni so poskusi za-padnih demokratskih listov, ki hočejo zmanjšati pomen te konference. Rimski sporazumi so se kot osnova za mir v srednji Evropi po tej konferenci samo še okrepili. Dunaj, 14. januarja. V zvezi s sklepnim poročilom budimpeštanski konferenci podpisnic rimskega sporazuma, piše zvezni kancler Schuschnigg v »Politični korespondenci«: Nadaljni obstoj rimskega sporazuma 6e je pokazal kot neporušljivo dejstvo. Italijanska politika tesnega prijateljstva z Nemčijo, tako imenovana politika dejstev, je v popolnem soglasju s tem dejstvom- Avstro-nemški dogovor z dne 11. julija 1936 je ustrezajoča dopolnitev rimskemu paktu. Avstrija so je zmerom izrekala za nemško državo in je pri vsaki priložnosti poudarjala, da ne bi bila v nobenih okoliščinah pripravljena voditi politiko proti Nemčiji. To pojmovanje je prišlo v Budimpešti do popolnega izraza. Do izraza je prišlo v vseh meddržavnih razgovorih avstrijskih državnikov. Dr. Schuschnigg izjavlja, da je nemško-itali-jansko-japonski pakt proti kominterni za Avstrijo in Madžarsko dejansko že zdavnaj dejstvo. 2,160.000 kg srebra je kupilo ameriško finančno ministrstvo od -.-.ehiške vlade, da prepreči ua-''.z Coii ioj kovini. Vesti 14. januarfa 285.000 francoskih tekstilnih delavcev bo najbrž začelo stavkati na francoskem severu, ker podjetniki nočejo zvišati plač v takšni meri, kakor je to določilo delovno razsodišče. Odločne finančne ukrepe za varstvo domačega denarstva pripravlja nova braziljska vlada, ki bo med drugim vzela vrednost vsemu braziljskemu denarju, kar ga je naloženega v tujini. Silovit napad na katoliško cerkev prinaša hitlerjevski mesečnik »Nat iona lsozialistische Heftec, ki ga urejuje glavni ideolog Hitlerjeve stranke Alfred Rosenberg. Zračno zvezo med Evropo in Severno Ameriko bodo najbrž še letos začele Anglija, Nemčija in I* rancija Nemčija ima že pripravl jena letala ki bodo zmogla to razdaljo, Francozi pa so imenovali te dni odbor, ki naj izbere odgovarjajočo vrsto letal Francija bo dala graditi dve 40.000 tonski bojni ladji v odgovor na italijanski pomorski oborožitveni program. Angleške oblasti so obsodile vse prebivalce neke vasice pri Nazaretu na 200 funtov globe, češ da so poškodovali petrolejski vod, ki teče iz Iraka čez Palestino do morja. Za sklenitev nove trgovske pogodbe se bosta baje v kratkem začeli pogajati Anglija in Nemčija. Nova pogodba naj omogoči sodelovanje zasebne industrije v obeh državah Italijansko-romunsko zbližan je bo omogočilo širše sodelovanje med Italijo in srednjeevropskimi državami. Tako pišejo nekateri češki listi. Seja mednarodnega olimpijskega odbora bo 10. marca v Kairu. Na njej bo japonsko zastopstvo poročalo o poteku priprav za zimske in poletne olimpijske igre leta 1&40 v Tokiu. Vojvoda Windsorski je med drugim,tudi general japonske vojske, kakor piše angleški plemiški koledar, ki je izšel za novo leto. Papeževega nuncija v Parizu je včeraj sprejel namestnik francoskega zun. ministra de Tessan. Požar je izbruhnil v poslopju glavnega nadzorstva japonske vojske v Tokiu. Poslopje je zgorelo tako hitro, da so komaj rešili nekaj najvažnejših dokumentov. Italijansko gospodarsko in politično odposlanstvo bo v kratkem prišlo na Japonsko. Zgorelo je veliko ameriško bojno t»tido »Samoa n Clipper« z vso posadko. Vse španske nacionalistične liste je prepovedala uvažati v Francijo vlada ljudske fronte. Varšavska policija je prijela vse člane poljskega odbora za Kitajsko, ker je ugotovila, da so ti ljubitelji Kitajske pošiliali denar in prostovoljce španski ljudski fronti. Člani odbora so bili povečini komunistični Judje. Italijanski zunanji minister grof Ciano se jo včeraj popoldne vračal iz Budimpešte čez Slovenijo v Rim. Na ljubljanski postaji so ga pozdravili zastopniki oblasti. Češkoslovaška vlada se bo na svoji prvi seji, 18. januarja, posvetovala o Van Zeelandovem načrtu za obnovo evropskega gospodarstva Kitajske in japonske vrednotnice so zadnje dni na londonski borzi zelo padle, kar priča o tem, da gospodarstvo teh dveh držav zaradi vojne ni več prav zelo trdno. Sovjetsko Rusijo bo pri zasedanju ZN v Ženevi zastopa) pariški poslanik Surič, ne pa zunanji minister Litvinov, kakor vedno doslej. Domnevajo, da zaradi tega, da bodo razpravljali o zadevah, ki Sovjetom niso ljube. Poljsko nemški razgovori pred sestankom ZN Berlin, 14. januarja, o. Poljski zunanji minister Beck je na poti k zasedanju Zveze narodov v Ženevo prišel v Berlin in imel važne razgovore z zastopniki nemške vlade glede vseh vprašanj, ki se tičejo Poljske in Nemčije tor njunega razmerja do druge Evrope in kolikor se nanaša na njuno zvezo. Včeraj dopoldne je nemški zunanji minister v. Neurath sprejel poljskega zunanjega ministra Betka. Njun razgovor je trajal poldrugo uro. Oba sta se razgovarjala v navzočnosti poljskega poslanika Jožefa Lipskega. Popoldne je Beck prišel v stike z večjim številom nemških voditeljev, med njimi tudi z generalom Cii ringom. Dejstvo, da se je Beck ustavil v Berlinu prav na poti v Ženevo, je zelo važno, ker se zdi, da je nemško vlado obvestil o tem, kakšno stališče bo zavzela Poljska na‘tem zasedanju do Zveze narodov. Vremensko poročilo Rateče-PIanica: —5, jasno, mirno, pršic na podlagi lOOc m. Kranjska gora: —5, jasno, mirno, pršic! na podlagi 55 cm, sankališče in drsališče uporabljiv«. Dovje-Mojstrana: —5, jasno, mirno, S5cn» snega. Bled: —4, zračni pritisk nizek, jasno, mirno, osrenjen sneg, 25 cm, sankališče in drsališče uporabljivo. Komna: —5, jasno, sončno, mirno, suh sneg na 180 cm podlage. Vogel: —3, jasno, mirno, 15cm pršiča na 200 cm podlage. Vel. Planina: —3, pooblačeno, lOcm pršiča na 130 cm podlage. Kurešček: +3, deloma oblačno, 40 cm odsre-njenega snega. Pohorski dom: jasno, mirno, srež, 70 cm snega. Ruška koča: —2, jasno, mirno, 70cm snega. 100 cm. Seniorjev dom: jasno, mirno, 150cm snega. Peca: —7, jasno, mirno, 20 cm pršiča na 23 cm Dodlaoe. Zdravstveno stanje slovenske vasi Predavan e ravnate! a Higienskega zavoda dr. Iva Pirca v društvu Bela Krajina Ljubljana, 14. januarja. V društvu »BeJa Krajina« je sinoči predaval ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Pirc o zanimivem predmetu: »Zdravstveno stanje naše vasi in asanacija v Sloveniji«. Predavatelj je izvajal: Tudi Slovenci gremo za zapadnimi narodi v pogledu bele kuge hitreje kakor v pogledu kulturnega napredka. Zmanjšanje rodnosti je očivid-uo in ima svoj vzrok v dejanskem zmanjšanju rojstev. Naravnost '•apidno lahko imenujemo zmanjševanje rodnosti v zadnjih petih letih Velika množina prebivalstva Jugoslavije ne pozna takšnega zmanjševanja rodnosti kakor je v Sloveniji V padanju rojstev prednjačijo okraji Laško, Litija. Ljubljana okolica, Logatec, Maribor desni breg, Celje okolica, Gornji grad, Črnomelj in Radovljica. Najmanj rojstev imajo oni kraji, ki imajo najtesnejše stike z mestom in njegovim načinom življenja. Rodnost v mestihv Ljubljana in Maribor je minimalna, mnogo manjša kot v najslabšem podeželskem okraju. Na nizko rodnost vplivajo gotovo tudi mrtvorojeni, katerih smo imeli v zadnjem petletju 80 na 1000 rojenih. Vsekakor visoko število. Važno je tudi še dejstvo, da se ni število mrtvorojenih s prejšnjimi leti še prav nič izboljšalo in so ostale razmere in vplivi isti. Med najslabšimi okraji v tem pogledu sta Brežice in Radovljica, nato Maribor levi breg in Celje okolica. Med srednjimi okraji so Črnomelj, Novo mesto, Krško, Laško, Šmarje, Slovenjgradec. Število nezakonskih otrok v Sloveniji presega vse druge kraje v naši državi, sklada pa se s številom, ki ga sicer vidimo v alpskih državah. Zanimivo je, da se na primer v okraju Maribor levi breg rodi skoraj vsak tretji otrok izven zakona. V visokem številu nezakonskih otrok prednjači sploh Štajerska, kjer je povprečno vsak osmi otrok nezakonski, dočim je v kranjskih okrajih komaj vsak petnajsti, v Beli Krajini pa komaj vsak dvajseti. Poudariti je treba, da se v Sloveniji rodi letno 2500 nezakonskih otrok, od teh 2000 na Štajerskem. To dejstvo je tudi resen socialni in zdravstveni problem. Kako te z umiran em naroda Čeprav ima Slovenija najugodnejšo umrljivost med vsenii pokrajinami Jugoslavije in čeprav je umrljivost zadnjih let znatno padla, vendar je Še marsikje mogoče prihraniti na ljudskem življenju. Tudi v vsej državi je umrljivost manjša kot je bila, vendar izboljšanje ni tako močno in napreduje počasneje kot v Sloveniji. Dočim jih v zadnjih letih v Sloveniji umre 14 do 15 na j000 prebivalcev, znaša umrljivost po vseh drugih banovinah nad 10. Na kako nizko stanje se da na primer znižati umrljivost, kaže primer mesta Ljubljane, kjer znaša umrljivost v zadnjih letih lc še 8 do 9 odstotkov Tudi nekateri podeželski okraji imajo že kar zavidljivv nizko umrljivost na primer Ljubljana okolica, Radovljica, Kranj Kamnik, Laško, Litija, Logatec, Gornji grad in deloma Celje okolica, torej bivša Kranjska brez Dolenjske in Bele Krajine in tudi še spodnja Štajerska. Slabi so (to je nad povprečjem) dolenjski okraji imaio že kar zavidljivo nizko umrljivost. Prekmurjem. Vzrok je v tem, da so tam viničarski kraji, kjer je veliko knipčkega proletariata in so podnebne razmere manj ugodne kot drugod. Pa tudi ljudstvo je tam zelo zaostalo, neuko in brezbrižno, mnogo je tudi domačega alkoholizma. 4000 porodov brez haska Ker število rojstev pada in ker bo brez dvoma padalo še dalje, postaja življenje vsakega novorojenčka dragocenejše. V zadnjih letih se izkoplje v vsakem letu skoraj 4000 novih grobov za otroke, umrle v starosti do enega leta. To pomeni 4000 letno porodov brez haska. V našem maloštevilnem narodu je to visoka postavka. Primerjava Slovenije z drugimi deli države kaže sicer za nas ugodno lice. Ko pri nas umira vsak osmi oziroma deveti dojenček, preden stopi v drugo leto starosti, stoje drugi deli države v tem oziru slabše. V savski banovini umira vsak peti dojenček, tam je najslabše. Vendar je ta umrljivost pri nas samo relativno dobra. Pri nas se namreč rodi najmanj otrok v vsej državi, zato bi bilo moralo ostati' sorazmerno več živih. Kraji, kjer se rodi na 10.000 prebivalcev 30 otrok, še lahko prenesejo tako visoko umrljivost. Pri nas pa je umrljivost dojenčkov drago razkošje.^ V Ljubljani znaša umrljivost dojenčkov le še 5%, povprečno v Sloveniji pa 26%. Glede umrljivosti so na najslabšem štajerski kraji in ta okolnost prinaša svoj delež k stanju glede splošne umrljivosti. Slabi so tudi drugi štajerski okraji, razen Celja in Gornjega grada. Jetika in druge boletni Druga bolezen, ki v večji meri sodeluje na številu splošne umrljivosti, je tuberkuloza. Število smrti zaradi jetike pada j>o vsem svetu iu tudi pri nas. Jetika je v Sloveniji leta 1929. koučnoveljavno prenehala veljati kot najštevilnejši vzrok smrti in se je začela umikati drugim boleznim. Prav tako je jetika v naprednih zapadnih državah izgubljala teren in se je umaknila na drugo, peto ali celo deseto mesto. V zadnjih letih umre v Sloveniji za jetiko po 1800 ljudi, torej skoraj polovica manj kot dojenčkov. Iz tega razloga je za nas prvi problem umiranje dojenčkov, drugi problem pa tuberkuloza. Na številčno stanje splošne umrljivosti vplivajo še druge skupine bolezni, tako na primer bolezni krvnega obtoka, kap in srčna napaka, la skujnna bolezni zavzema od leta 1929 kot vzrok smrti prvo mesto, ki ga je zavzemala prej jetika. Saj umre na teh boleznih v zadnjih letih povprečno 2800 Hudi, medtem ko jih je umrlo prej 1800. Narodno telo načenjajo z druge strani novi škodljivci. Najslabšo sliko v tem pogledu spet kažejo vinorodni kraji, z izjemo Bele krajine. _ Od smrtnih primerov narašča rak, ki je pred 11 leti zahteval letno 531 žrtev, dočim jih zdaj terja že 850 letno. Raste kot povsod v kulturnem svetu. Največji dvig raka je v Prekmurju in na Štajerskem, najmanjši pa v drugih okrajih bivše Kranjske, srednji pa v Beli krajini. Na'ezliive bolezni razvon gripe, influence in jiljučnice imajo svoj delež na splošni umrljivosti, ki pa se je v zadnjih letih občutno zmanjšal. Dočim so te bolezni zahtevale v petletju 1924 686 žrtev, znaša ta delež v petletju 1932 do 1936 le 315 letno. Več kot od nalezljivih bolezni padajo žrtve od nasilne smrti, in sicer povprečno 870 letno. od teh znaša število samomorov 225 letno, umorov in ubojev 107, smrtnih nezgod 538. Smrtne nezgode, umori in uboji prevladujejo v vinorodnih okrajih, z izjemo Bele krajine, ki stoji v tem pogledu med najboljšimi okraji. Podatki o obolevanju prebivalstva nam povedo, da zboli v Sloveniji v zadnjih letih 6000 do 7000 ljudi letno na akutnih nalezljivih boleznih. Število bolnih za tuberkulozo pa se ceni na 30.000. Od nalezljivih bolezni prihaja v poštev trahom, ki ga je 5 do 6 tisoč, dočim število malaričnih bolnikov ne sega čez 1000. Po vsem tem pridemo do sklepa, da je vsak 25 Slovenec nalezljivo bolan. Zdravstvene razmere niso po vseh predelih Slovenije enake, marveč so različne. Vzrok je pred vsem v tem, ker za tiste kraje, ki kažejo najslabše stanje, najmanj storimo mi, družba, javnost, oblast. Kriv je temu današnji sistem, ki daje vsakemu nekaj, da ni zamere in ne daje največ najpotrebnejšemu. V pogledu dajatev bi bilo potrebno kraje kategorizirati in vzeti za osnovo njihovo zdravstveno stanje. Ključ k rešitvi težko preizkušenega ljudstva in k izboljšanju položaja prebivalstva jx> najbolj prizadetih krajih Dolenjske, Bele krajine. Zgornje Kranj, 13. januarja. Iz proračuna okrajnega cestnega odbora v Kranju za leto 1938-39 je razvidno, da nameravajo v bodoče zgraditi v Lajhu pri tovarni Štandart nov železobetonski most čez Kokro. S tem bo končno vendarle rešeno vprašanje mostu čez Kokro tudi za težji tovorni promet. Dosedanji leseni most je namreč v že zelo slabem stanju, razen tega ima neprimerno lego, zaradi katere ima cesta, ki vodi iz Kranja na cesto, kakor tudi cesta onkraj mostu veliko krivino. Proračun za ta most predvideva vsoto 600.000 din, katere bo polovico krila banovina, polovico pa okrajni cestni odbor. Razen tega je vstavil cestni odbor v proračun Razprava okrog poglobitve kolodvora Ljubljana, 14. januarja. Sinoči je bila v sejni dvorani na magistratu ob 18 razprava, ki se je sukala Okoli poglobitve glavnega kolodvora. Na tej razpravi je predsednik odbora za jx>globitev prof. dr. Fran Stele prečital zapisnik, ki je bil sestavljen dne 3. decembra 1937 v sejni dvorani žel. direkcije v Ljubljani, in 6e ba-vil z raznimi glasovi po časopisju. Zapisnik seje z dne 2. decembra navaja, da je po pozdravu g. direktorja prevzel vodstvo g. inž. Krick, ki je po razločitvi namena razprave, povedal zgodovino novejšega razvoja postaje Ljubljana gl. kolodvor, omenil važnost te postaje in_ potrebo preureditve in razširitve. Ljubljana je važno prometno središče in križišče, ki je za Zagrebom najprometnejša postaja v državi. Problem razširitve zanima železniško upravo, predvsem pa mestno poglavarstvo, bansko upravo in druge gospodarske ustanove. Več načinov rešitve tega važnega vprašanja je bilo predlaganih. Izločili so se vsi projekti, ki hočejo postajo preložiti izven mesta, ker da je sedanja lega skoraj v sredini tnesta idealna. Podrobno izdelan je samo načrt železniške uprave in zlasti načrt prizidka k glavnemu postajnemu poelopj«, katerega izvršitev bi ne ovirala realizacije tega ali onega načrta celotne preureditve. Tudi načrt za razširjenje osebnega kolodvora — tirne naprave je izdelala direkcija. Po daljšem razgovoru o raznih problemih so bili 6prejeii sklepi: da 6e izdelajo generalni načrti za rešitev ljubljanskega železniškega vozla — to delo bi prevzela posebna tehnična sekcija pri železniški upravi. Da člani te komisije tvorijo širši delovni krog, ki se od časa do časa sestane. Komisija 6matra za potrebno, da se osnuje ožji tehnični odbor, ki bo dajal smernice m vzpodbudo tehnični edinici za izdelavo projektov. V odboru so tile člani: za mestni 6vet inž. Horvat in inž. Tomažič, za mestni gradbeni urad inž. Poženel in inž. Mačkovšek, za bansko upravo inž.Porenta in inž. Černivec, za Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov inž. Dimnik, za TOl dr. Pless. Železniška uprava bo naknadno določila svoje člane v ta odbor in sicer zastopnike vseh treh ekse-kutivnih odelenj. Predsednik tega ožjega odbora bi bil inž. Hrovat. V zadevi izvršitve projektiranega prizidka je komisija mišljenja, da 6e prizidek ne izvrši. Komisija poudarja, da se z ozirom na nujnost zgraditve novih kurilniških naprav, za katere bi bil najpri-kladnejši prostor v smeri proti Zalogu, čimprej zagotovi zemljišče za te najrrave, kakor tudi za novi premi-kalni kolodvor. Inž. Dimnik je v razgovoru navajal razne govorice proti delu odboru za poglobitev, enako inz. Khatn in inž. Tomažič. Zanimivo je, da je podobno zahtevo po poglobitvi kolodvora postavil tudi Zagreb. Davčna afera tovarne Zelenka & Co. pred likvidaci o Prispela je razsodba državnega sveta ter je že razpisana dražba nepremičnin. Maribor, 13. januarja. Pred nekaj meseci je vzbujala v Mariboru izredno pozornost davčna afera tukajšnje tekstilne tovarne Zelenka & Co, ki je bila takrat v lastništvu češkoslovaškega državljana Bedriha Sonskega. Zaradi davčne utaje je bil lastnik obsojen na 5 milijonov dinarjev. Proti sodbi se je pritožil na vse mogoče instance, obenem pa je skušala tovarna onemogočiti izterjavo te vsote e predzaznambo 12 milijonov dinarjev. Pred nedavnim časom pa je vstopil v tovarno nov dužabnik g. .Tiri Pollak iz Čohoslovaške, obema pa je dalo podjetje predzaznambo zopet izbrisali iz zemljiške knjige. Sedaj je tudi prispela odločitev državnega sveta v tej zadevi, ki je padla v Belgradu 17. novembra 1937. S to razsodbo se kaznuje g. Bedrih Šonsky zarali utaje prometnega davka ter pridobnine in zaradi vodenja dvojnih knjig na 1,905.664 din ter na plačilo takse 57.340 djn. Za pokritje tega zneska je 6odišče že razpisalo dražbo ter je bil danes družbeni razglas pribit na oglasno desko. Dražba se bo vršila dne 24. t. m. v tovarni Zelenka & Xo ter ee bo prodalo: 1100 bal raznovrslnega tekstilnega blaga. 215 vreč bombaža. 155 bal bombaža, 1 osebni avto, 195 bal blaga, 2 pisalna stroja, 1 železna blagajna. 21 zabojev barvane bombažne preje in 5 pisalnih miz. Štajerske in Prekmurja, je v asanaciji podeželja. Sem spadajo ukrepi kakor razne regulacije in melioracije močvirij, ureditev dobrih cest in potov, preskrba z zdravo pitno vodo, brezhibno odstranjevanje človeških in živalskih odpadkov, ureditev zdravega bivanja na domu in pri delu, skrb za zdravo in pravilno prehrano, nego telesa in zdravo življenje sploh, odstranitev razvad in pojavov in končno organizacija zdravniške pomoči. Značilno je, da je pridobivanje pitne vode pri nas po mnogih krajih naše dežele ostalo primitivno, kakor je bilo ob prvi naselitvi človeka v naše kraje. Prva zahteva bi bila postaviti vodovodni program za celo Slovenijo in izvajanje vseh del za vodno preskrbo v okviru tega programa. Tretja zahteva je pospeševanje zdravega bivanja. Potrebna je zato vsestranska javna in zasebna delavnost. Med asanacijo spada organizacija zdravniške pomoči in je veliko zlo, da ni po naših vaseh urejena javna bolniška pomoč. Potrebno bi bilo, da bi vsaka zdravstvena občina imela tudi babico iz banovinskih sredstev, kakor ima svojega zdravnika. Po našem podeželju bi bilo treba dalje ustanoviti zdravniške splošne am-bulatorije, zlasti na Dolenjskem, v Beli krajini, • Zgornjem Štajerskem in Prekmurju. tudi vsoto 70.000 din za napravo prepusta v Zg. Brnkih; polovico te vsote bo krila banovina. Proračun predvideva tudi modernizacijo dovozne ceste na železniško postajo v Kranju, za katero je vstavilo v proračun vsoto 150.000 din, za tlakovanje dovozne ceste pred železniško postajo v Tržiču pa 20.000 din. Pri železniški postaji Sv. Jošt bodo preložili banovinsko cesto Kranj—Besnica, stroški so predvideni na 40.000 din. Na Golniku bodo zgradili cesto za 30.000 din. V načrtih cestnega odbora so predvidena popravila cest Kranj—Šenčur, Kranj—Kokrica in Trboje—Smlednik. Skupno j predvideva proračun cestnega odbora 2,695.329 dinarjev izdatkov. Iz Legije koroških borcev Guštanj, 12. dec. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju sklicuje na dan 16 janaurja t. 1. svoj redni letni občni zbor, ki bo ob po*I 9 dopoldne v gostilni »pri Steklu« na Fari v Preva-ijah. Pozivamo tovariše guštanjske organizacije kakor tudi vse organizirane bivše borce, da sc točno in številno udeleže zbora, na katerem bo poročal delegat glavnega odbora o dosedanjem delu glavnega odbora. Trbovdje, 12. dec. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Trbovljah vabi svoje članstvo na sestanek, ki bo dne 16. januarja t. 1. ob 10 dopoldne v gostilni »Pintar« v Hrastniku. Na zboru bo poročal tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Udeleže naj se sestanka vsi organizirani in neorganizirani bivši borci za našo severno mejo, posebno oni iz Hrastnika in Dola. Pridite zanesljivo in točno, da ee pogovorimo o nadaljnjem delu za dosego svojih pravic. Proračun kmet. ministrstva Belgrad. 14. Jan. m. Snoči je skupščinski finančni odboru sprejel tudi proračunski predlog za kmetijsko ministrstvo. Prihodnja sej afinančnega odbora bo v ponedeljek, 17. januarja. Na dnevnem redu te seje je razprava o proračunih za prometno ministustvo in ministrstvo za gozdove in rudnike. Poziv našim naročnikom V zadnjem času smo iz nekaterih krajev prejeli pritožbe, da »Slovenski dom< in drugo naše časopisje ni bilo redno dostavljeno. Prosimo vsa naše naročnike in bralce, da nam vsak tak primer takoj javijo z natančno navedbo kraja in z navedbo časa, kdaj je bilo dostavljeno drugo časopisje, da bomo mogli na merodajnih mestih ukreniti vse potrebno, da bomo tudi v lem oziru dosegli red. Naročnikom Slov. doma v GornM Radgoni Cenjene naročnike »Slovenskega doma« v Gornji^ Radgoni opozarjamo, da pričnemo v soboto 15. januarja dostavljati »Slovenski dom« na dom že zvečer istega dne, ko izide. V vseh zadevah, ki se tičejo uprave »Slovenskega doma«, naj se cenjeni naročniki obračajo na zastopstvo »Slovenca« in »Slovenskega doma« v Gornji Radgoni — Posojilnica. Kosilo jugoslovansko italijanske trg. komisi;« Belgrad, 15. januarja. AA. V zvezi z drugim zasedanjem stalnega italijansko-jugoslovanske-ga gosjiodarskega odbora v Belgradu je pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja priredil v hotelu Srpski kralj kosilo v čast italijanskega odjx»sIanstva. Kosila so se s strani italijanskega poslanstva udeležili njen predsednik poslanik Amedeo Giannini. prvi tajnik italijanskega poslaništva Capranica, načelnik Bagli, glavni ravnatelj Manilo Massi, ravnatelj Alberto d’Ago-stino, glavni nadzornik Pietro Roi, višji nadzornik Mario Romanelli, predstojnik odseka Umberto Ferrante, trgovinski ataše Paolo Be-nedetti, predstojnik odseka Salvatore Maltese, nadzornik Oreste Muscio, predstojnik sekcije Mario Alazia in tajniki odposlanstva. Z naše strani so se kosila udeležili minister za trgovino in industrijo dr Milan Vrbanič, podguver-ner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik ministrstva Milan Lazarevič, načelnik Svetislav Predič, načelnik dr. Sava Obradovič, načelnik Jovan Radulovič, pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic dr. Josip Cugmus, svetnik inž. Milan Manojlovič. predstojnik odseka dr. Mi-Ijutin Petrovič, g-.avni ravnatelj Edo Markovič in tajniki naše delegacije. Telefon 27-30 KINO SLOPA Telefon 27-30 predvaja velenaoetl in auavul snerloct Holmesov krlm nalnt Dama y S^CJlT po znanem gledališkem komadu Mnller-Puztke: „Delo neznanca" Herman Speelmanns Trude Marlen Predstave ob 16., 19-15 in 21-15 uri. Rezervirajte si vstopnice Delavsko in nameščensko zborovanj« Na zborovanju bo govoril minister dr. Miha Krek. V ponedeljek 17. januarja točno ob 6 zvečer ho v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani veliko zborovanje delavcev in nameščencev, članov in članic Zveze združenih delavcev ter Društva zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. — Na zborovanju govorita: g. minister dr. Miha Krek (o delu vlade za delavstvo in nameščen-stvo) ter tov. Smersu Rudolf. Belgrad. 14. jan. AA, Na velikih mednarodnih umetnostnih razstavah, ki jih prirejajo v Benetkah vsako drugo leto, so doslej' sodelovale vse glavne evropske države, ki so tamkaj zgradile svoje posebne paviljone. Naša država, ki so ji že davno odstopili stopnišče za gradnjo njenega paviljona, doslej na teh razstavah ni sodelovala. Letos spomladi pa bodo pričeli graditi naš paviljon, ki bo dograjen do 1- junija, ko se otvori letošnja mednarodna umetnostna razstava. »Slovence« svojim naročnikom »Slovenec« razpisuje veliko nagradno žrebanje za vse naročnike dnevnega »Slovenca«, Žrebanje bo v ponedeljek 7. februarja 1938, ko bo žreb razdelil 76 bogatih nagrad v skupni vrednosti nad 75.000 din Nagrade so sledeče: 1. nevestina bala; 2. moška obleka z izvrstno srebrno uro; 3. 5 modernih plugov (sack-ovih); 4. 5 brzoparilnfkov; 5. 5 radijskih super-aparatov, 6. 2 pisalna stroja; 7. 1 kompleten kuhinjski pribor; 8. 2 fotoaparata; 9. 2 stenski url; 10. 2 žepni uri; 11. 50 drugih lepih nagrad v vrednosti ca. 15.000 din. Kje bodo nagrade razstavljene, bomo v »Slovencu« naznanili. Do tega nagradnega žrebanja imajo pravico vsi sedanji naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katerem bo žrebanje.. Nadalje vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mesece in plačajo vsaj do 29. januarja 1938 trimesečno naročnino. Lastništvo »Slovenca« Kranj bo dobil nov železobetonski most čez Kokro Od tu in t< Do strašne bitko in pokolja je prišlo v sredo v vasi Omarska pri Prijedoru. Šest mrtvih je takoj obležalo na bojnem polju, kakih 60 pa je odneslo težje in lažje poškodbe. Sreda je bil se-nianji dan; od vseh strani so se v vas zgrnili kmetje. V vaški gostilni sta se nenadejano znašla tudi smrtna sovražnika Jusuf Lukič in Stojan Ra-donič. Ni bilo treba niti prepira, pa je Lukič že skočil nad Radoniča in jnu prisolil nekaj zaušnic. Radonič se je seveda branil, tembolj, ker so vsi njegovi prijatelji priskočili na pomoč in začeli tolči po Lukiču. Prepir pa je privabil v bližino silno veliko ljudi, ki so se takoj porazdelili v dva tabora. Eni so pomagali Lukiču, drugi pa Radoniču. V prerivanju in pretepu se je Lukiču posrečilo iztrgati se iz gmote. Skočil je v stran, potegnil samokres in ustrelil v Radoniča. Strel je zadel tako, da je žrtev obležala na mestu mrtva. Morilec je po tem stekel in se^ skril v kovačnici. Strel pa je bil signal za splošen pretep za boj razpoloženih. Vnela se je prava pravcata bitka. Šele orožniki, ki so prišli posredovat, so naredili red in prešteli žrtve: 6 mrtvih, okrog 60 ranjenih ,od teh 10 nevarno. Dva sta med prevozom v bolnišnico ranam podlegla. Oproščena je bila pred osiješkim sodiščem Janja Fabig iz Miholjačlcog Poreča ki je s samokresom ubila svojega moža. Žena se je pred sodiščem zagovarjala, da je ustrelila moža zato. ker je pregrdo ravnal z njo in otroki. Priče so njeno izpoved potrdile. Dogodek se je odigral, ko ni bilo nikogar blizu. Žena se zagovarja, da je mož s sekiro v roki skočil proti njej in ga je ubila v nujni obrambi. Zdravnik in puškar, ki sta s komisijo pregledala truplo ubitega moža, sta ugotovila, da ie bil mož ustreljen v ležečem položaju in iz neposredne bližine. Kljub temu je sodišče verjelo ženi in jo oprostilo. Včeraj smo poročali, da so v Bitolju že več dni ulice nerazsvetljene. Nekaj podobnega se sliši tudi o Virovitici. Stara pesem: občina je električnemu podjetju dolžna preveč denarja, nakar po brezuspešnih pogajanjih podjetje odklopi lok in pusti v temi vse ulice ter občinske pisarne, iudi v Virovitici se pogajajo... 51 velikih delniških družb, s kapitalom okrog 130 milijonov din, je bilo ustanovljenih v preteklem letu v naši državi. Prejšnje leto jih je bilo ustanovljenih le 44, vendar pa z večjim kapitalom, namreč s 153 milijoni. Če sodimo po številu družb, potem moremo preteklo leto smatrati za rekordno. Le leta 1930 je bilo ustanovljeni^ več družb, namreč 82. Vsa druga leta pa je znašalo njih število mnogo manj kakor 50. 131,655.000 din je prejela do 27. decembra lani Privilegirana agrarna banka na račun kmečkih dolgov. Belgrajska centrala je zbrala skupaj nekaj nad 70 mili j. din kljub izredno velikemu področju. Zagrebška podružnica je nabrala le dobril 25 milij. din, dočim je ljubljanska podružnica postavila rekord: za svoje majhno področje je nabrala nekaj nad 28 milij. din. Daleč zadaj je sarajevska podružnica s 7 in pol milij. din. Trgovce z belim blagom so odkrili v Kralje- yu. čeprav majhno mesto, vendar je tam neverjetno število kavarn, ki so v 90% leglo nemorale. Nekateri kavarnarji so znali zaslužiti še s tem, da so tudi svoji konkurenci dobavljali mlada dekleta. Glavar teh trgovcev je bil kavarnar Ve-ličko Dačevič. Znal je razpresti svoje mreže daleč naokoli, da mu ni ušlo nobeno dekle, ki je prišlo v Kraljevo iskat službe. On je seveda vsako dekle sprejel v službo in ji že vnaprej izplačal dnino. Kmalu pa jo je prodal prijatelju za 200 do •300 din. Tako se je začela križeva pot za dekle. Nikdar več se ni moglo izviti iz rok brezvestnih izkoriščevalcev. Po dolgih letih pa se je nasta vendarle ena. ki je Veličku ušla in vse izdala policiji. Veličko in številna njegova družba je prišla v roke pravice. Zasebni nameščenci v Sarajevu so sprejeli resolucijo, da bi se njihov delovni teden skrajšal na 40 ur. Obenem so predlagali, da se uredba o obveznem zavarovanju zaseb. nameščencev spremeni v toliko, da ima juavico na pokojnino vsakdo, kdor je odslužil 30 let ali pa dopolnil GO let starosti. K temu so dostavili še to, da mora Vsakdo, ki doseže 60 let starosti, avtomatično dobiti tudi penzijo, čeprav bi še dalje opravljal svoje delo. Vse predloge so poslali ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Zanimivo pa je stališče, ki so ga k predlogu za uvedbo 40- tirnega delovnega tedna zavzeli lndustrijci v Za- £rebu in Sarajevu. Ti pravijo, da za ureditev tega vprašanja ni pristojen socialni minister, temveč trgovinski minister. Zveza šivilj in krojačic za vso državo se je Včeraj ustanovila v Slavonskem Brodu. «a zboro-yanje so poslale svoje zatsopnike šivilje in Krojačke iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, okoplja, jSplita, Subotice, Banjaluke, Osijeka in Maribora. /'|)orovanje je bilo — kakor to pač pristoja fivi* mm hčerkam -» zelo dolgo. Razprave so trajale ves • \*re*ia Pa v Lotharingiji. Ta posled- ško k J6 jasneje naselila v Banat in na Hrva- V„ ’ kJer zl.ve »e danes zadnji potomci pod imenom Naj.^e5 Venclov je v Subotici. Ti so začeli j drezati pri oblasteh in pritiskati na to, da bi podu-12*5 a zapuščine generala Theryja na sliraiv' PreP!sa„ °riginatne oporoke,- ki jo imajo ski 2 ?*• v dr/'avne>» arhivu v Benetkah. Suboti-bi imeli po tej oporoki potegniti kar uivoii 4,000.000 din. n II scljačka s(ranka sc je dokončno ocila, (la l>o za senatske volitve postavilu kandidate. V službenem glasilu stranke v JfJjaCkem doni ut je izšlo opozorilo tajnika dr. mačkove politične pisarne prof. Jelašiča, naj se • I ,zriPani takoj pozanimajo, če so vpisani v vo-Če niso, naj svoj vpis zahtevajo j _*:"■?*?.Jnega sodišča. Dalje pravi opozorilo, la morajo biti vsi župani na dan volitev v Za- f,re , J®r IkhIo dobili potrebna navodila. — v savski banovini bo volilo okrop <00 ljudi. Od je.i „ ^Panov, 90 banovinskili svetnikov in 72 poslancev. Glasovanje je javno. Mandati so razdeljeni po proporcu. Za razširjenje pokojninskega zavarovanja se na vse ostale zasebne nameščence se zavzemajo Sarajevčani Sestavili so resolucijo, v ka-eri predlagajo, da se v zavarovanje vtaknejo idi vsi intelektualci, ki so zasebno nameščeni, ^ ujum pa tudi trgovski pomočniki. Do danes je čez 16.000 obiskovalcev na mah osvojil in zadivil Bell forgovan Na ponovno željo cenjenega občinstva podaljšano še za par dni! Predstave danes oi> 16., 19. in 21.15 uri Tel. 21-24 Kirto Matica 60 milijonov dinarfev za občinske potrebe v Mariboru Proračun za leto 1938/39 sestavljen Maribor, 13. januarja. Danes je bil razgrnjen na mestnem knjigovodstvu proračun mariborske mestne občine za leto 1938-39. Dovršitev in razgrnitev proračuna je v občinskem gospodarstvu vsekakor eden najvažnejših dogodkov, za katerega se živahno zanimajo vsi meščani. Iz novega proračuna je razvidno. koliko davščin bodo plačevali in kako se bo v prihodnjem letu na občini gospodarilo. Novi proračun je v primeri s prejšnjim precej zvišan ler znaša skupno z mestnimi podjetji. Din 60,135.100 od česar odpade na mestni zaklad 26,494.670 din, na mestna podjetja pa 33,740.670 din. O proračunu Mestnih podjetij smo svoječasno že poročali. Zanimiv je v toliko, kolikor nam kaže rentabilnost, oziroma pasivnost posameznih podjetij. Mnogo zanimivejši je za občane proračun mestnega zaklada. pri katerem se večina izdatkov pokriva z mestnimi davščinami. Novi proračun mestnega zaklada je precej višji od prejšnjega, povišanje pa izkazujejo postavke za osobje, za splošno mestno upravo, za socialno skrbstvo in za turizem. Vsi ti poviški pa so bili nujno potrebni. Izdatki za osobje mestne uprave so se zvišali predvsem zaradi poviška prejemkov v smislu uredbe o zvišanju prejemkov državnih uslužbencev in zaradi nastavitve osobja za referat za telesno vzgojo naroda, ki je bil ustanovljen lansko jesen. Pri mestnih podjetjih je zvišanje prejemkov povzročil nov službeni red uslužbencev MP. Proračun mestne uprave je povišan zaradi izrednih del, ki se bodo pa vršila iz prihrankov prejšnjih let. V teh delih je všteto popravilo mestnega gradu in sicer za zunanja dela 580.000 din, za ureditev prvega nadstropja za muzej 250.000 din. Dalje bo občina adaptirala tudi sedanje muzejsko poslopje v policijsko vojašnico. Dosedaj je morala imeti v te svrhe v najemu posebne prostore v Zidovski ulici, ker je po zakonu prisiljena vzdrževati posebno vojašnico za policijsko stražo. Med izrednimi deli je važnega pomena tudi preiskuševalna postaja za vodomere, katere je morala sedaj občina pošiljati na preiskuševanje v Belgrad, kar je bilo zvezano z velikimi stroški. Za preiskuševalno postajo je določenih 80.000 dinarjev. Zelo so povišani v novem proračunskem predlogu izdatki za socialno skrbstvo Predviden je namreč prispevek 300.000 dinarjev za Pomožno akcijo ,za 800.000 dinarjev pa je povišan dodatek za izredne podpore brezposelnim. Tem poviškom pa se občina ne more izogniti, ker potrebe socialnega skrbstva naraščajo od leta do leta, dohodki Pomožne akcije pa skoraj v istem razmerju padajo ter ne morejo več kriti velikih potreb. Mariborska industrija, ki je dosedaj največ dajala za Pomožno akcijo, se brani dajati še naprej prispevke, ker davčni zakon darov ne priznava in mora zaradi tega podjetnik, ki daruje 100.000 dinarjev za Pomožno akcijo, od tega plačati še okrog 35.000 državnega davka. Ker pa občina novih poviškov ne more kriti s svojimi dosedanjimi dohodki, je prisiljena v novem proračunu uvesti posebno sociialno davščino ki bo obstojala iz 10% doklade na direktne državne davke. Že pred leti se je v javnosti opozar- jalo, da bo morala občina to davščino uvesti. Je povsem pravično, da se pritegnejo k socialnemu davku vsi pridobitni sloji, saj se je večina dosedaj otresla svojih socialnih dolžnosti z malenkostnim prispevkom za Pomožno akcijo, mnogi pa v te svrhe sploh ničesar niso hoteli prispevati. Nadalje so zvišani izdatki za timsko prometno propagando in sicer za 200.000 dinarjev, ker je morala mestna občina ustanoviti v smislu uredbe za pospeševanje turizma mestni turistični odbor. Nova uredba predvideva tudi uvedbo posebne hotelske takse in s dohodki te takse se bo omenjeni proračunski povišek kril. Ta taksa bo znašala na osebo in posteljo pri ceni od 40 dinarjev 3 dinarje, pri ceni nad 40 dinarjev pa 5 dinarjev. Vzorna amortizacijska služba Zdatno je znižano v novem proračunu poglavje o amortizaciji in obrestovanju posojil. To znižanje znaša 741.170 dinarjev. Odpade namreč anuiteta za posojilo 6,750.000 dinarjev, ki ga je občina v pretečenem letu dokončno odjilačala. Na novo pa sta v novem proračunu predvideni dve posojili in sicer 1 milijon za nabavo novih avtobusov in pol milijona za nakup zemljišča za novo realno gimnazijo v Magdalenskem predmestju. Obe posojili je mestni svet že odobril, kakor smo to svoječasno že poročali. Anuitetna služba predstavlja sicer za mestno občino težko breme, vendar jo je dosedaj najtočneje izpolnjevala, kar je dokaz vzornega občinskega gospodarstva. Izdatki Novi proračun izkazuje nasledje izdatke: Osobje mestne občine in Mestnih podjetij 7,368.840 (12.25% vsega proračuna). Tako nizkega procenta nima nobena druga mestna občina v državi. Splošna mestna uprava z izrednimi deli 2,366.720 dinarjev, osebna in imovinska varnost (požarna bramba, policija, obramba pred zračnimi napadi) 752.470 din, anuitetna služba (s posojili Mestnih podjetij vred) 6,641.220 din, gradbena uprava 2,438.920, zdravstvo (in preskrba mesta z vodo) 2.324.100, socialno skrbstvo (z izrednimi prispevki) 4.291.430, šolstvo 1,615.340, znanost in prosveta 273.280, obrt, trgovina in turizem 370.000, proračunska rezerva 200.000, Mestna podjetja (brez osobja) 30,492.230. din. Dohodki so predvideni sledeči: Splošna mestna uprava 36.590, davščine 18,580.420, anuitetna služba (povračilo Mestnih podjetij) 5,275.370, gradbena uprava 810.950, socialno skrbstvo 51.100, razni dohodki (prihranki iz prejšnjih let) 1,610.000, dohodki Meslnih podjetij 33,740.670 din. V proračunu sta še dve posebni poglavji in sicer regulacijski sklad z 668.000 din dohodkov in toliko izdatkov ter ustanove, katerih upravlja občina 41, ki pa izvirajo še iz predvojnega časa ter nima občina od njih nobenih dohodkov. Nekatere je mestna občina že likvidirala, za ostale pa je predlagala likvidacijo ministrstvu, vendar tozadevne rešitve še ni prejela. Novi proračun je razgrnjen občanom na upo-gled do 18. t. m. na mestnem knjigovodstvu. Kdo odgovarja za razprtije v naši lahki atletiki? Ljubljana, 13. jan. Stanje, v katerem se zadnji čas nahaja naša lahka atletika, je na las podobno popolnemu kaosu, da ne rečemo anarhiji. Vsi, ki nam je pri srcu čim lepši in čim uspešnejši razvoj te odlične športne discipline, smo ogorčeni nad zadnjimi dejstvi in metodami, ki so se začele uveljavljati v poslednji dobi pri nas. Po jugovzhodnem časopisju dan za dnem beremo težka tarnanja na račun nekaterih športnih delavcev. Športni dopisniki, ki poročajo dalje na vzhod, so ali slabo ali pa namenoma napačno informirani, tako da_ njihove razlage in trditve prikazujejo položaj in vzroke, ki so do tega položaja privedli, v zmotni luči. Prizadeti se razburjajo, ljudje. resni in pošteni športni delavci, se hudujejo, lahka atletika v Jugoslaviji pa trpi. Popoln razdor je gotovo dejstvo Kdo odgovarja zanj? Casopisie, ki pere zamorca govori nepoučenim Širok je krog ljudi, ki se je začel po vojni zanimati za lahko atletiko. Ti ljudje poznajo razne nastope, poznajo zunanje delo, ne poznajo pa življenja In poslovanja ter bojev »za kulisami«. Središče JLA/ (Jugoslovanske lahkoatletske zveze) s® nahaja v Zagrebu in Zagreb si vsa leta lasti jugoslovanski lahkoatletski domi-nat. Toda zadnje čase si je slovenska lahka atletika utrla zmagoslavno pot: leta 193? je v dvoboju z mestnima reprezentancama dokazala svojo superiornost. 1 olovica klubov, ki imajo pri JLAZ glasovalno pravico,_ je slovenskih. Njim ob strani stoji gros grajskih lahkoatletskih klubov; tudi oni zagrebški klubi, ki jim je za resno delo, simpatizirajo s to skupino. Na drugi strani stoji manjšina, ki je prilezla na neznatno število glasov zaradi nezaupanja, ki so ga klubi dobili do poslovanju nekdanjih voditeljev jugoslovanske lahke atletike. Opozicija je sklenila, da sama poseže po vajetih. Toda, kako so se tem njenim nameram uprli indignirani nekdanji voditelji! Njihov postopek in njihove težnje po diktaturi so seveda na drugi strani spet rodila ■odpor. In upravičeno! Kako naj bi večina dovolila, da ji diktira manjšina! Nastal je — po- polnoma razumljivo — razdor. Manjšina zadnji mesec po jugovzhodnem časopisju za ta razdor krivi večino, — saj ima po dolgoletnih zvezah športne rubrike tega časopisja v svojih rokah. Zagreb ima glavno besedo, Belgrad. ki se za lahko atletiko še ne zanima tako, kot se Zagreb ali Ljubljana, prinaša le medle, priložnostne beležke, slovensko časopisje je — grobno tiho. Zgodovina lfrazkola" v kratkih obrisih Na skupščini dne 8. decembra 1935 je opozicija nastopila samostojno ter propadla z 8 glasovi proti 10. Zakaj!1 Ugriničev odbor je dal glasovalno pravico klubom, ki po pravilih niso imeli glasovalne pravice. Proti tej skupščini se je opozicija (slovenski klubi in še nekaj drugih) pritožila na ministra gosp. dr. Rogiča, ki je to skupščino tudi anuliral. G, dr. Rogič je odredil novo skupščino, na kateri so imeli glasovalno pravico samo klubi, ki so zadostili pogojem pravil. Na tej skupščini je že zmagal dr. Tri teh in ž njim tudi skupina slovenskih klubov. Ta skupščina je bila dne 11. oktobra 1936. Ponudila je lojalno in športno sodelovanje ter celo glavne funkcije Ugriničevi skupini, toda ta skupina je ponudbo odklonila! Nato je prišla redna skupščina dne 20. decembra 1936. Ponovno je bil izvoljen dr. Tritehev odbor. Dr. Tritchev odbor je dal slovenskim lahkoatletskim klubom samoupravo. Ta odbor je razrešil gosp. minister za telesno vzgojo naroda dr. Miletič s svojim odlokom dne 30. novembra 193?. V smislu ministrove naredbe je Tritcheva uprava predala po osmih dneh poslovanje odrejenemu komisarju g. Veljku Ugriniču. Po nekaterih informacijah je ta odlog gospod minister izdal na intervencijo predsednika Jugoslovanskega olimpijskega odbora dr. Hadžija, ki je hotel rešiti športno čast svojih sodelavcev, članov Olimpijskega odbora, Ugriniča in Dobrina Glasno povemo — in pred nekaj časa je poslovanje Olimpijskega odbora ostro in težko kritiziralo skoraj brez izjeme vse jugoslovansko časopisje — da je tudi Olimpijski odbor naša rana ter jc brez dvoma potreben korenitega zdravila. ([Nadaljevanje sledi.) Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanja danes ob 7 (jutra) Krai Barometer II sko stanje 1 Tempe- ratura v 0‘ «6 K , C ► .£ = — u a a ■S OC C C Veter (smer, jakost) Pada- vine ’= s C! «0 a < s «?»»' S S vrsta Ljubljana 767-1 -0-6 5-5 79 6 E, Maribor 767-9 o-o 90 80 7 S5 — Zagreb 7664 4-U 13-c 60 4 w, — — Belgrac 766-4 o-o 9-0 95 7 0 — Sarajevo 7734 -3*0 3-0 95 4 0 — Skoplje Split 769 3 4-0 19*0 70 10 N Es — Kumbor 769-3 5-0 13-(> 80 6 NE, — Rab 766-6 5-0 9-0 80 10 SSE» — — Vremenska napoved: Postopno pooblačenje, temperatura se dviga, spremenljivo. Splošne^ pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Dopoldne še precej oblačno, opoldne zjasnitev, zmerno hladno. Ljubljana danes Koledar Danes, 14. januarja: Hilarij. Sobota, 15. januarja: PaveL Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Komo-tar, Vič, Tržaška cesta. “ KfiNO UNION Tel 22211 Danes poslednjič! Ob 16., 1915 m 21-16 uri. Zaoavna opereta pristnega ctunaJsKega humorja Kraljev tenor Loniumeau-a" W. Eichberget. L Englisch, L Slezak Publika se smeje od vsega srca! — nihče naj ne zamudi tega zabavnega sporeaa! Ljudsko predvajanje filma *Malajt.ka džungla« v dvorani Delavske zbornice se vrši v petek ob pol 15 uri in v nedeljo, 16. januarja, ob pol 11. Uvodno predavanje sta prevzela gg. prof. Franc Dolžan in prof. Al. Merčun. V prvi vrsti je vabljena mladina, prav primeren je pa film tudi za odrasle, ki se zanimajo za lepoto in življenje prirode. Vstopnina je 2, 4 in 6 din. Redni letni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani bo v ponedeljek 7. februarja 1938 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red občnega zbora je: poročila društvenih funkcionarjev, volitve in slučajnosti. , Razstava načrtov za trnovsko otroško zavetišče in vojaški spomenik. V soboto, 15. jan. 1938 bo odprta v Jakopičevem paviljonu razstava načrtov, ki so bili vloženi na razpis javnega natečaja za mestno otroško zavetišče v Trnovem in za spomenik vojakom, padlim v svetovni vojni, ki bo stal na pokopališču pri Sv. Križu. Razstava t>o odprta vsak dan do vštetega 24. jan. ter bo ogled načrtov mogoč vedno do mraka. Akademski družabni klub — kakor doslej vsak petek ob pol osmib zvečer v Trgovskem domu. Vabljeni! Nocojšnji prosvetni večer, ki bo v beli dvorani hotela Union ob 8 nas bo temeljito seznanil z našo sosedno državo Bolgarijo. G. predavatelj prof Silvo Kranjec je sam prepotoval to državo in nam bo s skioptičuimi slikami pokazal vse zanimivosti Bolgarije. Ni potoval samo po suhem ozemlju, temveč tudi po Črnem morju iz Burgasa v Varno, kraljico Črnega morja, iz Varne pa v Kuse ob Dol. Donavi. Nato nas bo vodil nazaj pod Balkanske gore v romantično Trnovo, prestolnico starih bolgarskih carjev. Iz Trnova se bomo podali v Pleven, središče krvavih borb ia leta 1877, nato nazaj v Sofijo skozi divjo Iskersko sotesko. Prepričani smo, da bodo obiskovalci tega večera bogato nagrajeni in oplojeni z novim spoznanjem bratske bolgarske države. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek* 18. t. m. bo ob 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi zanimivo predavanje g. univ doc. dr. Štefana Horvatiča o temi: »Posebnosti iii zanimivosti v kvarneski flori in vegetaciji«. Predavatelj bo pokazal, da se v flori in vegetaciji našega primorskega kopna nahaja vkljub” goloti m navidezni sterilnosti kamenite pokrajine marsikatera zanimivost in posebnost. Predavatelj bo v prvi vrsti orisal težko življenjsko borbo vegetacije morskih obal, obalnih skal ter primorskih drč in m el l. Ravno v tej vegetaciji Kvamera najdemo izredno redke rastline, ki deloma drugod sploh nikjer ne rastejo. Občinstvu bodo na ogled suhi primerki teh rastlin; predavanje pa bodo spremljale številne skioptične slike. Vstopnina 2 in 4 dinarje. Organizacija praktičnih tehnikov v Ljubljani bo imela svoj občni zbor v nedeljo, 16. jan. 1938 ob pol 10 dopoldne v mali dvorani Filharmouiie, Ljubljana (Kino Matica), kongresni trg. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 14. januarja: Zaprto. Sobota, 15. januarja: »Bela bolezen«. Izven. -Znižane cene. Nedelja, 16. januarja: Ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Premiera. Izven. — Ob 20: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 17. januarja: »Svedrovci«. Red A. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 14. januarja: Gostovanje balela »Parne!!«. Izven. Sobota, 15. januarja: »Pri treh mladenkah« . Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Zniž. cene. Nedelja, 16. januarja: Ob 15: »Ančka«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Evgenij Onjegin« Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane cene. Liublfana : Gradianski V nedeljo popoldne ob pol 3 se bo na igrišču SK Ljubljane nasproti Stadionu vršila nogometna tekma za zimski pokal Gradjanski je v prvem kolu eliminiral zagrebško Concordij«, zdaj prihaja k nam, da bi vi*gel se našega Jigaša iz sedla Državni prvak je v odlični formi, toda tudi naši ligaši zadnje čase niso počivali, V nedeljo bodo dali vse iz sebe. Za tekmo je odrejen sodnik g. Rosenfekl. Pričakovati je obilne udeležbe, saj je bil Gradjanski doslej v Ljubljani vedno najzanimivejši gost. M. Jacoby - R. Leigh: 94 Poročnik indijikc brigade »Slovenski dom* izboja vsak delavnik ob 12. Mesefna narofninn 12 Din, za Inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskamo y Ljubljani: K CeČ. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek Nadaljcvanie včerajšn ega razgovora znajstarejšim Mojstrančanom: Kaj Lipnik iz Mojstrane še pripovedufe Ko so bili zbrani v delavnici vsi pomočniki in vajenci, me je mojster glasno poklical, potegnil iz žepa mojo pipico ter zarentačil: »Ti paglavec, čigavo je to^« Brez prevelike zadrege sem odgovoril: »Gospod mojster, sinoči me je tako strašno bolel zob, da mi je še Lojz dal malo tobaka, da bi s kajenjem pregnal zobobol.. .« Mojster je pogledal Lojza, ta se je hitro znašel ie potrdil moje besede. Ker je bil Lojz pri mojstru v časteh, mu je mojster verjel. Šele tedaj sem dobil zajutrek, ki mi ga prej niso dali.« Sline za 30 letno pokoinšno V Beljaku je bil Jože pet let. tri leta kot učenec in dve leti kot pomočnik. Potem je prišel zopet v Mojstrano ter mizaril nekaj časa doma Tedaj — bilo je to okrog leta 1868 — so začeli graditi železnico od Jesenic do Trbiža. >Takoj smo dobili zaposlitev pri železnici tiuli vsi mizarji. Delali smo v Mojstrani v hiši, kjer so sedaj orožniki Leta 1871 je stekla železnica in je bil to menda največji gorenjski praznik, kar jih pomnim. >Leta 1885 je dobil sedaj že pokojni Gregor Rabič od SPD gotov znesek, za katerega naj postavi na mestu, kjer je sedaj Staničeva koča, planinsko zavetišče. Med delavci sem bil tudi jaz in se nam je čisto dobro godilo; posebno tedaj, kadar nam je tedaj 10, sedaj pa 65 letni Gregorjev sin Janez prinesel priboljšek v obliki S litrov žganja. Delalo nas jc po 15 delavcev, ki smo ostali na planini po cele mesece. Pozneje je bila koča še razširjena, leta 1896 pa sem našel v koči skoraj smrt: Odprl sem vrata, a tik za menoj se je zrušil iežek rušt nad vrati. Italijanski zidarji, navajeni na malto, so napravili zid samo iz malte, nad vrata pa so zaradi vetrovja položili ogromen kamen. Ko sem potem jaz tedaj odprl vrata, se je s kamnom vred vse sesedlo — hvala Bogu, ped za menoj. Če bi padla ta gmota na mene, bi me najbrž stisnilo. Pozneje enkrat me je zopet poklical Gregor Rabič ter mi dal ključe lesene stene. Proti večeru — bilo je že jeseni — sem prispel do koče. Ko sem naslednjega dne vstal, je bilo zunaj čevelj visoko snega. Ves dan sem pridno delal, ko pa potem zjutraj zopet vstanem, skoraj vrat nisem mogel odpreti: bilo je do vratu snega. Na mizo sem položil list: »Če ga iščete, ga iščite v smeri čez Vrata na Krmo.« Vzel sem leseno lo- pato ter z njo po neverjetnih naporih srečno prebil do posestnika Ivana Lavtižarja v Kotu. Kako pa sem bil iznenaden, ko sem iu našel štiri mojstranske možake, ki so šli z jedačo in pijačo meni na pomoč. Ko so ti možje prišli do Lavtižarja in sedeli okrog tople peči ter povrh šc ]>otegnili po nekaj požirkov (Rabič jih je dobro založili, so naenkrat prišli do modrovanja: Košir je tič, ta bo že brez nas prišel s Staničeve koče. Bil je res samo slučaj, da sem prišel in našel tam še nekaj ostankov za želodec in grlo. Najprej smo se malo skregali, potem pa smo jo vsi prav dobre volje mahnili proti Mojstrani ..« (Da bi se kaj takega pripetilo v današnjih časih — koliko bi bilo kritike! Tedaj pa je to zvedela le najbližja okolica.) Čebele - moie prijateljice »Tedaj je obstajala v Mojstrani svetovno znana čebelarska veletvrdka Ambrožič, ki obstaja še danes. Že tedaj, ko sem se kot mizar vrnil iz Beljaka, sem začel izdelovati za to tvrdko panje, razne zabojčke (za razstave in za razpošiljanje čebel). Čebelarstvo mi je postajalo vedno bolj všeč, čebele pa vedno večje prijateljice. Kmalu sem postal priznan čebelarski strokovnjak Ves voj prosti čas sem prebil pri čebelicah, tako da je postalo čebelarstvo skoraj moj glavni poldic: začel sem hoditi z gospodom, še več pa z gospo Ambrožič po vseh krajih, kjer je bila čebeloreja. S svojo strokovno znanostjo in s svojo solidnostjo sem si pridobil tak kredit, da kmetje lastnikoma tvrdke skoraj prodati niso hoteli, če mene ni bilo zraven. Zato je bil pokojni Ambrožič zelo v zadregi, ko sva se nekoč sprla ter sem mu dejal ,Zbogom". Seveda sem se po letih zopet vrnil in čebelarska obrt je šla zopet srečno in uspešno do časa, ko je gospa Ambrožič zbolela in kmalu nato umrla. Pokopali smo jo pred šestimi leti. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bila Ambrožičeva za reveže tako dobra ženska, kakršne občina še ni imela in je najbrž zlepa ne bo. Po smrti gospe Ambrožičeve je prevzela tvrdko ga. Gizela Der-nič. Še zdaj, ko imam skoraj devet križev na hrbtu, sem desna roka pri tem čebelarstvu.« * Bil je že mrak, ko je Jože pred vso družbo izjavil, da živi sedaj na stara leta pri svojem sinu Francu in njegovi skrbni ženi prav srečno in zadovoljno življenje in želi, da bi bil srečen tudi na onem svetu. »Na konec pa zapišite — je dejal —: »Tisti, ki to pripoveduje, starost z ljubeznijo izpoveduje. .c Bilo je, kakor da ima Jože na jeziku še več verzov, da pa je ostal nazadnje kar pri prvih dveh. Ob koncu želimo dobremu Jožetu Koširju, ki nam je toliko zanimivega povedal, da se mu res izpolnita njegovi želji: da bi srečno in zadovoljno preživel svoja stara leta in da bi bilo s srečo in zadovoljstvom kronano njegovo življenje tudi na onem svetu. KONEC. Kako mislimo in kako je res Othello - belokožec Veliki angleški dramatik Shakespeare se je kljub svoji duhovitosti tudi pošteno zmotil. Med njegovimi številnimi dramami je tudi drama »Othello«, v kateri prikazuje glavnega junaka kot zamorca ali črnca. V tem se je dvakrat zmotil. Prvič ga prikazuje kot Maura, in Mauri niso črni, ampak rjavi; drugič pa Othello sploh ni bil Maur, ampak kakor so zgodovinarji dokazali, benečan-ski vojak, po rodu Madžar, torej belokožec. Niagara nima največjih slapov Danes splošno prevladuje mnenje in Američani se povsod bahajo, da so njihovi Niagarski slapovi največji na svetu. Pa poglejmo! Niagarski slapovi so visoki 50 m in široki v vsej svoji širini, ameriški in kanadski — prav po sredi gre namreč meja med USA in Kanado — 1241 m. V Afriki imamo pa Viktorijske slapove, ki so 122 m visoki in 1686 m široki, kar Je v celoti trikrat več kot pri Niagari. Užitni in cvetlični med Med v cvetlicah je precej različen od onega, ki '■>* najdemo v satju. Prvi vsebuje trsni slad- kor, ki ga človek le s težavo prebavi, drugi pa grozdni sladkor, ki ima vse pohvalne lastnosti za človeški želodec v sebi. Preosnova se izvrši v posebnih čebelnih mešičkih. Čebele se namreč nasrkajo cvetličnega medu, ga pretvorijo s posebnimi izločinami nekih žlez iu ga shranijo v satovje za svojo zalego in zalogo, ljudje ga pa spravijo zase. „Skrivnost dr. Jeky!la" Roman pod tem naslovom, ki je izhajal v podlistku »Slov. doma«, je zdaj vsai deloma uresničila še neka Angležinja. Že dolgo časa sem angleška policija nikakor ni mogla priti na sled izvežbanemu in prekanjenemu vlomilcu, ki je praznil londonske blagajne. Nikdar in nikjer ni puščal najmanjše sledi za seboj. Pri nekem vlomu pa je prišla policija kmalu po vlomu na kraj zločina in zavohala v prostoru neko posebno dišavo, s kakršno se je moral mazati samo zločinec, ker je bila lastniku blagajne popolnoma neznana. Prvikrat se je posvetilo policiji, da je zločinec gotovo ženska. Začeli so preiskovati v tej smeri in res odkrili ozimna zvabili v oast neko miss Riley. Nihče ni mogel verjeti, da bi tako čarobna, prijazna in ljubka lastnica uglednega londonskega hotela mogla biti zločinka. Živela je lepo skromno, osamljeno, preživljala večere v branju knjig ali poslušanju radia, vezenju itd. Vsi stanovalci so jo zelo spoštovali in bili srečni, kadar so se mogli pogovarjati s svojo blago gospodarico. Toda kakor dr. Jekyll v romanu, je tudi ona spreminjala svojo osebnost; ne sicer s kako čudodelno tekočino, ampak samo s preobleko, se ponoči splazila na kraje, katere je čez dan opazila in proučila ter jih oplenila. V šestih letih je izvršila 102 vloma. 100.000 km s kolesom v enem letu je prevozil neki Francoz^ (Normandijee), ki živi že 25 let v Londonu. Začel je lani 1. jan., prevozil je vsak dan 200—300 km, kljuboval vsem neugodnostim vremena, si pri nekem trčenju z avtomobilom zlomil roko, pa takoj drugi dan nadaljeval vožnjo z obvezano roko. Prvotno posnemanje njegovih prijateljev se je spremenilo v obče občudovanje, ki ima tem večjo vrednost, ker ga izražajo hladnokrvni Angleži. Radio Progami Radio Ljubljana Petek, JJ. januarja: 11.00 Šolska ura: Kitajska iu Kitejel — dialog (gg. Ferdo Thunher in Mir. Zor) — _}2_.l*x.L južnih-Slokanih /plošče) —12.45 Vreuie, porodi itt — 13 Čas, spored, obvestilu — 13.20 Na slovanskem severu (plošče) — 14.15 Vreine, borza — 18 Zenska ura (ga. Emi Oražem) — 18.20 Pesmice iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti o izseljencih — 20 Slovenski Šramel — 21 . ura gojencev in gojenk drž. konservatorija — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angl. plošče. Drugi programi Petek, 14. januarja: Belgrad: 20 Simfonični bone., 21.30 Narodne pesmi, 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Orkestralni konc,, 21.30 ‘ ‘L ■■s ' sekstot — Dunaj: 13.25 Prenos iz Gradca, 20.35 1 lošCe. 21 Angleška gl., 22.30 Plesna gl. —. Budimpešta: 19.30 Opera, 23.05 Ork. koncert — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Simf. jazz — Hi ni-Pari: 16 Simf. konc. iz akademije sv. Cecilije, 21 Casellova gra .Srečne sence., 22.25 Serenada — Prana: 20.35 Oratorij — Varšava: 20 Filh. kone. — Berlin: 20 Filharmoniki — Hamburg: 10.10 Verdijeva opera *Don Carlos* — Kol v: 19.10 Konc. moderne glasbe — Stuttgart: 19.15 Mali orkester, 21.15 Brahmsove klavirske skladbo - Monakovo: 19.40 Stari mojstri — Beromiin-ster: 20.20 Kenesan6na glasba, 20.55 Igra, 21-55 Klavir — Pariš P. T. T.: 21.30 Simf. konc. — Strasbourg; 21.30 Koncert lahke glasbe. Mesto na Schneebergu pri Dunaju, kjer je zadnjič plaz zasul osem smučarjev. potem lahko naskoči! S Vojni svet se je spet posvetoval... Ko se je sir Charles Macefield vrnil čez nekaj časa v svojo sobo, je nekaj minut obsedel za mizo in mislil težke misli.., Moral se je spominjati tistih usodnih vojaških vaj v Lo-hari, za katere je dal svoje pritrdilo« ko je nesposobni glavni štab v Kalkuti zahteval to od njega. Po tistem strašnem po-kolju nedolžnih v Chukotiju, do katerega bi zatrdno ne bilo prišlo, če bi ne bili večjega dela konjenikov indijske brigade poslali na vaje v Loharo, ga je neprenehoma mučila msel, da je on zakrivil to nesrečo, če ne naravnost, pa posredno, ker je takemu nesmiselnemu načrtu pritrdil.