K m a l u po njegovi presel itvi v Ljubl jano so gospodje na Vrhniki skleni l i , 
da bi Ivan zaradi svo jega r isarskega talenta moral v šole, in s icer v realko. 
N a Veliki Šmaren 1888 so priredil i na Mirkah na Kotn ikovem dvor išču tom-
bo lo z dobitki , ki so j ih zbra le rodo l jubne vrhn i ške dame. Tombola , ki j e 
vrg la čist ih 100 gld., naj bi bi la »prva pomoč« za Ivanovo šolanje . D e n a r j e 
prevze la gospa sodnikova , ki na j bi naši materi i zp lačeva la mesečnih 5 gld. -
O tej podpor i in njenem i zp lačevanju bi se dalo napisat i posebno poglavje . 
Ko so tako položi l i »temelje za I v a n o v o šolanje , je b i lo potrebno poiskat i 
r.a Ivana s tanovanje v Ljubljani . To skrb so prepust i l i materi . Bilo je čisto 
naravno, da je mat i ko j pomis l i la na strica Šimna. Sla je v Ljub l jano in p o 
do lgotrajnem nagovarjanju , prošnjah in obl jubah je pregovori la strica in 
teto, da sta obl jubi la Ivanu s t a n o v a n j e in hrano za mesečnih 10 gld. In tako 
se je jeseni 1888 znašel Ivan pri stricu Šimnu, a se je koj izkazalo , da Ivanu 
pri stricu ne bo obstanka. Uršula je bi la gospodar v hiši, in stric Š imen se 
ji ni upa l ugovarjat i . A Uršula j e g ledala na Ivana s h u d o b n i m očesom in 
n e r a z u m l j i v i m sovraš tvom. In stric Šimen je seveda potegni l z njo. Ivan ni 
sl išal n ikdar pr i jazne besede, kr iča la sta nad njim, prekl injala njega in nje-
gove , pust i la ga stradati in stric ga je pri vsaki pri ložnost i poboža l s svojo 
težko roko. Zunanji povod za to sovražno počet je je bi la I v a n o v a bolestna 
s labost , da je poste l jo močil . T a s labost ga je spremlja la tudi v poznejš ih 
letih, in Ivan je zaradi tega m n o g o trpel, mora lno in f iz ično. 
Par dni p o prv ih bož ičn ih poč i tn i cah je prišel Ivan domu, prezebel in 
sestradan. P o v e d a l je, da ga je stric zapodi l iz s tanovanja . Že drugo jutro 
sta s e napot i la z mater jo naza j v Ljubljano. In mat i inu j e naš la s tanovanje 
pri trzinski s lamnikar ic i Ani Marješič na P o l j a n s k e m nas ipu št. 13. Na tem 
s t a n o v a n j u je ostal Ivan do ve l ik ih poč i tn ic 1892. 
Stricu Š imnu je k m a l u potem umrla žena Uršula. Čeprav mu je b i lo čez 
60 let, s e je k m a l u po drugič oženil . T u d i druga žena je umrla pred njim. 
K d a j je umrl stric Šimen, tega bi ne vedel povedat i . Vsekakor pa po letu 1901, 
ko sem se presel i l v Sarajevo. 
V svoj ih spisih se Ivan bridko, pa tudi z lobno spominja strica š i m n a . 
Svo jo e p i z o d o kot njegov s tanar op i suje v že omenjeni črtici »Stric Si men < 
(XVIII, str. 349), prav groteskno s l iko o njem in o njegovi drugi ženi pa daje 
v nove l i »Na pragu« (VII, str. 265). Kar lo Cankar 
N L K A J O C A N K A R J E V E M P R E D A V A N J U 
» O Č I Š Č E N J E IN P O M L A J E N J E « 
Med predavanj i , ki jih je imel C a n k a r v tržaškem izobraževa lnem delav-
skem društvu »Ljudski oder« za tamkajšnj i proletariat , je po svojem p o m e n u 
in ostrih po lemikah , ki jih je povzroč i lo p o s e b n o v soc ia l i s t ičnem tisku, go-
tovo najznameni te j še »Očiščenje in pomlajcnje« . Pobuda zanj je s icer prišla iz 
Trsta, a temo si je C a n k a r izbral sam. 2e 10. marca 1918. mu je namreč nisal 
v i m e n u društva njegov tajnik Ferdo K l e i n m a y r (Plemič) in ga povabi l na 
»enkratno iavno predavanje« , pri katerem mu je izbira p r e d m e t a povsem 
svobodna . Ker C a n k a r ni takoj odgovori l , mu je l<>. marca p o n o v n o pisal 
predsednik društva dr. Josip F e r f o l j a in mu konkretno predlagal , naj bi pre-
dava l v mesecu apri lu ali maju. O b e n e m ga je še prosil za naslov predavanja 
in za čas, ko bi mogel priti v Trst, kajt i to predavanje bi bilo v k l j u č e n o v 
večji cikel predavanj na »Ljudskem odru«. Dr. Ferfo l ja se je obveza l tudi, 
da m u priskrbi prepustn ico pri pol i t ični oblast i in poravna stroške. V pripisu 
g a n a t o vab i , n a j bi bil p r i p r a v l j e n ž e za apri l . C a n k a r je s e d a j na jbrž h i tro 
pr i trd i lno odgovor i l , z a k a j ž e 3. apr i la m u p i še n j e g o v tržaški d o p i s o v a l e c , 
da je o m e n j e n o p r e d a v a n j e d o l o č e n o za 20. apri l o b 8. uri z v e č e r s t e m o 
»Oč i ščenje in p o m l a j e n j e c , v T r s t u s a m e m pa b o l a h k o n j e g o v gost . N a rob 
d o p i s n i c e mu je d r . F e r f o l j a z n a č i l n o pr ip i sa l : N B ! Pr iprav i s e p o š t e n o ! O 
C a n k a r j e v e m p r i h o d u v Trst so t a m k a j š n j i časop i s i že v z a č e t k u apr i la pr ines l i 
not ice , kar je p o v z r o č i l o n e m a j h n o z a n i m a n j e ne s a m o m e d d e l a v s t v o m , tem-
v e č tudi med tržaško inte l igenco . Med d r u g i m g a 11. apr i la 1918 z r a z g l e d n i c o 
p o z d r a v l j a tudi tržaški pesn ik Karel Širok, ki izraža s v o j e vese l j e n a d n a m e -
r a v a n i m C a n k u r j e v i m p r i h o d o m v Trst. Z a n i m i v o je, da C a n k a r , ki je priše l 
t ja en dan pred d o l o č e n i m d a t u m o m , p r e d a v a n j a še ni imel do kra ja izde la-
nega . D o v r š i l g a je še l e v s t a n o v a n j u drja F e r f o l j e (Via V i e n n a 17/1), pri 
k a t e r e m je bil v gosteh , in to v ze lo z a n i m i v i h o k o l i š č i n a h . 
D u n po p r e d a v a n j u je C a n k a r rokopis , p i s a n s s v i n č n i k o m (25 četrt ink 
pole) , ob l jub i l v dur Karlu Široku, ki ga je v resnic i prejel 30. apr i la 191S, 
p o t e m ko ga je dr. F e r f o l j a dal pre t ipkut i in odpos la t i s o c i a l i s t i č n e m u l i s tu 
»Naprejuc . T a ga je objav i l ko t podl i s tek od 27. do 29. apr i l a 1918, s č i m e r 
je i z z v a l p o l e m i k o s s trani l j u b l j a n s k i h a v s t r o m a r k s i s t o v , p a tudi C a n k a r j e v 
o d g o v o r z z n a m e n i t o i z javo o v log i s l o v e n s k e g a pro l e tar ia te v b o j u s loven-
s k e g a naroda z a n e o d v i s n o s t in svobodo . 
Teks t o b j a v e v »Napreju« , ki j e p o n a t i s n j e n tudi v CZS XIX, 23—34, se 
v n e k a t e r i h p o d r o b n o s t i h raz l ikuje od rokopisa . P r v i č so o d p a d l a v s a š tev i lna 
nug lusnu z n a m e n j a in p o d č r t o v a n j e besed, ki j ih p r e d a v a n j e kar mrgol i , ta 
во s luž i la za lužje p o u d a r j a n j e v a ž n i h mes t pri govoru , m e d t e m k o p o p r u v l j u n j 
a l i č r tunj skoraj ni. D a l j e j e u r e d n i š t v o »Naprejuc tekst n e k o l i k o retuš ira lo 
al i i zpus t i l o n e k a j besed. G l a v n a taka mes tu so: str. 24. T i soč i in t isoči m l a d i h , 
•ž iv l jenja že l jn ih in ž iv l j en ja v r e d n i h b i t i j p a d a i o (rkp: p a d a ) ; str. 25. Za 
b e s e d o : g lad , s l e d e tri čr t i ce ; str. 26. s s k r b j o in s t r a h o m (rkp: s stra-
h o m ) ; str. 27. P o s a m e z n i (rkp: P o s a m e z n i k ) . V s v o j e m jedru iu i m e n u (rkp: 
p o m e n u ) ; str. 28 . . . v tej s trunki in prosta (rkp: p r a v tu) z a v e s t m l a d o s t i ; 
str. 30. o g l e d o v a l (rkp: o g l e d a v u l ) ; kot (rkp: kukor) pot iz O t t u k r i n g a v Ober-
h o l l a b r u n n ; p o svoj i o sebnos t i (rkp: p o s e b n o s t i ) ; str. 31. . . . n a r o d a k m e t o v 
in m u l o m e š č u n o v , n u r o d u - p r o l e t a r c e v (rkp: narodu prole tarca) . Vide l i so jasno , 
da m o r a ž ivet i , ( i zpuščeno: v n a r o d u in zu narod , č e sp loh h o č e ž ivet i . ) ; str. 33. 
N i k d u r se še ni (rkp: N i k d a r še s e ni) ; str. 34. . . . da nas tu s i ln i v i h a r (rkp: 
s i ln i s v e t o v n i v ihar) . . . . . . . . . , , , . . , 
R o k o p i s C a n k u r j e v e g u preduvunja je bi l v s a j š e 1926 v lasti Karlu Široka, 
k u k o r i z j a v l j a pesn ik s a m (Jutro št. 105, 9. muju 1926.), točen prepis rokop i sa 
pu v s u j še uprilu 1945 v rokuh p e s n i k o v e g a bratu Albertu š i roku . 
11 k o n c u bi o m e n i l i še m a n j z n a n o dejs tvo , du bi mora l C a n k a r ruzen 
• Trs tu in Gor ic i preduvat i v let ih 1907—09 tudi pro l e tar ia tu v Pul ju . l a m 
j e v tej dobi d e l a v s k i o r g a n i z a t o r J o ž e Pe te jan organ iz i ra l » D e l a v s k o i zobraže-
v a l n o druš tvoc , p o d o b n o t r ž a š k e m u » L j u d s k e m u odruc ali kasnejš i l jub l jansk i 
»Vzajemnost i« . Vendar d o teh p r e d a v a n j ni priš lo, ker je z a n j e p r i m a n j k o v a l o 
d e n a r n i h sredstev . C u n k n r p a se je k l j u b t e m u v svoj i k o r e s p o n d e n c i z J o ž e t o m 
P e t e j u n o m še v e d n o z a n i m a l za k u l t u r n o g i b a n j e p u l j s k e g a d e l a v s t v a . Žal ie 
ta k o r e s p o n d e n c a d a n e s ver je tno un ičena , ker io je nemšk i o k u p a t o r v apr i lu 
1. 1941 pri h i šn i p r e i s k a v i Jože ta Pe te jana v Mariboru odnese l s seboj . Ivun 
C a n k a r j e bil o k o l i letu 1907. tudi s o t r u d n i k c e n t r a l n e g a g l a s i l a a v s t r i j s k e 
s o c i a l n e d e m o k r a c i j e »Arbei ter Ze i tungc , k a k o r je za tr jeva l Jože tu P e t e j a n u 
C u n k u r sam. (Po p r i p o v e d o v a n j u J. Pe te jana 8. XI. 1948.). 
Verje tno je Ivun C a n k a r zače l pisat i v avs t r i j sko -nemSko soc in l i s t i čno g la-
silo, p o t e m ko je prišel v osebni stik z vodi te l j i a v s t r i j s k e s o c i a l d e m o k r a t s k e 
Strünke na s t r a n k i n e m zboru na D u n a j u v z a č e t k u o k t o b r a 1907, k o je na n jem 
o b e n e m z E t b i n o m K r i s t a n o m zas topul J u g o s l o v a n s k o s o c i a l n o demokrutNko 
strun k o D o d a n e s je znuno s a m o to, da je v z a č e t k u a v g u s t u 1910 izšel v »Ar-
be i ter Zei tungc v s a j Vid ičev p r e v o d C a n k a r j e v e nove l e t e »Mrovec in n jegova 
slnvu«. France Dobroooljc