LJUBLJANA 5. FEBRUARJA 1970 LETO XXI ST. 3 PO RAZPRAVAH O OSNUTKU ZAKONA O SKUPNOSTIH (IN SKLADIH) ZA KULTURNE DEJAVNOSTI IN O FINANCIRANJU KULTURNIH DEJAVNOSTI NASTAJAJOČI ZAKON JE POVEČAL ZANIMANJE ZA KULTURO m s u Sedaj, ko je za nami prvo obdobje razpravljanja o osnutku zakona o skupnostih (in skladih) za kulturne dejavnosti ter o financiranju kulturnih dejavnosti, je čas, da spregovorimo tudi o dosežkih, to je glavnih ugotovitvah ob tem osnutku, povedanih na približno sto sestankih, na katerih je razpravljalo o kulturi na Slovenskem več tisoč ljudi. Največ teh sestankov, ki so bili skoraj po vseh občinah, je organizirala SZDL, nekaj pododbor za kulturo pri sindikatu delavcev družbenih dejavnosti, posebej pa so o tem razpravljali na območnih in občinskih posvetovanjih ZKPO. Manj so sodelovali v razpravi predstavniki večjih kulturnih insti-tuzij, združenj kulturnih delavcev in predstavniki neposred-nje proizvodnje. Dosedanje razprave o omenjenem osnutku je ocenila pred nedavnim na svoji seji (letošnjega 23. januarja) začasna komisija republiškega in kulturno-prosvet-nega zbora skupščine SR Slovenile za izdelavo osnutka zakona o skupnostih (in skladih) za kulturne dejavnoisti ter o financiranju kulturnih dejavnosti. Ugotavljali so, da je večina r®zpravljavcev pozitivno ocenila nastajajoči zakon, razen nekate-hh, ki menijo, da zakon ni pri-hieren za manjše občine. Največ so razpravljali o samem zakonskem osnutku, o samoupravnem nnejanju kulture, o funkciji republiške in temeljnih oziroma regionalnih skupnosti. Očitna je pozeba po načrtnejšem programiranju kulturnega razvoja in nujnost, da je treba pri tem upošte-vati tudi pobude skupin in posa-nteznikov, ki ustvarjajo kulturo, v osnutku je treba dati poudarek sPontanim prizadevanjem, ki nastajajo na terenu. Problemov kulture ne smemo reševati zgolj z Vidika zahtev in potreb večjih nacionalnih institucij, temveč je treba dati dovolj »prostora« tudi Pobudam zunaj kulturnih ustanov. morda preveč na podlagi prejete- tednih — bo morala opraviti ne- | ga gradiva, namesto na podlagi~dvomno zelo zahtevno naloge. Pri ■ načrtovanja kulturnega razvoja, oblikovanju stališč, osnutku sta- H V mnogih občinah so izrazili po- tutov republiške in temeljnih kul- m trebe' po subvencijah, ki naj bi turnih skupnosti in začasni usme- 1 jih odmerila prihodnja republiška ritvi kulturnega razvoja Sloveni- J kulturna skupnost in zahtevali je, ji bo pomagala skupina stro- ■ zagotovitev tistega »kulturnega kovnih sodelavcev. Njena naloga g minimuma«, ki ga republika mo- v prihodnjih tednih, bo na novo g re in mora zagotoviti. izoblikovati, zakonski osnutek ta- | In kaj čaka komisijo za izde- ko, da bo pripravljen za razpravo I lavo osnutka v prihodnje? V raz- v republiški skupščini, meroma kratkem času — v nekaj M. K. g Žlahtni glasovi učiteljstva Ob jubilejnih koncertih Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Ob petinštirideseti obletnici ustanovitve je Učiteljski pevski zbor Slovenije EMIL ADAMIČ nastopil z obsežnim in dokaj zahtevnim koncertnim programom v Celju, Mariboru in Ljubljani. Pomembni jubilej plemenitega petja je prinesel ansamblu visoka priznanja: predsednik republike Josip Broz Tito ga je odlikoval z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki, zveza kulturno-prosvetnih organizacij mu je pa podelila Gallusovo plaketo. Odličja so odraz skoraj polstoletnega pomembnega kulturnega poslanstva, ki ga umetniški ansambel opravlja v mejah in izven meja naše domovine. Od svoje ustanovitve leta 1925 do danes je imel Učiteljski pevski zbor 222 kvalitetnih koncertnih nastopov, ki so mu od časa do časa prinesli tudi visoka mednarodna priznanja (npr. 1957 drugo mesto na tekmovanju v Arezzu, leta 1964 tretje mesto v Knokkeju v Belgiji). Od kod ta uspešnost, ta bleščeča pot? Vrsta odličnih glasbenikov, ki so imeli v rokah umetniško vodstvo tega zbora, od Srečka Kumra, Adolfa Groebminga, Milana Pertota, Pavla Šivica in Draga Šiljanca pred drugo svetovno vojno, do Rada Simonittija, Jožeta Gregorca, Jožeta Hanca, Marka Muniha in sedanjega umetniškega vodje Branka Rajštra, dokazuje, da je zbor romal vedno skozi dobre roke in da je vedno pomenilo vprašanje vodenja tega zbora hkrati veliko odgovornost soodločujočih ljudi, ki so tehtno izbirali taktirko. Nadalje je treba opozoriti na imenitno dejstvo, da se že po tradiciji v član ja jo v ta zbor večinoma glasbeno podkovani učitelji, ki so tudi sami zborovodje, čeprav so za izpopolnitev vrst dobrodošli tudi zgolj talenti in ljubitelji. Enim in drugim pa pomeni sodelovanje v takem umetniškem ansamblu umetniško izpopolnjevanje in osebni užitek. Veličino umetniškega uspeha Učiteljskega zbora EMIL ADAMIČ bomo pa razumeli šele, če pomislimo, da ta iz idealizma rojeni ansambel združuje na pevskih vajah učiteljstvo iz najrazličnejših krajev Slovenije in da je vsak koncert rezultat izjemnih naporov članstva. Tu pa velja pohvaliti tudi odlično organizacijo pevskih vaj, ki vključuje vrsto pomožnih dirigentov za predpripravo vsega nekaj dni trajajočih intenzivnih skupnih vaj zbora. Le tako zmore zbor pripraviti v razmeroma kratkem času obsežen dveurni koncertni program, ki vsebuje tudi tehnično dokaj težke in interpretacijsko zelo zahtevne kompozicije. Jubilejni koncert je pokazal lepo programsko širino Učiteljskega pevskega zbora, ki sega po kompozicijah najrazličnejših slogov od 16. do 20. stoletja s poudarkom na delih domačih skladateljev, toda brez predsodka do skladateljev drugih narodnosti. Dirigent profesor Branko Rajšter, ki je obenem vodja najboljšega jugoslovanskega mladinskega zbora, se je spretno in z veliko muzikalnostjo lotil odgovornosti in moramo priznati, da je svojo nalogo častno izpeljal. Jubilejni koncert Učiteljskega pevskega zbora je nudil poslušalcem veliko, človeško toplo in muzikalno vredno doživetje. Vlado Modic nančna plat združevanja, namesto da bi skušali prikazati resnično koristnost ustanavljanja takih skupnosti: koristnost več kulturnih institucij za kraje, ki so geo- Dobra stran javne razprave je toav v tem, da je v večini krajev ^budila živahno zanimanje za številna nerešena vprašanja kul-bire. Povsod, kjer so razpravljali 0 zakonskem osnutku, so hkrati grafsko naravna središča, prika-Sovorili tudi o stanju kulture na zati možnost racionalizacije in ko-Svojem območju. Tak način ob- ristnost naložb v okviru več ob- ravnave izvira iz spoznanja, da brez poznavanja sedanjega tudi !je bo mogoče bolje urediti prihodnjega — uresničiti tega, kar Predvideva zakonski osnutek. Po-h®kod, kjer so za to ustrezne razbere, so tudi že ustanovili incia-ovne odbore, ki pripravljajo vse ustanovitev novih skupnosti. Upravičena je pripomba razpravljavcev, da je treba bolj poudariti idejnopolitično,, družbeno “®r vzgojno funkcijo in vlogo kul-bjfe v naši družbi. Ponekod oči-^ajo, da je v osnutku premalo po-Pdarjena amaterska dejavnost; Posebnost novega zakonskega činskih skupnosti za uspešno in bolj kakovostno posredovanje kulturnih dobrin. V raznih pripombah je dalje poudarjeno, da je treba bolj utrditi pomen družbenega in samor upravnega dogovarjanja — zahtevo po pravilnem vrednotenju kulturne dejavnosti in pomenu nekaterih ustanov v naši republiki, po razčiščevanju razmerij med kulturo v republiškem središču in drugih kulturno močnejših krajih in kulturo v manj razvitih območjih. Bistveni uspeh javne razprave je prav v tem, da je zbudila po- Pred skupščino reput izobraževalne skupn /"T 'ri;;. 2. februarja je bila seja izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ta mesec, 12. februarja, bo združenega dela; se vse enako- poenostavljen. Stališče izvršnega ko nizka (največ 7 in pol ur te-skupščina republiške izobraže- pravneje vključuje v naš družbe- odbora republiške izobraževalne densko) prav zato, ker si uspešne-valne skupnosti že dobila v po- ni razvoj. Vsi problemi pa še zda-'skupnosti je torej usmerjeno v trditev predloge izvršnega od- nlso odpravljeni, bora o enotnih merilih za ,fi- poti na bcjje tudi v nerazvitih območjih. Nekatera od teh že so-s kulturno bolj razviti- °snutka pa je prav novo gledanje globljeno zanimanje za iskanje enotno kulturno dejavnost kot h®deljivo celoto. Kulture danes harnreč ni več mogoče deliti na delujejo Amatersko« in »profesionalno«, temveč zgolj na dobro v°stno ini slabo. Večina razpravljavcev se je hpslej navduševala za temeljne fhupnosti v okviru občine. Tam, hjer so večja kulturna središča, ^ ponekod skušali uresničiti za-hiisel o ustanovitvi regionalnih pUpnosti, kar pa ni povsem uspe- Pri tem je pomembna že sama 2?®toda ustanavljanja širših re-jhotialnih skupnosti. Ponekod je “da preveč poudarjena samo fi- nanciranje vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu. Delno samoupravljanje Delo sekcij in Tri leta že dopoveduje Izvršni odbor republiške izobraževalne strokovnih skupnosti, da enotnega razvoja več kvalitetnejšega pedagoškega dela ravnateljev. Za svojo ravnateljsko funkcijo bodo pač dobili dodatno plačilo. ga pedagoškega dela na takih visokih znanstvenih šolskih zavodih ni mogoče misliti brez ustvarjalnega pedagogovega dela. Najbolj zanemarjeno šolsko področje — dijaški domovi Z novim šolskim letom bodo dijaški domovi lahko vzgojite- ruLra.i,i lovile - - . „ Ijem zagotovili v skupini le 40 di- bolj kvalifici- na^n pravzaprav določamo občin- publiške izobraževalne skupnosti jakov — varovancev. Primerjave služb izvršnega odbora republiške v republiki ne moremo zagotoviti Posebne zahteve posebnih zavodov izobraževalne skupnosti prodira Ie 2 kotiranjem šolstva, saj na ta vse globlje in vse Na seji izvršnega odbora re- mi, v drugih pa so zopet odkrili — kako- številne nove možnosti za posre- šisišii lllllši središč. Spodbujati bi moral k vem področju so neizpodbitne, saj ge presoje mogel najti ugodnejši izobraževalne skupnosti, pričaku- ‘ .. .. PDrPo2ram 2e dosedanje ustanavljanju pokrajinskih kul- smo v času takega načina ureja- sistem razvijanja politično-druž- je za svoje delo več kot drugi za- povrSinsk£ anaiize kažejo, da si turnih skupnosti okrog tistih »na. nja problematike sredstva za šol-ravnih« središč, ja žarišča kulture na določenem nihče od prosvetnih delavcev m- ^ SIoven..e ^ skrb vana v p(>sebnih mernih. vedno ke iz vzdrževalnimi, kar je ne- rae- upravičeno! Izvršni odbor je spre- območju. • ma slabega občutka, da mu je bi- iPonekod je razprava potekala lo kaj podarjeno. To področje Tretja izdaja Speransa Ob 60-letnem jubileju slovenskega revolucionarja Edvarda Kardelja Se posebej v časih, »ko gozdo- idejno izhodišče za revolucionar- ?! riijejo viharji, drevesa se svo- ni boj«. Čeprav avtor ni mogel — ... ---- i111 korenin zavedo« (kot pravi zaradi kraljeve cenzure — orne- je izšlo po vojni vsega 15 knjig za vsaj približno enake dohodke prosvetnih delavcev v vsej republiki. Tudi zbiranje sredstev pri republiški izobraževalni skupnosti, ki jih nato vnovič razdeljuje po dogovorjenih republiških merilih, diši po etatistični praksi, ki je ta-v , . , , , ko izobraževalna skupnost kot iz- nem času, ki se je obetal. vršni svet žele odoraviti Pri Državni založbi Slovenije et iele odpraviti. odbora. Njegovi zavarovanci imajo na razpolago kombi, ki jih vozi na smučanje, imajo svoj denar za garderobo, dobro so oblečeni, oh i" ’“*** ® ....—------.- — - o ------- .- *— »n Lukoviiimi siuzuiuni uve-uei imajo smpčke itd. Zavod v “Stanka malega naroda. Brskajo venski zgodovini« (kot je nekje von, članki, eseji; letos oo izšla ^ vse občine resnieno enako stop- Smledniku pa vsega tega nima — znova postavljajo zahteve, ki bijajo normative za ostalo vzgoj- jel stališče, da se vzdrževalnina no in izobraževalno delo. Izvršni lahko poviša le v soglasju z re-odbor se je zato odločil pripravi- Publisko izobraževalno skupnost-,. . u i jo. Treoa je tudi pojasniti, zakaj ti posebno analizo vseh pokaza- je ponek(^ vzdrževalnina lahko tedjev dela v teh zavodih in raz- 260, drugod pa celo 410 din me-grniti pred skupščino vzroke za sečno! Se to: na oddelku za vzgo-svoje odločitve. Za ilustracijo: jitelje pridno študira 72 slušate-zavod v Planini pri Rakeku nima Ijev! pripomb na odločitve izvršnega , , x„l, ,,, #__________________„_____________ ________ _________ ....... _________ . Verjetno bomo mnogo prej pri- Jefcje Matej Bor), v časih nacio- njati v tekstu imen, kot so Man, izpod peresa Edvarda Kardelja; šli do razrešitve tega gordijskega jtthe stiske se ljudje ozro nazaj Engels, Lenin, pa je vseskozi v to so »Problemi naše socialistič- vozla, ko bo izvršni svet s svoji-bi radi s pametjo dojeli smisel teh njegovih »komentarjih k slo- ne graditve« (v 7 knjigah) — go- mj strokovnimi službam; uvedel preteklosti svojega rodu in imenoval E. Kardelj to svoje de- Sle K e tržejo najti v njej odgovor na Mešanja, ki jih mučijo. j. izjemnim spoštovanjem ^ "lijemo ljudje moje generacije „r°ke Speransovo knjigo RAZ- lo) prisotna miselnost teh revolu- publikacije, čionarnih vodij delovnih množic 8. knjiga. Razen tega pa še druge kot »Socializem in Gradnja osnovnih šol Posebna komisija v teh dneh pregleduje najbolj žgoče potrebe po novem šolskem prostoru in bo skupščini predložila svoj predlog. Normativi za pridobitev kreditov njo prispevka ob različni delitvi i™ Pa pripombe in višje osebne republiške izobraževalne skupno- ~ T _ 1— _ 11 1 _1T_I *--+■ |-\ rl /-* 4- »-,U\ r-> rt »-ur* 1 r-, v*\ J za posamezno občino. ydj vojna« (ta je izšla v nemščini, angleščini in drugih jezikih), druga izdaja Razvoja slovenskega narodnega vprašanja (1958) in SLOVENSKEGA ' NAROD- venske nacije do novega časa. V druga dela. Zanimivo je, da šele- tem je bila velika novost te knji- tos pripravlja na Dunaju nemška r ateljev osnovnih šol določal - - - J ■ — TO „ ». 7 .. .. ^r» 7« s, n /vi n _ Si v G T, S m /o U ^ 1 /-V r, * i A /»v /A.o 4" dohodke za enako vrsto dela! Z izjemnim spoštovanjem dvajsetega stoletja, njihova marksistična idejna analiza zgodovinskih dogodkov \ od nastanka sla- st bodo v teh dneh predsednikom občin. razposlani Ravnatelji v razred Uosedaj je učno obveznost fetGA VPRASANJA« — tako je hrs na tiskovni konferenci v založbi Slovenije ob izi- dila izredno zanimanje: bil je jri. 3- izdaje Kardeljeve m<><../>«/■. .i™ „ r,ni zgodovinar dr. Bogo t£“er- 2“kaj nPITI / Prav njim, yi KU UVJ m Iti. 0a 7°c^am ie pomenila ta knji-50’ ki je nastala v ljubljanskih ieta jgag in j,iia takoj po Sne (izšla je pod psevdonimom perans) zaplenjena, »prečiščeno ge, ki je med Slovenci takoj zbu- izdaja Razvoja slovenskega na- svet šole. Tako so učno obveznost -7 ■ 7 . •_J ~ M 7 . l-rj _• „ < fnirl -n r~>nn o vio v n ort'n An f Ttnr nagnil ol O/l 1 ITIGl 1 flli r-vo Ir-nv* v\r» 4 /-v tt o knjige bistveno nov prijem v našem Grafe- zgodovinopisju — raziskovanje s tolikšnim spošto- mehanizmov slovenskega zgodo-Prav njim, predvojnim vinskega razvoja, bil je to klic v rešitvi ne le narodnega, pač pa tudi socialnega vprašanja, ki je bilo tedaj na Slovenskem tako zivno živeli in delovali v svojem grozeče odprto. Bil je pa to tudi času, kazali pot v prihodnost: klic k skupnemu odporu v vihar- -ham rodnega vprašanja (prevedel jo je imeli alj pa ne, kar pa je v na-prof. Messner). sprotju z željo (pa tudi že dejan- Ziveti in delovati v svojem sidrni možnostmi!), naj postanejo času - to bi lahko zapisali kot iz menagerjev. ki jih več ne po-maksimo ob 60-letnici Edvarda trehiiiOTY,_ .. . , „. Kardelja. Vedno pa je bilo tako, ^sničm pedagoški da so prav ti, ki so najbolj inten- , rez resničnega stika s o* i" o * /n o 77 rl ni mi ni i STirtIP.Tft ^ ^ Raziskovalno delo je del pedagoškega procesa na visokih šolah Vsi ravnatelji osnovnih šol imajo višje osebne dohodke kot univerzitetni profesorji! Asistenti na visokih in višjih šolah imajo nižje povprečje osebnih dohodkov kot prosvetni delavci z visoko iz- pa to n; mogoče. Izza pisalne mize se zdi vzgojnoizobraz-beni proces mnogokrat neznansko Finančni načrt Najvažnejši sklep: tudi za dinar ne smejo biti izdatki večji' od dohodkov! Vseh 11 točk dnevnega reda v tako kratkem poročilu je komaj mogoče omeniti. Sodim pa. da je obrazbo v osnovnih šolah! Prav te v obveščanju najvažnejše opozori-anomalije verjetno odkrivajo ti na novo. Enotna merila za vsa vzrok tolmačenja na visokih in omenjena področja so od lani do višjih šolah, da so plačani le za letos napravila kvalitetni razvoj, pedagoško delo in da mora biti ki ga bo pralesa gotovo še dopol-raziskovalno delo posebej nagra- njevala. jevano. Učna obveznost pa je ta- 3. Z. / Otrok nas čaka tudi v šoli Kdo je govoril o tem, čigava krivda je večja? Pod naslovom »ČIGAVA KRIV- la), medtem ko je moja neosebna znane govorilne ure (pri izrazu sprejemali tak predlog. Ce sem DA JE VEČJA?« mi v tem čašo- in ne odkriva krivca za znano ne vztrajam, lahko bi jih imeno- prav razumel, ga tudi Janez Lam-Pisu, (Prosvetni deilayec št. 2, dne dejstvo, da v šoli ni dovolj časa vadi tudi drugače), tako kot jih pič sprejema in je tudi sam že 22. jan. 1970) tov. Janez Lampič za vse, kar smo ji že ali pa ji še imamo sedaj za starše. Ne more- zastopal podobno stališče, očita, da valim krivdo »za vse, želimo naložiti. Tudi na drugem mo se zadovoljiti le s tem, da je ^ . . kar je danes na vzgojnem področ- mestu sem v članku uporabil iz- taka možnost odvisna od prosto- Le se je moje pisanje razume- ju zanemarjenega in zavoženega«, raz šolski, delavci, pri čemer ne voljne odločitve učitelja, kot tudi 10 o4uek učiteljem m če sem na šolo. Pri tem povzema in citi- mislim le na učitelje, temveč na ne bi mogli dovoliti, da bi učitelj na„ lc^kerr' niestu neupravičeno ra nekaj misli iz mojega prispev- vss, ki jim je naložena skrb za sam presojal, koliko ur bo pora- Posploševal, se opravičujem. Preka »ZA OTROKA VEC C ASA našo šolo (na primer tale odlo- bil za slovenščino in koliko za te- yem’ smo ljudje razhc- TUDI V ŠOLI« (DELO, 29. dec. mek: »Prizadevanja šolskih de- lovadbo. Ce hočemo neko obliko Pl in da sf stvpn lotevamo raz- 1969). lavcev so vse preveč usmerjena utrditi in sistemizirati, jo mora- *!pno' posebno se tistih, ki nam Ne oglašam se zaradi tega, da le k dosledni realizaciji učnih mo uradno priznati ali celo pred- nilf° PrpdPlspn|.. T° občutijo tudi bi polemiziral in izzival 'tov. Programov in je avtoritaren na- pisati. Ni treba posebej poudarja- PPenC1 in..s,rs!' . . P1 .•PP Lampiča k besednemu boju. Že- st°P učitelja za katedrom še ved- ti, da realizacija mojega predloga prepričal da daje naš šolski lim le ponovno in na lem mestu no tista oblika, po kateri najraje zavisi od vseh šolskih delavcev: sistem vpc kot: minimalne (ali pa (zakaj v DELU sem že) jasno po- spgamo, da bi lahko »krotili« tistih, ki oblikujejo šolski sistem, rocimo skromne) možnosti za si-vedati, kaj sem mislil, predvsem učence.^Veliko je nezadovoljstva in tistih, ki ga uresničujejo. Prav ^t-e™atlien}1 ra^^1 ^ uv®dbp m~ medi kot on Posebno mi je žal tuai ta odlomek nekoliko prikro- ne na druge, temveč je namenjen vc’ ua da je moj članek prizadel Janeza d.aJl š^a,.,!avto- Z »It™*™?™ Vle?r žrtvovanlem stoieel žal moram še vedno reči redkih «1 odlomek). Moram reči, da so učitelji, s ■ (ravno zaradi tega, ker pri svo- Moj članek v DELU je bil le katerimi sem se pogovarjal ob jo lzrec» jem delu spoznavam tudi šolsko delček serije, ki sem jo v mesecu različnih priložnostih, ugodno življenje) šolskih delavcev, ki se decembru objavil v različnih ob-z vsem srcem in vztrajno borijo čilih v okviru izobraževalnega za okrepitev vzgojne kcmponen- Pr°grama mestne Zveze prijate-te pri vzgojno-izobraževalhem de- ^ev .mladine in vzgojne posveto-lu šole. Nekatere Lampičeve mi- vainice v Ljubljani. Pisal sem sli sem večkrat citiral in uporab- Prispevke na temo »Otrok nas ča-Ijal pri svojih predavanjih ali v ka<<- v devetih prispevkih (po 3 V prispevkih (posebno ml je ugaja- PELU in na radiu, ter po 1 v Na-lo njegovo razmišljanje ob ugoto- si ženi> Otroku in družini in Te- le tedaj grešna, »nešolnik«? ZORAN JELENC IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA Poročilo o uresničevanju programa RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti (September 1968—september 1969) (Nadaljevanje) v letu 1969 in problematiko, ki se pojavlja pri usklajevanju statutov z novim zakonom o visokem šolstvu, je v pripravi in jo n ui-si , ju bo pododbor obravnaval še v Republiški odbor se je zavze- ietu iggg Na razširjeni seji 16. 4. 1969 FINANCIRANJE STROKOVNEGA ŠOLSTVA mal, da bi se financiranje stro- kovnega šolstva čimprej zado- (vabljeni so bili predstavniki voljivo rešilo. Sodeloval je v razpravah o spremembah zako- znanstveno-raziskovalnih institucij) je pododbor za šolstvo na o izobraževalnih skupnostih razpravljal o osnutku zakona o in financiranju vzgoje in izo- raziskovalni dejavnosti. V raz-brazevanja; dva predstavnika pravi s0 bila izražena zlasti republiškega odbora pa sta so- tale mnenja: da je treba na- . delovala tudi pri pripravi gra- tančneje opredeliti pojem raz-diva o posebnih izobraževalnih vojnega dela; da naj v samoupravnih organih znanstvenih institucij sodelujejo tudi zunanji znanstveni delavci; da je skupnostih. O spremembah zakona o izo- Učitelji predlagajo NIC VEC SOBOTNIH RADIJSKIH UR! Na učiteljskih konferencah v Pomurju razpravljajo učitelji o ra- vitvi, da gredo majhni otroci zelo denski tribuni) in v posebnem le- dijskih urah za nižjo, srednjo in višjo stopnjo učencev. Predlagajo, radi v šolo, kasneje pa iz leta v !aku- ki je še v tisku, sem sku- nai bi spremenili program tistih radijskih ur za nižjo stopnjo, ki so leto izgubljajo to primarno vese- *a^ opozoriti na to, da otroku na na sporedu ob sobotah dopoldne. Veliko šol je že prešlo na petdnevni Ije; pa tudi v drugih prispevkih ®Pl°šno po-svečamo premalo časa delovni teden s prostimi sobotami, zato učenci, ki imajo dopoldanski je mogoče čutiti, da je Lampič ši- in da je naša razdelitev časa po- Pouk. po morejo poslušati radijskih ur. Čeprav je mogoče radijske rok in žlahten pedagoški delavec, ?osto nepravilna, predvsem na U1'e Posneti na magnetofonski trak ali pa jih lahko, učenci poslušajo ki bi ga prav zaradi tega rad tu- *kodo otroka. V vseh prispevkih, doma, bi bilo vendarle bolje, če bi sobotne radijske ure premestili di osebno spoznal). razen v tem, ki je izzval in- priza- na drug učni dan. Menim Ha cr. t de,1 Janeza Lampiča, sem opozar- Učitelji tudi predlagajo, naj bi spremembo že napovedanih radij- ki pomotoma usmerieni name ^ ^ /Ylog<\st;aržev P« vzgajanju skib ur objavili v dnevnem časopisju ali pa v Prosvetnem delavcu. Dveh stvari ki m °tr0k (-kar delam vsak dan tudi Večkrat se je namreč že zgodilo, da so se učitelji in učenci pripravili sem »zagrešil«-1 iTnikier nn’tudi v *V0->emTslužbenem mestu). Ce na poslušanje napovedane radijske ure, pa so jo v radijskem progra-f em^n»m ( 1 d bl Janez upošteval pri mu spremenili tik pred predvajanjem, v omenjenem članku) msem oce- svoji kritični oceni tudi te pri- starfev) jfvecja^nm nisem hk- sim tovorijo Šfšote v p° l' ~ PBEDL°G ° NOVI ŠOLSKI MREŽI? dar rekej (pa tudi mislil ne. da Prej bi lahko rekel da sem orne’ V Prekmuriu razpravljajo učiteljski kolektivi tudi o novi šolski je »šola poglavitni krivec za vse njeni članek v DELU naoisal Ha P?1'?41,- .Pr.i reorganizaciji pride včasih do težav, zato predlagajo, naj (podčrtal Z. J.), kar je danes na ne bi izglodalo kot da so všeea bl lzde ab Predleg do letošnjega L aprila, vzgojnem področju zanemarjene- krivi le starši. Ko pa govorim o ga m zavoženega«; 2.) moj pri- deležu šole, je razumljivo - če- SEMINARJI ZA TEMELJITE PRIPRAVE ^Ikn kS ^kVofu^učiteli^em^n nlsenl Poudaril Pri delu in obiskih v posameznih šolah so svetovalci ugotovili, da kot očitek da »učitelji ne Seto ^ w na "eP^dagojenost so pnprave učiteljev precej različne. V republiškem merilu pa naj č^a (Mdčrtel Z J) za ta žlaht- fhJeVi P° in- bl. blle priprave v prihodnje bolj temeljite in podobne; zato bodo nejši del sv enega ned^ošlfega no ?zobrazevanja in pripravili v organizacijski enoti zavoda za šolstvo v Murski Soboti slanstva« (pri dem S Pna" kateri' učitX in^Tudf’ nekatere' Semmar]e’ 113 bodo QbravPavali učitaljeve priprave-m pouk. vzgajanje otrok, op. Z. J.), pač pa šole sami poiščejo čas za indivi-je v članku napisano tole: »To- dualno vzgojno delo z učenci da, v Soli ni časa (podčrtal Z. J): vendar pa to lahko dosežejo lena učni načrt je treba izpolniti, vse ta način, da si svobodneje prila-otroke sprasati in oceniti, da bo godijo učni načrt, ali pa tako da zadoščeno vsem zahtevam in na- žrtvujejo za to delo svoj prosti si vesti. Po neKem prastarem a čas. To pa ni dovolj spodbudno, zelo trdoživem modelu« Med obe- da bi ta praksa postala splošna ma formulacijama pa je bistvena in sprejemljiva za večino učite-razlika, saj je Lampičeva prired- Ijev. Tilika Kreft Pred volitvami v skupščine izobraževalnih skupnosti ba, ki jo je prilepil meni, resnic- J Ravno zaradi tega sem se že Polovtei članov skupščin ter več zastopnikov v skupščino izo- no očitajoča in se osebno nanaša leta 1966 s prispevkom v revni Z11*1 ^zo°ra^valnih skupnosti jpraževalnih skupnosti, naj izbolj-na učitelja (tako je cn tudi obču- Otrok in družina potegoval da hi , rnanc^atna doba. Članom šajo sestavo svojih predstavni' til mojo trditev, ki ga je prizade- LJUBLJANA šoli uvedli redne uradno nri- skuPfcme republiške izobraževal- kov; v prihodnjem sestavu skupne skupnosti bo potekla 20. fe- ščin izobraževalnih skupnosti ne bruarja 1970. V skupini za pro- smejo biti samo direktorji vzgoj-sveto, kulturo in znanost pri re- no-izobraževalnih ustanov pač publiški konferenci SZDL je bii pa tudi več učiteljev, profesorjev decembra razgovor predstavnikov študentov in učencev Z dobro republiške izobraževalne skupno« kadrovsko politiko bo mogoče sti, republiškega sveta Zveze sin- doseči tudi v sedanjih normativ-dikatov, republiške konference nih okvirih, da bo v republiški ZMS in drugih o pripravah na izobraževalni skupnosti ustrezno volitve v izobraževalne skupnosti, zastopano tudi srednje šolstvo 'furisHoio 'transportni biro TITOVA C. 32, TELEFON 311 8S1 IN 311 832 KO BOSTE PROGRAMIRALI SVOJE LETOŠNJE POČITNICE, SE VAM PRIPOROČAMO ZA IZBIRO IZLETA IZ NAŠEGA KOLEDARJA ZA LETO 1970: 1. LONDON — PARIZ; 5.—12. 7. CENA: 1480 din 3. PARIZ; 30. 4.-6. 5.; CENA 970 din 3. PARIZ—MONCHEN; 11.—17. 9. in 25. 11.—1. 12. CENA 1005 din 4. NA CVETLIČNO RAZSTAVO V HOLANDIJO; 28. 4.-4. 5.; CENA: 1300 din 5. RIM — NEAPELJ — POMPEJI; 30.4.—5.5., 9,10 —14.10. in 7.11.—2.12.; CENA:'770 din 6. SICILIJA — NEAPELJ — CAPRI — RIM; 15.—25. 5; CENA: 1300 din 7. FIRENCE—PIŠA—SIENA—BENETKE; 11.5.—16.5. in 1.9.—6.9.; CENA: 735 din 8. BENETKE; 15. —17.10.; CENA: 280 din 9. PO DOLINI RENA; 10.—18. 7. in 19.—27. 9.; CENA: 1500 din 10. HAMBURG—KdLN—MtlNCHEN; 11.—17.9.; CENA: 1120 din 11. NA OKTOBERFEST V MUNCHEN; 1.—3.10.; CENA: 350 din 12. V DEŽELO POLNOČNEGA SONCA; 23.6.-4. 7.; CENA: 2554 din 13. KOEBENHAVN CENA: 2160 din 14. Z VLAKOM PO ŠVICI; 14.—20. 6. in 2.—8.8.; CENA: 1240 din 14. Z VLAKOM PO ŠVICI; 14.—20. 6. in 2.-8. 8.; CENA: 1240 din 15. CARIGRAD — SMIRNA — BURSA; 23. 6.—4. 7.; CENA: 1410 din 16. CARIGRAD — SOFIJA; 25.4.—2.5., 1.—8.9. in 24.11.—1.13.; CENA: 1150 din 17. CARIGRAD — ANKARA — BURSA; 19.—29.5.; CENA: 1350 din Podrobne programe in vse informacije dobite pri TURISTIČNO TRANSPORTNEM BIROJU, Ljubljana, Titova 32. OSLO — STOCKHOLM; 18.—26.7.; Ugotovili so, da terjajo dveletne izkušnje dela izobraževalnih skupnosti in nekatere spremembe v financiranju spremembo oziroma dopolnitev določenih normativnih aktov. To pa sedaj, že ob teh volitvah ne bo mogoče. Najprej je treba temeljito analizirati razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ter v zvezi s tem mesto in vlogo izobraževalnih skupnosti. Zato bi morali tokrat, glede na obstoječe možnosti storiti vse, da bi izboljšali dejansko sestavo izobraževalnih skupnosti. V skupščinah teh skupnosti, predvsem v njihovih izvršnih organih, so marsikje večinoma direktorji vzgojno-izpbrd-ževalnih zavodov, pa tudi predstavniki, ki nimajo hiti volje niti časa, da bi se bolje posvetili pereči problematiki, ki je pred skupščinami. Marsikje doslej izobraževalne skupnosti niso učinkovito sodelovale in niso bile dovolj povezane z gospodarstvom. Predstavniki delovnih organizacij in združenj iz gospodarstva so se marsikje bolj redko udeleževali sej. na sejah pa niso bili aktivni. Ob pripravah na volitve v skupščine izobraževalnih skupnosti si bodo organizacije Socialistične zveze, organi izobraževalnih skupnosti in drugi dejavniki zlasti prazadevali, da bodo v tem času izvedene vsebinske in politične priprave na volitve, ki bodo temeljile predvsem na oceni dela izobraževalnih skupnosti in na oblikovanju izhodišč za njihovo nadaljnje delo. Gospodarske organizacije in njihova združenja naj izberejo take zastopnike, ki se bodo sposobni in pripravljeni ustvarjalno vključiti v delo izobraževalnih skupnosti. Tudi občinske in republiška skupščina kakor tudi organizacije in združenja, ki delegirajo Branko Blenkuš braževalnih skupnostih in finan-ciranju vzgoje in izobraževanja ^re9a s financiranjem pospeše-sta razpravljala predsedstvo In vab integracijo znanstvenega pododbor za šolstvo na skupni dela (zlasti teamsko delo) in seji 12. 11. 68. Hkrati pa sta raz- Preprečiti duphranje v delu in pravijala tudi o gradivu o po- nabavi opreme; da naj bo sklad sebnih izobraževalnih skupno- ^^er}53 Kidriča« vključen v raziskovalno skupnost. Sklenjeno je bilo, da bo predstavnik kljub ugotovitvi, da so pomanj- Pododbora spremljal razpravo o kljivo dopolnjene zlasti tiste do- ?ak/?nV> v skaPsclnsklh odborih ločbe zakona ki ureiaio vnraša- m da bo Pododbor ponovno razločke zakona, ta ^ejaj^vpra.^ pravljal o predlogu stih. Organa sta predlog sprememb zakona podprla, in sicer nje posebnih skupnosti in organizacijo ter financiranje izobraževanja kadrov v okviru delovnih organizacij. K posameznim členom novega zakona so bile dane konkretne SAMOUPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE KULTURE Pododbor za kulturo se je pripombe in poslane ustreznim obvezal, da bo nadaljeval s pri-organom. pravami za sistemsko ureditev Predsedstvo se je med drugim zavzeto za to da je treba v za- gradivo „0snove sistema konu določiti način usklajeva- samoupravljanja in financiranja osebnih dohodkov delavcev nja kulture^ ki je bilo deloma zaposlenih v gospodarstvu in šolstvu in zagotoviti, da bi sred že v minulem obdobju, je dal pobudo za razpravo o gradivu v stva za materialne izdatke zado- večjem krogu kulturnih in jav-ščala za stalno modernizacijo njb delavcev. Na posvetovanju pouka v skladu z družbenimi s številnimi znanimi kulturnimi potrebami. Te in še nekatere delavci (13. 11. 1968) so dobila druge pripombe so sprejemanju zakona bile pri prizadevanja sindikatov za si-smiselno stemsko ureditev samouprav- upoštevane. Ni pa hila upošte- ijanja in financiranja kulture polno podporo in prav tako Izhodišča za to ureditev. Po sklepu posveta naj bi bilo gradivo vana pripomba, s katero se je predsedstvo zavzelo, da bi posebnim izobraževalnim skupno- stim in delovnim organizacijam, osnova za pripravo sistemske-ki organizirajo in financirajo ga zakojja, ki bi moral biti spre-izobraževanje kadrov, iz repub- jet do konca leta 1969. ližkega prispevka za izobisaže- Z razpravo dopolnjeno gra*. vanje kadrov, iz republiškega divo »Osnove sistema samoprispevka za izobraževanje pri- upravljanja in financiranja padala sredstva za celotno os- kulture« je bilo hkrati s sklepi novno dejavnost izobraževalnih omenjenega posveta poslano zavodov. Po sprejetem besedilu skupščini SR Slovenije, izvrš-jim pripada del sredstev, ki se nemu svetu, republiškemu se-določi v skladu z vrsto, kvali- kretariatu za prosveto in- kul-teto in obsegom izobraževalne turo, republiški konferenci dejavnosti. S takim določilom SZDL, skladu SR Slovenije za pa po mnenju predsedstva ni pospeševanje kulturnih dejav-odpravljen poglavitni vzrok, za- nosti in nekaterim posameznl-radi katerega ne pride do usta- kom. navijanja posebnih izobraževal- Pododbor je na razširjeni nih skupnosti. seji 25. II. 1968 obravnaval tudi ^ • < , osnutek zakona o financiranju Pododbor za solstvo je imel kulturnih dejavnosti in ugoto-nalogo, da bo v sodelovanju z vil da je v bjstvu nesistemski univerzitetnim odborom pnpra- in da je ^ lahko ]e vil poročilo o gmotnem položa- prehoden; veljal bi lahko le ^ ju in problemih samoupravlja- ieto 1969; v letu 1969 pa bi bilo nja v visokošolskih zavodih in treba pripraviti sistemski za-znanstveno-raziskovalnih insti- zakon. ki bj začel veljati z le-tucijah in da bo sodeloval pri tom i970 v razpravi je bilo iz. 0nfi5aJi! S tega rečeno mnenje, da pa bi moral t fn- P°ročlI°’ k.i bo zaj,?~ tudi prehodni zakon Izhajati 12 malo tudi ze rezultate sanacije nekaterih izhodišč za bodočo sistemsko rešitev. Osnutek zako- C ’ ', / fy časopis za ■ vrtnarstvo - - . ... ' sadjarstvo . nas vrt Sv« časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo 9 j'e nepogrešljiv svetovalec za tiste, ki negujejo cvetje, ki imajo ali si žele urediti okrasni (stanovanjski) vrt, sadovnjak ali oboje; 9 je skrbno urejevan mesečnik, pri katerem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki za posamezna področja: inž. vrtnar, inž. sadjar, inž. zelenjadar, doktor za rastlinske bolezni in doktor za botaniko. V strokovni posvetovalnici dajejo naročnikom brezplačne nasvete; 9 je časopis, ki na poljuden, vsakomur razumljiv način, prinaša poglobljene strokovne prispevke za vrtnarje, sadjarje, gojitelje cvetja in ima marsikaj zanimivega tudi za praktični šolski pouk. NAŠ VRT dobite za letno naročnino 35 dinarjev vsak mesec na dom. Bogato ilustrirano in vzorno urejevano revijo lahko naročite pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 na je bil nato umaknjen iz razprave. V marcu 1969 je pododbor na skupni seji s komisijo z3 kulturo in izobraževanje republiškega sveta razpravljal 0 predlogu za izdajo zakona 0 skupnostih za kulturo in o financiranju kulturnih dejavnosti in bil mnenja, da predlog vsebuje nainomembnejša načela za sistemsko ureditev samoupravljanja in financiranja kulture, ki so pogoj za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju kulture. Hkrati je poudaril, da je treba s pripravami zakona intenzivno nadaljevati, tako da bi osnutek zakona lahko dali čimprej v javno razpravo in S3 sprejeli še v letu 1969. To zahtevo so predstavniki republiškega odbora večkrat poudarili v pogovorih s predstavniki skupščine, izvršnega sveta !n sekretariata za prosveto in kulturo. J PREDMETNIK IN UČNI NAČRT I za osnovno Solo H Se lahko naročite brošuro S Predmetnik in učni načrt z | osnovno šolo. Naročila sprejema g uprava Prosvetnega delavca> g Ljubljana, Nazorjeva 1. Za nar°5! 1 nike lista stane 8 din, za drug i pa 10 din, | ZAL NIMAMO g PRIROČNIKA ZA g RODITELJSKE SESTANKE Prispevek z gornjim naslov^ v prejšnji številki Prosvetne^ delavca je napisal naš stj. (UlriiiilEi '!,ii(||l = knjižni recenzent VIATOR- pod illlilllill* pis je izostal ne. po naši kriv*- Štev. 3 esssasffe: ANKETA O SAMOKRITIČNOSTI UČENČEV Ocenjevanje brez »samovlade« Metode za merjenje znanja seveda obveljala moja. Pri takem zelo dobre in dobre učenke kar so nezanesljive, ker subjektivni dejavnik (najpomembnejši je učitelj) ni nikoli popolnoma odsoten. Zato so razumljive zahteve mladine, zlasti srednješolske (glej Mladino 7. okt. 69 in dalje), da sme sodelovati pri ocenjevanju oziroma da je ocenjevanje javno. To željo in zahtevo podpirata šolska zakonodaja (Splošni zakon ocenjevanju sem opazil dvoje: 1. Konec spraševanja je močno vplival na sodbo. Če je vprašani znal proti koncu, so ga precenjevali; če je znal predvsem na začetku, so ga podcenjevali. 2. Učenci so ocenjevali najraje na pol javno (medsebojno šepetanje), najbrž zato, da bi se izmaknili osebni _______ a ^ izpostavljenosti ali pa, da ne bi o šolstvu* 1958^ dopolnjen leta krfiU tovariške (prijateljske) mo-1964) in splošno proklamirana ra e' samoupravljavska metoda. To- da (nekateri) učitelji se tem ANKETNI POSTOPEK zahtevam upirajo. Učenci so na list napisali — Skušal sem ugotoviti, koliko P° abecednem redu - imena in »o učenci sposobni oceniti svoje P™mke vseh svojih razrednih šolanje. Rezultati so več kot zani- šolc?v in soš°lk.(na določenem Hiivi. mestu seveda tudi svojega), nato ’ pa so k vsaki "enoti« pripisali 18. in 19. junija 1969 sem iz- številčno oceno. Ker stoje v spri-vedel v treh razredih grosupeljske čevalih samo cele ocene, smo se osnovne šole (v enem osmem in zmenili, da polovičnih ne bodo dveh sedmih razredih), kjer sem pisali. Medsebojnih posvetov med Jicil slovenščino, majhno anketo, pisanjem nisem dovolil. Ko so “a bi učence nanjo pripravil, sem nalogo izpolnili, so mi podpisani v vsem drugem polletju praktič- list vrnili. Podpis sem zahteval ho za vsako oceno prosil ali pa kot vzgojni dokaz, da je vsaka Kar določil dva ali tri učence pravica povezana z osebno odgo-(besedo uporabljam ves čas za vornostjo, pa tudi iz bojazni pred bloški in ženski spol), ki so mo- neresnim ocenjevanjem. Učenci rali povedati, kaj je vprašani znal so vedeli, da bom ocene (varia-'n česa ne (pri tem jim je lahko bilno realne) upošteval. Nasled-Pomagal razred), na koncu pa so njo uro, tik pred počitniškim raz-‘‘sodniki« posamično predlagali hodom, sem vse učence seznanil, ®ceno. Preden sem jo vpisal, sem koliko je posameznik po mnenju Povedal še sam svoje argumente kolektiva zaslužil. Povedal sem očitno!) Vmesnih ocen je bilo malo. Poprečno se ocenjevalec razen pri enem ali dveh sošolcih oziroma sošolkah — ni mogel odločiti za celo oceno. Izjema je v 7. a, kjer je dobil en učenec 23 srednjih ocen (2—3) trije le štiri cele rede (2). Razred je tukaj pač prepustil odločitev učitelju. Odločil sem se za nižjo možnost. Pregledal sem tudi, koliko vpliva na nagnjenost k neodločnim (srednjim) redom splošni uspeh ali spol. Pokazalo se je, da je neodločnost predvsem psihološko vprašanje, čeprav so naj-slabši in precej slabi učenci nekoliko bolj nagnjeni k nejasnim srednjim ocenam kot pa najboljši (odličnjaki). SPOSOBNOST SAMOOCENJEVANJA — PREMOSORAZMERNA STAROSTI Analiza ankete o samokritičnosti učencev 7. in 8. razreda je seveda nepopolna. Manjkajo analize vpliva socialnega položaja, cu-subjektu. prostora (sosedje po sedežih ali po stanovanjih), prijateljstva, značaja itn. Vendar so tudi dosežki fragmentarne »raziskave« ne le spodbudni, temveč kar navdušujoči. Sposobnost samoocenjevanja učencev je premosoraz-merna starosti oziroma letom šolanja. V 8. razredu samokritičnost že dosega meje, ko jo morajo učitelji upoštevati. S tem oceno znanja resnično objektivizirajo, poleg tega pa si olajšujejo delo ter odgovornost. Soocenjevanje pa je tudi odlično vzgojno sredstvo: mlade ljudi navaja na stvarno — kritično ocenjevanje sebe in svoje okolice. Omahovanje je možno v nevtralnih srednjih conah, v kritičnih pa najbrž ne. Na objektivnost ocenjevanji vpliva tudi čas skupnega dela med učiteljem in učenci. Skratka: učitelji se nimajo pravice sklicevati na svojo pravno in moralno odgovornost za ocene, saj s tem v bistvu zagovarjajo samo svoje samovladje, hkrati pa zanikujejo osnovo vsake vzgoje, to je zaupanje učen- ODMEVI OB 20-LETNICI PROSVETNEGA DELAVCA Rad imam Prosvetnega delavca Jaka Miitler Saj mi dovolite, da najprej ob jubileju Prosvetnega delavca čestitam vsem. ki so ga ustvarjali. in vam, ki ga ustvarjate danes, ko je minilo dvajset let lista, s katerim smo prosvetni delavci še prav posebno povezani. saj pišemo o problemih, željah in uspehih iz vseh krajev Slovenije. Od vseh nas je odvisno, koliko bomo pisali o svojem kraju, o ljudeh, ki delajo v naših šolah in drugih učnovzgoj-nih zavodih.. Včasih mi je kar žal, ker iz nekaterih krajev tako malo preberemo. Zakaj? Mar res ni nikogar, ki bi imel toliko časa, da bi napisal kratek zapis o delu svoje šole, o uspešnosti neke metode, o zunaj razredni dejavnosti ali tudi o posameznikih. posebno uspešnih in požrtvovalnih kolegih. Res so na straneh našega glasila tudi splošno metodično-didaktični in pedagoški teksti. Ip seveda. Kanjo (navadno sem jo sprejel) ali proti njej. V tem primeru je razred tudi, o kom mislim jaz drugače in zakaj. spol skupaj glasovalo (ocenjenih) »Člani pedagoškega društva morajo začutiti, da so družbi resnično potrebni« Pogovor s predsednikom ljubljanskega pedagoškega društva Ivanom Bercetom, ravnateljem osnovne šole »Tone Čufar« v Ljubljani Opis razredov 8. a 7. a 7. b 11 13 14 16 15 15 27 28 29 26 27 28 Vprašanje: Vaše poročilo na zadnjem občnem zboru ljubljanskega pedagoškega društva (26. decembra 1969) je bilo precej nenavadno: namesto o delu odbora lemi pedagoške teorije in prakse, sih pedagoška društva, se ukvar-bi bilo prav, če bi se upravni or- jajo s tem sedaj tudi delavske gani z njim posvetovali. Pestrost univerze. To pomeni, da bo tre-problemov bi ustvarjala pestrost ba spremeniti sam koncept dela delovnih skupin društva, člani pa pedagoškega društva, ki bi mo- ,. vadno: namesto o delu odbora v bi s tem c(o5jjj občutek, da so kot ralo postati posrednik boljše ka- _ Deklice so močneje prevlado- razviden: omahoval je pri lastni preteklih treh letih ste povedali posarneZniki in skupine družbi kovosti učiteljevega dela? «le samo v 8. a razredu. V obeh oceni (podobno kot ves razred pri veliko »grenkih resnic« na račun potrebni in koristni. _ , _ , . s«dmih razredih je po ena učenka njem) Preseneča pa visoko šte- nezainteresiranosti in neaktivnosti Odgovor: Gotovo bo treba rtan-itaia ,r o o -i , .v ^ J50*0 sie v, ' Vprašanje: O aktualnih prob- spremeniti koncept dela pedagoš- ^anjkala, v 8. a pa ena učenka m vilo nepodpisanih v 7. b razredu elanov pn delu društva. Čeprav se le z razpravljalo liubliansko keaa društva Prilaaoditi na bo «... nepodpisanih n podpis,, »Me^ K mnenja nSegovfh čtenov o d™! in učni načrt za osnovne šole. Za. bo in izpopolnitev vzgojno-izo- nih). Glavni vzrok ne bo malo- Kato, ker je obiskovala šolo pri' Vabi0- marnost, saj je resnično nepodpi- Največ zrelosti in odgovornosti sanih le 5 listov (ostalih 12 podle očitno dokazal 8. a razred, kjer pisov pa je zabrisanih) — ampak se je podpisalo vseh 28 učencev, nezaupanje: 7. b razred sem nam- izpopolnitev vzgojno-izo- nih vnrašaniih ni nihčP noerešnl kal menite' da Je bil Prav ta se' braževalnega sistema, marveč in v.aUQi+=Urs?J 1 e p g ai. »rekviem« ljubljanskemu predvsem nenehno izpopolnjeva- pedagoškemu društvu? nje prosvetnih delavcev. Dokler ni uvedeno permanen- ».nikal. p, s„ dva podpisa, P. k. dv, led. Zlasti nasappliiv, ** je h.io kei j. d.di SSSi£ TJSZZJSVSŽSS&Z ve tega temeljnega akta za delo kov še ne bo tako kmalu), bi bilo v osnovni šoli. Na ta predlog so prav, če bi najprej seznanjali čla-dali praktiki precej pripomb: o ne pedagoškega društva z novimi v Zakaj tako? V 7. a se je podpisalo 24 učencev, reč učil šele prvo leto, ostala dva nenavadno takšno^e^najb^ nT Predlo° nivehranega hianjkala pa sta dva podpisa, pa že dve leti. Zlasti nezaupljive bilo), je bilo zato, ker je tudi p ed £luka ln ucne8a uuerta je Vi brž zaradi malomarnosti; en so bile deklice, saj so se le tri struktura članstva nenavadna, ob- 'JČenec je svoj podpis prečrtal, podpisale. V tem razredu se je močje, na katerem naj bi društvo (oda ne do nečitljivosti. Vzrok je v redu podpisalo le 11 učencev, delovalo, za Slovenijo teritorialno Ocene kolektivna razredna in moja ocena se ujemata se ne ujemata razred m ž m ž 10 14 1 2 ali 18,5 % 8. a 8 12 4 2 ali 28,6 % 7. a 10 9 4 6 ali 34,5 % 7. b BREZ »OLAJŠEVALNIH OKOLNOSTI« I no pomembni oceni (izdelati ali pasti) pravzaprav ne smemo dosti govoriti. trS problemov’, ocneje povedano, elani društva ro tiskanem sestanku so bili tu- prednejših in vodilnih pedagoških so mnogi praktiki m teoretiki, či- nekaten čiani pedag0škega sveta, institucij in podobno. Tako bi sti m »nečisti« pedagogi, Ljub- ki so na seji pred sprejemdm prm do nekih objektivnih staiišč f 1® Prec e? z,afIC®.n “2 r?5' predmetnika in učnih načrtov že o tem, kaj lahko takoj izboljša- dali podobne pripombe - brez mo in kaj lahko uvrstimo v sred-gre za spremembe, dopolnitve m učinka_ 1 njeročni in dolgoročni program, izpopolnitve na vzgojno izobraze- Temu pa naj bi sledile ustrezne valnem področju ah za probleme. Za objavljanje sprejetih stalisc objave v sJobni pedagogiku hil_ ki nastajajo ob njihovem izvaja- irnamo dnevni in pedagoški tisk. Unih d ih publikacijah nju, se nosilci teh nalog obračajo Za to ne rabimo društev, razen v y v j raje na posameznike kot na dru- izjemnih primerih, ko gre za dile- Vprašanje: V čem vidite pri- štvo. Tako pridejo namreč prej me, kako izvajati nek normativni hodnost pedagoškega društva? do nekakšnih rešitev, kot pa če bi Vredpis, da učinek ne bo manjši, Nekateri menijo, da je nekdanja društvo sklicalo posvet, izluščilo temveč večji, kot ga je predvide- »čitalniška« oblika društva že najustreznejše rešitve, te obliko- va^ zakonodajalec. preživela. Ali bi specializirano valo in poslalo naročniku. društvo pedagogov — pri katerem tSt “ir vT„ kte s«, v,, pod. *sxz?s& ™dZm° «s K® v ocenjevanju, pač pa starost. Piše, sem pregledal tudi, kako so noizobraževalnimi in drugimi po- torej ne manjka. Kje je vzrok, da bočnih podatkov o starosti učen- se učenci sami ocenili: enako kot dročji prej kakor do enakih ali ne najdejo časa za sodelovanje v Odgovor: Ko po svetu ugotav- "Ov gaj zdaj ne morem navesti, razred se je ocenilo 17 učencev podobnih stališč med pedagoški- pedagoškem društvu? Ijajo, da se morajo zaposleni v libala pa se je od 13 do 15 let. O m in 8 ž), drugače kot razred mi teoretiki in praktiki, kar po- Odanvnr- Nn tn „ 30 c'j0 4°-letnem obdobju kar pet- T^teza med 8. in 7. razredom je pa 10 (4 m in 6 ž); ena učenka se vzroča predvsem hudo kri med ti- deiorna do osemkrat poklicnv preusme- ,.Pazna zlasti po podrobnejši ana- ni ocenila, ker je manjkala. Višjo stimi, ki morajo tako izoblikova- odgovorih nndnLm i* nti’ izVopolniti ali celo prekvali- a*i. V 8. razredu se namreč v oceno so si prisodili 3 učenci (2 m na stališča tudi zastopati in izva- od okrnn ',nn jgj"’ ^ ficirati, če hočejo uspešno ustvar- J^nici razhajamo samo v 1 oceni in 1 ž), nižjo pa 7 (2 m in 5ž). jati v praksi. društva° sknrnAtZt^a Jlnla™ iati’ P°tem so spremembe v teh- LITIJA Tudi ti podatki kažejo, da so Ker je pedagoško društvo l0 aktivno — kot posamezniki — ževania in iznnnnlnierianin h ni učenci precej samokritični, zla- predvsem strokovno društvo, ki v raz^čnih institucijah, družbenih rinJnnn nprlJnrUi-ih sti deklice so skromne (nekatere naj bi se ukvarjalo z vsemi prob- organizacijah in kot sodelavci re- tem boij vij in časopisov. To je lepo in J j ■ prav, vendar kaže na dejstvo, da Vprašanje: Kako bi bilo mo- člani ne vidijo potrebe po zdru- goče doseči večjo aktivnost čia-ževanju svojih sil v pedagoškem nov pedagoškega društva in društvu, ki bi najbrž na ustrez- kakšne naj bi bile njihove na-nejši, cenejši in učinkovitejši na- loge? tlnfšk^VijaniemZaZnih'itUdiZT Odgovor: N L to in prejšnje t oi^^m€rov• k0* jaz je :n ro z vlakom To so učenci, ki reda pa 337 ur. Največ ur dopol- ^ TnTs* h: •x* • w*red ocenil enega fanta, niže nn nilnega pouka v višjih razredih je Pogovor: Pedagoško društvo in ^ bi prešli tudi na višjo in ^ tri fante in dve dekliči. Ce Sf T- J ? ? teta otuskovali po- blirpri^tonatTld asT steven- ?lub Pedagogov sta si po izvoru in ? °f>^0 sa™™P™»- s hlislim na dva primera, kjer d^žmčne šole v Kresnicah, Rib s^em angleškem jezi- ^r?nu^no po učinku res podobna. L. n^a' ^ ne bi bilo omejeno sa- Z1 upošteval socialni dejavnik čah> Hotižu. Savi in Konjšici. fck (59[ Dop0(In^ni pgouk v nižjih ^ep nista delovala.) Sicer pa Znouvrnlnil V bti obakrat sem dal in vztrajal Uspešno je izdelalo razred 662 razredih je obiskovalo 81 učencev, f a Sl toliko podobna kot maslo Z btJe~ k J?Sii oceni ~ gre v resnici učencev ali 82,13%. razreda ni iz- v višjih razredih pa 286 učencev lrotJca"- Ce bi klub pedago- P°klicni ln čl°- je Ka 14,3% neskladje. Nesklad- delalo pa 141 učencev ali 17,500/0; (nekateri učenci tudi pri dveh ali Podstavljal zbirališče teore- zavesn. tr-.ha v 7. b naraste do dobre trije učenci ali 0,37% so neoce- treh predmetih). m praktičnih dognanj, raz- a' l^Wne(10). Vendar so tudi tu- njeni. Po eno nezadostno oceno T K;,1n „„t„ca Predlogov za raziskava ^.—soočenjevavci« le trikrat ima 75 učencev, po dve nezadostni , n^irlat?bL h lo ™ rh,T področju in mobilizatorja ftlo uv®1 višie ocene. Zato more- očem 33, tri ali več pa tudi 33 nrn« ° ohoiih> Potem bi si bila k)lUb precejšnji razliki v od- učencev. fadkle tedne (tudi zadnje dm) ne- pravgotovo drug drugemu v opo. ferttk'h govoriti tudi pri tem raz- „ , , . . ko,'ko Prey^c raJnih khIk ^ I i?hi?lub Pedagogov v Ljubljani bi o visoki samokritičnosti. u Sorazmerno dober uspeh je tre- nalog objektivnega tipa To seveda lahko predstavljal jedro široko ... ba pripisati splosm skrbi učnega m značilno samo za litijsko solo, razpreden* mreže esenci so v vseh razredih kadra in seveda velikemu številu temveč tudi za druge šole po Slo- društev Slovenite ne bolj zniževali kot zviševali, ur dopolnilnega pouka, ki so ga veniji. Menim, da bi bilo treba lavcev, ki bi se h ^ oiL-/vtt»■» 1 i 11X/*yv^i T /-.Trril n o 11 rzt trrt l-\/~wl 1 J?.l i/a ^ ” Itn . .......ka obremenitev za učence. ročja Vprašanja: Marjana Kunej mnogi drugi, ki jih pišejo strokovnjaki. Prav je tako. Vsi ne čutimo potrebe ali nimamo dovolj znanja, zato bomo pač pisali o naših vsakdanjih problemih, željah in načrtih. Pogrešam, da, zelo pogrešam zapise morda reportaže o življenju in delu na naših šolah. Ker uredništvo nima toliko novinar-jev(sploh jih ima premalo), da bi hodili po terenu, bomo pač poskušali sami pisati. Bil bi preveč krivičen, če bi dejal, da o naših šolah ni bilo v teh letih nič napisanega. Bilo je, toda še vse premalo. Nekateri so morda plašni in ne upajo pisati. Mislijo, da ne znajo, da ne bo dobro. Enkrat je treba začeti. Treba je poskusiti in počasi se tudi tega naučimo ali vsaj poskušamo naučiti. Sam sodelujem pri Prosvetnem delavcu že več kot deset let. Začel sem s krajšim člankom o doživetju na prvem službenem mestu. Prav nič si ne domišljam, da znam pisati, a priznam, da bi to rad znal. Za naše glasilo pišem še posebno rad. Ni me sram povedati, da ga vedno tudi nestrpno pričakujem. Preberem ga in ocenim; da, nekako tudi ocenim — zase. Prav ko sem danes prebiral različne misli — zanimive in spodbudne o našem časopisu, mi je bilo posebno všeč, da piše o urejanju in delu prvi urednik Prosvetnega delavja, še prav posebno zanimivo pa je bilo pisanje urednika Učiteljskega tovariša. Kako vznemirljivo, naporno in trdo je bilo delo prav pred vojno in verjetno tudi desetletja pred tem. In ko prebiram sestavek sedanjega urednika, vidim, da kliče iz njegovega pisanja želja po še boljšem glasilu. Verjetno je pomenil starejši generaciji Učiteljski tovariš veliko (še danes ga hvalijo), nam, ki živimo v drugem času in se srečujemo z drugimi problemi (čeprav z mnogim} podob-nimi) in naziranji, pa pometli mnogo Posvetni delavec. Se nekaj mi je bilo izredno všeč: sestavek učiteljice Pavle z naslovom »Življenje sem posvetila otrokom«. Kako krivični znamo biti, kako površni v medsebojnih odnosih! Kako čudni do starejših kolegov! Niti pomislimo ne, da so delali v mnogo težjih pogojih, kakor delamo danes In kljub vsemu, kljub grenkim trenutkom izzveni sestavek optimistično, ker je prežet z veliko ljubeznijo do otrok, do učiteljskega poklica. Vsak tega res ne premore. In potem Viator. Seznanja nas z novostmi v pedagoškem in drugem tisku. Mislim, da nam je to zelo potrebno. Vsi tudi nimajo časa. da bi prebrali vse časopise in kataloge. Gotovo pa berejo svoi list. Pred nedavnim sem prebral zelo zanimivo knjigo dr. Nikole Filipoviča: Ustvarjalnost prj pouku (Stvaralaštvo u nastavi). Napisal jo je ugleden didaktik — zato bi jo moral prebrati vsak prosvetni delavec. Čeprav sem mislil napisati o tej knjigi nekaj več, za danes le tole: knjigo je izdal Zavod za izdavanie udžbenika. Sarajevo. Cena: 16 din. Priporočam! Ne bi bilo slabo, če bi o zanimivih delih, ki smo jih prebrali. tudi sami kdaj pa kdaj kaj napisali. Gre predvsem za dela. ki nam iih Viator ni utegnil prebrati in priporočiti. Veliko ljudi zmore še več. Mislim pa, da je Viatorjevo delo za naš list še posebno dragoceno. Ob jubileju imam še dve že-lii. Morda ne bi bilo slabo, če bi v vsaki številki objavili zanimiv sestavek iz preteklih let. Tako bi predvsem mlajši spoznali probleme prosvetnih delavcev pred desetimi, dvajsetimi leti. In še nekaj: ali ste že razmiš- ; l.iali o tem. da bi naš Prosvetni delavec izhajal vsak teden? To bi mu na poti v novo desetletje Iskreno zaželel. MILOŠ D.TUKIC pedagoških in njihovih de- cri obiskovali učenci po I. redovalni naloge le nekoliko bolj premišlje- živali na n?* ™ Zt’ (t„ - zanes ive ocene so konferenci. no p0razdeliti, ker je to preveli- braževabieZ POJ™e »zgojno-izo- ^Kredih a ° PriŽI’ v vfh-,treh ...... .. ka obremenitev za učence. račja Z Jf lrl. kulturne0a P°d- desetkrat navzkriž) in Čeprav je zaradi oddaljenosti Ja organizirano. 0 3 (petkrat navzkriž). Skrajne nekaterih učencev (predvsem vo- Sorazmerno dober uspeh v I. Vprašanje: Ni dvoma da so se j. ne niso problematične, čeprav začev), zaradi obremenjenosti polletju obvezuje učitelje (in tudi razmere v zadniih letih tudi za srzssrvsr'*'# issr&£«rsy: *’*“po1' asta? ^ cpp?ti, ki odloča o eksistencial- predvsem v popoldanskem času v Miloš Djukič „y.if„,Medtern ko so predavanja ** 1® m starše pripravljala vča. Svet osnovne šole I. celjske čete v Celju, Vodnikova 4 razpisuje delovno mesto — predmetnega učitelja za telesno vzgojo (ženska) Nastop službe 1. II. 1970. Pogoj: diploma I. stopnje VŠTK gli PA. Stanovanja ni. > ■ Osnovna šola Ivan Skvarča Zagorje ob Savi j razpisuje delovno mesto — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA ■ za določen čas od 4. II. 1970 do 15. IV. 1970, Pogoji: predmetni učitelj. Stanovanja ni. SLEPI IN SLABOVIDNI v škofjeloškem Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Denar za gradnjo novega poslopja in obnovo starega pomagata zbirati RO Zveze slepih Slovenije in revija Stop Leta 1967 je bilo ugotovljeno, nikov in pogojev. Nedvomno je zatekli semkai do svoje smrti. Če slopja, kar bi najbolje ustrezalo da je v naši republiki 1654 sle- eden prvih pogojev za uspešno bi jim hoteli izboljšati njihove dolgoročnemu razvoju tovrstnega pih, lani pa so zabeležili, že 900 delo, prostorov, v katerem živijo življenjske razmere, bi morali šolskega centra. r—> J m. 1»• ^ 1 _ * * 1 1 1 J ' T~N . 1 — ( J. * Id ^ * J aliabovidiniih oseb. Od skupnega števila 1654 -slepih je zaradi bolezni izgubilo vid 958 občanov, zaradi nesreče ali poškodbe 421, iz prirojenih vzrokiov 72, iz neznanih vzrokov pa je izgubilo vid 205 oseb. In kakšen je njihov socialni položaj? opraviti 18 večjih popravil in preureditev. Denarja za tako preureditev seveda ni in tako bodo morali ti ljudje najbrž še precej dolgo čakati na boljše čase. slepi in slabovidni. Drugi pomemben dejavnik pa so ljudje, ki se ukvarjajo s temi osebami. Mladi slepi in slabovidni, ki se lolajo v Ljubljani, imajo zelo lepe možnosti za svoj umski in fizični razvoj. To jim omogoča sodobno zgrajena šola, lep internat, telovadnica in seveda kakovostno Starostnih, invalidskih in diru- usposobljeno učno vzgojno osebje- današnjosti in preteklosti, žinskih upokojencev je 569 oseb, Naša družbena skupnost je za toži dohodkom iz delovnega razmer- vrstne osebje mnogo prispevala ja se preživlja 320 oseb, občinski in do neke mere za dalj časa podpirancev je 239, z lastnim pre- uredila in sanirala problematiko moženjem se jih preživlja 132, najmlajših slepih in slabovidnih, v zvezi slepih prejema priznaval- Kako pa je poskrbljeno za tiste rano 130 oseb, 113 je preužitkar- slepe, ki so končali osemletko v jev, ki imajo hrano in stanovanje, ljubljanskem zavodu za slepe vojaških vojnih in mirovnih in- in kako za starejše slepe in validov 9i. 43 članov prejema in slabovidne osebe? otroški d.aatek 17 pa je preužit- Edini zanje je v gkofji Vrnimo se še k problematiki proizvodnega oddelka, kjer tečejo stroji od jutra do poznega mraka. Če si ogledamo te delavnice, lahko spoznamo, da bi mo- Spolna poučitev še ni spolna vzgoja Poplavi sestavkov o spolnosti v okviru »spolne revolucije* se je zadnje leto intenzivno pridružil »Magazin 7 dni«. Bral« že več mesecev vsak teden prebiramo razne članke neznanin avtorjev, ki razlagajo svoje nazore o spolnosti. Prav je, da o področju človekovega doživljanja, ki je biK> dolga stoletja zatirano — o spolnosti v ljubezni veliko razmišljamo in pišemo. Žal pa se je v seksualnem valovju nabralo že nekaj naplavin, ki zaudarjajo in smradijo sveža prizadevanja moderne spolne vzgoje. Gre za napačno enačenje pojmov — vzgoja in poučitev. Kljub temu pa imajo izredno rale za nekatere poklice in dela voljo do življenja in veseli so, biti sodobneje opremljene in ure-kadar kdo z njimi prijetno po- jene. kramlja in premelje to ali ono iz Pretesni in nepraktično urejeni prostori, preozki hodniki in slabe Napačno naziranje, da je »spolna vzgoja« že »poučitev o funkcijah razplojevanja«, ni razširjeno samo med nepoučeno množico, ampak se zelo bohoti tud; v sestavkih o spolnosti, ki želijo biti »revolucionarni«, v karjev, ki imajo samo stanovanje ali samo hrano. Od 320 zaposlenih slepih in slabovidnih jih je največ zaposlenih v telefoniji. Trenutno je v Sloveniji 157 slepih telefonistov. Drugo mesto zavzema poklic delavec; to so slepi in slabovidni ljudje, ki se uspešno uveljavljajo na različnih delovnih mestih v industriji in drugod. Takih delavcev je pri nas zaposlenih 85. Slepi delajo tudi v intelektualnih poklicih (prosvetni delavci, logoped, pravnik, itd. —13 oseb), 14 je fizioterapevtov, v klasični obrti slepih (ščetkarji, metlarji, pletarji) jih je zaposlenih 16, nekaj pa jih dela še v drugih poklicih, kot npr,: vratar, kurir, kovinar, mizar, gospodinjska pomočnica. Zveza slepih ima po vsej Sloveniji organizirane osnovne organizacije slepih, ki pomagajo razreševati problematiko slepih na posameznih območjih. Takih osnovnih organizacij je devet, za samske slepe pa je Zveza odprla šest samskih domov v Sloveniji. 125 STAREJŠIH SLEPIH IN SLABOVIDNIH V ŠKOFJI LOKI Družbena skrb za slepe in slabovidne poteka pri nas v različnih smereh in na različne načine. Ena od tradicionalnih oblik sanacije psihofizično prizadetih Loki, uradno se imenuje CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH SLOVENIJE. Sedemsto let stara graščina in po vojni zgrajena stavba nudi danes 125 slepim in na vidu prizadetim osebam v tem centru kar se (ja primerno In udobno življenje. Pisano množico teh ljudi lahko razvrstimo v tri večje skupine, glede na njihovo starost, delovanje in socialno stanje. Prav zaradi tolikšne heterogenosti je tudi namen te ustanove širši. V glavnem lahko strnemo celotno dejavnost in pomembnost tega zavoda v tri bistvene naloge, ki jih opravlja: nudi varstvo starejšim slepim — upokojencem In socialno ogroženim ljudem, omogoča rehabilitacijo mlajšim osebam in jih usposablja za razne poklice. In tretje: prizadeva si zaposliti slepe in slabovidne bodisi v njihovi ustanovi ali drugod. Oglejmo sd razmere, v katerih živijo škofjeloški varovanci, ki so prišli semkaj skoraj iz vse Slovenije. V centru je največ starejših slepih in slabovidnih, ki stanujejo v graščinski stavbi. Med njimi je precej takih, ki so ne samo slepi, ampak imajo še vrsto drugih telesnih hib in bolezni. Strežno osebje ima zato polne roke dela, pa tudi mnogo dobre vo- Kehabilitanta pri pouku slovenskega jezika in učenju Braillove pisave oseb je domska oziroma zavodskaIje za razumevanje njihovih oseb- »TOVARNA,« ŠOLA IN ZAPOSLOVANJE V neposredni bližini grajskega stolpa in graščine je dolga enonadstropna stavba, ki je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej so delavnice slepih, upravni prostori, posebna š^a in stanovanja za tiste, ki sc stalno zaposleni v centru. Delavnice so pravzaprav tovarna v malem. Od proizvodnje v teh delavnicah in seveda od prodaje izdelkov je odvisen njihov življenjski standard. Najstarejša proizvodnja v teh delavnicah je izdelovanje metel, košar in ščetk. To je tako imenovana klasična obrt slepih. Miselnost, ki je vrsto let vladala pri laikih in strokovnjakih. . da so slepi sposobni samo za te tri poklice, že zdavnaj ne velja več. Danes vemo, da je slepe in slabovidne mogoče usposobiti tudi za vrsto novih poklicev, bodisi: na fizičnem ali intelektualnem področju. Sodobna miselnost v zvezi ž zaposlovanjem in rehabilitacijo tovrstnih invalidov je zajela kmalu tudi vodilne ljudi v tem zavodu. Zato so začeli s preusmeritvijo dela, in sicer s kovino in lesom. Tako imajo danes v zavodu poleg klasičnih delavnic tudi kovinsko predelovalno in mizarsko. V njih so zaposleni slepi in slabovidni delavci, nekaj pa je tudi delavcev »od zunaj,« Id nimajo okvarjenega vida. Vodilno vlogo pri usmerjanju mladih rehabilifantov ima strokovna dveletna posebna šola, ki ima svoje prostore nad delavnicami. sanitarije, kakor tudi pomanjkanje sodobnega strojnega parka v delavnicah — vse to zavira večjo produktivnost in obseg dela. Pretežni del dobička v centru ustvarjajo prav ti ljudje, od njihovega dela je odvisna rentabilnost poslovanja celotnega podjetja. Izdelki, ki pridejo iz delavnic, morajo biti kakovostno izdelani, sicer jih ni mogoče prodati. S to preprosto resnico se srečujejo tudi ljudje v tem zavodu in povsem razumljiva je njihova trditev, da bolje lahko Izdelaš le, če imaš boljše stroje, bolje usposobljene liudi in sodobne delavnice. Konkurenčni boj na tržišču je oster; kljub sedanjim razmeram pa slepi in slabovidni v centru proizvajajo kakovostno blago in ga lahko prodajajo. Vsa omenjena problematika tega edinstvenega zavoda, s tako pestro dejavnostjo, ni nova. Ze vrsto let je živo pričujoča in z njo so seznanjeni tudi republiški in drugi organi. Kako rešiti to dokaj zapleteno problematiko za daljše obdobje, je stvar, o kateri so že večkrat razpravljali na najrazličnejših forumih. Predlogi za sanacijo so bili dokaj raz-lični in včasih celo navzkrižni. Dokončno je obveljalo mnenje, ki so ga predlagali v centru, namreč da je rešitev iz sedanjega dokaj slabega položaja edino gradnja novega poslopja. Novo poslopje bodo zgradili v bližini sedanjih stavb, temeljito pa bodo preuredili tudi graščino, v kateri so starejši slepi in slabovidni. Preureditev in gradnja novega objekta za šolo njem ne spada nobena »priča«« torej tudi otrok ne. Otrok še ni zrel človek, otrokov miselni in čustveni svet se šele razvija, otrok je na neki določeni stopnji »integracije* svojih življenjskih funkcij (nagonov, misli in čustev). Ni še sposoben doživljati »spolne ljubezni« v nje zreli obliki. Sp°' soben jo je doživljati v posebnih oblikah, ki jih je Freud poimenoval faze (oralna, analna, falus-na). Otrok ima težave že ob spolni poučitvi, kot jo pojmuje knjižica »Kako si prišel na svet«, in mu morajo starši dodati taktno in rahločutno še vrsto misli, čustev, doživljajev. Razložiti mu morajo veliko razliko med človekom in ostalimi živimi bitji. To pa ni enostavno. Naziranje, da je »spolnost le nagon za ohranitev vrste, naravna sila, ki pravzaprav nima nobene cene«, je zadosten dokaz, kako težko ie Otroku dokazati, da so bitja, ki tako (živijo) mislijo, tudi »ljudje«! Ko trdim, da »intimni spolni odnos« ne potrebuje tretje osebe, ne mislim, da morajo starši pred otroki skrivati medsebojne nežnosti, ampak obratno. Izkazovanje medsebojne naklonjenosti med materjo in oče-,, tom je nujni pogoj za zdravo rast otrok. Prisostvovanje konkretnemu spolnemu stiku v okviru' celotnih spolnih odnosov P3 je za otroka lahko zelo škodijiv šok, ker enostavno še ni zrel. da bi lahko združil svoje občutke vida s svojimi šibkimi sposobnostmi mišljenja in tipično otroškimi — nezrelimi čustvi. Vsakdanja praksa v »seksualnih ambulantah« in drugih področjih psihiatrije in psihologij6 nam dokazuje, da šok iz otro- resnici pa kalijo zdrave nazore v vodah znanosti in strokovnosti. Gre za sestavke, ki generalizirajo nazore iz konkretnih izkušenj dveh ali treh posameznikov — pa še to običajno posameznikov z anomalijami v duševnem doživljanju. . . -7o .i,,*; nH Štva, ki ga sproži nenaravna pn- sek iz Sestavka MagSinI 7 dri sotnost ob -Parjenju«, rodi motit 2 iz teta 1970: nje duševnega doživljanja, v smi' »... da bi priznali, da je to (spolno življenje) povsem naravni nagon, lahko bi celo rekli nagon za ohranitev vrste... spolno življenje ni ne bolj umazano in ne bolj čisto kot marsikaj drugega v našem življenju. Spolni nagon je prav tak kot vse naravne site: Sola usposablja v dveh letnikih nai bi potekala postopoma, mlade slepe in slabovidne za na- Tako kot vedno, je tudi ob teh slednje poklice, telefonista-admi- dobro zasnovanih načrtih na-mstratorja in za kovinskega de- staii0 vprašanje: kje dobiti denar a ?, Sex S,eV.fd,a lahku° ^ njihovo uresničitev? Dobro ^ V k,af1<5nih driaVmcah. Vemo, da so mnogi lepi načrti in er za scetarja, metlarja in zamisli obtičale v »predalu« prav zaradi pomanjkanja denarja. In da se ne bi to zgodilo tudi v . , . , , . - , .s Škofji Loki, je,pobudo za rešitev tega vprašanja dalo vodstvo cen- pravzaprav sploh nima cene.« »Spolno življenje je nagon za ohranitev vrste.« Ta trditev velja za vsa bitja, ki ne spadajo v vrsto »Homo sa-piens«. Nagon po ohranitvi vrste je pri živalih res nagon, o katerem ne razmišljajo (ker ne znajo) in ne čustvujejo (česar tudi ne zmorejo). Nagon po ohranitvi vrste »goni« živali v času parjenja do spolnega partnerja, ki si ga izberejo v čredi ali krdelu slučajno, ne zato, ker jim je »všeč« ali bi se vanj »zaljubile«. Nič jih ne moti prisotnost črede, ker se ne zavedajo svojega obstoja, niti svojega nagona in ker svoj nagon le čutijo kot silo, ne pa kot čustvo. Človek pa je živo bitje, ki se loči od vseh ostalih po tem, da se sam sebe zaveda, da misli in čustvuje. Človek je edino živo bitje, ki o svojih nagonih (tudi spolnih) razmišlja in doživlja ob njih čustva. Pred mnogimi tisočletji je človek postal človek, ker je začel naravne sile (nagone) podrejati svojim mislim, ker je začel delati slu fobij in manij, Tudi v sestavku, ki me ie spodbudil k pisanju, piše: »V njuni spalnici sem videli kaj počenjata. Stal sem kot oka-menel. Zbežal sem z grozni^ občutkom krivice in sramu. Pri' čel sem sovražiti svoje starše-Čutil sem do njih odvratnost i11 željo po maščevanju. Začel serf zbirati pornografske fotografij6 — da bi prestrašil ljudi — ki obnašajo živalsko.« Da otroci ne doživljajo šok3 ob opazovanju telesne združitve ne moremo doseči s »treningom*-ki ga priporoča »Magazin 7 dni' v nepodpisanem sestavku. Po tem vzorcu bi morali pojesti že cvetje pri jablani, da nas ne bi kisli' na nezrelega sadja kremžila. Kd° bi čakal na zrelo sadje! »Spolna poučitev oz._ konkreten prikaz bioloških funkcij razplojevanja še dolgo ni »spoln* vzgoja«. Prihodnjič: »Spolna poučite'1 je člen v verigi spolne vzgoje*- T. K. Popravki v Objavah št. 1 — 1970 vi- Bralce prosimo, da popra' načrtno in je začutil v sebi ugod- jo napake, ki so nastale v pr' pletarja. Sedaj se šola v obeh letnikih 39 mladih rehabilitantov. Pouk je neposredno povezan je ob ustvarjanju, v stikih s so- letošnji številki Objav republ!? —' •- - od- kega sekretariata za prosveto m i—______j____o o •_______• irv7fi« Starološka graščina, v kateri živijo in delajo slepi starejši ljudje oskrba. Pri tem naša družba ni pozabila na osebe, katerih vid je ogrožen, in na povsem slepe. V Sloveniji imamo danes dva specifična zavoda, v katerih so slepi nih in drugih težav. Seveda pa jim ne morejo pričarati dvoposteljnih sob, sodobno urejenih sanitarij, varnih stopnic in še vrste večjih in manjših stvari, ki mi vajami v delavnicah ali v. telefonskih centralah ali v pisarnah, kjer jih uvajajo v konkretno delo, ki jih čaka po končani šoli. Največ zanimanja kažejo re-habilitanti za poklic telefonista. Doslej se je v tej šoli tudi največ slepih usposobilo za to delo. GRADNJA NOVEGA POSLOPJA — IZHOD IZ ZAGATE tra; če smo zbirali denar za Planico, za gradnjo Debelega rtiča in še za vrsto drugih objektov, čemu ne bi naprosili za pomoč našo slovensko javnost. Tako nekako so razmišljali vodilni možje v centru z direktorjem centra tovarišem Ivanom Bizantom. Z zamislijo so se strinjali tudi člani kolektiva, ki prav-Pogoji, v katerih dela šola, se- zaprav najbolj občutijo vse po-veda niso zavidanja vredni. Ver- manJkljivcsti sedanjega »udobja« jetno, če že ne skoraj zagotovo. v, zavodu- Republiški odbor zveze so druge strokovne šole na Slo- dePl!l Slovenije in slovenska re- in slabovidni: slepa in slabovidna bi omogočile prijetnejše bivanje, venskem mnogo bolje opremlje- Stop sta obljubila pomoč pri mladina obiskuje osemletno osnovno šolo v zavodu v Ljubljani, za starejše slepe pa je zavod v Škofji Loki. V obeh zavodih skušajo, nuditi slepim in slabovidnim čim boljše počutje in ugodje. Prizadevajo si, da bi jim dali kar največje možnosti za njihovo lastno ustvarjalno delo In katsne.i-še vključevanje v proizvodno delo. Uspeh njihovega požrtvovalnega dela je odvisen od mnogih dejav- Marsikateri varovanec se je za ne in urejene kot ta edina poseb- tei Plemeniti akciji, ki že poteka, ptalno naselil v ta zavod in mno- na strokovna šola pri nas. Letos Predvidevajo, da bodo za ure-gim je le—ta tudi edini dom. Ce- so uredili sanitarije in učilnice, ditev, adaptacijo in gradnjo nove prav je bila graščina že nekaj- vendar zdaleč ne moremo go-krat znotraj preurejena, vendar voriti o funkcionalnosti prostorov temeljite obnove in preureditve Če ni doživela. Tako so v njej še danes večje grajske sobe, ki rabijo za skupne spalnice, zastarela sobna oprema, slabe stopnice, sanitarije in še bi lahko naštevali, kaj vse negativno vpliva na psiho teh starčkov in ženic, ki so se in celotnega okolja, v katerem živijo rehabilitanti. Če prištejemo k temu še dejstvo, da nimajo dovolj vzgojnega osebja, potem je razumljivo, da je treba tudi tu storiti korak dalje. Vodstvo šole, kakor tudi vodstvo centra se zavzemata za gradnjo novega po- sode potrebovali 900 milijonov dinarjev. To seveda ni malo, res pa je, da bodo stroški še mnogo večji, če bomo še nadalje odlagal: tako perečo problematiko. Skrb za te invalide, ki imajo okvarjen vid, ni le skrb tistih, ki vodijo ta zavod, temveč skrb vse naše družbe. ''VLADO ROZMAN ljudmi (socialna čustva) in v nosih s spolnim partnerjem (spolna ljubezen). Že zdavnaj je torej človek svoje nagone »poduhovil«, dodal jim je torej misli in čustva ter jih spremenil v kompleksen doživljaj, ki mu pravijo ljubezen. Spolni nagon človek občuti na sedanji stopnji razvoja svoje vrste kot kompleksno potrebo po čustvenem sprejemanju in dajanju in spolni odnos mu služi v njegovi zavesti bolj kot izražanje naklonjenosti do partnerja, ne pa »nagon za razplojevanje«. Živali, ki poznajo le spolni nagon, se plodijo te v določenih obdobjih — doba parjenja — ostali del leta skrbijo za mladiče, sl nabirajo zaloge hrane ali bežijo pred sovražnikom. Človek pa se združuje s spolnim partnerjem takrat, kadar mu želi povedati, da ga ima rad — da ga ljubi. Iz takega pojmovanja spolnega življenja torej ne moremo zaključiti: otrok naj bo prisoten -intimni sceni« oziroma »spolnemu dejanju« med starši. Telesni spolni stik je sestavni del spolne ljubezni In ga imenujemo »intimni spolni odnos«. Namenjen je odražanju odnosov med moškim in žensko v nekem »paru« in k kulturo dne 22. januarja 1970: na 2. strani v tretjem odstavki 8. člena: Če republiški sekrC" tar ne imenuje predsednik* izpitnega odbora tri dni Pre začetkom zaključnega izpita • ■ • Pravilno: Ce republiški kretar ne Imenuje predsedn • ka izpitnega odbora trid65 _ dni pred začetkom zaključne® izpita... na 2. strani v petem odsta''^ 8. člena: Izpitni odbor imenuje tudi druge osebe« nadzoruje kandidata... *’r® vilno: Izpitni odbor imenuje tudi druge osebe, nadzorujejo kandidata.. • na 3, strani v prvem odstav^ 15, člena: Na vseh srednJ^ šolah se opravlja pismeni .z ustni del zaključnega iZPj^oV novejše zgodovine nar Jugoslavije... Pravilno: vseh srednjih šolah se opr — Ija pismeni in ustni del za* ključnega izpita iz materij1 . jezika ter ustni del za*ri(j*Tzletu v mrak« je torej zožujoča osvetlitev nekaj oseb, pravzaprav dveh: večplastna življenjska pojavnost soričo zožujočega apostrofiranja ne more priti do /eljave, zato delujejo situacije podanih oseb ploskovito. ne plastično. Pisatelja ne zanimajo vzgibi, psihološka ozadja za stanja, v kakršnem so te osebe, stanja sama po sebi osvetljujejo žariščno preokupiranost oseb; osebe so ujete v tujstvo, ki ga ne morejo prebiti, niti se ne trudijo, osebe povezujejo interesi, nagon, ne pa čustvene, učlovečene vezi. Spričo tujstva se sivin* podanih. stanj še pomnoži v egoistični ujetosti oseb, pri čemer pisatelj nakazuje nekaj razmišlianl o življenju in smrti, absurdnosti situacij teh oseb in življenjskega izgorevanja; prevladujoča afiniteta do nagonske erotike na je Zidarju najbolj pri srcu. zato le le^ta zanj osrednjega pomena. Ko gre za ostro naturalistično opisovanje vivisekcije abortusa, ne smemo prezreti, da le ^satelj obsodil ubiialstvo takega r^jprHn. oa tudi ne. da se da zaznati pridih trar sred“rtalnega »oče^a iv kozmosa« in čredo v rolstvo In r^ievanie drugi strani zna seči »o pretiranih, grotesknih ah ha vsaj izjemnih sltuacii “rr-n^ne nre-• m (fvtaree jn ^ H,o Tri n-i a). ■ ' *o prt 7idariii rn'r'*ne 1 ° vezi. Kakor smem ' v tem vide- ti pisateljev namen, da prikaže določeno plast ljudi meščanskega sveta, pa se ni mogoče izogniti misli, da pisateljeva afiniteta do nagonske erotike o vlada v polni meri njegovo pisanje, da tu zaide v pretiravanja ali bolje manierizem erotičnega naturalizma, seveda na škodo dru^h življenjskih sestavin in večplastnega prikazovanja. Kajti če bi odmislili erotično prikazovanje, ki je poglavitna plast v »Izletu v mraku«, bi s tem tako okrnili Zidarjevo pripoved, da ostale problemske plasti ne bi same po sebi zadoščale. Odveč je miselno znanstveni ekskurz. pa naj gre za Einsteinovo teorijo ali Planckovo ‘ kvantno teorijo, fizikal-no-matematične nadrobnosti nimajo nikakršne organske povezanosti z osebami in so odvišni prilepki. Nehote se domislimo A. Huxlevevih esejističnih ekskurzov med pripovedjo, le da so tam znanstvena razmišljanja organsko pogojena tako glede oseb kot tudi situacij. Zidar je formule in misli prilepil tako, da estetsko-literamo to ni niti najmanj prepričljivo »Izlet v temo« se nam kaže v obuphi tesnobi zoženega, poenostavljenega sveta tujstva, nagona, egoistične zagraienosti in življenjskega zamiranja. Med glavnimi osebami niso učlovečene vezi, marveč interesi. pisatelj podaja posamezna stanja, ki razkrivajo njihovo nemoč tvornega pozitivnega dejanja, vsak svet zase v ujetosti tistega, kamor ga vodi ego. Celotno delo ima eno samo barvo — sivo. vsa mozaična stanja pa dajejo osebam enodimenzionalni izgled. Težko se je ubraniti pomisli, da »Izletu v mrak« ni botrovala tudi rutina pisanja, kompozicijsko je delo mestoma ohlapno, dialogi včasih papirnati. Slogovna barvitost je tudi tu v polni meri uvelinvlfena. Zidar se ne brani banalnosti, vsekakor pa je sveža, domiselna metaforika v svoji pomenski osredotočenosti posebna odlika njegovega pisanja. Kakor v šestdesetih letih nekatera dela Pavleta Zidarja ooravlčuiejo njegovo središčno mes+o med pripovedniki, tako je »Tzl“t v temo« vidno pod ni-votem naiholjših proznih del. Vsekakor bi bilo škoda, ko bi nadarjeni pisatelj nasedel plitvinam rutine. I. G. Razpisuje delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za osnovno šolo Lokovica, za določen čas od 5. februarja do 30. junija 1970. Prijave pošljite na osnovno šolo Franja Goloba Prevalje. : osnovna sola Vuzenica 8 ■ » razpisuje prosto delovno mesto za določen čas: ■ — učitelja za slovenščino- srbohrvaščino ali za slovenščino-angleščino [ Pogoj: PRU ali P. ■ Nastop službe 4. 2. 1970. | Prošnje pošljite do 1. 2. 1970 j na naslov Osnovna šola Vuze-s niča. M STOLETNI JUBILEJI Uspešno leto v šolah bežigrajske občine 1 v Ljubljani Kakor vsako leto tudi letos ob- je ostala do leta 1919. Novo šol- novno pa je bila šola ustanovlje- da je bila leta 1870 ustanovljena javljamo podatke o jubilejih slo- sko stavbo so dobili leta 1958. na leta 1946 s štirimi oddelki in enorazredna osnovna šola z nem-1 venskih osnovnih šol, ki so jih Pričetek pouka vDolini pri. tremi učnimi močmi. Pouk so škim učnim jezikom, čeprav je odprli pred 100 leti.. Število šol Lendavi sega v leto 1870, ko so še imeli v privatni hiši. bilo 97% Slovencev. Nadalje je je iz leta v leto naraščalo, zlasti nekvalificirane osebe poučevale Leta 1870 so ustanovili šolo V v velakovškem šolskem okra-po izidu III. avstrijskega šolskega za bero. Tako je poučeval Mihael Lokavcu v občini Ajdovščina. iu tudi leta 1870 ustanovljena zakona iz leta 1869, ker so morali Šot, domačin iz Doline. Leta 1882 Poučeval je izprašani učitelj ®°ta v Šmarjeti. . 6Q i cl^-ciT-vn rvo.cl i Iri ^ J J y ^ Y JL ikh. M V X. -J L, J y ^ JL ^ DELAVCEV RUDI LAMPE Vest o tragični smrti učitelja ::Rudija Lampeta je pred nedavnim zelo prizadela Koprčane In Dekan-čane. ‘Rudi Lampe je bil rojen v Trstu 1. januarja 1. 1922. Njegov oče-želez-ničar je bil. kakor mnogi drugi Slovenci. premeščen v notranjost Italije, in sicer v Bologno. Tu je Rudi L. obiskoval učiteljišče in maturiral 1 1941. Prvo učiteljsko službo je nastopil v Dekanih še pred vojno, 'redno pa ie začel poučevati v tem Jeraju po osvoboditvi 1. 1945. Bil le zelo bolehen, kljub temu pa je op- primanjkovalo prostora, ko so šolo leta 1920 razširili v dvorazred-ravljal svoj poklic z veseljem in z riico, so najeli sobo za učilnico y veliko ljubeznijo do otrok. privatni hiši. Leta 1925 so kupili zato da je imel lažje delo v šoli. ie in adaptirali še eno hišo za šolo. poučeval tehnični pouk pri katerem Mpd N>.B + h.,. ^ šolski stav' je pokazal vso svojo iznajdljivost. ", .V ,SIa Din ooe SOlSKi Stav- zunaj šole je posvetil svoje sposob- bi umčem, ena je bila požgana; nosti in znanje kultumo-prosvetnl drugo pa so uničili italijanski in dejavnosti. „ belogardistični vojaki, ki so se Ko so lam proslavljali! Dekančanl „.... d; 1 ; 100-letnico svoje čitalnice, je pri nd*elin', kulturnih prireditvah — tako kot ve- Začetki pouka v Špitaliču pri fe" sp^S^^ilec^^m^tS^ldTe Kamniku s^jo v 1. 1870. Najprej: večkrat nastopal pri gostovaniib je delovala zasilna šola, v kateri je Iz Trsita ter jih tudi pomagal organi, segajo v leto 1870. Najprej je de- zirati. Veliko je prispeval k razvoju lova]a zasnna šola v kateri ie kulturno-prosvetnega življenja v De- zasnna soia v kateri je kanih, kjer so prav z njegovim pri- organist poučeval otroke v bra-zadevan.jem dobili kinematoerafs'' nju. pisanju in nekoliko V raču-dvorano V Dekanih je ustanovni p društvo tabornikov, Dom mladih nan7U‘ Rc, a ®®la enorazrednica tehnikov in lutkarsko sekcijo, s ka- Je bila Odprta Šele V letu 1910. tero je gostoval po okoliških šolah. Pouk je bil v mežnariji, ki je L. 1958 se ie zaposlil v službi so- bila lesena in krita s ' slamo cialnega zavarovanja v Kopru, kas- e-i-i,- _,,■____________ , ' neje pa pri koprski občinski zvezi ^° sko Poslopje pa SO Zgradili le- kultumo-prosvetnih društev in Svo- ta 1913, ko je šola dobila Še en bod v tej službi je zopet posebno oddelek v letu 1926. Med drugo uspešno delal. Skrbel le za razna gou _______ . . ... , - srtovanja v koprskem gledališču, na- svetovno vojno je bil pouk na vezal stike s tržaškim SNG in z os- Šoli do leta 1942, potem do konca Ljubljani.*cu*turnim* institucijami v vojne leta 1945 niso imeli pouka. Posebno priznanje za kulturno Tudi na Koroškem so bile usja-udejstvovanje je prejel Rudi Lampe novljene šole, ki letos praznuieio lani. ob KKMetnici dekanske čitalni- .v.1'n c+oto oKletniro ,, ce. Do zadnjega le prizadevno so- *VOj0 Obletnico. V celov- deloval v koprskem kulturnem živ- Skem šolskem Okraju je bila ustaljenim Njegove delavnosti, sposob- novljena šola v Podljubelju kot nosti in človeške topline ne bodo po- _______, _ grešali samo poklicni kolegi in ko- enorazredna. V Popotnikovem orski kulturni delavci, temveč tudi koledarju za slovenske učitelje številni prijatelji in znanri g:ko{lr iz leta 1892 beremo na strani. 146, SLAVICA PAVLIC 15. decembra lani se je začela v Turčiji štiridnevna stavka 100 tisoč učiteljev. Zahtevali so večje plače in protestirali proti samovoljnim premestitvam. Vprašanja in odgovori R!!l!lillllll!lllllllllllllll!!lllilllillllll!l!l:J!lllllllll!lllll!llllllimil[||||lilillll!llll!IMIIIIIIIIIII|]|llllllllll!!!llllll!lllllllllllB^^ I I ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA j | Zbirka KONDOR v letu 1969-70 f Ta pomembna zbirka domačih in svetovnih klasičnih književnih del šteje že 107 red- g nih knjig in več kot 20 del Sivega Kondorja, ki so vsa opremljena z izčrpnimi sprem- j nimi besedami in opombami. g 1 ■ 1 š rm V šolskem letu 1969/70 sta ižšli knjigi: | PLANINSKO BERILO f Prof. Tine Orel je za to delo pripravil izbor sestavkov, ki so jih zapisali ljudje o svojih doživljajih v gorah in o odnosu človek — gora. Avtor prikazuje razvoj planinske .g kulturne dejavnosti pri nas in jubilej — 70-letnico Planinske zveze Slovenije. JANEZ SVETOKRISKI: i I PRIDIGE 1 V pridigah ki jih je Janez Svetokriški zapisal za svoje verne poslušalce, so vidne | najpomembnejše značilnosti našega baroka. Spremno besedo k delu je zapisal pro- g fesor Franček Bohanec. | Letos v zbirki Kondor izidejo še naslednja dela: SODOBNA NEMŠKA PROZA MAKEDONSKE NARODNE PESMI | SAGA O NJALU IZBRANO DELO SREČKA KOSOVELA KITAJSKE NOVELE | (ZBRANO DELO VALENTINA VODNIKA | BADGAVADGITA ALI GOSPODOVA PESEM Naročniška cena posamezne knjige v broširani izdaji je 7,00 din, vezane v platno pa 12,00 din. [ Knjige lahko naročite pri Oddelku za prodajo | šolam založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, p Titova 3, ali pa pri zastopnikih in poverjeni- | kih na šolah. Vprašanje O. A. sprašuje, ali mera učitelj, ki gre v poKo j.tudi podati šestmesečno odpoved, ali lahko zapusti službo takoj z dnem upokojitve? Odgovor: Po 1. odstavku 100, člena TZDR ima del pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji in izstopiti iz delovne skupnosti in torej tudi. kadar gre v pokoj. Pogoj pa je, da o tem ebvesti delovno, skupnost in da ostane od sporočitve na delu še toliko časa, kohkor ie določeno v statutu ali drugem splošnem aktu (odpovedni rok znaša v šoli 6 mesecev). Iz tega določila je razvidno, da mora tudi delavec, Id se upokoji, podati šestmesečno odpoved, če je delal na šoli kot pedagoški delavec. Vprašanje: E. O. je 1962. leta končala gimnazijo in se zaposlila kot učiteljica v nižjih razredih osnovne šole. Jeseni 1965 je bila sprejeta v šolo kot predmetni učitelj za slovenski jezik, vendar le za določen čas, ker ni Imela ustrezne stopnje pedagoške izobraz-bbe, To razmerje je bilo nato sklenjeno ponovno do danes za vsako šolsko leto. Sprašuje, če Je že tedaj vpeljal kak zakon, na osnovi katerega je bilo možno skleniti delovno razmerje za določen čas, in če ima šola nravilno stališče, ko to delovno mesto znova razpisuje? Nadalje, ali ima pravico do petletnega roka za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe? Ali bi šola smela podaljšati delovno razmerje za dolčen čas še za eno leto brez razpisa in koliko plačanega letnega dopusta pripada delavki? Odgovor: / Že v zakonu o osnovni šoli (Ur. 1. LRS. št. 32/59) je bilo v 59. členu določeno, da je lahko učitelj na osnovni šoli le tisti, ki 1 e končal učiteljišče, višio pedogoško šolo itd., v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS. št. 7/65) pa dodatno še. da mora šola razpisati vsa delavna mesta, ki niso zasedna z učitelji z ustrezno izobrazbo in to toliko časa, doktor ne dobi učiteljev z ustrezno izobrazbo (88. člen). V vašem primeru je torej šola ravnala zakonito, ko vas je leta 1965 sprejela za določen čas, in je tudi po zakonu dolžna razpisovati to delovno mesto, dokler ne dobi učitelja z ustrezno stopnjo izobrazbe. Ker ste bili torej pred uveljavitvijo zakona o osnovnih šali — 27. 12. 1967 — v delovnem razmerju za določen čas, nimate pravice do petletnega roka za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe po 97. čl. zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS. št. 7/65, 40/67 in 14/69). Sola torei ne more podaljševati delovnega razmerja za določen čas za nobeno razdobje brez. predhodnega razpisa. Ker ste za vsako leto sprejeti za določen čas, tj. od 1. septembra do 31. avgusta, imate pravico do lanskega daousta, in sicer toliko kot vsi ostali pedagoški delavci na šoli. kar je določeno v splošnem aktu šole. Vprašanje: Osnova šola A. H. navaja, da prejema predmetni učitelj na šoli. kjer je zaposlen za določen čas. 1.210 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. Od 1. 12. 1969 mu odteguje šola na podlagi administrativne prepovedi 609 dinarjev, koncem decembra pa bi morala odtegovati še na osnovi sodne prepovedi za preživnino otrok 450 dinarjev mesečno in še zaostanek v znesku 1.350 dinarjev. Sprašuje, kaj in koliko naj bi odtegovali temu sodelavcu, da ne bo preseglo polovico njegovega osebnega dohodka? Odgovor: Po 85. členu TZDR le mogoče seči z izvršbo za poplačilo terjatev na osebni dohodek za vse druge terjatve največ na tretjino čistega oseb- Ililllll!lllllll!!ill!lllllll!lllillll!l1lll!llllll!lll!lllll|l|!|ll||l|]!lll|ll!!!!!|li!|||l!!lllll!llllllll!!lllll!>llll!!lllllllllllll!!llllllillllllllllll!!ll>llllllllllllllllllllllllllllllllil!llllllllllllll!!!llllll!!llll!lll!ll>lllll = P jj Razpisna komisija pri | Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega — | Velenje — P razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas: — PREDAVATELJA ZA PIHALA, KOMBINIRANO Z NAUKOM O GLASBI i Poleg splošnih pogojev za sprejem v prosvetno pedagoško gf g službo mora kandidat imeti dokončano višjo ali visoko iz- 1 m obrazbo Akademije za glasbo z diplomskim izpitom, g Stanovanja ni. / | Ta razpis velja 14 dni po objavi v Prosvetnem delavcu. nega dohodka, razen za terjatve iz zakonite preživnine, kjer je mogoče seči do polovice čistega osebnega dohodka. Izvršbe se izvajajo po dospelosti. Tako pride najprej v poštev administrativna prepoved 609 dinarjev, nato sodna prepoved za preživnino otrok 450 dinarjev in končno šele zaostanek v preživnini, ki verjetno izhaja iz verzijskega zahtevka matere otroka. Ker vse terjatve znašajo mesečno več kot plača, bo najkasneje poravnana terjatev jz verzijskega zahtevka, torej zaostanek v znesku 1.350 dinarjev. Ker jo verjeitno delavec sam pristal na administrativno prepoved, ki je višja, kot je po zakonu dopustna, bo treba to prepoved znižati na zakonito dopustno tretjino, tj. na 403 dinarjev in seveda ustrezno tudi sodno prepoved od 450 na 202 dinarjev, kar skupno dosega aokivico čistega osebnega dohodka delavca, kolikor je dopustno po zakonu seči z izvršbo za plačilo terjatev. Ko bo poplačana terjatev iz administrativne prepovedi, se bo ustrezno povečalo plačilo iz preživnine in tudi odplačevalo ustrezni del iz verzijskega zahtevka, tj. zaostanka 1.350 dinarjev. Vprašanje: L. M. sprašuje, če lahko svet šole žmanjša učiteljem v m. in IV. razredu učno obveznost od 24 ur za polnjen naslednik 2 uri na 22 ur in če ni S tem kršen zelo popularnega __________________ zakon? Vprašanje pa zato, ker so na <-,djoria in vrtnarja strma v SVO* nekaterih šolah uredili tako In Iz- onojarja in vrtnarja, Slopa v svo To gibanje so podprle vse pomembnejše sindikalne organizacije in demokrati. Stavkat* so začeli zaradi nenadnega po* višanja cen, varčevalnih ukrepov in povečanja nekaterih davkov. Plače turških učiteljev so namreč zelo nizke. Vlada namerava resno nastopiti proti stavkam učiteljstva-Pri tem se sklicuje na zakonodajo, ki prepoveduje vsem državnim uslužbencem, da bi stavkali. Zato preti sindikalnim voditeljem tudi nevarnost, da ji" bodo kaznovali s petletnim zaporom. Učitelji osnovnih šol * Ekvadorju so začeli stavkati 20-novembra lani. Zahtevali so, naj jim izplačajo zaostale plače. To akcijo učiteljev so podprli delavci in študenti. Vlada je odgovorila na te dogodke tako, da je poslala nad manifestirance policijo. Zaradi brutalnosti policistov je bilo veliko učiteljev ranjenih in ujetih, eden pa je umrl. Med revijami NAŠ VRT, časopis za sadjarstvo in vrtnarstvo, sodobno izpo-nekdanjega Humekovega je peto leto. Cena za posamezn*5 številko fo ostala kljub letošnji*** znatnim podražitvam tiskarski** plačujejo potem v III. razredu 2 naduri in v IV. razredu 4 nadure. 0dKatOIete pravilno navedli, znaša uslug skoraj nespremenjena (od učna obveznost učiteljev za razred- 3,30 na 3,50 N-din), uprava pa sl ni pouk toliko učnih ur. kolikor jih ohpta d„ ho 7 dvjSom števila n3' določa predmetnik, toda največ n OData’ aa ,DO z Dvigom števna u ur tedensko. Učna obveznost učite- ročnikov le zmogla kritje, kar J zmogla kritje, želimo. Zato časopis top'0 ur tedensko. Učna obveznost učiteljev za predmetni pouk pa znaša 22 tudi pa dopušča^ovečanje 'ali^manlšanje priporočamo našim ŠOiam, učit* učne obveznosti v okviru delovne ijem in drugim bralcem. »Vi s obveznosti zaradi organizacije vzgoj- naša edina propaganda,« je zap*' neea izobraževalnega dela posamez- Qann v snromni besedi na nnt orVl nim učiteljem za predmetni pouk za san0 V sPremnl Deseai na pot I« največ dve uri tedensko. letošnji številki. Vendar revij0 učna obveznost učiteljev za raz- priporočata že tudi sama vsebin3 redni pouk je torej 24 ur tedensko nr,r,>rna oziroma toliko kot določa predmet- 111 upiemo. zmanjšat]6 učno^bveznost^toda^ob Iz vsebine januarske številk« 42-umi tedenski delovni obveznosti, navajamo. O uporabi kemicri Učiteljem za predmetni pouk in to sredstev (ki lahko škodijo Up^ ~ T;J5?1 r„DaJaL rabniku, rastlinam ali pa živa' ko svet sole zmanjsa.oa tudi pove- .. * - * , , , . _ T____- ča učno obveznost za dve uri teden- hm). Misli ob lanski prvi vrtn# sko. Izredno pomembno pa ie dolo. sko sadjarski razstavi, izkušnja rtinkk? in priporočila za bodoče. Ob sto- denske delovne obveznosti 42 ur. , . . , . , . TT Nadure je možno plačevati šele. ko letnici rojstva Martina HumeK^ prosvetni delavec opravi 42-umo te. Lončnice pozimi. Vrt v januarji' “0m^0rvn“h. kjer so ° živih mejah. Vprašanja in od; vsem učiteljem zmanjšali učno obve- govori. Povpraševanje in ponu« znost in s tem zmanjšali tudi de- be za semena in sadike in še vr lovno obveznvost, niso ravnali sklad. t drugih aktualnih člankov OZ-no z zakonom. * - —« Janko Brunet dipl. pravnik PROSVETNI DELAVEf List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS. zhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska (-II, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1 telefon 22-284. Poštni predal: 355-VII. Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole In druge ustanove 30 din. St. tek. računa: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. prispevkov. OSNOVNA ŠOLA JANKA PREMRLA-VOJKA v Kopru ra-tisuje delovno mesto — UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali ?-za čas od 10. 3. 1970 do 30. 6. 1970. ■ 0 I OSNOVNA ŠOLA PRESERJE • | (obč. Ljubljana-Vič-Rudnik) g S : : i razpisuje delovno mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK Nastop službe takoj. .n..‘‘ OSNOVNA ŠOLA PODGRA0 razpisuje — prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk (peti razred) za določen čas (nadorne^3 g nje porodniškega dop*ist3 ’ j ■ Stanovanja ni.