Celje - skladišče COBISS s 8SS si nv>N> £ j$.J« »$$$ >Mv5 »Mv! &♦♦*♦*♦* OTC4 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE 50 LET KULTURE Naši sodelavci v TOZD praznujejo skupno s krajani Bistrice pri Limbušu pomembno obletnico. Pred petdesetimi leti je bilo ustanovljeno tamkajšnje društvo DPD Svoboda. (Glej str. 15.) Dne 27. oktobra je bila volilna konferenca organizacije ZK EMO, na kateri je bilo podano poročilo o delu organizacije ZK EMO. Poročilo je prebral dosedanji sekretar komiteja ZK tovariš Anton Krebs. Poročilu je sledila razprava, nakar so sprejeli dveletno programsko zasnovo dela organizacije in polletni akcijski načrt. Zatem so sledile volitve. Za sekretarja komiteja ZK EMO je bil ponovno izvoljen dosedanji sekretar tovariš Anton Krebs. Izvolili so tudi delegate za občinsko konferenco ZK Celje. Poročilo o delu organizacije ZK EMO objavljamo na 2. strani. 29. MCivemoet! L d cin- nyut bilke Vesela so naša srca, o domovina! Svobodna si vstala iz prelite krvi junakov, svobodna, močna, neizmerna v ljubezni do svojih sinov in hčera. Vsak v tvojem naročju srečno živi, v ljubezni, enakosti in bratstvu, mi vsi krepimo tvoje moči, da mir in svoboda zajame ves svet, da ti boš na njem najlepši cvet. Ce komu se hoče spet tvojih gora, mogočnih rek in bistrih potokov, Jadrana sinjega modrih voda, udarila spet bo pest jeklena, tvojih sinov in hčera. ★ ★ * Samoupravni organi, vodstvo | EMO, družbenopolitične organi-| zacije in uredništvo »Emajlirca« | čestitajo vsem delovnim ljudem * za dan republike •k * »**-*-#-****)M-*-***-*****><>***+*********-*-*****-****#>**’ Dne 27, 10. 1977 je bila volilna konferenca ZK EMO Celje, na kateri je prebral poročilo tovarniškega komiteja ZK tov. Anton Krebs, ki je bil na tej konferenci ponovno izvoljen za sekretarja. Poročilo v celoti objavljamo. Ocena politične situacije v EMO s poudarkom na premikih v letih i 1976 In 1977 Značilnost sedanjega razdobja jugoslovanske stvarnosti je, da neglede na izredna nasprotja in protislovja v svetu zelo samoniklo in revolucionarno spreminjamo družbenoekonomske odnose, tako da samoupravljanje resnic-no postaja prevladujoč odnos. Ob revolucionarnem spreminjanju družbenoekonomskih odnosov pa se spopadamo z velikimi problemi učinkovitosti pri obvladovanju družbenih tokov, predvsem pri reševanju sistemskih ureditev pogojev za uveljavitev revolucionarnih sprememb v družbenoekonomskih odnosih. Ravno v tem ključnem vprašanju naše stvarnosti se morajo ponovno preverjati in potrjevati vodilne subjektivne sile. Kongresi Zveze komunistov, ki so pred nami, bodo morali definirati usmeritev našega skupnega angažiranja. Prek priprav na kongrese se že kaže u-smeritev pri reševanju vprašanj naše stvarnosti, kar ponovno dokazuje velikokrat že dokazano vodilno vlogo Zveze komunistov, ki se je vedno prva lotevala najbolj perečih problemov. Ko smo v EMO začeli spoznavati resnico, da smo zaradi zanemarjanja razvoja, ne samo zaostajali, ampak zabredli v velike težave, smo bili prisiljeni bolj poglobljeno proučiti situacijo, v kateri smo se nahajali. Ob podobnem spoznanju v Celju, kjer nam je veliko pomagalo jasno opredeljeno stališče občinske organizacije Zveze komunistov, je tudi Zveza komunistov v EMO opredelila ključna vprašanja nadaljnjega razvoja EMO in vloge subjektivnih sil v tem razvoju. Na skupni seji občinskega komiteja ZKS Celje in Sveta ZKS EMO, ki je bila 1. julija 1976 in na skupni seji Občinskega komiteja ZKS Celje in Tovarniškega komiteja ZKS EMO, ki je bila 18. 11. 1976, smo se sprva pričeli v zelo ozkem krogu hrabro spopadati z obstoječo situacijo in letos že beležimo prve pozitivne premike, ki ob izkušnjah, ki smo jih dosegli, že kažejo na to, da je naše skupno angažiranje smiselno in da širjenje fronte naše aktivnosti mora privesti do zeželjenih rezultatov. V dosedanjem delu smo opredelili tudi ključne usmeritve naše aktivnosti, kjer izpostavljamo u-veljavljanje novih razvojnih o-rientacij in tekoče obvladovanje gospodarskih tokov, ki mora iz razvojnih usmeritev črpati rešitve za tekoče probleme. Usklajeno obvladovanje gospodarske situacije pa je neposredno povezano s kakovostnim razvojem samoupravljanja. Človek, človeški faktor, miselnost in vse to prepletena kadrovska politika, je odločujočega pomena za reševanje spre- memb, kar tudi v EMO terja vsesplošno angažiranje družbenopolitičnih organizacij pri mobilizaciji delavcev za preseganje težav. Zveča komunistov in komnnisti smo v zadnjem obdobju dokazali, da je naše angažiranje na ključnih problemih smiselno. Rezultati nas pri tem ohrabrujejo, da dogradimo na volilni konferenci naše usmeritve, konkretiziramo naloge in aktivnosti pojačamo. Usklajeno obvladovanje tekočih problemov Z ozirom na izgubo temeljnih organizacij in celotne delovne organizacije v lanskem letu, so bili za vse temeljne organizacije izdelani sanacijski programi za obdobje 1977—1981, s Ciljem maksimalnega aktiviranja vseh subjektivnih dejavnikov v EMO, ki kakorkoli vplivajo na poslovni proces in so odločujoč faktor nadaljnjega intenzivnejšega razvoja. Izdelani in samoupravno verificirani so bili ukrepi za učinkovitejše izvajanje nalog, ki so v sanacijskih programih jasno definirani. Ukrepi so osredotočeni na ključna področja trženja, kadrovske politike, stimulativnega nagrajevanja v odvisnosti od doseženega dohodka, samoupravne preobrazbe skupnih služb, predvsem pa na usklajevano operativno planiranje ob pogojih trga, možnosti proizvodnje s poudarkom na doseganju optimalnega dohodka. Začrtana in realizirana je bila dogovorjena in.od vseh družbenopolitičnih organizacij podprta stalna samoupravna kontrola planiranja in spremljanja poslovnih dohodkov predvsem v kritičnih TOZD. Vzpostavljen je bil sistem učin- kovite kontrole poslovnih rezultatov z namenom, da se v prisotnosti predstavnikov, tako samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, kot strokovnih in vodilnih delavcev vzpostavi sistem neprekinjene samoupravne kontrole med pripravo predlogov planov in realizacijo nalog. Redno tedensko spremljanje teh dogodkov nam je omogočilo, da smo ob kvalitetnejšem spoznavanju znanih težav temeljiteje nadzirali tudi našo notranjo organiziranost — sposobnost. Takšen sistem skupnega dela je omogočil kvalitetnejše ukrepanje v kritičnih trenutkih in prispeval k večji informiranosti. Mimo lahko trdimo, da smo s takim organiziranim pristopom in napori samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij u-speli, zlasti letos vzpostaviti stanje akcijske pripravljenosti večine delavcev v EMO. Sprostila se je cela vrsta aktivnosti in osveščeno delovanje, predvsem samoupravnih delovnih skupin v TOZD. Ocena rezultatov gospodarjenja kaže, da bomo minimalno povečali pozitivne rezultate iz. prvega polletja. Ocena do konca leta pa je, da bodo vse TOZD razen TOZD EMOKONTEJNER zaključile poslovno leto 1977 s pozitivnimi rezultatu Rezultati kažejo bistvene premike na boljše, v primerjavi z lanskim letom, kar je spodbudno in nam daje še večjo hrabrost in stvarne možnosti za stabilnejše gospodarjenj vseh temeljnih organizacij v bodoče. Kljub temu pa z doseženimi rezultati, če jih primerjamo s sanacijskim programom, ne moremo biti zadovoljni. Kažejo sicer pozitivne premike, vendar bo potrebno še veliko prizadevanja, da ti rezultati ne bodo prehodni in kratkotrajni. Negovanje že vgrajenih kvalitet v naše delo ob istočasnem odpravljanju nastalih slabosti, se kaže pri kvalitetnejšem izdelovanju gospodarskega plana za leto 1978. Po prvih variantah je pred- Res je, da je TOZD tovarna radiatorjev nova, vendar je res tudi to, da delavci vidno skrbijo za red in čistočo na delovnih mestih. Čeprav bi bilo lahko vse razmetano, če ne bi skrbeli za red, je okolje delovnih mest lepo urejeno viden celotni prihodek v naslednjem letu najmanj v višini 1,5 milijarde din, ostanka dohodka po prvih ocenah pa 53 milijonov. V planu za leto 1978 morajo definirati tudi dohodkovne odnose. Plani in naloge izhajajoči iz njih morajo biti tako izdelani, da bo vsaka samoupravna delovna skupina tako v temeljni organizaciji kot v DS SS seznajena z njimi, jih samoupravno verificirala in najmanj kar je tudi dosegla. Res je, da smo s pristopom k planiranju za leto 1978 dosegli pomemben pozitivni premik glede na prehodno leto. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni, saj i-mamo pri procesu planiranja toliko težav, da obstaja resna nevarnost, da celotnega procesa planiranja ne bomo obvladovali. Taka situacija terja od subjektivnih sil izredno budnost in zavzetost za resnično podružbljanje nove vsebine družbenega planiranja. Samoupravna preobrazba Dosedanje izkušnje pri samoupravni preobrazbi EMO so dale pomembne rezultate. Zadnje razdobje pomeni pomemben korak k temu, da delavci v celoti prevzemajo oblast nad ustvarjanjem in razporejanje dohodka. V zadnjem času so kot svojo nesporno vrednost dokazale in se uveljavile temeljne organizacije združenega dela. EMO je tipična organizacija z razvejanim programom kombi-natskega tipa. Zaradi tega smo temeljne organizacije združenega dela formirali po principu zaokroženih proizvodnih celot. S takim pristopom k formiranju TOZD smo dosegli identifikacijo nosilcev posameznih proizvodnih celot in k izboljšanju odnosov v posameznih delih kolektiva. Lahko trdimo, da je ravno na teh o-snovah začela rasti in dobivala čedalje bolj zaokroženo podobo dejavnost na področju toplotne tehnike (TOZD radiatorji itd.). To je bilo za EMO še posebej pomembno zaradi tega, ker se je ne glede na kombinatski značaj svojega poslovnega procesa v preteklosti uveljavilo centralizirano odločanje, oziroma uravnavanje poslovnih procesov. Proces samoupravne preobrazbe je bil zelo težak in prevečkrat moten. Treba se je bilo spopasti z zelo uveljavljeno prakso in miselnostjo, ki je imela svoje trdožive nosilce. Že samo dejstvo, da je še danes v EMO ogromno ljudi, navajenih samo »komande« od zgoraj, brez kreativnosti, opozarja, kako težak je bil dosedanji proces samoupravne preobrazbe. Zaradi tega je bilo potrebno po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela fronto aktivnosti čedalje bolj širiti in zaostrovati odgovornost za uresničevanje dogovorjenih usmeritev in nalog. S formiranjem samoupravnih delovnih skupin, ki so v celoti o-pravičile svoj obstoj in smiselnost, smo dopolnili oblike in prek tega vsebino samoupravljanja, predvsem pa naredili nov korak k približanju odločanja delavcem. Dodaten prispevek k temu je bil (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) napravljen v letošnjem letu, ko smo ne glede na to, da še nimamo dovolj izdelanega sistema, u-veljavili neposredno odvisnost delitve dohodka vse do osebnih dohodkov od ustvarjenega dohodka. Ravno ob tem smo se najbolj neposredno spopadli s še vedno preveč uveljavljeno mezdno miselnostjo, ki je še vedno prisotna pri nekaterih delavcih. Povsem neresnični bi bili, če bi trdili, da smo v dosedanjih naporih uspeli v celoti, celo nasprotno, v marsičem se še danes spopadamo z začetnimi težavami. Nesporno je nekaj, da smo v vsem tem času naredili pomembne premike. Res je, da nismo storili veliko, toda prek konkretnega dela smo spoznali konkretne slabosti, ki so osnovna za naše nadaljnje angažiranje. Naj samo navedemo nekatere probleme, ki so v sedanji fazi najbolj pereči: • glomaznost, sicer premalo o-predeljena, pa vendarle ugotovljena neučinkovitost skupnih služb, • preobsežnost TOZD tovarne POSODE, • motnje v odnosih dejavnosti skupnega pomena do ostalih temeljnih organizacij združenega dela (orodjarna, ERC, vzdrževanje itd.), • motnje pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, • še vedno premajhna prisotnost delavcev pri odločanju, _ • še vedno prisotni odpori, • grupaštvo, familiarnost, _ • odsotnost potrebe po večji e-notnosti v kolektivu, • premalo uveljavljeni delegatski odnosi. Ravno iz teh slabosti izvirajo naše opredeljene usmeritve in naloge, kjer imamo dogovorjena vsebinska izhodišča, katera bomo morali v naslednjih mesecih realizirati in podružbiti. Ker; je na-; log preveč in so preobsežne, ne moremo vsega storiti naenkrat, Zaradi tega se bomo najprej lotili najpomembnejših, kjer dajemo v ospredje preobrazbo skupnih služb, v tem smislu, da gremo v formiranje novih temeljnih organizacij skupnega pomena povsod tam, kjer obstajajo pogoji in živ interes v proizvodnji. Nove TOZD Ustanavljata se temeljni organizaciji združenega dela VZDRŽEVANJE in energetika in temeljna organizacija združenega dela RAZVOJ. Vse ostale dejavnosti skupnih služb se bodo morale identificirati s TOZD, tako da jih bomo prenesli ali neposredno v TOZD, ali pa bo njihova usoda, četudi bodo v skupnih službah, v celoti odvisna od njihovega prispevka k rezultatom TOZD, za kar se že izdelujejo konkretni kriteriji — normativi. Iz sedanjih DS SS bomo prenesli v TOZD operativno prodajo. Skupne službe pa bodo organizirane v naslednjih službah: • finančno računovodska služba, • marketing raziskave s koordinacijo prodaje, • nabava, • zunanjetrgovinska dejavnost, • kadrovsko-sacialna služba, • organizacijska služba, , • pravna služba, • splošna služba. Ob tem, ko postavljamo v ospredje vsebinsko. preobrazbo skupnih služb, ne smemo zapostaviti ostalih problemov pri razvijanju samoupravnih odnosov. Lažje nam je, ker imamo v glavnem usmeritve v aktivnosti že dorečene. Še naprej moramo učvrstiti samoupravno življenje v TOZD, razširitev vsebinskih, predvsem neposrednih oblik odločanja in dograjevati delo samoupravnih delovnih skupin. Naš temeljni cilj ostaja resnična angažiranost in osveščenost vseh delavcev, ki morajo prevzeti oblast nad rezultati svojega dela. Za Zvezo komunistov je še posebej pomembno, da skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zavestno in organizirano vpliva na spreminjanje zastarele miselnosti in je v ospredju bitke proti subjektivnim odporom. Razvojna usmeritev Danes že lahko trdimo, da smo dosegli bistveno spremembo odnosa delavcev, ki združujejo delo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela do razvoja. Doslej smo imeli veliko težav pri dokazovanju razvojnih možnosti, ki so vedno morale biti dokazane v praktičnem poslovnem rezultatu in šele s tem prepričale ljudi v EMO in ljudi izven EMO. Preveč je bilo dopuščeno dvomiti v kakršnokoli projekcijo razvoja in iz nje-izhajajoč rezultat. Zaradi tega so pri kreaciji razvojnih usmeritev vedno ostali le maloštevilni teami, ki so iz skoraj i-dealističnih nagibov želeli nam v EMO in vsem ostalim izven EMO dokazati upravičenost in usposobljenost osnovnega kadra, ki lahko predstavlja kvalitetno jedro pri kreiranju in izvajanju - razvojne nadgradnje. V takih okvirih je bilo iskanje optimalnih rešitev izredno dolgotrajen 'in prvenstveno psihološko sociološko zahteven problem. Uveljavljena ni preveč neposredna pravica vsakega posameznika do naj višjih nivojev vodstvenih delavcev, da samo v izdelanem konceptu delajo, da pa kreiranje in dopolnjevanje koncepta razvoja in njihova naloga, pri tem si lastiti-pravico, kritizirati kakršnokoli spremembo in z izvajalsko oblastjo i-meti možnost dokazovati, da nekaj ni dobro, je-praktično blokiralo vsako akcijo, ker je bilo nemogoče zagotoviti dovolj uspešno kontrolo iz enega koncentriranega interesa nadzorstva in vodenja. Dosedanja aktivnost na področju razvoja je že dala pomembne rezultate. Danes imamo za večino proizvodnih sklopov znotraj EMO zelo kakovostno opredeljene razvojne usmeritve. Na teh o-snovah je izdelan že prvi prioritetni vrstni red investiranja in to: ® razvoj tovarne kotlov, • razvoj orodjarne, • razvoj TOBI. S tem, da se predvidevajo paralelne vzdrževalne investicije v ostale programe in da intenzivno delamo na kreaciji dodatnega novega programa, ki bi ga razvili kot sintezo danes vzpostavljenega razvoja na včeraj problematično TOZD emokontejner in TOZD odpreskov in avtokoles. Prioritetni vrstni red investicij je posledica ugotovljenega trenutnega nivoja kvalitete posameznih programov, možnosti na- daljnjega uveljavljanja in trenutnih tehnoloških možnosti. . TOZD kotlov, ki je na osnovi dogovora z drugim proizvajalcem kotlov v Sloveniji prešla predvsem v proizvodnjo večjih kot-lovskih enot, specializiranih po namenu in po gorivu, ter prešla v ponudbo in izgradnjo kompleksnih energetskih postrojenj, je dokazala, da smo sposobni izdelovati specialne kotlovske enote s specifičnimi nameni: • Organizirati izvajanje velikih energetskih kompleksov, • sodelovati s priznanimi partnerji s področja proizvodnje delov te opreme doma in v inozemstvu. Vse te ugotovitve utemeljujejo zaključek o prioriteti razvoja in izgradnje nove tovarne kotlov. Investicija v orodjarno je grajena na podobnih izhodiščih se je dokončno uveljavila na domačem trgu in področju avtoindustrije, kjer so bili prisotni najbolj izkušeni in najbolj renomirani zunanji proizvajalci orodij. V pripravi je samoupravni sporazum, ki bi definiral, da je naša orodjarna o-snovna orodjarna za potrebe IMV za gradnjo novih orodij in večje planirane remonte. Po enakovrednem postopku smo uveljavili naše sposobnosti izdelave o-rodij in obvladovanja tehnoloških procesov predelave pločevine v zvezi s proizvodnjo traktorjev v Železarni Štore, v zvezi s proizvodnjo stiskalnic za traktorje v Železarni Ravne in v resnih razgovorih smo, da bi nadomestili uvoz orodij za »Gorenje« iz naše nove orodjarne. Tovarna TOBI je po programu investiranja na tretjem mestu zaradi tega, ker se mora v letu 1977 sanirati zaradi ustvarjene izgube v letu 1976, v letu 1978 dokazati, da ima program, ki je o-mogočil pozitivno poslovanje v letu 1977 in na teh osnovah resnično širše razvojne možnosti. Celoten ■ program individualnega ogrevanja in klimatizacije z obvladovanjem etažnega ogrevanja je s svojo kvaliteto na vrhu. O-cenjujemo, da je samoupravni sporazum z LTH Škofja Loka in njenim zavodom za hladilno tehniko po katerem smo prevzeli proizvodnjo s področja klima tehnike in to proizvodnjo v lanskem letu definitivno osvojili, velik kvaliteten skok v našem razvoju. V SFRJ smo edini večji proizvajalec kompletnih klima omar, kar menimo, da je osnovno področje, ker sobni klimatizerji kot serijski izdelek ni ključne važnosti pri obvladovanju te tehnike. TOZD kontejner je kljub izrednim začetnim težavam zaradi menjave programa proizvodnje izredno kvalitetnih kontejnerjev iz materiala kupca, ki plača samo delo, nismo pa še zadovoljni z rentabilnosti o-in produktivnostjo. Iskanje paralelnih rešitev pri reševanju rentabilnosti nove investicije za konten j er je je dala usmeritve in ugotovitve, da ne sme ostati samo pri proizvodnji kontejnerjev, ker so na svetovnem trgu na tem področju prisotne velike oscilacije. Razvili smo dele za razdeljevanje živinske krme, to je proizvodnjo silosov in na osnovi teh ugotovitev dobili indikacijo, da smo sposobni sorazmerno hitro osvojiti proizvode iz valovite pocinkane pločevine. Po dodatni analizi je dokazano, da so lahko to izredno kvalitetni deli za projekte nizkih gradenj, kar je predmet širšega samoupravnega dogovora sodela-ve med razvojnim centrom in EMO. TOZD avtokoles in odpreskov je v svoji osnovni koncepciji bil vezan vedno samo na potrebe tovarne avtomobilov v Mariboru, pri čemer je proizvajal kvalitetna kolesa in vse zahtevnejše od-preske, ki jih TAM ni mogel sam v svojih tehnoloških okvirih izdelovati. Z ozirom na trenutne potrebe TAM in njihovih razvojnih potreb 'je jasno izhodišče, da moramo koncepcijo razvoja tega TOZD postaviti na lastne noge, kljub predpostavki, da bi bila e-ventualna možna tesnejša povezava s tovarno avtomobilov Maribor. Raziskave razvojnih možnosti so usmerjene v področja, ki jamo pri reševanju problematike smo jih že razvili in jih še razvi-TOZD emokontejner in v smeri razvoja kotlogradnje in energetskih postrojenj. Obe smeri raziskav morata v naslednjih dveh .(Nadaljevanje na 4. strani) 1 v «s M . * i-* «f s?« I Tl?; ' *#iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir:iuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiitiiitiiHtiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiiiiiiiiiuiiiitiii>iiHitiii(tiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiK:siiri IZKORIŠČAJMO SMOTRNO DELOVNI ČAS IN KREPIMO ZAVESTNO I NAŠE SAMOUPRAVLJANJE! S s Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin 12-----------------—------*---------- Boj in razvoj KPJ med obema vojnama Nadaljevanje govora predsednika višje partijske šole v Kumrovcu. Komunistična partija Jugoslavije in kominterna . Sredi januarja leta 1935 je centralni komite sklenil, da grem v Moskvo delat v balkanski sekretariat kominterne, s čimer so spremenili prvotni sklep, da grem na delo v prof interno, to je sindikalno internacionalo. Tako sem se po petnajstih letih spet znašel v Rusiji. To je bilo moje prvo srečanje z Moskvo, ker v času oktobrske revolucije nisem i-mel priložnosti,' da bi prišel v Moskvo, šel sem čez Leningrad. Zdaj sem kot funkcionar kominterne stanoval v hotelu »Luks« v ulici Gorkega blizu Puškinovega trga. Pisarna, ki sem v njej delal, pa je bila na sedežu kominterne, v ulici Mahova j a, nedaleč od Rdečega trga. Pod balkanski »lender-sekreta-riat«, kot se je imenoval, so spadale partije Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Romunije in Albanije. Kominterna je imela namreč več takšnih . »lender-sekretariatov« zaradi boljšega, neposredne j šega vodenja. Vprašanja so najprej obravnavali na teh sekretariatih, šele pozneje pa so o njih spregovorili tudi na sejah kominterne. Na čelu vsakega sekretariata je bil član prezidija kominterne. Vodja balkanskega sekretariata je bil Vilchelm Pieck, s katerim sem se dobro razumel. Bil sem navzoč na sejah balkanskega sekretariata, dvakrat pa tudi na sejah izvršnega komiteja kominterne, ko je šlo za jugoslovanska vprašanja. Med delom v kominterni sem se spoznal z mnogimi vidnimi revolucionarji, kot so Georgi Dimitrov, Palmiro Togliatti, Otto Kuusinen, Maurice Thorez, Klement Got-twald, José Diaz in drugi. Poleg svojega rednega dela sem včasih tudi predaval slušateljem leninske šole in komunistične u-niverze nacionalnih manjšin Zahoda, na kateri je bil stalni oddelke za šolanje tudi jugoslovanskih komunistov. Tu so se naši komunisti tudi največ prepirali in so bili v tistem času na zelo slabem glasu. Zaradi Hitlerjevega prihoda na oblast v Nemčiji in zaradi splošne fašistične nevarnosti, ki je začela ogrožati mnoge države in narode, so napredne sile sveta, posebno pa komunistične partije, sklenile, da pregledajo svoje pozicije in svojo politično linijo. Velik prispevek k temu je dal Georgi Dimitrov, najprej s svojim odličnim obnašanjem na leipziškem procesu, potem pa s svojim nastopom na kongresu kominterne, kjer se je zavzemal za enotno fronto delavskega razreda in za ustanavljanje ljudskih front. Moram povedati, da so tu imeli prednost Francozi, ker so sprožili to vprašanje ljudske fronte, in tedaj so to v kominterni sprejeli. Imel sem priložnost, da sem od blizu spremljal delo Dimitrova in da se prepričam o njegovem velikem ugledu v svetovnem komunističnem gibanju. Na več sejah »lender-sekretariata« in raznih komisij sem se spoznal z razmerami predvsem v komunističnih ZKJ Josipa Broza Tita slušateljem partijah balkanskih držav. Seznanil sem se z značajem priprav za sedmi kongres komintene, s prizadevanji, da se prebrodi razcepitev med komunističnimi in socialističnimi partijami in ustvari čim širša enotna fronta delavskega razreda, kar je bilo najpomembnejše. Šlo je za to, da bi enotno in močno gibanje protifašistično u-smerjenih sil postalo jedro in o-pora za ustvarjanje ljudskih front, kot oblika zbiranja in povezovanja vseh naprednih in demokratičnih sil v boju proti fašizmu. Ves čas sem pozorno spremljal delo kongresa, ki sem se ga udeležil kot član in sekretar delegacije KPJ. Posebno se spominjam referata Dimitrova, njegove sklepne besede, pa tudi nastopa Togliattija in španskih, komunistov, pa Thoreza in drugih francoskih komunistov, ki so bili tedaj med pobudniki ideje o ljudskih frontah. Delegacija naše partije se je v času kongresa, ki je trajal skoraj mesec dni, sestajala in obravnavala številna vprašanja, med njimi tudi kadrovske probleme in nekatera osebna vprašanja naše emigracije v Sovjetski zvezi in v drugih državah. Dobila je torej tudi takšna pooblastila od centralnega komiteja. Lahko je reševala številne probleme tudi v imenu KPJ. S . sedmega kongresa sta mi o-stala posebno v spominu dva momenta, ki osvetljujeta značaj in vlogo kominterne, pa tudi odnose, ki so vladali v njej. Predvsem je to dejstvo, da se je Stalin pojavil samo enkrat ali dvakrat in sedel za neki marmornati steber, potem pa ga nismo več videli. Imenovali smo ga haz-jajin, gospodar. Tako se je pač govorilo v tistem času. Živo mi je ostalo v spominu tudi to, kako so izbrali kandidate za izvršna telesa kominterne. Delegacija naše partije je za izvršni komite kominterne predlagala mene, in sicer soglasno. Čez nekaj dni pa je Vladimir Čopič, ki je bil predstavnik naše partije v kominterni, zahteval, da hitro skličemo sestanek delegacije, da bi nam sporočil, da so v kominterni nezadovoljni z našo kandidaturo. Čopič je povedal, da se to razlaga kot znak nezaupanja do Gorkiča — čeprav je Gorkič glasoval zame — oziroma kot nezaupanje do kominterne, ki je imela v Gorkiča veliko zaupanje. Rekel je, da bi bilo prav, da bi tudi mi spremenili ta sklep, s čimer bi pokazali enotnost, kakor tudi to, da ni nikakršnega nasprotovanja med Valterjem, to je, menoj, in Gorkičem. Ta prizor je bil mučen posebno zame, čeprav nisem z ničemer prispeval k temu. Bilo je jasno, da so v kominterni tokovi in vplivne osebnosti, ki želijo favorizirati to ali ono stran v kakšni partiji. Tokrat se je to nanašalo na Gorkiča, verjetno pa je šlo za vpliv Manuilskega, sekretarja izvršnega komiteja kominterne, ki je zahteval to spremembo. Povedati moram, da to ni bilo zato, ker bi imel Manuilski kaj proti meni, pozneje sva se bliže spoznala in dobro razumela. Takrat pa sem bil še neznan in nisem imel nikakršnega ugleda v kominterni. Gorkiča so tedaj tam bolje poznali. Kominterna je pokazala določen odnos do naše partije tudi s tem, da izmed naših kadrov nihče ni bil izvoljen v njen izvršni komite. Edino Gorkiča so izbrali za kandidata. To je praktično pomenilo, da KPJ ne stoji preveč trdno v kominterni, kar je bilo res. Na to so zanesljivo vplivali frakcijski boji med tamkajšnjimi obiskovalci partijskih tečajev, tako v šoli kot na univerzi, kjer je bilo največje število naših študentov. Sledovi teh prepirov so se čutili. Kominterna je ocenila, da je Komunistična partija Jugoslavije zelo slaba partija. Na to je verjetno vplivalo tudi to, da iz te države niso prihajale vesti o u-spešnem delovanju naše partije, čeprav so se tedaj začele živahnejše akcije delavskega razreda z vse večjimi štrajki, posebno v Sloveniji, pa tudi široko demokratično gibanje množic. V času parlamentarnih volitev maja leta 1935 so bile uspešno vodene akcije ljudske fronte. Stavke so zajemale vse večje število industrijskih panog in so se prenašale v razne kraje države. SKOJ je začel stopati iz faze sek-taštva in je poleg študentov v vedno večji meri zajemal tudi druge sloje mladine, posebno delavske. Sedmi kongres kominterne je imel tudi za nas in za vse komunistično gibanje velik pomen. Temeljito je spremenil tedanjo politiko in postavil novo platformo boja. Njegovi sklepi so omogočali komunistom, da so premagali dolgoletno sektaštvo in zaprtost, da se gibanje reši iz izoliranosti in se spremeni v tisto, kar v resnici je in mora biti — v pravo ljudsko gibanje, ki se krepi v boju za reševanje življenjskih problemov svojega ljudstva. Kako so se uresničevali sklepi sedmega kongresa kominterne in koliko so izkoriščene možnosti, ki so se ponujale našemu gibanju? Reči moram, da te možnosti niso bile dovolj izkoriščene, in sicer iz več razlogov. Predvsem se delegati, ki so prišli na kongres iz domovine, niso takoj vrnili domov na delo. Če pa so se nekateri pozneje tudi vrnili, niso bili sposobni, da bi v celoti doumeli veličino in pomen ideje, ki jo je dal kongres, kaj šele, da bi delali v tem duhu. Izjema je bil Blago j e Parovič, ki je skoraj neposredno po kongresu odšel na enomesečno delo v domovino. Žal pa je bilo to njegovo zadnje bivanje v Jugoslaviji, ker so ga konec tistega leta na intervencijo kominterne in zaradi obstoječih odnosov v vodstvu KP Jugoslavije odstranili iz vodstva in ga spet poklicali v Moskvo. Pozneje je odšel v Španijo, kjer je tudi padel v bližini Madrida. Na seji politbiroja CK KPJ, ki je bila 18. oktobra 1935 v Moskvi, je bilo sklenjeno, da se vrnem na delo v državni biro CK. Tega sklepa pa ni bilo mogoče uresničiti, ker je v domovini prišlo do velikih vdorov in aretacij komunistov, tako da so mi naročili, naj odložim svoje potovanje. Tako sem ostal v Moskvi. Od konca le- ta 1935 do marca 1936 so zaprli okoli tisoč komunistov. Največji del vodilnih kadrov iz petinsedemdesetih mest je padel v roke policiji. Zaprli so skoraj vse člane pokrajinskih komitejev partije, mnoge iz vodstva CK SKOJ, vdrli so v partijsko tehniko itd. Ta novi napad režima na naše gibanje je tudi zavrl proces izvajanja sklepov sedmega kongresa kominterne. Pri vsem tem je bilo najtežje to, da so aretacije vplivale na stališča centralnega komiteja KPJ, ki je bil v tistem času na Dunaju. Zaostrili so se odnosi v centralnem komiteju, spet se je pojavilo grupaštvo, pa tudi frakcio-naštvo. V partijski politiki je prišlo do določenega vračanja na stališča iz časa pred sedmim kongresom, na sektašenje in podobno, kar je bil jasen znak, da niso razumeli pravega pomena sedmega kongresa kominterne. To se je posebno dobro videlo v sklepih plenarne seje CK KPJ, ki je bila aprila 1936. leta. Tedaj’ je vnovič prišlo do intervencije kominterne, razveljavili so sklepe tega plenuma in odločili, da se zamenja vodstvo KPJ. Konec avgusta 1936. leta je bilo v Moskvi posvetovanje vodilnega partijskega aktiva, na katerem je bila podana analiza dela CK KPJ, prišlo pa je tudi do nekaterih sprememb v vodstvu. Jaz sem dobil takrat funkcijo organizacijskega sekretarja centralnega komiteja KP Jugoslavije. Ob soglasju vodstva kominterne je bil sprejet sklep, da se vrnem v domovino in tam ustvarim razmere za formiranje vodstva v domovini, da prevzamem neposredno vodstvo in da odgovarjam za delo partije v domovini. Sklep o vrnitvi dela vodstva v domovino je pomenil veliko zmago najboljših kadrov naše partije, ki so to zahtevo postavljali že veliko prej, ko so si prizadevali, da bi dokončno odpravili frakcionaštvo, da bi okrepili enotnost KPJ in njeno osamosvojitev. Razumljivo je, da je v domovino odšel samo del vodstva, odšel sem jaz kot organizacijski sekretar, ki je imel največ dela v partiji, medtem ko je politični sekretar Gorkič z dvema članoma ostal v Parizu in vodil od zunaj. Mi smo seveda delali tako, da bi izgradili svojo politično strategijo jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja. Brez omahovanja smo se morali lotiti nekaterih praktičnih ukrepov. Čutili smo, da je od tega precej odvisen tudi novi koncept strategije in taktike pri izgrajevanju partije kot revolucionarne avantgarde delavskega razreda. Bilo mi je jasno: prvič, da moramo dokončno vrniti iz tujine centralni komite v celoti: drugič, da se moramo znebiti tutorstva kominterne in slepega nekritičnega sprejemanja in izvajanja direktiv nekega splošno vladajočega komunističnega centra; in tretjič, da se moramo rešiti denarne pomoči od zunaj. Pri tem sem naletel na razumevanje Dimitrova. Razumljivo je, če bi za to vprašal Stalina, da on tega ne bi dovolil, ker je želel, da nas za malo denarja drži na povodcih. ----------------- Konferenca ZK EMO —----------13 SEJA PO (Nadaljevanje s 4. strani) lahko ugotovimo, da je ta kader z vsakim letom bolj usposobljen. Nadalje se kažejo pozitivni premiki pri uspešnem kadrovanju, kot je primer v TOZD KONTEJNER, kjer so sorazmerno v kratkem času usposobili veliko število novo sprejetih sodelavcev. Ob u-strezni selekciji, ki je ena od pomembnih nalog pri kadrovanju in moramo zagotoviti možnosti, da pride pravi človek na pravo mesto. Ne glede na določene premike v kadrovski politiki pa še vedno u-gotavljamo dokajšnjo togost in poenostavljeno gledanje na tem področju. Na togost v marsičem vplivajo med drugim sprejeti samoupravni akti, kot je samoupravni sporazum o sistemizaciji DM. Na poenostavljanje pa kaže dokaj neangažiran odnos kadrovske službe ob primerih, kjer se kažejo stalni problemi, ki jih ne skuša reševati z odpravljanjem žarišča, kjer ti problemi nastajajo, kot ej primer iluktuacije na določenih DM. Kadrovska politika torej mora biti dosti več kot le pridobivanje kadrov. Tudi skrb za nudenje stimulativnih pogojev za potrebne kadre od stanovanj do uveljavitve rezultatov po delu je njena funkcija. Pozitivni premiki se tudi na tem področju že kažejo, še zlasti pa se pozna, da se z jasnejšimi izhodišči za razvoj situacije na tem področju izboljšuje. Ob tem pa moramo ugotoviti, da je ZK v premajhni meri, kljub sprejetim sklepom, organizirano zavzemala za uveljavitev takšne kadrovske politike, ki bo zagotavljala razvoj celotnega EMO in bo v bodoče ena od primarnih nalog ZK, da bdi nad uresničevanjem zastavljene kadrovske politike. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij Če izhajamo iz ugotovitev, da v preteklosti OO ZK niso najbolje funkcionirale, bi bilo seveda neobjektivno pričakovati funkcioniranje ostalih DPO. Dejstvo je, da sindikat in mladina ne delujeta dobro. Če smo v Zvezi komunistov ob- ravnavali prisoten oportunizem, lahko ugotovimo to isto v ostalih DPO. Forumsko delovanje se kaže še zlasti v sindikatu, saj se je v organih sindikata centralistično sprejemalo določene sklepe. Sindikat, kot najbolj množična organizacija delavskega razreda je z Ustavo in Zakonom o združenem delu dobil novo vsebino, ki pa je nismo dovolj uveljavili. Ni namreč dovolj, da se samo sklicujemo na omenjena dokumenta, važen je pristop in konstruktivno delovanje skladno z njima. ZSMS ni dosegla svoje afirmacije, sicer je opaziti neko izboljšanje, vendar je premik premajhen. Premajhna aktivnost DPO je bila v preteklosti vzročna posledica povezave s situacijo v EMO. Ker subjektivne sile niso bile kos zapletenim in težkim rešitvam problemov, so bile nemočne v boju proti nazadnjaškim silam. Dogajalo pa se je tudi, da so te sile svoj vpliv uveljavile tudi znotraj DPO. Tudi ZK je predolgo iskala svojo lastno pot v radikalnem u-veljavljanju nove vsebine dela. Prvi premiki v tej smeri so bili doseženi že po Pismu, vendarle so bili parcialni in tedaj ZK ni odločujoče posegla v dogajanje v delovni organizaciji. Prav zaradi tega se ZK ni zadosti obnovila in širila. Njena premajhna akcijska učinkovitost pa je bila povezana s podobno situacijo v ostalih ali še slabših situacij v DPO. Če lahko trdimo, da je ravno v zadnjem obdobju ZK vendarle dosegla nekatere pozitivne premike v svojem delovanju, pa slej ko prej velja, da je v svojih prizadevanjih še osamljena in premalo ustvarjalno prisotna v ostalih DPO, da bi tako skupaj z njimi vplivala na hitrejše in radikalnejše spreminjanje razmer. Dejstvo je, da sindikat in mladina nimata zadostnega vpliva med delavci. Nekatera vodstva ZSMS in sindikata v nekaterih TOZD in delno tudi na nivoju DO imajo svojo aktivnost preveč enostransko usmerjeno v drobnjakarske probleme. Občutiti je, da družbenopolitične organizacije niso dosegle v zadovoljivi meri akcijske enotnosti, da je sicer opazen premik naprej in da bodo potrebne spremembe ponekod tudi v vodstvih. Poslovni odbor je na 53. redni obravnaval gospodarsko problematiko, kadrovsko politiko ter izvajanje sanacijskih programov. Sprejel je sklepe, ki jih objavljamo. Sklepi 53. redne seje PO 1. Poslovni odbor ugotavlja, da ni izvršen 9. sklep 49. redne seje, z dne 27. 9. 1977. Rok izvršitve je potekel 11. 10. 1977. Poslovni odbor delovne organizacije sprejme sklep, da se pripravi odgovor na citiran sklep v roku 7 dni, to je do 10. 11. 1977. 2. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o kadrovanju delavcev v delovni skupnosti skupnih služb, po 1. in 2. sklepu 51. redne seje z dne 31. 10. 1977. Ugotavlja se, da je poročilo preveč formalistično in da opisuje le tehniko tekočega kadrovanja. V poročilu ni nakazano angažiranje kadrovske službe pri kreiranju kadrovske politike, ni razvidno kako je kadrovanje v skupnih službah usklajeno s potrebami TOZD. Razen tega ni razvidno kako se upošteva interno izobraževanje že obstoječih sodelavcev, oziroma pritok novih kadrov s tega naslova. Zato poslovni odbor zahteva, da se to poročilo dopolni s temi podatki, s tem, da taka informacija služi za program dejavnosti kadrovske službe v letu 1978, v skladu z novimi principi planiranja, ki jih uvajamo ob prehodu na plan 1978. Rok: 16. 11. 1977. 3. PO vzame na znanje poročilo v zvezi z 2. sklepom 52. redne seje PO, o izdelavi analize o izvajanju plana za mesec oktober, ter predlog pristopa k planiranju za mesec december. PO ugotavlja, da gre manjko delovnie sile predvsem na račun neizvajanja sanacijskega programa, oziroma nepravočasnega vključevanja planirane mehanizacije v obratu emajlirnice. Od nosilcev te akcije se zahteva večja odgovornost pri izvedbi, da bi z začetkom leta 1978 bila vsa ta mehanizacija aktivirana. 4. Poslovni odbor DO ugotavlja pri pregledovanju izvršitve sklepov, da ni izvršen 12. sklep 52. redne seje PO. Zahteva se, da se poda izvedeni program cepljenja proti gripi, ter poda odgovor, zakaj ta program ni bil posredovan na današnji seji poslovnega odbora. Program mora biti posredovan do 16. 11. 1977. 5. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o proizvodnji za mesec oktober za TOZD tovarno Posoda in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena po količini 624.264 kg ali 88%, po vrednosti pa 48,218.779 ali 83 %, s tem, da v poročilu niso upoštevane pocinkane in emajlirane usluge. Plan odpreme pa je izvršen v mesecu oktobru v izvozu, od predvidenih 13,100.000 din, v vrednosti 9,195.976 din, na domačem tržišču pa od planiranih 26,200.000 din izvršen v višini 26,657.825 din. 6. Poslovni odbor vzame na znanje operativni plan za mesec november 1977 in ugotavlja, da izkazuje po neto PPC 35,782.020 din, materialnih stroških 14,793.271 din in ostalih stroških 21.000 din negativni finančni rezultat — 11.701 din. 7. Poslovni odbor delovne organizacije vzame v vednost poslovno poročilo v TOZD tovarna TOBI za mesec oktober in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena po vrednosti 15,380.273 din ali 81,43 %, po količini pa 417 ton ali 93,16%. Razlogi za to nedoseganje so bili podani že na zadnji seji PO. Plan prodaje je bil izvršen od planiranih 21,250.000, v vrednosti 24,474.000 ali 115% 8. PO vzame v vednost plan proizvodnje za mesec november za TOZD tovarno TOBI in ugotavlja, da znaša za 20 delovnih dni 17,112.930 din. Plan prodaje pa je postavljen na 15,571.95 din. Po .zagotovilu vodstva TOZD tovarna TOBI daje ta plan pozitiven finančni rezultat. 9. PO vzame poročilo TOZD tovarne KONTEJNERJI za mesec oktober na znanje in ugotavlja, da je od planiranih 13,403,4 din izvršena proizvodnja v vrednosti 12,452.7 din ali 93%. Odprema je bila realizirana v mesecu oktobru v višini 8,542.7 din. 10. PO vzame na znanje plan za mesec november 1977 in ugotavlja, da znaša plan 14,655.7 din, vsi stroški 14,071.6 din, kar prinaša ostanka dohodka + 584,3 din. 11. Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o dosedanjem reguliranju kriterijev v zvezi z izplačevanjem jubilejnih nagrad, oziroma drugih jubilejni hpriznanj. Ob tem ugotavlja, da za letošnje leto ta problematika ni ustrezno samopravno regulirana in zahteva, da se takoj pristopi k samoupravnem reguliranju le-te problematike, v povezavi s predlogom kadrovske službe, ki je podprt s stališčem Konference OOS DO EMO. 12. Poslovni odbor delovne organizacije imenuje komisijo, ki naj izdela oceno izvajanja sanacijskih programov v prvih devetih mesecih letošnjega leta, na podlagi ocen sanacijskih programov po TOZD in sektorjih. Te materiale naj komisija predela, jih poveže nasproti ugotovljenih rezultatov in pride Z oceno in analizo premikov pismeno na naslednjo sejo poslovnega odbora. Poslovni odbor imenuje komisijo v naslednji sestavi: tov. Mravljak Drago tov. VOLF Kristina-tov. VRABIČ Franc tov. URANJEK Milan tov. GOSTEČNIK Ivo tov. TURNŠEK Jože tov. ADAMIČ Slavko tov. KREBS Anton tov. LAŠIČ Marjeta. Že večkrat smo objavili slike, ki kažejo natrpanost po nekaterih naših TOZD. Natrpanost povzroča zlasti neurejen transport, ki je ostal do današnjih časov tak kot je bil pred mnogimi desetletji. Ali se da tu kaj spremeniti? Verjetno, toda treba je le volje in znanja, ne samo denarja &wva$ih&<> Poslovanje v devetih mesecih Ob pregledu devetmesečnih rezultatov našega poslovanja ne moremo biti z rezultati povsem zadovoljni. Polletni rezultati so bili še delno zadovoljivi, devetmesečni rezultati pa so precej slabši, tako da bodo potrebni maksimalni napori, da te rezultate popravimo do konca leta. Pa si na kratko oglejmo poslovanje naših TOZD v prvih devetih mesecih. Izpolnjevanje proizvodnih programov jekomaj 90 %, razen tega je potrebno poudariti, da se tudi pri tem doseganju ne držimo začrtanega asortimana, kar pa seveda v naslednji bazi zmanjša planiran dohodek. Ker-proizvodnje ne dosegamo po planu bo tudi težko doseči planirano prodajo v naslednjih mesecih. Proizvodnjo so v devetih mesecih presegli na plan tile TOZD: TOZD RadidtorjFza 5 %, TOZD Orodjarna za 7%, TOZD ERC za 19 %, TOZD Bistrica pa je dosegla 100 % reba-lansiran plan, TOZD Kontejnerji 97 %,' TOZD Posoda 86 %, TOZD Frité 89 X, TOZD Kotli 78%, TOZD Odpreški 83 %, navedeni odstotki doseganja plana so omenjeni za vrednostno doseganje, je po doseganju plana po količini nekoliko boljše in sicer 96% na plan; vendar je pomembnejše doseganje proizvodnje po vrednosti, ker tu se Odraža V kolikor se držimo postavljenega plana znotraj proizvodnih grup- PRODAJA je presežena na plan za 1 %, na leto 1976 pa je presežena za 39% oziroma v lanskem letu smo prodali za 681.307 mio v letošnjem letu .pa za 947.589 mio din. Izvozili smo za 4,564.795 $, uvozili -pa -smo za 6,718.041 $. Iz podatkov je razvidno, da se je podrlo razmerje pvoza in izvoza, ker smo uvozili neprimerno več kot izvozili. Seveda našega izvoza nismo- dosegli v planirani višini, tako pri TOZD Emokontejner in TOZD Orodjarna. - Zaloge gotovih izdelkov so nasproti 1. 1. 1977 precej porasle in sicer so znašale 1. 1. 1977 96.830 mio din, 30. 9: 1977 pa 129.812 mio din. Izrazito povečanje je pri TOZD Emokontejner in sicer od 7.346 mio na 17.167 mio din. Pri nabavi materiala iz uvoza kot doma ni bilo nékih bistvenih problemov, problemi pa nastopajo pri tem, da smo, se po sanacijskem programu obvezali proizvajati z 85-dnevnimi zalogami materiala, oziroma z 119 mio din, naše zaloge materiala pa znašajo 191 mio din, tudi pri nedovršeni proizvodnji, gotovih izdelkov ter terjatvah se ne držimo postavljenih dnevov vezave, ki smo si jih zastavili s sanacijskim programom. Če bi se držali postavljenih normativov, lahko rečemo, bi tudi vplivali na zmanjšanje naših kreditov s tem, ker bi plačali manj obresti, ki pa je visoka postavka, skratka ne obnašamo se kot dobri gospodarji. 30. 9. 1976 so znašale zaloge materiala 89,674.234 din, 30. 9. 1977 pa znašajo 191,469.401 din oziroma več kot 100 %; tako višina mate- riala je prav gotovo povezana z večjimi stroški na eni strani, na drugi strani pa odraz našega planiranja, ker planiramo materiale, ki jih potem ne potrebujemo in ležijo potem na zalogi, včasih jih je pa potrebno celo odpisati v-breine dohodka. Vsem zalogam, predvsem pa materialom bo potrebno v naslednjem obdobju posvetiti več pozornosti po potrebi pa tudi zaostriti odgovornost. ZAPOSLENI IN OSEBNI DOHODKI Povprečno število zaposlenih znaša 30. 9. 3740 ljudi, po planu pa je bilo predvideno 3795 ljudi; ozi-doma 1■•%- manj. Povprečni osebni dohodek pa znaša za DO EMO 3988 din oziroma če še prištejemo regres za letni dopust znaša 4118 din; regres za letni dopust smo morali izplačati iz osebnih dohodkov,: ker nismo imeli sklada skupne porabe zaradi izgube v lanskemu.letu. Navedeni povprečni osebni dohodek prav gotovo ni previsok, ¡Vendar na dosežene rezultate nekoliko previsok. Zato bo pač potrebno v naslednjih mesecih ustvariti še dodaten dohodek, če lahko tako rečemo, da pokrijemo oziroma-opravičimo te izplačane osebne dohodke. Po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je edino merilo dohodek in če ga ni, si tudi ne moremo izplačevati osebnih dohodkov v taki višini. Po TOZD je naslednji povprečni osebni dohodek: Fiite 4268 din, Posoda 3220 din, radiatorji 4236 din, kotli 4475 din, odpreški 3736 din, orodjarna 5308 din, Tobi 3516 din, ERC 5114 din, Kontejner 3893 din ter skupne službe 4816 din. CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK Celotnega prihodka smo dosegli v višini 922.557 mio din, dohodka 257.964 mio din, ostanka za sklade pa le 5.509 mio din, po sanacijskem programu bi ga morali ustvariti 15.838 din; oziroma rezultat je zelo slab, povedati pa še moramo, da pridejo konec leta v obračun letni rabati, ki bodo še vplivali na zmanjšanje rezultata. Prav gotovo ne smemo biti pesimisti, vendar kljub vsemu ne smemo mimo dejstva, da je stanje kritično in da bodo res potrebni maksimalni napori, da se ta rezultat popravi. Delavski sveti TOZD so pri obravnavanju poslovnih poročil za devet mesecev prav gotovo sprejeli program ukrepov, da se to stanje popravi. Vse TOZD razen TOZD Emokontejner so zaključili 9 mesecev pozitivno, vendar s premajhnim ostankom za sklade, TOZD Emokontejner pa je imel tudi po sanacijskem programu za 9 mesecev načrtovano izgubo. Finančni rezultat po TOZD je naslednji: Frite so ustvarile 879 tisoč din ostanka za sklade, Posoda 2871 mio din, radiatorji 1.797 mio din, kotli 3.935 mio din, odpreški 390 tisoč din,, orodjarna 16 tisoč din izgube, TOBI 849 tisoč din, ERC 869 tisoč din, Kontejner 5.976 mio din izgube. Na celotni prihodek nismo ustvarili niti 1 % ostanka za sklade. Največ dohodka na delavca je ustvaril TOZD kotli in najmanj TOZD kontejner. Iz navedenih podatkov je razvidno, da nismo uspeli v celoti realizirati začrtanih nalog tako v proizvodnji, prodaji, v nabavi, v izvozu, uvozu kot tudi na ostalih področjih. Izpolnjevanje začrtanih ciljev je prav gotovo obveza in odgovornost nas vseh zaposlenih ne le posameznikov. Vsak posameznik lah- Poslovni odbor je zahteval od kadrovske službe naj sestavi poročilo o kadrovanju delavcev v delovni skupnosti skupnih služb. Tako poročilo je bilo obravnavano na eni zadnjih sej. Člani PO so ugotovili, da je poročilo preveč formalistično, ker opisuje le tehniko tekočega kadrovanja, v njem pa ni prikazana dejavnost in prizadevanje kadrovske službe pri kreiranju 'kadrovske politike, poleg tega iz poročila ni razvidno kako je kadrovanje v skupnih službah uskla- ko na delovnem mestu prispeva k boljšemu rezultatu, kot v večji produktivnosti, manjšem izmetu, boljšim koriščenjem materiala ter nasploh večjo disciplino ter odgovornostjo. Ob koncu komentarja še nekaj besed o TOZD kontenjner, ki je zaključil prvih devet mesecev negativno. Kot je bilo že omenjeno je bila tudi izguba načrtovana za prvih devet mesecev, ker ni mogoča kljub velikim naporom v tako kratkem času izgubo odpraviti. Proizvodni program je TOZD realiziral 97 %, nekoliko slabši rezultat je v realizaciji, ki je dosežena 86 %, se bo pa ta rezultat v naslednjem kvartalu izboljšal. Lahko pripomnimo, da TOZD vlaga ogromne napore in tudi da ni imel vseh pogojev za realizacijo začrtanih nalog. jeno s potrebami v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz poročila se tudi ne da razbrati kako se upošteva interno izobraževanje že zaposlenih sodelavcev ali pritok kadrov iz tega naslova. Poslovni odbor poročila ni sprejel in je zahteval, da se dopolni z dodatnimi podatki, ki bodo lahko služili kot opora ali smernice pri kadrovski dejavnosti v prihodnjem ielu in bodo v skladu z novimi principi planiranja. Pojasnilo o jubilejnih nagradah Poslovni odbor je na 53. redni seji dne 3. 11. 1977 obravnaval predlog kriterijev za jubilejne nagrade, ki se podeljujejo vsako leto za 29. november in pri tej> obravnavi ugotovil, da jubilejnih nagrad v letošnjem letu ni mogoče izplačati zaradi tega, ker je delovna organizacija EMD v letu 1976 poslovala z izgubo in ni bil ustvarjen sklad skupne porabe iz katerega se črpajo sredstva za vsakoletno izplačilo jubilejnih nagrad. Zaradi tega je poslovni odbor predlagal delavskemu svetu EMO, da se jubilejne nagrade za leto 1977 izplačajo upravičencem po potrditvi zaključnega računa za leto 1977, ko bodo sredstva za izplačilo teh nagrad na razpolago. Poleg gornjih ugotovitev je poslovni odbor ugotovil še naslednje: — podeljevanje jubilejnih nagrad ni vnešeno v samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za delitev osebnih dohodkov in morajo strokovne službe pripraviti dopolnitev tega sporazuma, da se bodo jubilejne nagrade še vnaprej lahko nemoteno izplačevale tako kot doslej, po dogovorjenih kriterijih, — ker ni v letošnjem letu zagotovljenih sredstev na skladu skupne porabe, teh nagrad zaenkrat v skladu s tolmačenjem SDK ni mogoče izplačati v breme OD, v času kot je bil doslej običaj, — jubilejne nagrade bo mogoče izplačati takoj po potrditvi zaključnega računa za leto 1977 in so govorice, da bodo te nagrade, ki so se v dolgih letih ustalile kot zelo stimulativne, odpadle, neresnične in zlonamerne. Vse upravičence do jubilejnih nagrad prosimo, naj gornje pojasnilo z razumevanjem upoštevajo in naj ne nasedajo neresničnim in zlonamernim govoricam. Vodja KS: Stane Veninšek Pomanjkljivo poročilo TO BI IN Naši sodelavci v TOBI nam upravičeno lahko očitajo, da jih v našem glasilu nekoliko zanemarjamo, čeprav si prizadevamo, da bi prejeli od njih čimveč novic. Tokrat bomo pisali o njihovem bogatem kulturnem življenju, ki tamkaj utripa, o tem s čim se v kulturi ukvarjajo, skratka o vsem kulturnem življenju, ki je njihovo in ga sami urejajo ter s prizadevanjem dosegajo zelo dobre uspehe. Predvsem pa Se naši sodelavci in sodelavke iz TOBI zavedajo, da brez kulturne ni napredka. Dramska skupina DPD »Svoboda« v Bistrici pri Limbušu dosega prav lepe uspehe. Sestavljajo jo naši delavci in vaščani Bistrice. Slika prikazuje prizor iz Zupanove Micke, med igralci je tudi tov. Milan Robnik, član PO EMO. Ostali so: Rozika Gril, Tone Kuntar, Valerija Podgoršek in Ivo Ferbežer Dramska dejavnost Začetki dramske dejavnosti v Bistrici segajo vzporedno s pevskim zborom v predvojni čas okoli leta 1935. Kar je bilo mladih, kulturnega delovanja željnih Bistričanov, so se od tedaj vključevali v gledališke skupine v Rušah, Limbušu, Laznici in na Studencih. Mladi i-gralec Jože MLAKAR, ki je že režiral na Studencih in drugod m je tam spoznal tudi nekaj naših talentiranih igralcev, je našel pot tudi v Bistrico. Zbral je skupino in študirati so začeli v glavnem kar v gostilni ZAMUDA na postaji. Občane predstave na prostem v vrtu pri gostilni ROTNER in ZAMUDA segajo v leto 1939. S prvima igrama »A njega ni« in »Trije vaški svetniki« so gostovali tudi v Limbušu in na Laznici. Vojni čas je začetke gledališke amaterske dejavnosti popolnoma zatrl. Osvoboditev pa je na široko odprla vrata slovenski besedi-. ROT-NERJEV vrt je zopet postal prizorišče številnih mitingov in proslav in dramskih predstav. Predvojnim igralcem, ki so bili osnova dramske skupine, se je pridružila* skupina mladih in vsi so se zbrali okoli Jožeta MLAKARJA in zaigrali pod njegovem režijskim vodstvom. Se vedno so gostovali po vrtovih bistriških gostiln, odvisno cd vremena, a kmalu so si v tovarni TOBI preuredili del podstrešja v lično dvoranico, kjer so proslavljali vse praznike z dostojnimi programi. Med režiserji ne moremo mimo Franja Sornika, duše kulturnega življe- nja v Rušah in scenarista Maksa Kavčiča, akademskega slikarja, ki se je z vsem srcem razdajal na amaterskih odrih. Prezaposlenega režiserja Jožeta Mlakarja je u-spešno nadomestil velik gledališki entuziast Alojz URNAUT in dolga leta režiral po eno do dve igri letno. Poleg nastopa na domačem o-dru so igralci obvezno dvakrat gostovali v bližnjih vaseh: Selnica, Ribnica, Vuzenica, Pekre in tudi v Savinjski dolini in Prlekiji. Zvesti Jože Mlakar pa je še velikokrat priskočil na pomoč. Kaj more bolj razveseliti in spodbuditi domačo igralsko skupino kot dograditev kulturnega doma leta 1951. Oder! Dvorana z 200 sedeži! Garderoba! Razsvetljava! Igra se vrsti za igro, starejši skupini igralcev konkurira mlajša skupina v letih 1955 in 1956 z režiserjem Stankom Kovačičem iz Ruš. Leta 1958 zaigrajo vsi skupaj pod režijskim vodstvom Majde ČUČKOVE iz Ruš »Vdovo Rošlinko«, 1960 režira Lojze Urnaut »Drago Ruth«. V »Dnevih naše sreče« zaigra tedaj še dijak TONE KUNTNER, 1964 tov. Jože Mlakar še pripravi »Verige«, doživi premiero v Bistrici, na gostovanja pa zaradi težke bolezni več ne more. Velik uspeh doseže Alojz URNAUT s Prežihovimi SAMORASTNIKI 1965. leta in z Remčevo »MAGDO« 1966. Tone Kuntner in Anica Sivčeva naštudirata in režirata z domačimi igralci na domačem odru svoji študijski deli za igralsko akademijo: Ibsonovo »Gospodično Julijo« in »Noro«. Sedemdesetega leta nemi?daj©-;, še komedijo BOEING, BOEING v režiji Rozike Grilove in z igralci, od katerih nekateri prvič stopajo na oder. Ob službeni odsotnosti tov. Urna vta, padcu discipline, dramsko delo nekoliko upade, .pa prevzame za nekaj časa skupino PAVLIČIČ Ivan, režira »Sneguljčico«. Angelca FUJS-GRIMSIČ začenja delo s pionirji, 'mladinci; iz začetniških zadreg jim pomagajo tovariši iz SNG iz Maribora, borijo; se s časom, zaposlenostjo, a želja po igri je močnejša in ob 50-letnici že imamo zopet dve predstavi: Partljičevo »Tolmin in kamen« v režiji Grimšičeve in Belinovega »Užaljenega medvedka« .v režiji Marije Marčičeve. Žal je 50-letna kronika pomanjkljiva, da bi mogli zabeležiti vse igre in vse igralce, a imenovanim naj velja to pot iskrena zahvala, saj so v svojem prostem času ure in ure posvetili dram- skemu delu. in v njem sebi in gledalcem posredovali posebne kulturne užitke. Dramska skupina pa ni pri-, pravljala samo celovečernih predstav Po predlogu odbora društva je poskrbela za prijetno družabno življenje. Že v petdesetih letih so se vrstili veseli večeri zabavne vsebine, ki jih je prav duhovito pripravljal Šnofl Maks in tudi veliko sam izvajal. Po takih večerih se je publika razigrana zavrtela, ob glasbi domačih godcev, saj - smo bili takrat vsi kot ena družina. Se dandanes pripravljajo sekcije pa tudi .ostala društva (strelci, gasilci) novoletno in pustno veselico v svoji režiji, kar pomeni tudi dobrodošel dohodek zanje. Množične prireditve »Pokaži kaj .znaš«, pa vsakoletna otroška pustna maškarada in Veselo pionirsko popoldne privabljajo obiskovalce v kulturni dom, med nastopajočimi pa dramska skupina odkriva potrebne kadre. Tudi v tamburaškem zboru DPD »Svoboda« v Bistrici so naši delavci iz TOZD TOBI aktivno udejstvujejo. Ta zbor deluje že dolga leta in naši delavci skrbe za njegov razvoj v moralnem in materialnem pogledu zato dosega tudi dobre uspehe Naši delavci v TOZD TOBI v Bistrici imajo v okviru DPD »Svoboda« po leg drugih sekcij tudi odlično folklorno skupino, ki jo vodi Ivanka Pra- pertnik iilM Tradicionalni lov na »lisico«, ki ga prireja vsako leto naše lovsko društvo LT EMO — avtomoto klub je tudi letos odlično uspel. Udeležilo se ga je veliko število lastnikov malih in večjih »jeklenih konjičkov«. »Lisica« se je dobro skrila, vendar ne tako, da bi jo kaj kmalu ne našli v veselje vseh udeležencev lova zlasti pa tistih, ki so prejeli nagrado Po razburljivem lovu na »lisico« so udeleženci lova in drugi na pikniku še dolgo razpravljali o tem ali se je »lisica« dobro skrila ali ne. Ob obilni zakuski in poživilni pijači so se udeleženci prijetno razvedrili in še dolgo kramljali o tem in onem zlasti pa o lastnostih, dobrih in slabih te ali one znamke avtomobilov Člani društva Ljudske tehnike EMO — fotokinoklub so tudi letos odšli na izlet po Sloveniji. Obiskali so dolino Trente, Kranjsko goro, Vršič, Most na Soči in še druge kraje ter pridno fotografirali. Nedvomno je tak izlet za delovnega človeka poučen, zanimiv in radosten, saj nam je po delu potrebna sprostitev OBVESTILO Člane kolektiva, posebno pa ljubitelje lepe fotografije obveščamo, da pričnemo z vpisnino v foto »A« tečaj dne 22.11. 1977 do 30.11.1977 vsak dan v času od 10. do 22. ure v fotoklubu LT ali pa na interni telefon 419 topilnica (tov. Končan Konrad). Vsi tečajniki bodo po izteku vpisnine 15. 11. 1977 obveščeni, kdaj se bo tečaj začel in o vsem ostalem, kar spada v te- v « ca j. Odbor FKK LT EMO OCENA IZVAJANJA SANACIJSKIH PRAGRAMOV Na zadnji seji je poslovni odbor obravnaval izvajanje sanacijskih programov V preteklih devetih mesecih letošnjega leta. Člani poslovnega odbora so si bili edini, da je treba podrobneje analizirati izvajanje sanacijskih programov v omenjenem obdobju na podlagi ocen sanacijskih programov temeljnih organizacij združenega dela in posameznih sektorjev. Zaradi tega je poslovni odbor imenoval posebno komisijo, ki bo napravila tako analizo in jo bo predložila na naslednji seji poslovnega odbora. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta ADOLFA LESKOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov, pocinkovalnice in dekor oddelka za izraze sožalja in pozornost v dneh žalosti. Iskrena hvala sindikalni organizaciji za pomoč ter godbi na pihala EMO za igrane žalostinke. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Bojan in Adolf ter hčerke Erika, Marjeta in Irena z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Klepe) se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz emajlirnice za iskreno pozornost in izraze sožalja v dneh žalosti ter za darovani venec in cvetje. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Stanka Klepej ZAHVALE SODELAVCEV IN SODELAVK Mirnik Ciril iz TOZD tovarna radiatorjev se prav lepo zahvaljuje svojim sodelavcem in sodelavkam za veliko pozornost in tovarištvo kakor tudi za darilo, ki so mu ga podarili ob njegovem odhodu v zasluženi pokoj. Fanika Tašker se ob Svojem odhodu v pokoj zahvaljuje sodelavcem in sodelavkam iz emajlirnice za izkazano pozornost ob njenem, odhodu in dragoceno darilo, ki ji bo drag spomin nanje. Zeli jim mnogo uspehov pri delu. Antonija Reja se prav lepo zahvaljuje svojim sodelavcem in sodelavkam za pozornost, ki jo je bila deležna ob njenem odhodu v pokoj kakor tudi za lepo darilo, ki ji bo ostalo kot drag spomin nanje. Želi jim mnogo uspeha in napredka pri delu. Milica Vetrih se prav iskreno zahvaljuje vsem sodelavkam in sodelavcem iz lužilnice in varil-nice ter poenterkam iz emajlirnice za veliko pozornost in tovarištvo ob njenem odhodu v pokoj. Darilo, ki ga je prejela, ji bo nadvse drag spomin nanje. Zeli jim veliko uspehov in zadovoljstva pri delu. Katarina Zupanek se ob njenem odhodu v pokoj iskreno zahvaljuje svojim sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice za izkazano pozornost in za lepo darilo. Še posebej se zahvaljuje Marici Popovič iz kontrole, vsem pa želi mnogo uspehov pri delu. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Prič Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje