St. 37.
V Goriei, duo 8. maja' 1900.
Letnik II.
I/.haja   vsak   torrk   in   pctok   v
li'ilim   ol>   II.  mi  |)i<'(l|io|(|iic   /a   nii'slo
tcr <>l> r>.  uri   popoldnc /.a. dczi'lo.
Staue |)o jMišli prcjoinan ali v
(lorii'i na ilnm pu'^iljan n'loletiio S K..
pulli'lni)   i   K.   in   eel it leliio  '1   K.
I'rodaja. sc v (iorici v li>l>akarnali
Sell war/ v Solskili ulicah in I r I-
lcrsit/.  v  Nunskili   ulicah   jid S  vin.

(Zjutninjc izilitnjc.)
Ifredništvo in upravui&tvo  su
nahajata   v   »Narudni   li skurni»,
ulira Wtturini h. it. 9.
Dopise je nasloviti na uivdiiistvo,
oglasu in naročnino pa na upravništro
«Ciorice». Oglasi sc računijo po potit-
vi'ätah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
1G vin., 2-krat po 14 vin., tt-krat po
12 vin. Ako se vočkrat tiskajo. radu-
nijo ho. po pogodbi.
Izdajalelj  iti odgovorni  urediiik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič).
Dezelni zbor goriški.
(l/.v.  pnroeilo).
VII. soja due )5. maja oh ;">. uri po-
pi tli I in*. Dncviii red lo seje jiv po šlevilu
obravnavnih prcdnietov monda ii ii i<-ii iti
v zgodovini nasega parlamenlarnega živ-
Ijenja. V dobrih dveh urah jo naš dožolni
zbor zmagal 82 porocil in dol.ienili prodlo-
gov. Seveda so se poročila smatrala kot
znana in so so proeilali sami prcdlogi, ki
so so vecinoina sprejeli broz razpravo, kor
so bili že po|)i'cj dohro promloli v dolič.nih
odsokih.
Najproj je prodsodnik zglasil dva sa-
mostalna predloga. Prvi predlog poslanea
Kerbuca so glasi lako-lo: ,.l'0/.ivlja so vi-
soka vlada, naj nemudoma odda zgradbo
vipavsko železniee in poskrbi za to. da so
cim prej začne dolo, najpozneje pa v le-
losnjem polelju". Podpisani so vsi sloven-
ski  poslauei.
Drugi predlog poslanca VonuLija in
lovarišev meri na lo, da hi so brez odla-
sanja z drznvnim prispovkom 47.000 ghl.
zgradil leseni most cez 'IVr inod Vilešem
in Kudo — in pa da hi so no odlašalo z
zgradho inosl.a'—- pod žolezniškhn inosloin
v (iorici, lam, kjer pravimo „pri  harki".
Olia prodlagalelja sla so v lej soji
ulomoljila svoja. predloga, in zhor je oha
soglasno  |Htlidil.
Tudi dr. Tiiina jo ulomoljeval svoj v
projšnji seji podani predlog. po kalorom
naj hi so zaradi vred be eosl.nih zadev v
tolminskem poliličnem okraju. na Kanal-
skem, v (Jopovanu in Gor. Tribuši -¦- usla-
novila  posobna  dežolnu komisija.
Kcr zhor ni   poli'dil   nujnosli razprave.
jc prcdlagatelj  svoj  predlog iiniaknil.
i'o ro c il o  Ii n a n ni o.ya o d s c k a.
Poročcvalcc <U\ A. (i ro v.;o re i <•. /a
z^radho t-osl v kanalskorn in korminskcm
oki-aju in sic.er a) c:osta od \rrhovlja. mimo
Kohalisča — Sv. Jakopa, skozi Li^ Kosl.a-
njovioo, Kainhroško do Srodnjo^a in h) cosh?
od Gologa brda do lirilola oh Idriji so jo
dovolil prispevok v/. dož<llno^a zalo,^a v
znosku lO'Vo pr(Midarjon(^a skujmega stroška
440.000 kron — lorej 44.000 kron pod nii-
slcdiijiini  po<,'oji:
1. da država prispova k slroškom za
oho eosli z HO1/,, proudarjonih sti-oškov;
2. da prizadolo ohč.ino ali dru.^i inlo-
rcscnli  provzamojo oslalih  10°/0 slroska.
X. Navodoni prispevek -li-.OOO kron
izplaoa do/.clni odhoi1 v 12 lol.nih ohrokih
in siccr Iota 1 <MM) in 1901 po 2000 kron,
|)oloin  pa  vsako loto  po 4000 kron.
I'oroccvah'O Pani^ai. -- Kavna-
Iclju dc/,olnojj;a zj^odovirisko^a muzoja prof.
Maionica so jo dovolila j)odpora 400 kron
za  pol.ovau.jo k  Pa risk i  razslavi.
I'orooovaloe 15 o r h u r. Pooblast.il s(» je
do/.clni odhor. da izplača ž« I. 189(i dovo-
Ijono pod|ioro 4000 ki-on za zgradbo coste
po Hi-aniski dolini in zravon lo^a so je za
islo costo dovolila sc nova zadnja podpora
4000 kron. ki so izplaoa v šostmoscčnih
ohrokih po   1000 kron v lotih 1900 in 1901.
Poročovalec dr. (J ro^orči č. - Za
zgradho ohčiiisko oosto od Kooinja do
J(ainhrcško<fa, kaloro dolo jo proračunjono
na 22.000 kron, dovolil so je prispevok iz
deželne<,'a zalojja v ziu^sku 4.400 K, ki so iz-
plača v dveh enakih ohrokih lota 1900 in
1901 s po^ojcni, da prispova dr/.ava v isli
naincn lO.UOil knui lor da oslali znesok
7(')00 kron za^otovila ohčini Kočinj in
Ajha.
Isli poroccvalcc. -— Prošnjo vasij Za-
križ, Plužno, Tolininski Loin in Scrponif-a
za podporo v napravo vodovodov so so iz-
r^jčilc d(»žolncniii odhorii, da jib rj^si, kadar
razdoli vsohi C>00() kron, dovtdjono za vod-
ujakc in  cnakc napravo.
Porocevalec dr. Vorzegnassi. Po-
Irdili so se raeuni dožolnega zaloga za lota
1895, 1896,  1897 in   1898.
() prcdlo.niii pelicijskctfa ods<!ka jo po-
ročal prvi poslancc M i c li i c I i in so se
sprejcli   naslcdnji   pr<idhtgi:
Pi'Osnja driišlva za varstvo ttvsli-ijsko
t.rloroj<1 v Kronisii /.;« dovolilev podporo so
jo zavrnila.
Oboini St. Peter ob Soöi se jo dovo-
lila podpora 2000 kron za zavarovanjo So-
einib  brogov.
(losliicmii odhoru (Iradiškcinu s(> jo
podfilila podpora 2ö()(.) kron s pogojem, da
odkaže Zagrajski oboini 700 kron za po-
pravo (-este od Sv. Martina   do Zdravščine.
(loslncinu odhoi'ii Ti'/Jskoinu so jo od-
kazalo za eestna dola v lainošnjotn okraju
1000 kron: — Dolenjskomu županstvu za
popravo ccslo, ki dr/i do cerkve in poko-
palisča pri Kuslarjih, 800 kron; — odboru
za zgradho mosta mod   |)s>lonjo   in   Pojani-
som 1000 kron, da popravi pot od Dolonje
do mosta: costnoinu odboru Cervinjan-
skoniii 4400 kron z obveznosljo, da podeli .
oboini Campolongo 1400 hron za povzdigo
coslnega nasipa od Campolongo do Tera in
oboini Kuda 1000 kron za zdravstvena dela
in razsirjonjo eosle od I5clvcdera do lagu-
no; — posobnemu odboru v Merniku za
zgradbo tainkajšnjoga modnarodnoga mosta
2000 kron; — Dolenjskemu županstvu za
uravnavo ceste od glavne vasi do llrušev-
Ija f>00 kron in za poviki^anje ceste in
zgradho branu oh potoku Kožbanjščeku
f)00 kron: — drušHvu za varstvo zverskega
in ribjega lova 200 kron. da vlozi v Sočo
ribjo zalego; — obcini Medoji 4000 kron
za uravnavo voda.
Prošnja c. kr. kmet. društva v Goriei,
da so povikša že določena podpora za na-
mošeenje praktičnega sadjerejea, odstopila
s(? jo deželiKMiiu odboru v nadaljne poiz-
vedbe in dogovore s c. kr. vlado.
I'orocevalec dr. A h r a in. Za oestne
namene   so se podelile   naslednje podpore:
Ceslncniii odhoru v Tolminu (5000 kron,
da poravna del svojih dolgov; — cestnemu
odhoru Komenskemu a) za uravnavo kosa
okrajne cosle mod Kihemhergorn in Korn-
iKini na Kavnjaku 2000 kron; — b) za zgradho
mosta čez železnicno progo pri Nabrežinski
postaji H200 kron, katori znesek odkaže dež.
odhor v dveh enakib ohrokih leta 1901 in
1902; —• oestnemu odboru za GoriSko oko-
lico 4000 kron za uravnavo okrajne ceste
od Šmartnega proti Kozani; — Hovškemu
cestnemu odboru 2000 kron; — Sežanskemu
(•(^slnoniu odboru za zgradho mosta na Su-
šici 8000 kron, ki se izplacajo v dveh letnih
ohrokih po 4000 kron leta 1900 in 1901;
-— coslnornu odboru Ajdovskemu 2000 kron
za uravnavo cesle po Kavnjaku; — Pod-
gorskemu županstvu 1000 kron za zgradbo
mosta čez Pevmico na občinski cesti proti i
l'odsahotinu; občinama Krasno in Viš-
njovek 1000 kron za zgradbo ceste od Brega
do Višnjevka; Kožbanskemu županstvu 400
kron za uravnavo ceste od Peternela do
Kologa; Matevzu Ozebek-u in tovaršem po
županslvu na Št. Viški gori (>00 K za zgradbo
oeste od Št.Viške gore do Krepakov; županstvu
v Ccrknom na korist ohcinskim oddelkom
Plužno in Masora za zgradho brvi čez Idrijco
400 K; — županstvu na Št. Viški gori za
zgradho nove ceste od Št. Viške gore čez
Tilnik <lo orarsko cesto GOO   kron;  —   žu-
panstvu na Trnovem (nad Kobaridom) za
žehizno brv čez Sočo 400 K ; županstvu v
Vrtojbi za zgradbo mosta čez Vrtojbico 6(X)
kron. —¦ Prošnja kanalskega cestnoga od-
bora za nadaljno podporo za zgradho mosta
čez Av^ček na okrajni cesti, odstopila se je
deželnemu odboru z naročiloni, da jo dalje
prouči in poda svoje predloge v prihod-
njem zasedanju.
0 drugih prošnjah za podpore v na-
men zgradbe in poprave javnih, neerarskih
ce.st, za kolikor niso posebe rešene, presto-
pil je zbor za letos na dnevni red, ker je
letos itak nenavadno globoko segnil v de-
zelni žep in skoro ni bilo več kje vzeti,
da bi se še drugim   prošnjam   vstreglo.
(Üalje prih.)
Nadalje sta se sprejela že sledeča dva
predloga in sicer:
1. Predlog zakona zaradi prispevkov de-
želnega zaloga okrajnim Äolskini zalogam
veljaven za pokneženo grolovino Gorisko
in Gradižko, s katerim se, izvr^evaje dolo-
čilo ij. 57 zakona z due 6. maja dež. zak.
stv. 30, doloca prispevek deželnega zaloga
okrajnim šolskim zalogotn.
S privolilvijo deželnega zbora pokne-
žene Svoje grolovine Goriske in Gradiške
ukazujem tako-le:
ij. 1. Deželni zalog bode prispeval okraj-
nim šolskim zalogom vsako leto vsoto
250.000 kron.
§. 2. Ta prispevek deželnega zaloga
se porazdeli med posamezne okrajne šol-
ske zaloge tako-le :
30.550 kron dobi Goriško mesto, 83.200
kron šolski okraj Gradiški, 71.100 kron žol-
ski okraj Goriške okolice, 28.800 kron sol-
ski okraj Tolminski in 36.350 kron šolski
okraj Sežanski.
t$. 3. Tako razdeljen doželni prispevek
se bode izplaceval posanieznim okrajnim
šolskim zalogom v enakih predplačnib me-
sečnih obrokih.
§. 4. Ta zakon obvelja dne 1. janu-
varja 1901.
§. 5. Mojemu ministru za bogočastje
in uk je naroceno, da izvräi ta zakon.
Zraven tega je sprejel dež. zbor re-
solucijo, naj bi vlada prispevala v založbo
stroškov šolskih okrajev z letnim doneskom
najmanje 100.000 kron, kateri bi se poraz-
delil mod posamezne Solske okraje v raz-
merju določenem v §. 2.
Drugi predlog prihodnjič.
i, l s T i«: K.
Življenje    žuljenje.
I'oljski: Marija Konopnicka.
< i"
,.Ali kaj pa sc vain ni izišlo po žoljiV"
,.Nu, to uniii-anjo, jirosim niilostna
gosj)a. Prisla som k olrokom. da tu umrjom;
al"i meslo toga zivim In daljc. (Jloj! /.«Ii so,
da je ("ilovek kot inohiir, kar pooi, pa jo! A
mesto loga |ia jo to moje življonjo lakolrdo
in  žilavo, da hog zagrni  le!':
,.()d zao(;tka j<^ slo to dohro, hvala
Hogu.  hrcz zadr/.ka. Naznanili  so   me, lopo
—   dohro. Zot je scl  na dolo v tvornico, hoi
se je sukala po sohi, jaz pa scmii sedela pri
peči, skubla [jorje, kar som ga   imela sbra-
nj(Miega  v    blazini,    molila    som    in    oakala
poslednjo nni. (lakam  mosoo   -   oakum dva
—   nič! Naposb'd  mi  jc poslalo   lo oakanj«^
že mučno'1.
„Kar pride n<iko nedeljo hišnik (vra-
lar) in rece: „A vi Peter — moj zot s<;
imonuje Peter, veste, od sv. krsla — pla-
oajte za maUjr radi hivališča, vz(;mile si
prebivanjski listok, kor slanuje pri vas". Zet
osupne in ročo: „Koliko pa? A hišnik reče:
„l>va goldinarja za čotrt lota". Zet ga je
poslu/il s lobakom, in oni jo odsol. Ko jo
1>«1 odscl. rekla sem Pel.ru:   ,.Zakaj  pa pla-
oati, sinko od bivalisča, ko som prisla som
"•"I smrl in no na hivaliAoo? Saj je jodva
•lull v moni in znotraj mi j<; tako slabo".
In höi '}o pritrjevala: „Hožja resnica. Čemu
hi plaö.oval, ko je niali danes hi, a jutri
Kog ve kje-'. I nu, tako smo se zedinili
za to, in bilo je Liho in dobro. In prijele
so me, prosim niilostna gospa, take slabosti,
tak smrlni pot, da so je vsaka koščica
Irosla v meni kakor list na vetru, in prod
ocmi je hila taka tema, kakor bi hil kdo
saje sipal. Zopel v drugo nx^ je začelo lo-
miti v križu; in naj hi bila na nebn Irojna
zai'ja in svotloha. no hila hi inogla obrniti
glavo v to stran. In ledaj som spoznala iz
tega, da ue ho trajalo voc dolgo z inenoj.
Ali kaj more voch'li grešni olovek! Preslo
jo oeliiloljo, prišlo drugo pa nič — so
živiin. Jedva požrem gri/Jjaj, pa ležom na
lla pod poo, pa zivim. Zares, kar čudno se
mi zdi. Ali mo jo neki (lospod Kog pozahil
— ali   kaj?  Kog  mi  greba  no zapiši !...
Nekoč so vrn<> zol z dola, na to pride
hisnik: „Za Koga, Peter — pravi, — „kaj
je to z vašo malerjo? Pravito, da jo prisla
umret; a tii je že tretje četrtletje živa, in
davka za bivališče ne plača.
Opominjam vas že v drugo. Drugi na-
jemniki poravnajo sami lake reči, mislijo
sami za so; ali na bivališča v kloteb mi je
ukazal  paziti sain naoolnik. Ko hi lo zvodel, I
hilo bi gorje — moni i vain. Dajte vendar
to uroditi, ali tako ali tako, saj bo tega že
nad desot goldinarjev". Tti se Petru naoblači
celo, vrže kučmo na mizo, postavi se na
sredo izbe, in In jo slal in stal lor so
praskal za usesi. I lei pa je nakrat zažarela
v oblicju in nikla: „Kog odpusti, mali, lepo
ste se uštela. Prisla ste umret — a kje je
snii't! Nek človek nili na starost nema ]>a-
mol.i. Kj<> pa ! Zdaj pa doset goldinarjev, in
š(» ni  konca..."
I'oUM-pajo jo lolažil: „Tiho Frančiška,
in« godrnjaj, ker so sama o sebi ne veš, kako
ho kdaj s leboj!" -- To je bil dober človek,
prosim milostna gospa, usmiljenoga srca,
nili muhe bi no bil ubil. Ali kaj! Na zadnjo
pa je le dal zet hisniku triindvajset grosev.
da bi tako kako poravnal, vsaj za časno;
saj jedva duri zaškripajo, pa bo smrt tu.
Ali ko mu je dal leb triindvajset grošev,
mo jo zbodlo v sreu. Tudi beer je popadla
joza, vrgla je lonec pod mizo — čudno da
so ni razhil; ali rokla ni nič. Ali kaj, saj
tudi ni čudo. Dati toliko denarja, in tako
se to lolijo..."
Oddabnila se je globoko tor si obri-
sala kapljo potii s čela. „Se reče — da bi
mi bili očitali žlico jedila — tega ne; Go-
spod Kog bi me kaznil, ko hi govorila dru-
gače. Sicer, pa saj jim z jedjo nisem Kog J
1 vo kako nadložna. Postrežem teh par žličk,
kar je ostalo v skledi, pa dosti. Ali čeinuV
Taki grahovici se ne pristoji, da bi objedala
mlade. Vsak čas svojo rožo prinese. Staremu
je enako — makari, ko bi umrl za lakoto,
vsaj se tudi ne pretegne pri delu; a mladi
niora vedno stati pri svojern delu. Nikdar
mi ni.so šteli žlic, niti zet, niti hči; ali taka
potrata..."
Jenjala je govoriti in stresla sč svojo
sivo glavo.
„No in kaj pa potem?"
,.E, kaj le! Prišla je druga zima, pa
nič. lli^niku se je nekaj dalo, pa je bilo
tiho. Ali meni je vendar le zmeroui tičalo
v glavi, da se mi ni izšlo po volji, kakor
sem si to mislila. Človeške misli varajo.
Dokler nisem bila še preskubla perja, go-
vorila sein, ko mi je bilo težko: „Naj bo,
naj jim pa ta podzglavna blazina ostane po
mojej smrti!1 Ali ko sem bila preskubla
perje...
Ob koncu zime me je jelo tako lomiti
po kosteh, tudi kašelj me je prijel, taka
debtelica... „Franica!" rečem hčeri, zdaj pa
bo konec; saj se ne morem nič večoddah-
niti vsled kašlja". Hei pa d^: „Kaj pa vain
bo, kašelj, kakor bi udaril psa s palico!"
To očitanje hižnikovo, jej je grizlo sree,
prosim milostna gospa..."
(Da^je pride.)
Spričevalo.
Na obeiiem zbori „Goriške Ijudske
posojilnice" v nodeljo dne 29. aprila 1900
je hil izid glnsovanja ta, da je dr. Turnova
slranka dol>ila 1721 glasov, stranka pa. ki
je bila vedni steber posojilnico. le 1120.
ksir pomeni popolno zmago liberal ne slranko
001 glasa večino. G. Grča in somišljeniki
so vložili protest zopor tako izvolilev ler
so ga ulemoljevali s torn razlogom, da mod
I j n d s I. v o ni j c r a z š i r j e n a g o v o -
i- i c n. da je ravnatoljslvo spre.je.lo nepo-
slavno nail 1200 glasov v seji due 20. aprila,
kalori niso opravičeni glasovati. Ravnalolj
g. dr. Tuma, ki jo toliko hladnokrvno in
energieno tor dosledno vodil sejo, da sem
ga vedno opazoval, ker ga nisem so nikoli
videl, lor .so.ni so ma čudil, so jo pri tern
proloslu. tako razvnol, da jo s povzdignjenim
glasoni in z roko kazaje imonoval gospoda
Grčo n e s ram n oga lažnika. tor oponi-
nil. da sodaj je vsa la zadova v rokali
sodnijo, in da kdor no bo zadovoljen s to
razsodbo, labko vloži vtok nil drugo in
Iroljo siopinjo. — Torej  pravdali bi se radi.
V ociglod Loinii nastopam podpisaui
kakor priča prod vso javnostjo slovonsko,
in ee treba prod dotične oblastnijo, da g.
Grea ni ,.laznik", še manj pa „nosramon
lažnik", kor tudi jaz sem slišal že več dni
prod in ria dan občnega zbora tako, mod
ljudstvoin i-azsirjono govorice tor sem so
čndil noki opombi v casopisih, da bo občni
zbor na nodoljo. a nisem veroval. kor „Soeo';
no eitam. Pisal sem naravnost ravnaleljsLvu
posojilnicnomu, ter sem prosil, zabteval in
bil ludi uslisan, da so mi poslali vabilo v
Gabrijo, in sieer dotično številko „Soče"'.
Pisal sem glode nedelje, da no vornjom na
tako revolvor-politiko nepoliticnega denar-
ii ega zavoda. To jo prvi dokaz, da sem tudi
jaz že prod slišal o takih govorieah. sicor
bi so no obrnil direktno p.a posojilnico
sanio. o kalori sem vslod govoric imol slabo
slulnjo. lor sklonil po svoji inoci sodolovati
v obrambo isto. Kor jo bila nodelja, a jaz
som vondar so pripoljal v Gorico k zboru
po B',2 l1111' vo/jiji, to jo drugi dokaz. da
sem bil jako v skrbob vslod islib govoric,
in da g. (iria ni laznik. Sprieujem, da sem
slišal od voc Ijudi, da dr. Tumova stranka
hoče so posojilnice polastiti, slisal sem eelo,
da dr. Tuma namorava posojilnico vnieili,
ako bi se njega odslranilo iz posojilnico,
osob pa no niorein imonovati, ker sem sli-
sal od več strani in vockral in nisem si
jib zapomnil. To pa bodi pribito, da so so
širile res take govorice, katere so pravile,
(ia dv, Tumova stranka namorava zahrbtni
napad na posojilnico s loin, da agiluje in
deluje za nakup novili delezev od strani
svojili soinišljenikov, so ve skrivno; oni so
•pravilj, da so jib nabrali 900, drugi pa 1000
in eez, l.relji so govorili celö, da 1100 ali
1200. in da jo novarnost, da jib vsprejmejo
\p rodni soji. Isle govorice so pravile na-
lanoncje, da manjsina nadzorstva jo to ne-
poslavnosti ovadila dotični oblasti, kalera
mora skrboti, da so druslveni zakoni no
prestopajo; nadaljo, da dne 20. aprila jo
bila soja za vsprojem istib deložev, a da
so bili meslo f>, sanio ;l olani navzoci; edon
i/.niod njili ni bold, da pride do sklepa,
ter jo vslal in so odtegnil, pa preden jo
utognil ili von skozi vrata, je g. dr. Tuma
/> onim sočlnuom, svojim uradnikom, m^-
pravilno vsprojol omenjeiKi nove d<iležniko
z 2 glasoma zopor enega, coravno to ni vee
soja, kor Irotji clan je že vstal od mizo,
sanio ni inx'l so časa ili von skoz vrata.
(1. dr. Tuma naj mo no imonujo lažnika,
I ukor gosj>oda Gi'co, kor jaz no spricujem
rosnico posamicnili podrobnosti, ampak
sprirujom in konslalujom, da ne lo g. Groa,
ampak ludi jaz som slisal o takih razsirje-
nib govoricab, in sicor v podrobnoslib in
konkretnih podobali. Da s(mii jib res vero-
val. potrjuje me vabilo na nedeljo, da
spro\idiiii, kaj so vsega zinožni v času, ko
diibovniki ik^ morejo se udoleževati in
mii(»gi so v Hi inn. Da so se govorice tako
podrobno razpravljale in da so bile vs<;
jednake, lo jo Irelji dokaz, da so bile res
raz.sirjono. In za cotrti dokaz imam pa kla-
sično (iričo gosptxJa dr. Tuino samoga, ki
je vpričo vsoh zborovalcov povedal, da
vso zadevo ima v rokab sodnija! Tedaj vso
tu vziKiinirjajočo, razsirjene govoriec; in
miiogi sodnijski akli so v tosni zvezi: akli
in govori(;e obojno biva v resniei, g. Grča
ni lažnik, ludi no jaz. ik; dv. Rojic, ne so-
niišlj<iniki, katori so r(js slišali govorice,
razsodila bo pa sodnija, in od toga jo od-
visno, ali so zmagali z 1721 glasovi, ali pa
bo 1000 mau.j. Od toga je odvisno, ali bo
dolovala posojilnica. so nadaljo v blagor
slovonskoga ljudslva, ali pa v namone nov<^
stranko.
Tedaj som izpričal, da g. Grča ni laž-
nik, kor govorice so bile, katere ni izmislil
ne on, ne jaz, ne tudi somisljoniki, kateri
so vložili protest. In ko je vse duhovstvo
dobilo pljusko v obraz s tern, da so zbor
dolocili na nedeljo, da se ono no more
poslužiti svojih pravic do posojilnice, in
posobno sedaj, ko je toliko božjepotnikov
v Himu. iodaj zravon so: „nosramrii laž-
nik", ko v isii sapi sum zatrjuje, da vso
zadovo ima sodnija v rokah, tor da niso
sanio lo govorice, ampak celo tudi akti !
„1 z T vo j i b ust Te sod i rn . . ."
Če pa g. dr. Tuma iščo nesramne laž-
niko, nui pov<jm v brk, da naj pogloda kje
drugod, in  ne   pri g. Grči in   somišljonikih.
So noko opombico v spričevanje res-
nice, katera so zdi nokaterim malonkostna,
moni pa va/na. G. dr. Tuma je pri islem
zboru tudi omenil, da v projšnjih lotih sto
složno sodolovali pri ])osojilnici obestranki.
Hosnica pa jo. davsismo bililoena slranka,
in no dve. Ta stranka jo imola voditelje,
katori so iskali dobrib dolavcov, ter pov-
zdignili g. dr. Tumo na sodanjo sedeže v
dezolno poslanstvo, odborniStvo, v nacol-
stvo posojilnico itd. G. dr. Tuma so
ima zahvalili, da jo lako povzdignjon. g.
dr. Gr(»gorcicu in g. grol'u All", (ioroniniju,
če ne bi ne bil lo, kar jo. Monila sta, da
sta di'bila moža v pravem pomonu besod«».
- Da! prej jo bila lo ena stranka, in ta
so ni bojovala zopor sv. vero, so ni boje-
vala zoper duhovski stan sploh. In kar mono
zadova. sprienjem, da vsaj jaz lakrat nisom
opazil mod goriskimi Slovenci upliva in
delovanja  — la/.i-liberalizma.
V Gabrij i  pri Ajd.   :¦«>. aprila    I'.MM).
Š to la ii  V a lent i n (• i č.
kural.  prica.
D o p i s i.
Iz Km«"*, duo (). maja. Danes smo za-
kljucili \. solsko loto tukajsno obrtno na-
daljovalne solo za zidar.je. Po slenab solsko
sobe in po mizab so bili razloženi izdolki
uconcev. Prostoroene in zidarsko risarije,
naloge iz spisja in racunslva, kakor ludi
lepi  uresi  iz modoliranja.
Izdelke si jo oglodal nadzornik obrt-
nib sol vitez llesky, katori se je tudi druga
lota pohvalno izrokel o njib. Tudi voč go-
spodov iz Gorico in okolico si jo ogledalo
res lepo razstavo.
Iz sporočila g. vodje posiiameino, da
j*1 v to solo hodilo (>;') uconcov. kalori so
Itili porazdeljoni v -I razredo, kalere so redno
in marljivo obiskovali in se z volikini zani-
manjom  posvočevali  poduku.
Solski odbor j(> pa tudi vec piidnib
uconcov obdaroval, a g. cos. svotnik je vzpod-
bujal voditdje in licence k vzlrajnosli na
loin za bodocnosl. mladino lako koristnom
poduku. Ob navzočnosli mnogo odličnib
obiskovalcev so jo zaključilo svočanosl po-
povanjom  oosarske  posmi.
ŠtMlipas,  due ;i.  maja   1900.         Svoj-
oas smo objavili. da goriška okro/.na sodnija
ni liolola registrovati nasoga kinoti.jsk(^ga
druslva. Poilali smo utok na c. kr. visjo
do/,, sodnijo v Trstu. Ta jo ugodila utoku.
Projdi smo na  naš utok sI<mI(»co rosilo:
,.<!. kr. visji sodni (Ivor in iilocni sod
primorski v Trslu, pretrosovajo o prošnji
„Kinolijskega diušlva1' v Sempasu ]iri Go-
rici, regislrovane zrdrugi^ z omojono za-
vezo, radi upisanja v zadružno malioo,
vs1(m! prositeljovoga utoč(Mija na sklep (;.
kr. okroznega in Irgovinskega sodisca go-
riskoga dnti 2i. stisca I. 1900 Kirrn. 40 00 ){,
kalerini ni bilo ugoilono prošnji, v nejavnom
zborovanji. jo ukronil   lako-!o:
Uloč(Mije je vsprejeto, proinonjon jo
pritoženi sklep in biva dovoljono zahU^-
vano prositoljevo vpisanje v zadružno ina-
tico, c. kr. okroznemu in Irgovinskeinu so-
di.ščii gori.škemu pa }o ukazano, naj odredi
polrobno za vpisanje.
Ob ru zlo že n j o.
Odbivui razlog, kakor je v odbivnoin
sklopu oznacon, ni gotov; kaj Li odrojenje
§ 7. pravil •¦•- in ne § a) (}.. ki je napačno
naveden v prito/onom sklopu, so no
dotikuje zakonile obveze zadru/.nikovo, na-
sproti upnikom zadruge, o katony govori
§ 70. zukona dne 9. travna 1S7H 1. šl 70
drž. zak., nogo ustanavlja edino le pravno
razmorjo zadrug nasproli zadru/.niku in
nasproli  upnikom  ujogovim.
Trst, dne  19. aprila  1900."
Nadojamo se, da po prodstojecoin od-
loku naša okrožna sodnija no bo nnnlila
registrovali uaso zadrugo in menimo, da
homo  zo lotošnjo  pomlad zaceli  dolovali.
Iz Brcl. - Vr nedeljo, gospod uroduik,
ilno 29. aprila som bil v Vipolzah. Kor Vain
ni spretnojša roka popisala, kaj se je go-
dilo tain zadnjo nedoljo aprila. naj Vam
jaz to opišem.
V onej, sieer majhnej vasi ste dve
gostilni, ena v „goranjom", druga pa v „do-
lanjom"' koncu. Kor pa imajo posame/ni
gospodarji so noprodanoga vina v svojih
kletoh, dobil je neki posostnik dovoljonje
točiti svojo doma pridelano kapljico. Da. bi
prej spravil to tekocino s tega grošnega
sveta, poslusajte, kaj  Vam povem.   Mali šo-
Jarčki smo  projiovali:  „Priroda jo spala, pa
zopot jo vslala.....'' in  spot: ,.()krog vose-
lice nam delajo ptice in zalo cvotico olop-
sajo vso". Da. vse oveto, ,uri!>lje so in pro-
p((va. /akaj pa bi človek. La najiuKMiitnojša
božja slvar na zemlji, zaoslal za drugimi
stvanni? /akaj no bi stv ludi on vesolil in
poskočil od vos(dja? V Vipolzah. kakor so
pravili. ni bilo že voč let plesa; a lo se jo
zgodilo ono ikhIoIjo pri onom nopoklicanem
krcmarju. .Mladina je imola lako po domnoe
zvani  ,.bal";   a ta  ..bal" jo  dobila   mladina
10   vslod  toga   ,.okslra"   krčmarja. ki je tudi
,,komunski  mo/",    Plesalo so  jo  na    laškem
,.brjai'juu   na    laški    ,.lakt".    Na    iiIkmIii  na
„brjarjo" so   so   tudi    svetile    besode    „del
dolee si;t. h\od  mnogiini zaslavami nisi opa-
zil   nili    one   naso    trobojnico.   /aloslno, a
resnično. Kaj   hocemoV   Svel.   napreduje. a
mi  na/.adiijomo. Gremo rakovo  pot. Vlecemo
jo za našiin   „von"-om  v  Kozani, ki  so nili
slarašinslvonili  sklopov  r.o drži   voč, ki  pro-
zira so celo svojo „plemonile"   bosodo.   oil ¦
kar so ga  ujoli goriški  naprodnjaki  v svojo
zanjko.   V  torn gospodu   imajo    naprednjaei
enega  ,.žlabtnoga''  v svoji si-odi. Gospodine
vlastelj, žuiianski sloloc s<^ maja. Puslimo to.
Vromo jo jako slabo. skoro vedno de-
zujo. A no samo do/Jijo, ampak z vsakim
dozjom so vsipljojo tudi ledona zrna. Kaj
bo, predno bo čas IrgalveV Obljubljono jo
ludi Vain Vipolžceiu par topičev. Zakaj s<^
ne zganote — zakaj no pohilite? Povsod
na okolu so slrolja. sanio Vipolzci drže
roko krizem tor zijajo v oblako. čakajoč.
da bi .jilit sosoiljo odganjali liudo uro lor
Lako obvarovali „bondiino''. Dragi. lako ni
prav. Toroj na debt, doklor j;1 so čas.
(ios|iod iirodnik. ako \am bo ljubo. o pri-
liki  so  k;ij.  il'rosimo!   l!r.)
Politični razgvLed.
Naš cesar v Borolinu.
Kakor/,o poročano, so jt1 odpoljal cosar
KraiioJozef v oolrU^k duo .'i. t. m. oh 0.40 mi-
11 ii I  zj til raj  iz Diniaja' (Id kolodvora sevorne
ždoznico  in sieer v spi#(»mstvu  ministra vna-
njih zadov grofa Goluchowsk<\ga,   načolnika
generalnoga   šlaba,   Icm.   barona Hock-a   in
prodslojnika   voja-'-ke cosarjovo  pisarne  Icm.
barona HoM'rassa   lor kahiiuitnega  ravnalelja
Scbi(!slla.  V  IJerolin \o dospel dvorni  vlak  z
cesarjom   due \. t. m. oh   .'0. uri  dopoldne.
Pričakoval in sprejol ga jo cosar Viljom  II..
spremljan   po  razuih   noniških   dosl.ojanstve-
nikih.   Našoga cesarja   jo   naj prej  pozdravil
IxM'olinski   župan,  kaLoremu j(^ Kranc Joz-os
dejal,   da   naj   so smalra   njogov   prihod za
znak  prijaleljslva z noinskiin vladarjom. lo-v
naročil  zupanii,   da   izroee   |{orolinc(Mii   za-
hvalo  na lepom vsprojomu.  Pol.om jo pozdra-
vil   ('osarja   nadzupan    dr.   KirschiKM*,   eegar
hoorka   ga jo  nagovorila   s posmijo  pesnika
WildonbriK'ha  in mil podarila krasen  šoj»ok.
Clesar so je vozil  oh slrani iKMiiškega cesarja
skozi    ineslo v  eesarsko   palačo,   \qvr ga j(^
prieakovala   cesariea    Augusta.    kaLoroj   j(»
Krane .lo/.of poljubil   roko.
\res Herolin j<1 bil kar najsijajneje
okrason, obeinslva jo bilo ogronino po na-
Inse za lo priliko poslavljonih obcostnili
odrih. avstro-ogerskih ogromnih zastav pla-
polalojeraz poslopij na lisoče. (Josar s<? jo
miidil v Herolinu Iri dni, kaLori čas so se
prirejalo ra/.iie dvorno svecanosli, mej kalo-
rimi jo bila ona v dvorni kapeli, ko jo bil
prostolouaslednik Viljoin proglason polno-
hilnim, ii;ii|)oinonljivoja. Zvecer 0. t. in. jo
bil vos Horolin razsvellj(Mi. Ob slavnostib
so bili na borolinskom dvoiu navzoci tudi:
ruski veliki knez Kouslanlin Konstantinovie,
]»rosLolonaslednik italijanski, vojvoda yorski
unuk kraljico Vikl.orijo. princi: belgijški, švoil-
ski, danski. vojovod oporlski, preslolona-
stednik ruinunski in niuogo drugili doslo-
janslvenikov  lujih dr/av.
Povodom borolinskib sveeauosli jo ime-
noval nas cosar nemškogii eesarja general-
nim leldinaršaloin avsl.ro-ogerskih arniad.
cesar Viljom j(^ pa podaril grol'u Goluchow-
skoinu rod crnega or!a, Kranc Jozel" je po
klonil cosari(ti Augusti Klizahotin rod. knozu
llohenloho ju ŠLolanov rod z briljanli, Hii-
lowu, vodju noinško politike. pa v«»lik križ
Šlelanovega.  roda.
Dne i). maja so imeli naš vnanji mi-
nisler (ioluchowski, ncsmski kancelar llohon-
lohe in  Hiilow važno   polilično konloronco.
Dik^ 4. t. in. zvečer jo  bil  našeniu co-
sarju  na cast   prirejen  banket,   na kaleroni
inn je  nazdravil luunški cosar kakor ,.pospe-
šiloljii  in  vzdrževatelju evropskega mirir'.
Cehi v obstrukciji.
l'reko Hrna se poroča, da so čoški
državni in deželni poslanci na svoji toza-
dovni soji due 4. t. m. skleniü skoraj ono-
glasno iti v obštrukcijo. Vlada pa baje boja
s Čehi ne bode začela, marvec" hoče pro-
trgati že v četrtek zborovanje s pretvezo,
da je potreben odmor za delogacije, v res-
nici pa hoče v loin času odstopiti Koor-
l)orj(iva vlada. Tako pisejo brnske ..Lidovo
Noviny".
Boiloča ncmška politika.
Uprav kakor za dui bivanja nasi\ga
c(\sarja v nomškein Borolinu nalašč prikro-
jono pojavljajo nekaleri nemski lisli svojo
glasno ninenjo gloih; bodočo nomske poli-
tike nasproli Avslriji. Mej toni. ko neknteri
volikonemski listi naravnosl pobijajo po-
Irebo nadaljnje zvezo Nemčijo z Avstrijo
in smatrajo v svoji voličiji za umostniše,da
so ,.\7olika Neinčija"' v bodoče pridruži
v e I i k i in drzavam. kakor Amerika. Anglija
in Uusija, pisojo zopot drugi. da j(! zopet
naslopil čas, ko bode odprla pot prijateljslvu
mej obema drža.vama, kal.oro prijaloljslvo
so ononiogočali jiospošovaLolji slovansko
politike v Avstriji. grof Thun. Uadoiii in
drugi.
Ako  bi   v  Neniciji vladali sanio  lisli. ki
pišejo casopiso.  hi   bila  naša   Ijuba   Avslrija
morda žo danes Lam — kjor muli ni. namroč
v  niorjii  drzave  ..prvo vrste".
Rusija proti židom.
Kor se na ruskih niejali nasiHjoni /.nlje
prav pridno peeajo s tiliotapslvoin. da <»»Ii -
dejo s svojim ,.blagonr'- c<»lnini. in s torn
dokaj oskodujojo ruski erar. jo izdal ruski
minister nolranjili zadov ukaz, da so zidjo
no smejo nasoljevati 40 kilomotrov od av-
slrijsk(> ali nemske mojo. Vsled toga ukaza so
i/.soli vpč obmojnih zidov v Nomčijo, a so
voc v Avstrijo. kjor imajo v Galiciji svoje
varno zavelje. V Avslriji pa ni notranjoga
ministra, ki bi im<kl pogum izdali proli judom
podobiie Oih'odbe. Smo v loin ]iogledu pae
so  nokoliko — za  litisijo!
Dreyfus iz nova.
Črv Krancije >io ne mirujo, marveč si pri-
zadeva.da bi uprav za dobo razstavo razdražil
z nova nekaj. kar bi spravilo ob krodit l'ran-
cosko in škodovalo vsaj razstavi. Judje in
Prusi hocojo nanir(;c obnoviti zadovo z
Dreylussom. onim židom, ki ji^ izdal Kran-
oosko vojaske skrivnosli nemski državi.
„Libre Parole"' pise, da so pruso-židovski
krogi na inoč prizadovajo. da bi iztaknili
kako „novo snov" za obnovitev revizijo
Dreyl'ussovo |)ravdo, ker jib pv.ču poniža-
njo, ko je IVancozko vojno sodišče obsodilo
izdajico. a ga poleni pomiloslilo. Naj prej,
da so se obrnili do noke gospe l.iastian, ka-
lera j<1 dvorjanka na nemskem poslauišlvu
v Parizu. ki jo bajo oiuli kradla sj»iso in
jib izroeala Tranco/kenm uoiKM-alneniu šla-
bu. Droyl'iissardi bi radi lo ženo prisilili,
»la kaj izpovo. kar bi bilo njim v [>rilog.
Da bi nasli so drugih lažnjivih pric za
Droyfussovo ,.nedolžnost", potiij<\jo različni
agonljo na Diinaj. v London, Madrid in v
Uerolin. „Libre Parole-, doslavlja so, da je
sed.-uiji vladi dobro zna.no to prizadovanje
Droylussardov in d;i je ž njiini culo v zvezi.
To polrjuje na glas ludi zidovska ,.Kölnor
/oitung1' in pravi, da s<; samo ob sehi
umoj(\ da hočt^ vlada poskrbeli za rovizijo
rennosko obsodbo.
Kaže so, da v Kranciji zavislui judj<»
in Prusi š(» niso iilrujoni, blalili to dovolj
izkusoiio di'zavo z  novimi  nosrainnosl.ini.
Vojna v južni Afriki.
\rojna sr(u":a Anglezov so jo obrnila
zaduji čas malo na bolje. Ne govore o po-
saineznostili njihovoga „prodiranja proli Pro-
Loriji" je v cel(Mii onxMiili lo, da so je an-
glo/.kemu generalu llunttM-ju posri^cilo po-
laslili si1 inosl Urandl'orta in Jsaboll'on-
leina, ki ležila na c<?sli v Winhurg. Ondi
pa .je zbral burski nadpoveljnik liolha svoje
č le. da preprecijo zajetje tega inosla, ki j(^
bajo kljiič do I'relorije, prtistolico Irans-
vaalsko. Ob (Mkmii nain(M*ava general llunlor,
ki jo prekoračil /e roko Vaal in udrl v Irans-
vaalsko, I. j. bursko ozeinlje, osvobodili ineslo
Mal'eking od   IJurov.
Uob(M-|s jo narodil naei'l. da polovi
Rurom konjo in jib na la iineiii ra/oro/.i,
kar pa se mu lozko posroe.i, ker so Huri
ludi na la korak pripravl.jeni. ,'lnri pravijo,
da Anglezi no bodo z lepa, ali morda tudi
nikoli   videli   Prelorije.
Doinstro in  rstzno vesti.
\as do/olni zb<»r ,je zhoroval so v
pelek in soboto. Podrobna poročila o l-tsh.
dvoh zadnjih sejah prinosoino prihodnjič.
Danes naj pa le na kralko oineiijamo tob
dveh, s(ij od kalorib je bila posobno va/no-
sli  predzadnja.
Soja v poU^k jo bila napovedana na
;"). uro popoludne, a začela je še-lo oh 0 uri.
Tako dolgo so Irajala zakulisna poga.jan.ja.
Koj v začelku se.jo jo odgovoril vladni ko-
misar. dvorni svetnik vil. Hosizio na inlerpela-
(•ijo dr. Tumi! in oslalih slovonskih poslancev,
slavijeno v jedni prejšnjib soj glede slaboga
stanja drzaviu! coste mod Gorico in Ajdov-
ščino. Odgovor slove tako-le:
Na njegovo ekscelenco gospoda na-
meslnika naslovljeno interpelaoijo, podano
v soji dne 20. aprila I. I. po castitom gosp.
Dr. Tumi in lovarisib počasčam se odgo-
voriti  lo-lo:
Manj zadovoljivo stanje državnih cest
v d(iželi sploh ima svoj vzrok v nozadoslnej
dolaciji za gramoz in nedostatinun slc'vilu
cestarjev, kar pa zadeva so posebo progo
Ajdovščino in Gorico, v živahnem prometu
in prevažanji jako t<;žkih voz po njej. —
DoUicija za gramoz pro 1900 se je že po-
višala in c. k. nameslnistvo se bode priza-
dovalo, da so odmeri za Udo   1901 še veča.
Vsled toga so smo   pricakovali.   da   so   <li--
žavne ceste v kratkom iz.boljsii.jo.
Kar so lice ceslnih strmin. .so isLo po-
pravljajo zaporedoma; prod kralkini so jo
pričela važna poprava costo mod Kobaridom
iti Trnovom, ki bode sl.ala po proračunu
Xib.OÖÖ krön. Izdelujo so ludi naerf za iz-
boljšanje voznosti one eesle, kalero po-
plavlja Lijak. V hi namon so popravi most
eoz luidournik lor poveca njogov protočni
prolil. Vslod toga no bodo troba dvignili
costo mod Ajšovico in Soiiip;isom. —- Te-
nieljita poprava cosine progo pri nioslucez
(irajšcek jo zavisna od vr<;dilve toga hudo-
urnika. Vže pričoti tozadevni dogovori pa
so niso dognani, kar jo časlili gospodi ihik
ziijino.
Koiično pripomnim. d;t je c. ki\ na-
moslnislvo žo odr(!(lilo, kar Ireba, da bodo
izpolnovali costni organi toeno svoje dol-
znosli gledo  vzdrževaii ja   izročenili   jini cost.
Na diievnem rodu so bili. poloin razni
predlogi glede zidan.ja dezelne iiorišnice. o
najomiiinskem krajcarju za moslo goriško,
(t prispovkii dežolnega zaloga okrajnini šol-
skim zalogom za vzdrževanj«; Ijudskib sol
in pa o zboljšanjn iičileljskih plae. 0 pred-
logu gled«; zidanja deželne iiorišnico jo po-
roeal posl. dr. Hojie. To poročilo priobeiino
ob svojeni času dosloviio. Danes opomniino
lo, da jo doželni zbor sklonil. da se začne
lakoj zidali deželna norisnica, pa lako. da
so ji prizidala. kasneje ludi deželna bol-
iiišnica in dezelna hiralnica. Slroški za de-
zolno norisnieo naj bi znasali IÖ0.O0O gld.
Zakon glede pobiranja iiajemiiinskega kraj-
carja v goriskem meslu, o čemiir jo po-
ročal dr. Lgger, so je vsprejel skoro no-
spremenjon lako, kakor ga jo prod laical
dolični odsek in sicor z glasovi itaüjaiiskib
poslaiieov proli glasovom slovonskib posla.ii-
cov. (ilodo prvoga in drugega člena l"ga
zakona jo slavil poslanec zupnik (irea pre-
inonibiia predloga in sioor v torn smislu, da
bi bil la zakon voljavon lo za dobo šostib
let in pa da bi odslotki na iiajeiiininski
davok nc presogali :">%. K členii V. je pa
slavil dr. Tuiiia preineiiibni predlog, da naj
bodo prosli to davšeine vsi oni, ki plačujojo
pod 100 gld. lasl.no najeniščine. Vsi li prod-
logi pa so bili odbili z glasovi ilalijanskili
poslanoov proli oniin slovcnskih poslancev.
Clou IX. doloca, da ima. meslno stnrasinslvo
sklopati o utokib proli odmorjciiju to novo
davščinc, a proli loin sklcpom da jo vlngali
utoko pri dožolncm oilboru kot zadnji in-
stanci. I'ri torn clcnu jo stavil dr. Tnnia
promombni predlog, cos, naj odpadejo tri
zadnje bosodo „kol zadnja inslanoa". Ta
proinonibni predlog jo bil vsprojet jodno-
glasno. Morobili. da jo ta spromomba dotie-
nega čleua jako voliko važnosti, a mi toga
vonderlo no pojinimo. — 1'otoni j(^ sklcnil
dozoini zbor, da pi'isp(n'aj dožola iz dc-
zolnoga zaloga z lolnimi 12f>.(K)0 gld. okraj-
nim šolskim zalogom. UčiUiljom pa so jo
zboljšala plača v vsoh razrcdib po 100 gld.
iiu (do. I'ri toj tocki so jo povdarjalo iz
j(!(ln(i in drugo strani. da }r, lo lo mala po-
iiioi';, kat(;ra so da danos učiU^ljom, da jo
to toroj bi začasno in da so bodo moral
dozoini zbor rosno bavili, kako primorno
tor stalno v rod iti  in.ilcljsko place.
V soboto jo začola soja ob 10. uri
pr<'dpoldno. V začotku sojo j<s odgovoril
vladni komisar dvorni svolnik viloz Hosizio
na inlorp(;lacijo dr. Tuino in oshdib slovon-
skib poslancov glodo odnošajovna tuka.jsii.ji
giinnaziji  lako-lo:
Na inLorpelacijo   čosliloga gospoda dr.
Tuino in  tovarišov, podano   v   soji duo 2(>.
'    aprila  I. I., cast mi jo odgovoriti  to-lo:
I'ri imonovanji učitoljskoga o.sobja dr-
žavnib srodnjil^ šol se no vposlova njibova
narodnosl. Skrbi so pa j)0 niogocnosti, da
«o naslavljajo tnili na srednjili šolab z iiom-
škini učniin jozikom prol'osorji, ki so zinozni
dozolnib jezikov. 'I'ako dolujo na goriškem
vc^likom giinnazijn voč iiciloljcv roj(Miili na
Vi'imorskoiii, na Kranjskoni ali južnoni
^tirskoin. Štirnajst učitoljov jo zinožnib d(!-
'^^liiib jozikov, vočina ostalih pa iimč vsaj
I"» j(idon dožolni jozik. V drnzib dožolab
''ojoiii iičitolji so izborni mo/jc, imajoči po-
^ugoško rutino. To so skoraj brcz iz-
•l(1|"o baš oni učilolji, ki skušajo do-
1*Jv;iti na mladino no lo samo poiiono,
bniivoč Imli vzgojovalno, ki vodijo nihnlo-
niskci igro, prirojajo solsko izbd.o itd.
Co niso učni uspcdii povsom zatlovo-
'jivi, tcga  ni krivo učitoljsko osob.jo.
\' (jorici ni iiK^ščanskib in obrlnili sol,
J'adi L(>u:;, pcjliaja v srodnjo šolo ludi mnogo
'^nadarjenib olomontov. 1'ri volikom dolu
•Jčoncov iz d(>žcl(^ iKHlostajo boljšo prv(>
l)'niko; radi uboštva rodileljev izročajo so
ll^(-nci družinain, ki no sodolujojo vzgoj«^-
v';dno. To zadnje okolnosti so tudi povod,
'^l spada od gimnazijskih učoncov, ki so
puli v pretečoncm pi-vein polulolju (29 i11/,,)
ntikoliko voči odslotok (Hl0,,) na Slovonco.
\zrok lomu pa so nikakor ne smo iskati v
"'Scjin  postopanji so  Slovenci.
Izniod štirih v osrnom razrodu palib
^lovonoov pal jo jodon iz zgodovim>. Iri.je
V/' latinsčiiH». V sodinom razredu jo mod
puijiui j(i,|(;n Slovonoc proti trom N(;m-
^eni. — v šostom razrodu, kjor so bajo
v*i'ok novspoba v najveo slnčajib kla-
SJ^ni joziki, katere uči nok nomški jirolo-
,.or?J)al J° otl «Lifili SlovcMicov jedon iz la-
nscmo, jodon iz gršcino, oslala «Iva pa iz
Piedmolov, k.it,M-o prodava slovonski ucib^lj.
\7 j)olom razrodu iii palo vočo štovilo učon-
cov radi besnosti namišljonib nomsko-naci-
jonalnili profosorjov, tornvoč I.) kor niso
obiskovali najslal).šo rodovani učonci v
proslom lolu loga zavoda, ampak so prisli
od drugod; 2.) kor so jo spustilo projšnjo
lolo voč učoik;ov, kor so izjavili, da so no
bodo več solali: H.) kor sc morajo izlociti
v pohMii razrodu oni eleinontjo, ki niso
sposolxii za rosno nanko na goriijom giin-
naziju.
X čolrtoni ra/rodu ni palo sodomnajsl,
lomvor lo trinajst Slovonoov. Slabi rodi
porazdcljoni so ludi v loin razrodu na vso
pr-odmolo, oolo na  vorstvo.
Trdil.ov, d;i   propada   v    ni/ib   razrodib
najvoo   učoiiccv    iz    noinščiiK1,   jtl   ludi   na
pačna.    Komaj    polina     nozadoslnib     rodov
spada   na  la  [»rodmi'l.
(lolo v prvom razredu c ki jo v po-
gl(!(bi rodov iz nomsčino najslabsi, ni dobilo
vsob dvanajsl palib ikv:<mioov nozadostuoga
rodu  iz toga predmeta, ampak^lo osom.
Kakor noulomoljono jo toroj prodba-
civanjo provolike strogosli ali prislrankar--
sk<\ga prosoj(vvanja nč<vncov, |»rav lako
noosnovano jo očitanjo, da kažojo nomfiki
ucilolji javno svojo nomsko -naoijonulno
iiiisljcnjc, hi- poslopajo sovra/.no z Slovonci.
Jcdiiia v podkropljonjo to obdol/.ilvc
navodona dojslva so: I.) slavnostni govor
|)rol(»sorja Dr. Slroiuz-a duo 2. doc(Mnbra
IS9S; 2.) nasvot, kalori jo dal isli piofosor
\r ločenfiga Ida slabi. oni sosloga razroda,
da naj s<» nainr<ič poganjajo za stipondijo
za larinaoovto in ;5.) da ni bolol sprojoti
profosor Nussbaumor slovonskega zdravniš-
k(^ga sprioovala  nocega uconoa.
Sarnovlasl.no iz skupnosli izvzologa,
kol londonciozno označciioga odslavka iz
slrogo v palriolionom diiliu seslavljoiiega
slavnoslnoga govora vlaila pač nikakor ne
inoro smalrali pojavom noinško-naoionalnega
niišljonja; grajani nasvot jo bil niodor in
dan z dobrim iiaiiKMiom; slovonsko zdrav-
niško spričovalo pa so jo po prostavi
sprojolo.
Mi smo propričani. da bi dobili has
tak odgovor ludi od giniiiazijskoga ravna-
lolja g. dr. (jiross-a a.ko bi bila slavlj(Mia
sliöna intorpolacija na njoga. Sicor pa [iri-
znavamo, da jo bila intorpolacija so pr(X;oj
površna. No. po na.šoin innonju bi bilo naj-
boljo in iiajum<'stniš(> inlorpolirali vlado,
kodaj bočo pri nas kronili na pamolno pot
lor upoljali na naših šolah saino <lo/olna
kol  uona jozika.
Na dnovnom rodu jo bilo k;ikih osimii
lock, (ilavna mod njimi proračun dožolnoga
zaloga. X toj soji jo bil tudi vsprejel prod-
log linančnoga odsoka. |)oročovaloo dr. (ire-
gorčič, da sc; nalaga dožolnomu odboru, naj
sl;ivi v pribodnjom zasodanju dož(,'lnoga
zbora prod log gledo staliKi podporo loliiib
1000 gld. za doklisko obrlno šolo „Šolskoga
doma" in pa za italijansko most no šolo za
ročna dola ..Frinhr'.
I'o ilokoiičanoni dnovnom rodu jo
naznanil do/A^Ini glavar, da mil j(^ došol co-
sarski. roskript, vslod katoroga s<> z današnjo
sojo zakljuciijo sodanjo do/.ohiozborsko za-
sodan.j(\
Zahvalivši so potom poslancom v obeli
dozolnib jozikili - za njili noumorno do-
lovanje in vseslransko podporo tor pozvavši
jib, da vsak v svojom joziku zakličo Nj. Velio,
cosarju Živio, j<^ d<^žolni glavar zaključil
sojo.  -¦—
Driifii koiieci't .Jana   Kuholika   si'
jo vršil protokli polok zvoöor v Dreberjevih
jiroslorili |irod jako mnogobi-ojiiim občin-
stvom in vsom ki so došli, pač ni bilo žal
ne za vslopnico no za čas, kajli pripoznati
so morali, da kaj takoga tudi najrodnojši
obiskovalci glasbenib koncorlov so niso cub.
To jo bila godba nozaslišain^ vrsto! Cistosf,
sladkosl., miloba da so jo poslušalcu srce
topilo, in lebnika da inu jo ulio in oko slr-
niolo! Njoinu jo vso ono, gosti na <'ni :<b
likrali na vseb strunali v samib akordib in
to v najliilrejšeiii rilmu; akordom slodi od-
mov v riažooletili, islotako v akordib, jn
kaki I'lazoobiti so to! L(>va roka svira na
enih slrunah pizzicato, in dosna jo na dru-
gih z lokom s|.ti'(Miilja. iMarsikalori človok
no zna črkc; r izgovarjali; KulxHik proiz-
vaja to orko z vsakim prslom. ludi z ino-
zincem; lako bil.ri so namrec njogovi Iri-
lorji; da, colo z lokoin, h.ko naglo mil po-
skaknjo lok, k(;dar bočo. In vso lo so godi
s lako labkoto, da prides poslušaleu ros
niisol, katero s(nn cilal v nekom nemškoin
poročilu o Kubeliku: „To inora bili 7, n.jitn
[»orojono, kajti priučili so !o ne da". V ka-
kem projšnjoni stololju bi pač Ijiidj«; slutili,
da jo svojo duso „lomu črnoinir' zapisal,
ki ga jo zalo lako godbo naučil. In ves dolg
spor(ul jo izvršil Kubolik broz pu'lta in not;
in locke so bilo vondar dolg«;! Naznanjen
je bil na lepakih kot ,.1'aganini rodivivus1'.
To jo [>ac niarsikalori braleo smalral za
navadno [)rotirano reklamo. A č(;prav lJa-
gaiiinija nisein slišal, smolo trdim, da to
imo mu po vsej pravioi pristoja, in da inu
ga široki svot ne bo onkrat odrokal. Kntuzia-
zoni pričujočib jo bil v«;likansk. Dvakrat jo
bil po vsakem komadu poklican na odor
nazaj, na koncu colo trikral. Dodal jo k
sporodu (!d<m krasen  komad.
Porotna obraviiava. — Vceraj j<;
sodiil ua zatožni klopi 21-lotni Peter Carb
iz rouik(»v. Obtozba proli njomu so jo gla-
sila, da j<; botel   duo 22. docombra 1. 1.  iz-
vrsili roparski mnor na Marijanci Konda,
goslilničarki iz ldrijo ob Hači in njoni d«;kli
20-l(»tni Mariji Trušnovic in si(;or v hisi
prvoimonovano. Frizadjal jo namroč Mariji
Konda z nožoni \b ran. mod tomi X snirlno
nevarne. voč težkili, a Mariji Trušnovic G
ran. mod leiui tudi siurlno novariio. Splob
jo Carli li ubogi ženski lako obdelal z no-
žom, da je splob čudo, kako sla oslali pri
življonjii.
Kazpravo jo vodil dozelnosodni svolnik
Z(">rror. prisodiiika. sla bila dož. sodni svol-
nik Dell'Ara in pa sodni prislav Sbisa. Za-
govarjal ,j(? ohtozonoa ex olio dr. Franko.
Državno pravdništvo jo zasto|ial državnoga
pravdnika namostnik Joglič. I'orotna klop
jo bila popolnoma slovonska, in tudi obrav-
niivii je bila čislo slovonska. Porotnikom
so bila stavljona štiri glavna vprašanja.
I'otrdili so pa vprasanje glodo poskusonoga
umora in sodiščo j(; obsodilo Clarlija na
«)  lei   tožko jočo.
:>Iajniii(»vi i/lcti. Mosto prvegu maj-
nika je imola tukajsnja realka, kakor tudi
ž«;nsko učil.oljisče in vodnica prosto prote-
ct n'> soboto. U6( č i se mladina pod voilslvoin
svojih profosorjov in ucileljev jo luqiravila
la dan  razlicnih izlolov.
Najmnog obrojnojši jo bil oni žonskoga
učiteljisča po krasni vij>avski dolini do Vi-
pavo.
/opot ilali.jauska sola v I'odiiori.
— l)n«; X. I, in. so je pri tukajšnjoin c. kr.
okrajiKMii šolskem svotu in sicor na ukaz
(br/jdnega šolskoga svota komisijonalno raz-
pravljalo o nobodijotroba itali.janski šoli v
Podgori, — no glode na utok minolega lola
pomnoženega okrajnega šolskega sveta na
upravno sodišče. Šolska uprava ima pač
mnogo skrbi za to solo, katero boce po
vsej sili zopet sklicati v življiMijo. vkljiib
nestotokrat dokazanem d(>jstvu, (la v coli
Podgori ni za obshmok to sole postavno
slevilo  i I a I i j a n s k i h  otrok.
Dož<;lni šolski svol lutčo vstroci itali-
janskim nostrpnežom. kalerim jo s solo
zdiMižen politicon smolor poilalijamjovanja
slov<Miske mladino, in jiin oskrboti z nova
ilalijansko šolo v nasi slovonski Podgori,
-— a nujnišo potrobo slovonsk«; sole v (!o-
rici pa popohioina jjrezira in dopušoa, <la
si morajo Slovenci v mostu na last no strosko
vzdržovati svojo šolo, ako hoč(*jo, da ne
ostanojo njibovi olroci brez solskega po-
uka! \r Podgori stojojo in štejejo slovonsko
otroke in šteli so jib že šestkral,, z name-
noin. da bi nasleli dovolj — odpadni-
kov monda in zaslišavajo slovonske starišo,
da je zo gorjo, — v Gorici pa, ko imajo
živ dokaz, da je slovonskib otrok dvaj-
setkrat voč nego v Podgori italijanskih,
|ia noštojojoin nočojo štetilAlini žo davno
pot«»kel obrok (S lediiov), v kat(;r<'m hi ino-
rala mostna uprava proskrbeli Slovonc(nn
šolo v inosluV Kako naj inienujeino lako
poslopanjo?
Prijcli smo in objavljaino. Dozelni
poslanoc g. Tuma je v svojej intorpelaciji
dno 2(). aprila r«;kel; da s<; oostni nadzor-
niki (oostarji) lo in a I o kedaj vidijo pri
d o 1 ii. Tomu rnoramo slovesno opore-
kali. — ()<;starji izvršujojo dolžnosti, ki jiin
jib narekajo službeni prodpisi in prisoga,
tocno in voslno. (Jos|)od intorpolant naj hi
raje prej pi-očital njibov služboni reglemenl
St. 14504-81 111. ter potetri premislil to-le:
Nadzornik dobiva mosočno 18 gld. t. j.
dnovno (')() kr. -- dninar pa, kojega cestar
nadzornje. SO kr. na dan!!! Dninar ni od-
govoron za svoje d(;lo, pac pa njegov nad-
zornik, ki mora sam vsaki dan preboditi
nad f) km. oosle, tor skrbeti za ceslo.
Cestar ni dolžan voziti samokolnice in
osobno popravljati c.oste. Njogovo delo jo
nadzorovanjo. Pornislil iiaj bi gospod, da
mora biti cestar eel dan na cesti in ob
potrebi tudi po noči in da dobiva 18 gld.
za Ua svoj ne mali trud! Pričakovali bi bili
intorpolacije, v kaleroj bi se naš tužni po-
loža.j obrazložil, lor nam |)ripomogol do
boljso place, ne pa ovadb!
I/ k«>ni(Misk('f;a okra.ja nan» ])iišejo,
<la jo dobilo lam voč poseslnikov od c. kr.
glavarstva sezanskoga neke oponiine, češ,
da so pri izpovodanji njib dobodkov v svrbo
odmerjenja osobnoga dobodniskega davka
pronizko conili dobodke, kaloro jiin dona-
šajo njib pososlva. Dopisnik pravi namreč,
da bi moralo bili komisiji za odiiHM-jonjo
osobnoga dobodninskega davka dobro znano,
da jo bila lanska lotina v komonskom okraju
splob sila slaba ter da niso ljudjo nili to-
liko pridolali, da bi zamogli prozivoti s«'bo
in družino z domačinii pridolki. Tudi mi
smo toga, ninenja, da so jako redki posost-
niki na Krasu, kalerim ilonašajo pososlva
še oolo v dobrili lolinab toliko, da bi so
mogli uvrstiti mod ono, ki so postavno pod-
vržoni plaeevati ozobni dobodninski davek,
^;U pa se pri lakib letinali, kakoršna jo
bila lanska ? !
Slovciisko uiiK'tnisko drustvo v
Ljubljaiii. Protokloga poletja so j<> osno-
valo v „Ljubljaiii „Slov«Misko umetnisko
društvo"7 katoroga smotor oznacujt! 4? X.
drustvenib pravil, ki so glasi: a) posp(;s«;vanje
slovonsk(; umetnosti sj)Iob, prirojanjo sli-
karskib, kiparskih in drugib razstav, bodisi
samo domaOili, bodisi slovenskih ali ueslo-
vonskib umotvorov, podpiranjo mladili talon-
tev in končno izvrsovanj«; vsob po zakonu
dovoljenib   shodnib    pravic ;    b)   varovanjc
umelniškili pravio svojih clanov, gojonje
družabnosti, prirojanjo zabav in poučnibpro-
davanj, izdavanje ro|)rodukcij, knjig, brosur
in tiskovin splob; c) sklo|)anj<' zvez z ino-
zemskimi umolniskiini drušlvi in posrodova-
nj«; riunl slovenskimi umetniki in odbori
mediiarodnili razslav. Iz loga jo razvidno,
kako visok in |il:'monit namon ima „Slo-
vonsko uinetniško drnšl.vo". . Navdaja nas
piijolna nadeja, da se bo has z njogovo
pomocjo dvignila slovonska uniolnost na
vsakom polju, da bo zlasli slovonska upo-
dabljajoca uinetnosl z umotnisko razstavo,
ki jo narnerava drustvo (irirodili priliodnjo
jeson, slavila dan cash in zmage, da bo
njeiio imo proslopilo bolj kol dosloj ineje
naše ožj«; domoviiio, da bo s loin pridobil
na spostovanju in upoštevan.ju ves slovonski
narod! Zal.orej ni dolžnost lo vsoh sloven-
skih umolnikov, da so navduseno oklonojo
svojoga driišlva, nogo dolžnost vsakoga slo-
venskega rodoljuba jo, da |iodpira „Sloven-
sko umotnisko društvo" |>o svojih najbolj-
ših niočoh! Clan drušlva nmro postati vsaka
os«*ba, katora se zavožo izpolnjevali driist-
vene dolznosli in pod|iirati v oddclku II.
navodeni snioler drustva. Usianovnik |io-
stano vsak clan, kalori onkral ali pa v
dveh obrokib plara prinesok f)0 kron. \'
drugem slučaju ima vplačali prvi obrok la-
koj. a drugi tokoni onoga lota, Podpornik
poslan«; vsak clan, ki plaöa na loto najmanj
sest kron. Plaeuje se ludi v ohrokih, kaloro
določa odbor. lzvršujoči član postane vsak
umeinik (slikar. kipar. graver, arbilekt ali
sploh obrazovalui umeinik; nadalje pisalolj,
glasb(Miik in dramalieiii umeinik), ki jeSlo-
venec ali mod Slovonci bivajoč Slovan in
ki plača sosl kron ua loto. Plaeujo so ludi
v obrokib, kal<;ro določa odbor. Odbor
„Slovenskega umetniskoga. drustva" vabi
lorej vso slovonsko rodoljubo in rodoljub-
kinje, da blagovolijo prislopiti mod društ-
vonc; člane tor tako poniagajo roalizovati-
njega idoje. IMaga.jnik drustva jo g. Kr.
(iorbič ravnal.elj „Glasb. Malice v Ljubljaiii.
IHjaški zavod v Pa/inn llrvatski
rodoljubje v Paziuu so /,(> vkupili proslor,
na ktorem bodo s«;zidali dijaski konvikl. za
120 ucoii(!ov. „Piccolo", pravi, da bodo slal
ta konvikl nad 170.000 K. Irr voha in<;d
lomi kronami tudi ruske riibljo. (Le žal, da
laze! Op. stavoa). „Piccolo" pravi, da bodo
tudi llalijani najbrze najiravili kaj jedna-
c(;ga, samo no lako volikega, kor llalijani
„dolla Hogiono1' baje prov<HN; stiskajo svojo
ž(;pe! — Kar jo najboljega pa pri loni,
jo lo, da so boji „Piccolo1', da si bodo llr-
vatjo vzgojili s pomocjo krvalsko gimnazi.je
v Pazinu vso polno duliovnikov, odv(>tnikov,
zdravnikov in uradnikov, ki bi utognili sto-
riti kont;c ilalijanski gloriji v Ist.ri. Možka
je ta! Čemu naj hi pa bil brvalski giinna-
ziji, ako ne has za to, da si odgojo llrvat.je
na njoni svojo narodno inloligoiKtoV!
Nove orglje.
Zopel nove orgl.jo v Opaliji bralov
Zupan iz Kainnogoric«;. J)no 12. apr. 11)00
jo spodej navodoni izborni strokovnjak
novo orgljo Zupanov  tako-lo oc-enil:
„Nov«; orglj«; v Opaliji som voslno in
ualančno proglodal in smoui z niirno vtistjo
iziaziti se slodiičo: Za to orgljo se je vpo-
rabil na.jbol.jsi cin in najtrajnejši los. Jzde-
lok |)iscali je I'm in broz pogreska. Velike
lesen«; piščali so iz smrekovega, mal«; pa iz
trdega lesu; glas prouzrocujoči ileli so iz Ir-
dega lesu. Uglasba orgelj jo cista, vbrane
so po normalnom A;$—870 tresljajev na
sekundo, pri čeinur s«; j<; oziralo v pyln«-;j
meri   na l«;nij)eral.uro  cerkvo.
Značaj vsakoga .spr(;ni(;na j<1 kar cu-
dovil, n. pr. Salicional 8', mil in sre«; pre-
trosujoč, Klavta 8' je lako Una in nezna,
da jo je težko ločiti od prave; potom Hilda
maris 81, Oktava 4', Mikstura 2', Principal
8', Sublas 10", poln, lop in naglo so glasoe.
Splošno nioram priznati, da j(> vsak s|iro-
nu;n lepši od druzega! A tudi mi je oine-
nili, da je značaj vsakega spremena izborno
pogojon. Presenečijo pa igralca s<; najbolj
point; orglj«;, ki imajo inocan, krepak, a ne
krioec glas, kar so žal pri slarih in ludi
novojih orgljah opazuje.
Mehovje jo najnovejse moderne t.eh-
nikt; in toj m; zamore najoslrtijši krilik
oporekali. Omara je priprosla, pa zalo
upravljona v gotiškem slogu lor daje nas(;j
caslilljivi  opul.ijski corkvi  lop kino.
Jaz zamoroin vesl.no tvrdko bralov
Zupau vrlo priporočati in želim, da. bi
krasno orgljo služib; mnogo lot svojomu
nanienii:  V  slavo  bozjo!
IJraloma Zupan pa, (katerih edeii je
ob ciicm ludi izvrsten orgljavtnO želini. da
bi vodno hodila. po poli napredka in da hi
ju Slovonci na Ijubav nekatornikom ne
prozirali:|:).
15 og o in i r l(1 r i s o k in. p.,
ucitolj polja in glasbe nu carskoruskoin
državn«;iii gimnazjjii carja Nikolaja I.; na
visji drzavni ilokliski soli; carskoruski vo-
jaški kapelnik in tit. svetovah;c; c. kr. vo-
jaski kapelnik itd. v. p., lastnik roila sv.
Danila iz Ornogoro, rusko in avstrijsko spo-
minjsko kolajn«; itd. itd."
Prepuscam Vain g. urednik izvirno
pismo   navedencga   slrokovnjaka   v  prcgled
*) \n",|;is l«il)lic-hf riair.unl in .\l»h;r/J;i. - -
Ahbiizin, 12. April 1!><><>. ü- '''• K:i |»«-l I nn-isl.fr Her
Kur U.ij[m'|I.- d.isrlbsl.
z opiizko, da se Slovonci lo smešimo, ako
Zupana preziranio nil ljubav najetim f'an-
laslom; si cor se pa 11:1111 bodo ovoe smo-
jalo. G. Krisok jo izvrston or<jljavec!
KaJKol j.
I z j a v a
cerkvono npravo sv. Jakova v Opatiji.
Na lomelju vlastitog osvedočenja, a još
višo na tomolju pismono izjave izvrslnog
vjoštaka mno^opo.štovanojja gosp. Krisek,
posjednika i kapelnika Iječili.štno glasbe v |
v Opaliji itd. itd.« kolavdotora novoposlav-
Ijenili orgulja v naSoj crkvi izradjonib od
cjonjono lirmo „Brača Zupan" v Kamnoj-
k'oriei, Gorenjsko, izjavljujo podpisana U|irava,
da je coloknpna izradba ovih orjjulja: iz-
vanjšlina. mokanizain i intonacija vpravo
nonadkriijivate sa izrazom zabvalnosli, što
j»; za rolalivno male novce dosla do tako
krasnib orjjulja, dajo ovu izjavu, da ju može
sponienufa firma oglasiti godjejjod joj so
svidi  v  noviuaina.
11 p i' a v a c o r k v o s v. .1 ;ik o v a,
Opatija, '22. aprila   l WM).
(Vrkv. slabil.
Mat. Dubrovič m. p.    (lasl. .ležioa 111. p.
i/.l.  k;i|n'l;in.
Felice V o s 0 li i o li in.  p.
Poslan o*).
Slav 111) upravnirUvo „Go rice".
Prosimo, blagovolite sprejeti   sledeče
,,Posl a n o"
Pirihu,
katere^a jo   dobila   zadruga   za   Volikonoč.
v od^ovor:
Iz St. Vidskogorske planoto izvpdoli
Kino o nokom biijskanjn in began j 11 Ijndstva
proti nasi zadrugi. Obroknje so naš dcnarni
zavod, da 11 i Irden, da boi!o šlo vso I no,
naj slranko bili-o vzdignejo diiiiai1; daljo, da
jo naöolnik Kavnikar dolžan l'etronu J 400
gld. — da jo isti svojo veleposeslvo z vsorn
diugiin pienioženjom prepisal svoji zeni,
ker se boji izgnbo. kn jo v braiiilnioi vso
v redn.
To jo nosramna la/, in podlo obreko-
vanj(! in z lažini si booejo pomagali krivi
in  pijani  pi-oroki.
Kdor jim houe verjoli — slobodno,
kor za labkoverne neumno/e ni loka —
kdor so boee pa od drušlvenikov proprioali
o slanjn zadrnge, so labko preprica vsaki
dan in ravno lako, 00 jo naš načolnik šo
propisan kol. laslnik na svojom posostvu.
Grozno nas prsli srbö, kor bi radi fto
marsikaj zapisali, pa naj bode, za danes lo
toliko v pojasnilo, da jo naša zadrnga.
livala. Uogu in v jezo osobnili sovra/nikov
nokatorib odbornikov, so na Irdnib nogab,
kiir hod»» v kralkoni pokazal lolni račnn.
II r a n i I 11 i 0 a   i n   p o s o j i I n i 0 a
v (lorknom  na (Joriškoin.
rogislrovana   zadrnga  z  nooniojono   zavo/o.
Ant.  Kos mač,          Vek. H a v n i k a r.
lajuik.                                   iiii^clnik.
*) /;i objiivo |>o I lo nihriko oilj/ovarja urerJ-
iiištvo If v toliko, kolikor prcdpisujo /iikon.
Anton   Pečenko
Yri.iui  iilirji  8 — (iOKICA — Via Gianlinn »
priptHMČa
pristna bela in
črna vina iz vi-
pavskih, ffurlan-
ftkih, briskih,
dalmntinskih   in
f isterskili   vino
gradov.
Dostavljii mi 1I0111 in rir/.|>'>Hilja |io želoznici
na vssi kraje avsir.o - ogerskft jnonaihijft v sodih o'
5>> liirov nai'iej. Na zahievo jMisilja tmli nzorc.c.
Ccne zmerne. Postrežba postena.
Za bolehne 113 pljnčali, v vratn in pltancii
in nadušljive lindi!
Kdor si1   lion1   z;i    vsclcj   zncbiLi    pljiu'nili    in
}iollaiisiiiil> šo toliko Inlovralnih holf/.nij, jjotcmi  n;i-
diih<', (V j<> sc lako /astarcla in iiavidczno neoztlrav-   ;
Ijiva, 11:1 j   pi.jc   A. Wolffsky-jev   čaj   zoper   kro-  !
nične, pljučne in vratne   holczni.   N;i tisiu'-r z;iliv;tliuc  1
/;ijaiiKv.iij(' vt'liko   /dravilno   11101^   oinciijcnc^a   čajn.   i
/avoj za dva dni slain»   7f> kr.   Knji/.icc   zaslonj. --
1'rislcn saino pri A. Wolffsky-ju v   Mi'i-olinii ;?7, Weis- j
si'iibur^Tslrass«1 71).
11 a Kornu st. 10,
pri|ioroca slavnornn olu'-inslvn v
moslu in na dozi'li svojo Ir.yovino
kolonijalnoga bla^a, kakor polioloj.
kavo vseb vrst, riz. oljo. sladkor
it<l. Na razpola^o iina Indi do-
niačo slanino : spoil, salamo in lo
na drobno in  na dobolo.
Cena zmerna, postrezba točna.
,                      v   (iORlCL
s                   iilien    \'rlliiri/ii   xlrr.   !>.                  '
p jo proskrbljena s povsem(
novimi örkami, okraski in
finim papirjom. Izdelujo vsa
dela v najkrajšem času po
tako nizkih cenali, da so ne
boji konkurence.
Tiska brošure, diplome, trg-ov-
ske račune. pisma in zavitke s
flrmo, cenike, vabila na karton
in papir, posetnice razne veli-
kosti in oblike z zavitki, zaroč-
nice in poročnice v eleg'antnih
ter osmrtnice v vseh  oblikah.
„JVsarodrca tiskarna" tiska
„GORiCO". ki izlujii dvakrat na tcdcu
tcr slanc na Iclo S krön. pol Ida
•1 krone.
MNAROD".  ki  izhaja vsako dru^o so-
liolo   lei-   velja   celoldno   1   krono   ill
¦    (!(( vinarjev. pullelim pa Hi) vinarjes'.
Ceska čokolada
in
češki kakao
so najlMiljsi.
V Gorici je prodajajo: Ko-
pač & Kutin, G. Furlani,- P. Gles-
sig, St. Paulin, Dom. Pardon.
Ziislo|)iiik :  in. fl{;ua/y4kH i.
Peneči bomboni.
Najlinojše orijonlalsko slasrico. —
Kondanls    in   ookolailno   bs>nl)ono
l>i'ipi>ri)(\'i pi-va češka tovarnnori
jcntalskih sladčic in čokolacle
A. Marsner
Praga.    Krai.     Vino-
hrady. Čoško.
"A    ___
patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji.
jo  nicliko  kalijsko  milo  razslopljivo
v inrzli  vodi. jo najuspošnojšo sred-  '
stvo za zaliranjo in unioovanjo vsob  I
trtnih   mrčesov   in   ušij,   vsob
Žuželk  na  satlnili   in   drn^ib   dro-
vosib, zolonja.di   in  ovollioab
Navodilo za rabo „Aiii'icola"    po-
šilja  franko
Tovarna iiiila F. Feiiterl Hi Co
TRST. - Via Limitanea St. 1  ¦ TRST.
/a^hip   in   /alu^a   na   (ioriškeni:
pri   g.   Frideriku   Primas v Goriei.   Travnik
16 (v dvorišču) in   na   Opčinah    pri    gosp.
Frideriku Cumar.
Prva kranjska tovarna testenin
Žnidcršič & Yaleneie
v Ilirski Bistrici
priporoča svojo izborne testenine kol makarone, fideline, vrvice in
različne vlo^e za na julio volespostovanoinu oböinslvu.
Prvi sijajni vspob najinih izdolkov je ta, da se ni v nasom
okraju v trßh lotih loliko loslonin zavžilo, kot najinih v tern
oasu kar jib izdolnjova. — Velespostovana gospodinja! Sezite po
toj jodi, katoro pri nas s slasljo še oni zavživajo, ki dosodaj o
tostoninah še slišati niso hoteli. Najine testenine vdobo se v
vseb boljših prodajalnicah jeslvin ; povsem zanesljivo najine pa
so le one, ki se prodajajo v zavojih po V2 M- z najino (irmo.
Trgovcem posiljava «MMiik zaslonj in franko.
Klepar ARTUR MAKUTZ,       !
Ozka ulica   I. — GORICA — Via Slrolla   I
piipniiK-a škropilnice proti peronospori iponovljene p<>
\Ciniorelovi  scslavi).  Uaker je Inl  in  svdcl. /alislke (val- ,
vole) se  more  laliko  pi't'inenili.   Skropilnica   (<•   seslavljena  '
pri|.iroslo  in  la!;o.   ila   <kropi  laliko   na  Iri  naoim1  po  volji
lastnika.
Hfll^ Cena je zelo nizka. ""^ftf
Strüj   Z-1  Žvepljanje  SOdOV   i/.   cinkaneua   železa.   -
Pripravji za obvarovanje vina pred  plesnolio   in   c.ika-
nji'in   pri   lotVnju   i/. smla (kaiM.   •      Moi   /, i žvepljanje j
gTOZslja,    ra/.uili  sislcnins.       (,e\i i/. Lrinne /a   vsakovrslne
skropili.iee.
Sprejenilje  v  popravo  vsakovrstne di'tiire skropilnici»,
I   kakor   ludi   prevznma   vsa   dnu;a  v   kleparsko   <»I>rf. spada-
jo,"-a  dela
Tovarna pohištva
»l»(M*i<*n, SiMiipofrrska <Mksin st. \),
i/ilolujo  iiaj/aiiosljivojšo  in najlrajiiojšo i/dclam»   pnhislvo   |>o
/inoiiii.   posloni.  dola   pnvsi'in   vrodni   ooni.
Posebno priporoča opravo za
spalne in jedilne sobe
za salone in pisarne.
kiijHijo oi'cliova  <l<'UI;i. prodaja    (»rcliovc obkljHlliC
(rimoso)  ild.  ild.  ild.
!Üodiii  plarilni  ponoji!
Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času.
Odlikovana   tovarna
IMti.
1891.
lH«.»i-.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkar pri Gorici
v lastni hiSi. — Lastne zag-e.        Ustanovljena 1.  1891.
vsak<ivrsl no.ua. pobišlva. koni|ilo|nib spalni«;. jodilnic in sprojonmic. od naj-
navadn('jš(\ua do najlinojšojLja slot^a; vsakovrslnib slik, zroal, okvirjov in stolii-,
kak(»r ludi vs(>b lapi'larskib izd(ilkov. — Zalot^a vsakovrslnib desk iz melike^a.
in lr<loL!;a losu; volika. zbirka obkladkov (roni(4ša) in slru.^arskili izdolkov,
kakor ludi vsob k niizarski. stru^arski in tapelarski slroki spadajočib pol.robsčin.
Blago se razposilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška.
Jamči se za točno postrežbo. — Brez konkurence!
LICH OIEN]
Da  se   zatovani
vsaka prcvara,
imam  seda.}  to
poHtavjio vpi-
sano znamko.
Kdino piistni BALSAM
( IMiH'hua  halsamira)
>e  do|>iva   na   delielo   in   na   ilrolmo   v   po.slavno   dovoljeni   in    pn    k11[>rijsk*• ni
sodiš('i  vpisani
Ivoriaici   balzama  lrk;irnik;i  A.  Tllll^liltV
v Pregradi pri Rogateu.
1'iislen  samo s lo   pri li^ovinskein sotlišči vpisano zelono varsl\eun  /.naillko.
\ sa  opra.va   niojt^a  lial/.aina je  pod  poslavniin  varslvoin  /a. n/orce.
Xajslarejse.  preskiiše.no.   na.jcenejše  in   najrednejše fslavno  Ijndsko  srt>d-
slvo  /.a   vst:  pisne  in   pliične  Itole/ni. za  kašelj,  iiikelj, /elodi'iii   kir, re jed   ne
diši. pioli shilxMini oknsn. /apeniej sapi. ritranjn, z.uajfi. napenjanjii. /aprlosli i.l.d.
Kjer  iii  zalo^e.   naj   se   naroči   neposrednt»   pod   naslovoni:   Tvoi'nica
balzama lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogateu.
I'oslnine  prosto s /aliojein  na   vse avslro-ourske  poAI.(».  slant1:                             !
12  malili  ali     (i  velikilt  sleklenic .     .     .     .     i  krone,
(>() malili  ali  ill)  vdikih  steklenic      .     .     .   lit  knin.
V   liosno  in   llerceiiovino (i<)  vin.   vec.
Troli   kvarileljeni   in   posneiiinvalreiii   kakor Intli   prodajalreni   l.akih    panarejanj    poslopam   na   podlairi
/akona  /.a   varslvo  /naink   pravnini   pol.0111.
Kdino |)risino mazilo iz vrtnic.
(l<al/ani-ni;r/.ilu ox  i-osa <M'ii<ilolia.)
Vzbuja sedaj najvocyo pozornost.       Ima veliko antiseptično   vrednost.  \
Dcluje jako uspešno proti unetju.       Napravi uspeh ali vsaj poboljša
in olajša bol pri se tako zastarelih boleznih,  poškodovanjih in ranah.
Manje  kol. dva.  loiu'ka se  ne  ra/.pošilja  in  sieer   izkljm'rno    Iti  proli   predplariln   j
ali   pov/elju.  S po'-ilniiio, s|)reinnifo,  /a.vojtMn   i.  I.  d.  slanela
2  loni'ka .!i krone \\) vinarjev.
Svarini  j)retl   knpovanjem  liie/,nspešni!i  jionarejanj  in  prosirn dohro  pa/ili,   da.   j
je    na    vsak<»m    lonrkn    v/,aana    ^ornja    varslvo. n a    /. n a in k a   /.    Ivrdko
„Lekama k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lonček mora
liil  /aviti   v  navod    o   poral>i  z   lo   varslveno znamko.   I'roli   kvariteljem   in   posneinovalceni,   kakor   I
ludi   prodajalcein  ponarejene^'t   inojejra. edino pristnejfa  ina/.ila iz  vrlnic  poslopain j)ravniin  polom.
Kjer ni  zaloije.  naj  se  naroci nepesredut) pod  naslovoni:  Lekarna k  angelju  varuhu in tvorniea
balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogateu.
Hazpošilja so izkljnčno lo proli  protlplaiVilu ali  pov/.<-lju zni»ska.
Schutzengel Apotheke
desf.THIERRYin
PRFGR^D^