GLAS SVOBODE HUU'ENSKl T ISDN 11C zi koaian dki^tvku* LtDwrTi. Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVENIO WEEKLY Dkotio To Tm» Irmam Or Tli Liuiut Cuuri. "OD BOJA DO ZMAGE"! - - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 36. Chicago, III. 7. septembru 1906. Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. Niti desetina vseh grozodejstev, ki se v Rusiji vsak dan dogajajo, ne pride v časopise. Kar ■prinašamo mi in drugi listi, je le čisto majhen odsev od požara, ki bo Rusijo v sedaj ni obliki brezdvonmo upepdil, Mnogo reči se ne zve, ker jih vlada skrbno «>rikriva, mnogo je pa takih, da se ne smejo objaviti, četudi pridejo v javnost. Prave slike o dejanskem položaju v Rusiji si torej ni možno napraviti; le iz po-ijcdinih slučajev sklepamo na sploš ni položaj. — V Kirislovu uprl se je oddelek vojaštva, ki je imel transporting! ujetnike.. 16 vojakov je bilo areti ranih. *— V Tamboru; ustavili in napadli •so revolucionarji vlak s ]>otniki •Ubit je bil en policist, cn orožnik in en paznik. — V okraju Ahktirka je mnogo gosposkih ]H>slopij uničenih in upu pel j enih. > — Moštvo bujnih ladij v Črnem morju se upira in je zvršilo že več dejanskih napadov na poveljujoče častnike. — Kiew, 30. avg. Pri hišni pre •tskavi' g. Mininko. ki je bil tukaj preiskovalni sodnik za politična hudodelstva, se je prršlo do nepričakovanega razkritja, da je ta pre-* iskovalni sodnik sam član revolucionarne organizacije ter da je bilo njegovo stanovanje glavno torišče za revolucijonarno propagan do v okolišu. • — Tudi ministerski predsednik Stolvpin je mnenja, če se bodo stva ri tako razvijale, kakor db zdaj, da bo šla monarhija v zrak ter se na njenih razvalinah ustanovila republika. — V Odesi so razkrili med vojaštvom revolucionarno organizacijo. 14 častnikov in 1 vojaški zdravnik ie aretiranih. — Iz pokrajin, v katerih vlada la kota. prihajajo vedno hujša poročala. lllagajne zemstev so prazne in osrednja vlada bo morala priskočiti na fK>m°č, da zabrani splošno tjstajo radi lakote. Iz vseh delqv države naznanjajo se v Pefrograd vesti o ropih, opustošenju, požigih in napadih. Vojaštvo je nasproti kmetom brez .moči. Revolucionarne ideje razširiajo se tudi v najbolj oddaljene in skrite kraje. Lansko leto so kmetje v carja stavili še upanje, sedaj pa ne marajo o samodržcu nič slišati.* — Vesti, da je general Trepov zastrupljen in da leži na smrtni po-stelii, nikakor nočejo potihniti. Ra-zuntega ga je car tudi odslovil od jako ttplvinega mesta kot pa lačnega zatJOvednikq^ Trepov bil je pravi zli duh carja, ki je bil le orodje v rokah krvnika Trepova. , AVSTRO-OGRSKA. Mestni občinski svet v Zagrebu predložil je cesarju Francu Jožefu resolucijo, v katerej se izraža želja, da se zopet združijo Hrvatska, Slavonija, ISosna, Hercegovina in Dalmacija v nekdaj no kraljevino Hrvaško pod habsburškim žezlom. Madžari se vsledtega razburjajo, in hrvaška vlada je svoje bratce onkraj Drave pomirila stem, da je ob čin ski sklep ražveljavila. Sklep je sicer za enkrat pokopan, a ideja ne bo umrla. — V zdravilišču in letovišču Opatija, kamor navadno zahaja vsako jesen nemška cesarica s svojimi mlajšimi otroti, razkrili so igralni brlog a la Monte Carlo, ko:ega so večinoma obiskovali nemški iji avstrijski aristokrati. Tempel sreče, s čegar nenadnim razkritjem in od-1 pravo je teško kompromitiranih mnogo najvišjih plemenitaških roti bin, bil je last nekega Angleža Brown. — Na Češkem stavkajo rudarji število stavku jočih se veča. V 20 jamah se nič ue dela. V nekaterih krajih je prišlo do nemirov. FRANCOSKO. Francoski škofi zbrali so se dne 4. t. m. na zborovanje, na katerem so se pomenili o korakih, katere jim bo storiti, da zadostijo navodilom v papeževi oncikliki, ki jo je izdal v zadevi ločitve cerkve od države na Francoskem. — Toda pomagalo jhn vse skupa'j nič ne bol Francoska vlada se ne bo dosti bri £ala za papeževe ugovore ter bo do s ledno izvedla zakon. Fapež se u-stavlja verskim občinam, kakoršne imamo n. pr. v Ameriki, ter lioče, da država še naprej plačuje posve cene lenuhe iz državne blagajne. Francozje pa so se tega naveličali. Tudi na Francoskem se dobe taki brezvestneži, kakor v Chicagi, da ponarejajo ali vsaj prodajajo slaba, pokvarjena živila. Le malo ljudi j je na Francoskem, ki uživaja ne-pokvarjena živila. Radi slabega mleka pomrje vsaku leto skoro 50,000 otrok. Francosko časopisje, ni je svetu odkrilo te lumpariie razpravlja sedaj, kako bi se termi v okoni prišla in nasvetuje, naj se krivce eksemplarično kaznuje, in ustvari zakon, ki bo z;» vedno od-pravil možnost takih Hunparij. ŠPANIJA. Glasom kraljevega odloka vpeljala se je zopet civilna poroka1 in se zajed no določilo, da pri poroki ženinu in nevesti ni treba povedati, kake vere sta. Ta določba pa se ne soglaša z zahtevami papeževega nuncija; prišlo bo najbrž vsledtega do živahnih debat v parlamentu. TURČIJA. Prerokuje se, da nastane med liulgarfjo in Turčijo vkratkem vojna. Kakor znano, stoji Hulgarska kneževina jh>1 pokroviteljstvom Turčije, ki pa se nima v njene notranje zadeve nič vmešavati. Kei pa je Turčija navzlic temu to poskušala, postale so v zadnjem času razmere med občina državama skrajno napete, in ni izključeno, da izbruhne vojna, kar se splošno domneva'. To svojo domnevo izvajajo nekateri politični proroki iz dejstva, da je nenadoma resigniral na svoje mesto bolgarski zastopnik v Car gradu. Slišalo se je tudi, da- je sultan naročil zapovedniku armad-nega kora, ki leži ob bolgarski meji, da naj bo za vse slučaje pripravljen in pod orožjem. — Pozneje se je sestavila komisija. ki ima ualogo, da poravna pre-pome točke v zadevi meje v vila-jetu Adrijauonel, in kakor se kaže, se senzacijonelna prerokovanja n-bodo uresničila; obojestranske napetosti bodo se mirnim potom rešile. ANGLEŽ KO. Angleški delavski kongres sešel se e dne 3. septembra 1.1. v Liverpoo-lu. Sklenile so se resolucije v prid šolstva, proti militarizmu, kakor tudi da se ustvari zakon glede delavskih domov po amerikanskem vzorcu. Kitajsko. Tudi kitajsko cesarstva dobi vkratkem konstitucijo. Cesarica udov a je že imenovala komisijo samih veščakov, ki so bili nalašč v to svrho v Evropo poslani, da prouču-tejo ustavne države, in ti naj se zdaj doma skupno zjrrinistrj bavi-jo s tem uprašanjem in izvedejo cesaričin sklep. Ameriške vesti. Revolucija na Kubi še ni udušena, marveč postaja z Vsakim dnem opastiejša. Kakor se z raznih stranrj sliši, imajo Združene države svoje prste vmes tet da je nezadovoljnost umetno zane t ena, samo da dobijo Združene dr žave povod "intervenirati" in se te »ra biser j a antrlskili otokov ]>ola stitil Izobčen duhovnik. Clvelandskemu katoliškemu škofu Ign. F, Horstmannu puntajo se tlele navadni verniki, začeli so se mu tudi že duhovniki! Kakor jc morda našim čitatejjem še znano, izobčen jc bil I. 1902 duhovnik Ja jicz Tichy, ker se ni brezpogojno pokoraval vSeUJ škofovim ukazom in si je predrznil imeti svoje misH, — morebiti bolj-še, kakor jih ima škof sam. Ta Janez Tichy je potem •ustanovil v Clevvlandu neodvisno slovaško cerkveno občino. Nam sicer ni znano, kakšni so njegovi nauki, ali iz sovraštva, katero goji Škof do Tichyja, in iz nenavadne strogosti, s katero je mvd nekaj dnevi izrekel nad imenovanim duhovnikom zopetno nrokletstvo. —-sklepamo, da se silno boji — kon-kimmce! Tichy mora imeti že dokaj privržencev, kar kaie, da njegovi nauki ne morejo tako slabi biti, zlasti Še ker škof "javno in službeno vse svojie Mernike pod kaznijo smrtnega greha svari, naj ne bodo nepokorni' njegovim (šikofovim) zapovedim" in tudi njim z izobčenjem žuga, ako se Tichyju pridružujejo. — Naše mnenje je, tla ima sicer škof pravico, izobčiti svoje nepokorne ovčioe, toda javno jih radi verstva napadati. jim žugati in terorizirati jih. tega pa ne sme. /.oprt velikanski p^l^m banke. Eden najmočnejših in najuglednejših finančnih institutov v Philadelphia, "Real Estate Trust Co.", zaprl je dne 2«S. avg. t. I. svoje pisarno vsled nezmožnostij plačilnih obveznostij. Kakor [x>žar razširjala se je ta senzacijonelua novica f>o vsem mestu, in v nekaj minutah oblegala je cela množica prestraše-ir"li vlagateljev vhod v banko. Da hi ne nastali kaki nemiri, morala je intervenirati policija. Polom banke je tudi tukaj v nekaki zvezi r nietitm predsednikom Frankom K. Hippie-jem. ki je pa par dni pred katastrofo izvršil samomor. Zadnje dni pred njegovo smrtjo se je mnogo govorilo o njegovih -labih gmotnih razmerah, v katere je bila tudi banka zapletena. Pokojni predsednik je večji del manjka u j očega denarja jwrabil za svoje privatne špekulacije, ki se mu pa niso obnesle. Deficit je prikrival na ta način, da je bilance delal sam, in sicer take, 'kakoršne delajo na Kranjskem razni katoliški konsu-marji. Sicer pa jc tudi propadli denarni zavod imel nekak verski značaj, njen predsednik pa bil na glasn kot jako pobožen, bogoljuben in milosrčen možak — a la Drozd ! Veliki lopovi so vsi ta/kšni, da s plaščem pobožnosti in btjgaboječnosti prikrivajo svoje lumparije! Po tem perju se ptiči najprej spoznajo!! Svota vse plačilnih obveznostij banke znaša ol»cočetka se je upalo, da priskočijo banki drugi denarni zavodi na |m> moč, a ker se ni spravila skupaj potrebna svota, moralo je priti do konkurza. Imenovan jo tudi že kon. ktirzn upravitelj. (Opomba uredništva: To poročilo mora'o hi pr ti še v zadnjo številko; a ker je bil list že v tisku, o! žili smo ca za danes.) Charles B. Funstona, nečaka generala Friderika Funstona, našli so predzadnji teden mrtvega v St. Charles Hotelu v Toledo, O., kjer se je zastrupil. Pismo, ki ga nesrečnež zapušča, je naslednje vsebine: "Oče mrtev, mati mrtva, žena mrtva, brez otrok, brez doma in brez denarja — ni vredno živeti,'' Četrtletno poročilo železnega trusta v Združ. drž. naznanja, da je čistega dobička po pokritju stroškov nekaj nad 40 milijonov. Do konca tega leta pa upajo na dobiček še kakih $100,000,000. — Reveži, 'koliko se morajo mučiti! In ti grdi, nesramni sotijalisti pa jih potem še napadajo! Iz delavskih krogov. Delavski dan! V pondeljek dne 2. t. m. prazno val o je vesoljno delavstvo no Združenih državah "svoj dan". Delo jt počivalo in delavstvo, praznično oblečeno, korakalo je po mestnih ulicah s slovesno-resnim i obrazi, kakor da hoče stem pokazati, v kako "visoki časti da je delo". Kakor znanOj je "delavski dan'' t, j. prvi pondeljek v mesecu septembru vsakega leta, politična koncesija kapitalizma nasproti delavstvu, preračunjena na to, da se delavce potolaži, pomiri, kakor se pomiri slabo vzgojen otrok, če se 11111 da košček sladkorčka. Delavstvo je bilo doslej zelo ponosno na ta "svoj dan", .ki naj bi bil nekak simbol častivrednosti dela m jednakostl vseh stanov, kakor so tedaj prefri-gani kapitalisti sladko govorili, samo da bi pun t ar je malo uspančkati. Delavci, misleč da so stem bogve-kaj imenitnega dosegli, bili so na to ponosni, — bogati lenuhi so se pa skrivaj v pest smejali in se posmehovati lahkovernosti delavstva. I11 izkoriščevanje se je mirno naprej vr«ilo in se vrši še dandanes, Zato so vsi bolj trezno misleči prišli že davno do prepričanja, da "delavski dan" ni nič bolj važen nega vsak drugi prosti, neplačani dan, in da je ta dan namenien le za to, da delavec saj, enkrat v letu pozabi, da J*, suženj. Generalna sltn-ka. Izvrševalui odbor združenih zidarjev v New Yorku je razglasil splošno stavko na vseh postajah ,n novih stavbah New Yorške osrednje železnice, ker se je pogodbeno nastavilo neorganizirane delavce. / >; mljiz a od škodnimi. Pekovskega mojstra Otona B. Schulz v Racine. Wise., so bojko-tirali. Vsledtega je tožil na odškodnino. Sodnik mu jc priznal $^>,ooo, katere bi naj plačalo kakih So članov I ratios & Labor Union. To pa najbrž lie bo šlo! Proti Schulzu se je napovedal bojko^ pred 2 leti radi tega. ker ni imel na svojem kruhu linijske znamke. Lokalne novice. Slo?frizska čitalnica v Chicagi. Zadnja seja naše čitalnice, ki se je vršila dne 2. t. m. med drugim tudi v svrho določitve dnevnega reda za prihodnjo veselico dne 7. t. m., kakoršnega prinašamo v današnji številki med društvenimi vestmi, — vzbuja v nas prijetno tipanje, da vzklije'za čitalnico novo, živahnejše življenje. Vsled brezbrižnosti nekaterih je to eminentno kulturno društvo v zadnjem času fkoro tla ne zaspalo. To ne sme za-naprej tako ostati. Malo več zanimanja in agitacije za pristop, pa se bo društvo kmalu povzpelo do one višine, ki mu gre. Vsak član naj stori svojo dolžnost in vsi naj bodo prešinjeni od notrebnosti in velike vaižuosti, ki jo ima čitalnica za splošno izobrazbo in povzdigo dru- žabnega življenja. To pa seveda ni zadosti, da je kdo samo vpisan za člana in da redno plačuje svoje mesečne prispevke, — v čitalnico listov in knjig prebirat pa ne pride nikdar, k večjemu če se ga parkrat pri seji vitli. To je popolnoma napačno! Časopisi in knjige so za to tukaj, da se prebirajo. Nikdo naj ne reče, tla njemu ni treba nadalj-ne izolurazbe. Vsak, tudi največji učenjak, mora se še vedno učiti, če buče s časom korakati iti ne za drugimi zaostati. S prebiranjem časopisov in knjig naučimo se marsikaj koristnega in |>otrobnega, in polog prijetne zabave, katero nam daje čtivo, razširjamo si steju duševno obzorje, otresemo se vseh dušnih spon, v katere nas oklepajo razni malenkostni predsodki, — skratka: s čitanjem ])ostanemo svobodni, zavedni in omikani. — Zatorej, pridno pohajati čitalnico in čitati! — V tonek jc -došel v Chicago iz New Yorka "junak dneva", Bryan, večni demokratični kandidat za predsedniški stol. V New Yorku, kamor se je povrni! s potovanja okrog sveta, pripravili so mu veličasten sprejem; v Chicagi pa ni bilo posebnega navdušenja opaziti. Štrajk telefo-nistinj. Prejšni teden stopile so tukajšne telefonistinje v stavko iz sicer jako malenkostnega vzroka; zahtevale so namreč, da se jim dovoli vhod pri glavnih vratih, čuteč se stem ponižane, imele tfoslej pristop le pri stranskih vhodih. Na večkratno zahtevo jim pa predstojnik ni hotel izpolniti njih želje, marveč Šele potem, ko so delo zapustile in ko je uvidel, da brez njih ne more izhajati. Dasi neorganizirane, zmagale so v par urah popolnoma! Lep zgieti solidarnosti. — Vsi mestni organi so pridno na delu, tako-da se moramo kar čuditi tej nenavadni prikazni. Najprej so strugo preiskovali razna živila, in sedaj so prišli 11a vrsto — hoteli. Policijski uradnik in vsi oni, ki imajo gledati na "moralo", vohunijo j K) vseli onih hotelih, ki so količkaj na sumu, da služijo kot "postajališča" zaljubljenim parčkom, ter jih neusmiljeno zapirajo, ne samo hotele, temveč tudi — lastnike. No, v Chicapi je dosti smeti, in predno vse to pometejo. bo še mnogo časa poteklo v večnost. — V ponedeljek dne ^. t. m. prišla je v Chicago senzacijonelna novica, da je pobegli predsednik Chi-caške državne banke Stensland vendar-le končno prij-et, in sicer ga je prijel pomožni državni pravdnik Olson v mestu Tanger, Marocco, v severno-zapadnem delu Afrike. Olson mu je sledil čez Atlantski ocean v Evropo, Afriko, od tukaj nazaj v Španijo, Gibraltar in čez morsko ožino v Afriko, Tanger, kjer ga je ravno na pošti zasačil. Ker Združene države nimajo z državo Marok-ko pogodbe glede izročitve zločincev. IvkIo morda nastale kake teš--koče, a vseeno upajo, da l>o gladko šlo. Vlada v Washirigtonu napravila je vse potrebne korake, da se v tem fKigledu pot ugladi. Sicer pt se je, Stensland nasproti Olsonu izjavil, da se bo radovoljno povrnil nazaj v Chicago. Tukajšni krogi ga z veliko nestrpnostjo pričakujejo. Mntigim zdravilom se pr pisuje moč, da olajšajo revrtiatizem, nev-ralgijo in enake bolečine. "Pain-Expeller" pa združuje v sebi vse dobre last-nosti in prekaša vsa dru-tra zdravilna sredstva, ker isti je do-sedaj najboljše zdravilo. — Steklenica in ^oc. (»LIS SVOBOD* Pod novim orlom. Zgodovinska pevest. I Ponatis Iz "Slov. Naroda" Četrtji del. ' . If Dne 23. marca 1813. se je iz peljal V Ljubljano novi 'generalni guverner maršal Junot, vojvoda d' Abrantes. Bil je visok in široko-pleč mož, a že ves siv, dasi je bil šele 44 let star. Lice njegovo je bilo vse raztrgano in ožgano, v njegovih očeh pa je gorel neki posebni ogenj. Dan po prihodu maršala Junota ie bil v škofiji običajni sprejem vojaških, civilnih in duhovniških dostojanstvenikov. zvečer pa ples. Maršal Junot se je pri sprejemu In na plesu tako čudno obnašal, da si tega ni znal nihče tolmačiti. Z damami je naravnost nedostojno govoril, tako da je vse strmelo, in s škofom Ricc jem je bil tako surov, da je škof pobegnil s plesa. Junot je bil eden ljubljencev cesarja Napoleona. Ko je nastala revolucija, je vstopil kot prostak v armado in se pri obleganju Toulo-na 1. 1793. tako odlikoval, da ga je Napoleon vzel med svoje prijatelje. L. 1796. je šel kot Napoleonov adjutant v Italijo in potem v Egipet ter postal 1. 1800. general in vojni zapovednik v Parizu. Napoleonu je bil brezmejno udan. Ko je bil Napoleon proglašen cesarjem, je Junota imenoval generalnim zapoved nikom huzarjev. Leta 1805. je bil Junot poslanik v Lizboni, a zapustil je to mesto kar na svojo roko in odšel k armadi ter se pri Auster-litzu odlikoval tako, da mu je Napoleon odpustil različne nerodnosti. L. 1807. je bil Junot z malo armado poslan čez Pireneje, da zavzame Portur«lsko. Tu je izvršil največje junaštva svojega življenja, Iz mesteca Abrantes je odšel s 1500 vojaki v Lizbono in zavzel v dveh urah to mesto, dasi je bilo v njem 28,000 mož vojaštva. Napoleon ga je. imenoval zaradi tega za vojvodo d'Abrantes. Vojskoval se je potem na Španskem proti Wel-Ungtonu, 1. 1809. proti Avstriji in šel I. 1812. v vojno proti Rusiji. V vojrti na španskem je bil ustreljen v obraz in od tistega časa je uprav strašno izgledal. V vojni proti Rusiji se je pokazalo, da ga je začel zapuščati spomin, in vsled tega inu Napoleon ni hotel več poveriti armade, nego ga je poslal v Ilirijo kot generalnega guvernerja Junot je ostal v Ljubljani samo nekaj dni, potem pa je odpotoval v Trst. Nadomestoval ga je genera! Dauthouars, ki je imel toliko težje stališče, ker je bil generalni inten-dant grof Cliabrol vsled razburjenj zadnjega časa tako obolel, da ni mogel opravljati svoje službe. Francoski funkajonarji so imeli t' liko več skrbi, ker v Iliriji ni bili. skoro nič vojaštva, revolte pa m >e čedalje nogosteje pojavljale, ne samo 11a Kranjskem, nego tudi mi Koroškem, v Dalmaciji in na Hrvatskem. Ko je bila Pruska 16. marci Napoleonu napovedala vojno, je prišel iz Pariza ukaz, da je vse ilirsko vojaštvo poslati na bojišče in je bilo določeno, da v potrebi pride na pomoč vojaštvo iz Henetk. Rusija iti Pruska sta bili med tem obrali veliko armado in zaprli francoskim posadkam v pruskih in poljskih trdnjavah vsak izhod, Čern čev je prisilil Morandov oddelek, da ie pri Liineburgu kapituliral, Bliicher je zasedel Dražda-ne, Wittgenstein in York pa sta bila na potu v Bcrolin, kjer je stal italijanski podkralj Evgen s svojo armado. — če se Avstrija ne pridruži Rusiji in Pruski, potem je Napoleonu zmaga zagotovljena, je menil Nodier, ko je s prijatelji sedel v Rožičevi gost'In i. — A kaj, ko nima konjenikov, je opomnil neki stari dosluženi oficir. Kar je bilo konj v francoskih provincijah — skoro vsi so osta'i na Ruskem. — Da, to je res, in to zna postati usodnega pomena. Brez konjenikov je zmaga skoro nemogoča. Kar so možje ugibali v Božičevi gostilni, se je pozneje izkazalo kot resnično. Napoleon je bil tekom meseca aprila spravil 120,000 mož na noge, med tem ko sta imeli Rusija in Pruska samo 90,000 mož — ali Izvrstna konjeništvo. Dne 2. maja sta se spoprijeli armadi pri LUtzenu in Napoleon je zmagal. Rusi in Prusi so se morali umakniti proti Labi. Maršal Davaust je šel na sever in zavzel Hamburg, maršal Ney je šel proti Berolinu, Napoleon sarp pa je sledil sovražnikoma in zasedel Draždane. Na saksonskih tleh je Napoleon opetova-110 zmagal, aH svojih zmag ni mogel izkoristiti, ker ni imel primerne kavalerije. Dne 25. maja zvečer je prišel v Ljubljano kurir iz Trsta z naznanilom, da je generalni guverner maršal Junot zblaznel. Zdaj so si tudi Lljubljančanje znali tolmačiti funotovo čudno vedenje; bil je že tedaj irnobolen, ko je prišel v Ljubljano. Kurirjevo sporočilo je> naznanjalo, da je maršal Junot v zadnjem času že večkrat {»skusil ustreliti samega sebe, a so to komaj prepričili, sedaj pa da ga je paraliza popolnoma prevzela. General Dantjjmiars je odredil, da se blaznega maršala odpelje k sorodnikom na Francosko. To se je tudi zgodilo, čer mesec dni se je izvedelo, da je Maršal Junot na 'gradu Montbard na Francoskem skočil z okna in se u/bil. (Dalje prihod J Slovenska liberalstvo. Piše Dr. S. h stare domovin*. Zdaj bodo ^klerikalci imeli oblast v kranjskem.deželnem zboru. In to je storilo veliko paniko mej slovenskimi liberalci. Avstrijska vlada je klerikalna, kolikor more biti. Poslala je na Kranjsko precej, ko se jc zveza Nemcev s klerikalci prikazala, klerikalca za deželnega predsednika. Ljud&ko učiteljstvo je zgolj v rokah vlade in deželnega odbora, oziroma deželnega šolskega sveta, katerega bodo v bodeče dobili s pomočjo kranjskih Nemcev klerikalci v roke. Ti reveži učitelji bodo zapuščali "touečo ladijo ' liberalcev. Naši trgovci se še bojijo farjev izza časa konsumov. Nasi uradniki se bojijo, da< bi jih duhovniki in njih plačani privrženci črnili pri vladi; avanzma je lahko pri zlodji, vsaj redko kak pošten posvetni pristaš Slovenec še zdaj paprej pride. Klerikalci imajo v svoji sredi nekaj iz liberalnega tabora k njim presto-pivših ljudi, ki vse in najgrše sto-. i jo, da kaj več podpore dobijo. Duhovnikom ni treba samim opraviti najgnjusnejša opravila, za to jim služijo odpadniki. Seveda plačati morajo. Naš kmet da tudi v ta namen denar. Ne tajimo, da je nekaj bojazni mej liberalci za obstoj stranke in da je živo vrvenje prejšnjih let postalo mirnejše. Katoliki smo in tu se zopet spomnimo, da nismo od 17. stoletja naprej imeli mož voditeljev, učiteljev napredka, nabira-•eljev, stvariteljev bogatstev. stvariteljev večjega gospodarstva; nimamo trdnega kosten i aka; — ubogo agrarno ljudstvo smo. — Naš srednji stan je slaboten v rokodelstvu in industriji. Fabrika je sploh jemala moči rokodelcem, ali naši rokodelci niso imeli nikoli prave Šole So morali tujci priti. Zato tudi 111 bilo do sedaj dosti industrije. Rokodelec je pa glavni meščan. — Slovensko liberalstvo se dalje n: brigalo za to, da iz gospodarstva in vsega socijalnega, duševnega živ 1 jen j a klije neko drugo, kapitalistični dobi protivno gospodarstvi in naziranje, prezrlo je, da prehajamo v socijalist čno dobo in zgubilo je ožjo zvezo z maso industrijel-nega delavstva, z rokodelci in z razvitejšo mladino. Dosti modernega naz:ranja in socialističnega stremljenja sicer v naši mladini ni, — nekaj malega, kar ga je dala Mar-rykova šola v Pragi, •— ali nekaj imamo industrije na Kranjskem, velike premocokope imamo, delavec tali podjetij je socijalist, mora biti. Naš rokodelec komaj izhaja. Isti išče tudi kako varnejše mesto. Liberalci so se vse preveč zanašali na trgovstvo in u radii iš t v o. Katoliški duhovnik je v Evropi pogledal mase in je hotel delavstvo fabrik in rokodelce na-se naVezati s krščanskim socializmom. Ta socializem je neki^ srednjeveški samostanski ričet za uboge. In tako so postali tudi slovenski duhovniki krščanski socijalisti. Ali najbližje slovenskemu .liberalizmu bi bila socijntna demokracija. Tej je bilo biti prijaznim, s to je bilo iskati zveze, ma-kar, da se zgubi nekaj boječih u-radnikov. Masa je podlaga vsega narodovega življenja. Kmeta1 je treba voditi v zadrugo proizvajalce in potem v proizvajalno zadrugo; rokodelcu je kazati pot v zadružno gospodarstvo in socijalno demokracijo ter sprijazniti istega z delavcem fabrik in s kmetom. Na Slovenskem je še malo pogojev za uspešen nastop socialističnih strank. Ni dosti industrije in boljši, kvalifikovani delavci so večinoma tujci. Ti se ne morejo lahko z drugimi delavci sporazumeti. In malo je izobraženih agitatorjev socialistov. Naši akaidemična izobraženi posvetnjaki so še malo proučevali socijalna vprašanja. Gmotnih sredstev manjka, da bi sc razširjal nauk o kapitalističnem gospodarstvu ter o gospodarstvu, ki iz njega izhaja, poljudno po knjižicah, po socialističnem časopisju. Naši ljudje iz mase ne znajo brati. In boljši so na gorcnjemŠtajerskem, Westfalu, v Ameriki. Kar se piše, sc piše tako, kakor bi naši delavci že imeli Marksa v glavi. Izjemo delajo le "Naši zapiski". A škoda, da ne izhajajo vsaj enkrat v tednu. Tako je zdaj stanje liberalcev v stari domovini. Klerikalci nosijo po konci glave; zdaj so gotovi, da zavladajo s pomočjo Nemcev v kranjskem deželnem zboru. Zdaj bodo naši Jeremiji zopet duhovnike za-rotevali in jokajc prosili, naj bodo složni. Morebiti zvedo zdaj, da jok nič ni vreden v vprašanjih bojev strank, da je vse dobro, kar pomaga priti do nadvlade, do večje.mo-či ter da so se duhovniki hlinili, ko so se prej mej zvezo liberalcev z nemškimi veleposestniki zgražali nad to narodnosti pogubno zvezo. (Nadalje sledi.) Nova znanstvena stroka. Nedavno tega je neka New Yor-ška zavarovalnica napovedala, da družba vbodoče ne sprejema več zavarovanj nroti vlomu. Kot vzrok svoji objavljeni odločitvi navaja: "V New Yorku zrastla je nova generacija vlomilcev, ki svojo obrt izvršuje pOfx>lnoma strokovno, ta-k rekoč po "znanstvenih principih". V prejšnih časih — sc dalje glasi — prišel je vlomilec v trgovino, vzel kar mu je bilo pri roki, poiskal takoi kupca, spremenil u-kradene reči v denar ter se šel zabavat, predna ga je še policija zasačila. To je bil prejšni tip vlomilcev. Ta rod sedaj izumira. Na njegovo mesto pa stopa, drug zarod, ki smatra vlomstvo kot "obrt". Dela si načrt dneve in dneve poprej, poizveduje o svojem plenu, ki ga hoče odnesti, ogleda si, ako možno, natančno kraj in prostor svojega "delovanja", ima morda enega ali dva pomagača, od katerih se eden pusti ravno pred določenim časom od službujočega policista radi pijanosti aretirati, — ter si potem z nenavadno spretnostjo, s strokovnim očesom izbere ravno najbolj drago- cene stvari, najsi bodo že ali dijai-manti,-zlatnina in siebrnina, svila, ali pa druge take reči, ki imaj° večjo vrednost. Svojega plena tak strokovnjak ne skuša takoj prodati, manveč ga začasrio spravi ali doma ali na kakem drugem varnem prostoru. Lepotičje razkosa, zlato in srebro raztopi in dragoceno kamne proda v daljnih mestih. Vlomilec sedajnosti živi kot soliden družinski oče, njegova družina mnogokrat ne ve, kakšno obrt izvršuje nje reditelj. Prej je šel vlomilec, v klet, kjer so se zbirali hudodelci in drugi taki tiči, ki se belega dne bojijo, kjer ga je mogla policija takoj zgrabiti, če ga je hotela; dandanašnji pa se izogiblje občevanju svojih stanovskih tovarišev, marveč je ud kakega kluba, zlasti političnega; kajti a'ko bi ke-daj prišel slučajno v nasprotje s policijo, pozove svoje politične prijatelje, ki o njegovem dobrem glasu stricu jejo. On ne izvršuje svojega |xxsla tja v en dan, temveč preračuni pri vsakokratnem "podjetju" s precejšno gotovostjo večji dobiček; tudi varčen je, v pravnih stvareh podkovan in zna dobro u-porabiti postave, kadar ravno potreba nanese. Plen je pri posameznih tatvinah dandanes večji ko prej, le redkokedaj se dobe ukradene stvari nazaj, — in tako zavarovalnici ne preostaja druzega kakor hočeš nočeš plačati. Naša družba je v zadnjih letih pri zavarovanju proti vlomu imela zgubo in morala iz svojega doplačati primanjkljaj. V.sledtega se je po vsestranskem temeljitem preudarku in proučitvi položaja odločila, da opusti vbodoče to [>olje zavarovanja." Listu v podporo: Frank Hrvutin $0.25 ..ODRGE.. VBukomur se labko pripeti, du mora trpeti nn odrgah, bodisi du pade ali bo kako drugače ponesreči. Odrgn, ki bo vi asi um n i ni v skelefo rano, izvmjenje, opekline, otekline, katere povzroči nevralgija. protin ali pone-b rečen jo. Vse <0 bolečine so najhitreje najnajlužje c cIbI j «iti i jo zol kltdki namočenimi v SEVEROV Olje sv. Gotharda ^ % Cona 60c.*, ^ % "Trpela setn nn odrgnjenein členku. Rabila sem razna zdravila pa ni bilo pomoči dokler nisem začela rabiti Severovcga Olja sv. Gotharda, ki mi jo rano v kratkem Času zacelilo iuozdravilo "elenk popolnoma.". Mary Chramostii, Iron lliver, Wis. Razburjenje Možje in žene, ki so^ izgubili zmernost bo prav hitro razdrftžijo in potem morajo trpeti na nervoznosti. SEVEROV NEHV0T0N jo lok. ki odstrani vse nerede in dri.go napake živcev. Cona $1.1)0 Suhotni ljudje potrebujejo kako dobro toniko, do bo malo opomorejo in odebelijo. Suhotni ljudje navadno trpe na nopreliavnosti, čo pu začnejo rabiti SEVKHOV ŽELODČNI (jRENCEC dobijo zdrav okns, bo odebele, utrdijo i 11 njih moč bo čudežno povrne.Cene COe in$l Zabasanost. Veliko mož in žen trpi brez potrebo tin toj nerodnosti. Primeri »o tudi »ta včasi morajo šolski otroci trpeti na tem neredu, in koso ta ukoreuini ga ni prav lahko od-straniti. SEVEHOV0 ŽIV-LJ ENS KI HALZAM zdravi v»e nerade; daje slabim moč in starim podaljša življenje. C oh a 7oc Dovtip. Ljudje, ki znajodrui-bo zabavati z raznim doslipi, bo poVBod zelo priljubljeni- Ako pa taki ljudje zgubijo svojo segnvost ni svoj humor ter postanejo otožni, ni boljšega sredstvu zoper to,ne-ilazučnojo rabiti Severov prašek zoper glavabolin nevralgljo, ki»či«ti mozgano in ozdravi glavobol. Conii 25c. . V vseh prodajalnah, Zdraviliški svet prost. 4 t W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA _!_ ________ _ OLAB SVOBODE i Socijalna razmotrivanja. XIII. Splošnu volilna pravica in socijalizem. V Avstriji bije se neizprosen boj za volilno pravico in zlasti sta' si na Slovenskem liberalna in klerikalna stranka v laseh radi iste. Ker bo morebiti zanimalo tudi ameri-kansko slovensko delavstvo mnenje o,splošni volilni pravici iz vrst socijalistov, prinašamo v izvlečku oni del razprav o ženski volilni pravici, ki jih priobčuje sodrisg Karo"; Kautsky v "Leipziger Volkszei-tung", kateri vobče govori o splošni volilni pravici za delavski stan. Volilna pravica ima za proletari-jat ves drug pomen: kakor za buržo-azijo. Slednja se jc poslužuje kot sredstvo za politično izkoriščevanje nižjih slojev prebivalstva, da jim isto pomaga v parlamentu doseči večino in politično moč. Najsi bodo nasprotja med posameznimi meščanskimi strankami še tako velika, nobena se ne dotakne temeljnih stebrov današnje meščanske družbe. — Drugačno pa je razmerje med socijalno stranko na eni strani in meščanskimli strankami na drugi strani. Proletariat ne more priti do moči, do vlade, dokler ne napravi konca sedajnemu razrednemu gospodarstvu. Socijalizem ne doseže prej politične moči, dokler ne ustvari razmer, ki bodo buržoazijo za* vselej ugonobile in jo nemogočo napravile. Z odpravo meščanskih strank izgine sam ob sebi tudi parlamentarizem v meščanskem smislu. Ali se morda nlisli, da se bo kakšna meščanska vlada v takih irazmerah ravnotako radovoljno u-maknila socijalistični večini med volilci in v parlamentu, kakor se dandanes umikajo v konstitucijo-nelnih državah liberalna minister-stva konservativnim m konserva-eivna zopet liberalnim minister-stvom? Ali nam ni marveč pričakovati, da bo meščanska vlada v sporazumu z vsemi meščanskimi strankami poskušala poprej povzročati državni polom in stem proletariat za yedno potisniti v kot? Slep mora biti, ki ne vidi temeljnega razločka med proletarijatom in buržoazijo, in ki je v naivnem mnenju, da bo prišel proletarijat samo z glasovnico do politične moči. Kako se bo ta boj razvijal, ne vemo; bržkone se bo v vsaki državi na drug način bojevalo, in pri tem nikakor ni treba uporabljali sile. Ako bodo meščansko vlado nehali podpirati njeni stebri, razpade ista sama od sebe ali pa se prostovoljno odpove. Parlamentarizmu, glasovnici, pripade morda važna uloga, toda ves proces vršiti se bo mogel le s korenito spremembo razmer izven parlamenta. Parlamentarizem in glasovalna pravica nimata torej v dosego politične moči takega, odločilnega pomena, kakor za buržoazijo. Parlamentarizem in splošna volilna pravica zasedaj pri proletarijatu ne prideta toliko v poštev kot sredstvo v dosego |>olitične moči. temveč v prvi vrsti kot sredstvo, pripravljati na ta dogodek delavstvo, državo in družba Gre se za to, da razdruži-mo proletariat od meščanskih strank, ga osamosvojimo v delavskih organizacijah, mu razjasnimo bistvo rn pomen meščanstva, njega razvoj itM historične naloge, — tn da mu končno vdahnemo pogum in samozavest ter pokažemo pot v prihodnost. Vse to pa se ne1 more v popolni obliki zgod ti brez splošne volilne pravice, — in ne manj važna je jed-naka, direktna in tajna volilna pravica. Tudi ta ne pride zasedaj kot sredstvo v dosego politične oblasti v poštev. marveč kot nekako merilo za moč, številp in rast proletariats, — kot sredstvo, da se poveča moč in navdušenje proletarstva povodom vblilnih zmag in da se nasprotnike v danih razmerah prisili do koncesij. Vsi ti uplivi splošne volilne pra-fvice in udeležba social ističnih strank pri parlamentarizmu so meščanskim strankam silno neprijetni. In ravno radi tega moramo se mi toliko l>olj potegovati za enako, direktno in tajno volilno pravico. O pomenu glasovnice in parlamenta zai politično moč proletarijata smo lahko različnih mnenj; poti, po katerih pridemo do zaželjenega cilja, so razni, kakoršne nam pač dane razmere za primernejše kažejo. Na drugi strani pa je upliv splošne volilne--pravice na politično moč v sedaj nih državah prav različen. Včasih so imele od njih korist konservativne in reakcionarne stiranke, včasih liberalne. V vsakem slučaju pa je najvažnejše: politična organizacija, pouk in izobrazba, ojač-ba in vspodbujanje proletarijaba, soeijalne reforme, priznanje moč» in politične zavednosti ter duševna premoč socijalističnih strank v vedno širših slojih prebivalstva. In ravno iz tega razloga mora se naša stranka vedno in pcfvsod postaviti kar najodločnejše za splošno in enako volilno pravico kot za predpogoj obstanka delavskega stanu. XIV. Pogled t bodočnost. Teško je govoriti o prihodnosti, ker stem mnogokrat pridemo na glas krivega preroka. Toda mi napredno misleči delavci in socijalistl smo že navajeni in ves razvoj nas potrjuje v mnenju, da bo bodočnost lepša ko sedajnost. Naše zaupanje v delavstvo in njegovo bodočnost je tako veliko, da ne moremo na kaj drugega misliti, ko na uspeh. Pri tem pa niti ne mislimo na dolgotrajne boje, ki jih bo treba še dobojevati. Toda nri revolucijo-narno navdahnjenih in prosvitljenih delavcih boji ne pridejo v poštev; smatramo jih kot neizogibne; ti so nam pot in sredstvo do gotove zmage in še celo i>ogoj napredku. Raditega gledamo zaunno v bodočnost, ki je naiša, delavska. Našega napredovanja ne ovira ali zadrži niti vedno tesnejše združevanje naših delodajalcev, niti izdaji-ce iz naših vrst, niti nasprotne moči, niti nezavednost enega dela naših udov. Kajti tudi to tvori en del boja |>o svobodi stremečega prole-tarijata. Mi stem računamo, ker spoznamo, da ni drugače, da leži to v naravi razvoja. Kdor spada v vrsto izkoriščevalcev, je umljivo, da bo zastopal svoje stanovske koristi. Kdor pa sam spafda k delavstvu in se ga od nasprotne strani izkorišča, a vendar postane izdaj ica, tega lahko pomilujemo, a oprostiti mu ne moremo. črni oblaki ixxiijo se nad našo organizacijo, blisk in grom ozna« nuje nam pomenljiv in neizogiben lx>j z reakeijonarstvom. Zalo nam je treba biti na straži, nabrnsiti meče in pripraviti drugo orožje za u-spešen boj. Ako smo složni, vsi za enega, eden za vse. — zmaga ne izostane. Mi smo zvesti napredku in lx>rili sc hočemo za napredek. Naša dolžnost ie to. Glejmo torej veselo in brezskrbno v bodočnost, stopimo brez strahu na pozor išče socijainega in go-soodarskega boja ter pomagajmo zidali zgradbo vsečloveškega bratov stva ! Mr, Roosevelt in Panamski prekop. Neka j ako interesantna in presenetljiva izjava predsednika Koosc-velta nam sili danes pero i>od roko, in ta je; Predsednik Roosevelt se jc izjavil, da bode kopal panamski prekop z importtranim delavstvom — skabi, t. j. z importiranimi ki-tajci. Ta izjava je pribita resnica — tako resnična, da sc za tozadevne informacije ne moremo več na nobeno. višjo oblast obrn;ti. Po dolgotrajnem intervue z svojim zetom Longvvorthom, je predsednik odbil vse pravične pritožbe ameriškega delavstva in se samovoljno izrekel, da bodo prekop kopali Mongolci. mm* Prva posledica tega je,da je to vele važno delo prišlo v roke grabežljivim podjetnikom. Ako bi vlada kopala prekop pod zvedenci iz West Point, kot prvotno nameravano, in da bi pri tem svoje delavce pošteno plačala, bil bi vsak ameriški državljan brezdvomno zadovoljen. Toda tu bi ne bilo nobenega dob čka za vlado, in da zadovoljijo svoje vsestranske "prijatelje", ter j.h kolikor možno razveselijo, oddali so tlelo raznim podjetnikom, a pod tem prokletiin sistemom plačali bodo delavce kolikor najnižje mogoče, a vlada pa bode plačala kar največ mogoče. Razlika je le ta, da si bodo pridobili podjetniki velikanska premoženja ljudstva. To je torej vzrok, tut katerega podlagi se bode inuportiralo 2500 Mongolcev kot začetek. Od tod prihaja tudi uprašanje, katerega uiti predsednik Roosevelt ne pojmi. * * * Prekop se lxxle tudi delal na teritoriju Zdr. držav, in je potemtakem del Zdr. držav. Tamošnje podnebje je nezdravo. Resnica je tudi, da ta-mošnji delavci iz Jamajke niso poginoma zanesljivi. Resnica pa je tudi, da se je s temi delavci postopalo gorje kot z živino. Plačevalo se jim jc po Hoc. in še nižje na dan, a delati pa so morali ]>o 12—14 in celo ]>o iolnili svoje žepe; a tudi oni, ki te moderne sužnje lovijo in jih prodajajo, ne bodo odšli praznih rok. • • • "lielopoltni delavci niso za delo pri Panamskem prdkopu radi nezdravega podnebja, slabe pitne vode in brezštevila strupenih komarjev." — Tako se skušajo merodaj-111 faktorji opravičiti napram organiziranemu delavstvu 1 Jako pametno! — Kaj pa g. Shonts, Roo-seveltov prijatelj, vodja prekopa? — (Ju gre tje s celo vrstp strežajev, kakor kak turški paša; 011 lxxle tudi tam stanoval, ne da bi s« ga mrzlica prijela! In zakaj' Zato, ker bode on dobival čisto vodo za svojo rabo, zdravo hrano in postelj z ograjo, kamor komarji ne morejo: — Porkleti humbug! Ali je denarja v deželi samo za požrešne parasite, ni-li dežela dovolj bogata, tla da tudi delavstvu či>to vodo, zdravo hrano in postelj f Ni-li resnica, da bode poginilo pri kopanju tega prekopa na tisoče in tisoče delavstiva radi nemarnosti vlade in požicsniosti nekaterih posameznikov? Ali plačuje ameriški državljan davke le za te lenuhe? Predsedniku se je dovolila ogromna svota denarja za lahkomiselne potrate, brez vednosti ljudstva, kongres, v katerim sedijo "ljudski zastopniki", mu je dovolil to; a da bt sc kaj storilo za delavstvo v zdravstvenem 'kakor v drugim t »žiru, na to še misliti ni! • • • Ljudstvo Zdr. držav se jc obso-lutno i/reklo proti importiranju mongolskih delavcev; in če mislijo prijateljsko do kitajskega naroda, ni rečeno stem, da jih bodo im-l>ortirali za svoja dela, in tudi Mr. Roosevelt bode prišel do tega, tla ameriško ljudstvo ne mara Mongol-cev na svojem ozemlju, brez ozira kaj Mr. Roosevelt in njegov zet mislita o tem, in ako se Mr. Roosevelt o tej važni zadevi ne more podučiti v prihodnjih tednih, podučil se lxxle v prihodnjih mesecih. Mi pač sodimo, ker drugače ne more b ti, da lxxle Mr. Roosevelt v kratki bodočnosti prisiljen izreči, da Kitajci ne bodo delali za našo vlado pri prekopu panamskega prekopa. Največja slovanska tvrdka Iiiiiii 1 Bach man, 580 So. Centre Ave. Chicago. ;So priporoča vaim slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsnkterih potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cene. _ Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico. Neštevilno zahval in pripoznunj jamči z a pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskhn društvam priporočam tudi moje dvorano za društveno aeje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa zajnarodno in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Ki1* Potujoči rojaki vedno dobro dosll! Priporočam bo vbem v obilen poset. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. " Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 0 Uradne ure: do 9. zjutraj od i. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, In odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriBt. © £ F. 1. SKALA & CO. 320 322 W.lN.Ht.,prodaja prevoznih listkov £ ■3 *a> i zz. £ 5 s * » ° tE 3 S ifi ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine ix)celem svetusoBebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav, lja plačilne in druge pravne listine. Izterju. je dedaSine. Zatopstvo prekniorskih družb: Premen Hamburg Rotterdam in francoske Črte. Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. a F. J. SKALA & CO. »80—«33 W. INtli Sir. Chicago, 111. £ ■ *c v — 624 80. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja »la\. občinstvu, da imu simIjiJ \ eliko zalogo vBahovnt>M*ga blaua V izdelovanje umih oblek kakortudi v popravo hnHIi vse po zmerno 11 i/k ili cenah Chicago. III. M 0 C N 0 B L A (i.O . Najbrže, da sle videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po coni se blago dobi. Ali so spominjale, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupiui". Večina naB ima tako skušnjo, in če je vi ni-b te imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme* te rznamovane in tako lepo popisane, dasevam priljubijoin Bi jih hočete nabaviti, Grete in Bi jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednoBti ali kakovosti kakor opisu-no, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde. da cena tega ali onega predmeta je za polovieo znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, tla zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej-te blilgo in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite iti oglejte si našo vzorce za inožke obleke. " : 1 .-••• • •••• -m* ■ GLAS 8V0S0DB "Glas Svohode" (The voice op Liberty,] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 609 Loomis St. Chicago, 111. totem] at the I'.it Offltv »t Cl>lc*itu, III., »» Socoud Ciai« M »iter. Subscription $1.60 par y«r. Advert Utmeuts on iigreomoni. "Qlaa Svobode" Izide Mat! p«t®k i velja za AMERIKO: ca celo leto ta pol leta . ZA ca celo leto u pol leta , ...$1.50 ................75o EVROPO: ............kron 10 ............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*, Naslov za dopise in pošiljatve jo 401i»>* Svobode' 6G9 Loomis St. Chicago, III. Dopisi. Calumet. Mich., i. sept. 1906. "Svaka sila do vremena" — pravi pošten hrvatski rek. Takisto smo rekli iiuli mi kalumetski Slovenci, ko smo dan za dnevom gledali grozne hvmparije, izvirajoče v /•kranjskem bordelu", kjer dominira naš velevredni reverende Luka Klop-čič. Ta nevredna duhovna posodi, propalica, kateri ni vreden, da se dotakne cerkvenega zidu, kamodi Najsvetejšega pred oltarjem, — je 5 svojimi ostudnimi orgijami zabredel že tako daleč, da druzega ne zasluži, kakor javno ožigosanje pred vsem slovenskim svetom. Calumetčani smo dolgo prikrivali Tvoje "delikatese", Luka ; dolgo in predolgo. Toda zdaj ni milosti več; v popolni nagoti naj Te ogleda vsakdo, ki Te še ne pozna. Ko bi danes papež preklical celibat in dovolil dnevnikom žeuitev, bilo bi jako slabo za našega Lukca. Revež bi h 1 v velikanski stiski, katero izmed svojih ljubic bi osrečil, ko jih ima pa toliko, kakor jež bodic. No, ne motimo se, ako mislimo, da bi se odloČil za šulkovo Mary, katerej daje pred vsemi prednost. To Marice, propadla ženšČ na, katera je že zdavna zaslužila, da konča kje v kakem razupitem bordelu, je že blizu dve leti priležnica Rev. Klc; čiča. Xasukati in nase prikleniti je zpala reveža tako, da je zdaj 011 popolnoma v njeni oblasti in caplja za njo, kakor lačen psiček, če se mu kaže skorjica kruha. Ista Mary Šulek, katero je nakoč hrvatski župnik Rev- Folič spodil iz cerkve z besedami: "Nečistniča, v moji cerkvi ni za te prostora! —" ista Mary Šulek, za kateto že angleški otroci upi jejo: "Hallo, Mrs. Klopčič I" ali "Look at priest's girl!" — ista Mary Sulek, katera spremlja Luko na piknikih in ga vpričo vsa-cega f ara na ogovarja s familijar-nim: "Ti Luka" — isto Marice Šulkovo nosi sedaj hlače v slovenskem farivžu! Navadno pride tja vsak dan, seveda najraje zvečer, nakar se z Luko zakleneta v sobo in kramljata ter .. . do enajste ure, vča- h tudi čez-polnoč. Kadar se pa Luki zdi, da je v okolici kaj sumljivega, tedaj gre on k njej — namreč k Sulkovi — t;a na-6. cesto, kjer ji je on najel sobo in kuuil pohištvo (zia V a* denar, slovenski faranil) ter se tam po svoje zabavata. Prav pogosto se pripeti, da Mari-če potrebuje obleko, klobuk itd. Tedaj nastopijo br dke ure za našega Luko! Marice pride v farovž in začne: "Luka, jaz rabim denar 1" — "Nimam ga!" — se navadno odreže Luka, Toda stem je ne odpravi. Njegova intimna prijateljica ve. kje ima popče tisti predalček, in • brez vsakega rada] j nega vprašanja ga odpre ter vzame bodisi petak al? Ttesetak, kar ie; če pa slučajno nt "Cash.v. tedaj mora Klopčič hitro napisati ček, in ona odide zmago-- slavno v banko! — Tako se vrstt dnevi... Ni dolgo tega. kar je bilo Ma-riče "obolelo" . Nekateri, ki so jo botie poznali, so pravili, da je krčevito javkala v nostelji, ob kateri sta vadno opravlja — babica! — No Mariče je zopet kmalu ozdravilo in Luka ji je za nagrado, ker se j tako dobro "obnesla", kupil zlato uro. Priležnica je bila daru tako vesela, da se je spozabila in vpričo več oseb pohvalila, "kako so "jo na gradili ^aspud", Sicer se pa Ma riče večkrat spozabi/in1 drugim pove več, kakor je Klopčiču ljuf8> Da bode venec Klopčičevih pi kan ter i j l>olj (»polen, naj povem še kako so ta "vsestransko delavni ga spud1 lansko leto hudiča izganjali v Manistique Mich. Lansko leto j torej bilo, ko jc nekega lepega dne Klopčiča naenkrat zmanjkalo v Ca luroctu. Dobri farani so bili v skr beli; vse je popraševalo po njem Kar jo peg run ta j o nekatere brum ne ženice, da so šli gaspud v Mani stique, kjer v neki krščanski hiši straši lutdič 1 Da pa bode hudič po kazal pete, za to je treba mladega in nedolžnega gaspmda. kakoršen je na pr. naš Klopčič, ki ga zamore "panati". — No, ta švindel ni obveljal povsod. Ljudje, kateri niso udarjeni s slepoto, so takoj tudi po grunta! i, da titsti "hudič" ni v M a nistique, ampak \- — Chicagi, in da je Klopč č "izgnal" ne samo jedne ga, temveč kar dva hudiča v neki Chicaški bolnici! Tam je namreč rev. Luka dobil — dva potomca I — V resnici, to je bil dosti velik liti dič! Za danes dovoli. Klopčič naj pa ne misli, da je to v§e, kar vemo Najlepše še prde! Eden v imenu mnogih. slonela zdravnik n Klopčič. Drug ni smel blizu. — Od tistikrat pa vemo, da razume naš reverendissimu? več poklicev, ne samo duhovskega! Razume se tudi na posel, ki ga na- Chicago, dne 1. sept. 190(1, Gospoda okrog "Proletarca", na vse osebne napade v zadnji številk tega lista in na vse tam nakopičene gorostasne laži zaslužite nekaj od govora. N'ace 2lemberger očita v svojem dopisu iz Glcncoe g. Kondi, da ne zna pravilne slovenščine. — Nace Nace! Vsakdo ve. da se niti dostojno podpisati ne znaš, kaj še le kaj drugega pravilno spisati! Rad bi videli Tvoj rokopis. — Toda U> je postransko in manj važno. Mi Ti tega ne zamerimo, ker vemo, da tt smo vsi jednako zmožni sloven ske slovnice in pravopisja. V svojem dopisu povzdiguješ g. Zavetnika ali vsaj hočeš ga |h> vzdigniti do one višine, na kakor-šni stoji kot socijalist Evgen V, Debs, — a pozabil si povedati, ozivali, da nam odgovorite na stavljena u-prašanja. A za vse to ste gluhi ali [>a zavijate [h> liguorjansko stvari tako, kakor Vam bolj prav hodi. Toda takšno varanje javnega mnenja Vam ne bo mnogo -basnijo in Vaše slave bo kmalu konec. Kajti kmalu l>o ljudstvo spoznalo Vaše demagogstvo. Saj so še celo dr. Šu-šteršičevo navdušenje za socijali-zem in narodnost razkrinkali! In ta dr. Sustcršič je gotovo toliko če ne lK>'.j prefrigan kot ste Vi! Preverjeni smo torej, da bodo tudi tukaj--ni sadrugi skoro imeli priliko občudovati, \'aš "pristni" socija! zem, in Vam brezdvomno ne bodo šli na Vaše limanice! Vsi razsodnejši itak že vedo, kam pes taco moli! Mi hočemo popolnoma nepristransko vso stvar razložiti, in javnost naj potem sod:. kedo'je lažnik. Resnica jc, da je šel sotlr. Kon-da k tajniku izvrševalnega odbora socijalne stranke, potem ko je v "Chicago Socialist" čital 0110 vsiljeno resolucijo. Tajnika pa ni do-bil, in torej se tudi nw 'mogel pred njim ali pred kom drugim jokati in tožiti, kakor hoče g.: Zavrtnik javnosti natveziti. — Kedo je lažnik? Laž je zopet, da je Konda blati? ljudi okrog "Proletarca" pred tajnikom. Gospoda, prokleto se motite, ako Zavrtnik, uprašamo Vas, koliko delnic imate pri 'Appeal to Reason* v 'Caldwalb Socialist " in drugih socijalnih časopisih? — Ko bi bir Konda ta;ko neumen in Vam [>olo-vico lastnine "Glas Svobode" odstopil, to bi bilo socijalisticno, kaj ne da? Socijalna stranka in Vaš klub sta dve različni stvari, — to smo trdili in bodemo trdili; nikoli na nismo trdili, da socijalna stranka ni organizacija. I 'asa organizacija ni socijalna stranka. Vi podpirate sami sebe, in ne stranke. Zdi se nam, da Vaša prikrita vladohlepnost in nadutost ne kažeta nič kaj na dejstvo, da bi bili napojem s pristnim soci-jahmtt duhom tur v zvezi s socijal-no stranko! Iz Vaših besed sc da neovržno sklepati, kako se Vam sline ccdorocil. Vi uporabljate vsako malenkost, da sebe na površje spravite, drugo pa bagatelizujete. "Samo da bo šlo...' Toda Vasi nameni so preveč prozorni, da jih'tudi slepci spregledajo! Bojujte se kot fx>šteit časnikar in ne zavijajte stvari po jezuitsko! temu tako previdno pišete o Fe-renčaktt m nekih naročnikihf Na dan s to zadevo! Mi hočemo vedeti in tudi citati preklic o oni grozni zmoti I N"a socijalne piknike gre lahko vsakdo, in tudi nekaj Slovencev jc šlo v Milwaukee. Kako so se pa tam vedli, pa naj svedoči sledeči dopis, katerega s cer nismo ob času priobčili, ker nismo imeli dovolj eneržije ( 1), vendar pa smo ga iz previdnosti dobro shranili. Evo ga: "Bum, bum, burni!" tako je pokalo na dan 4. julija t. I po vseh kotih Zdr. držav, sosebno pa pri nas v Milwaukee. Da. 'tega dne sb nas blagovolil' obiskati nekateri Chicaski figovci, Roditelj bil jim je naš trcbušasM auža. < )biskali so nekatere javne lokale, med temi tudi naša dva koni-panista Hudna-Wokač. Klopotali in razgrajali so kakor kakšni "pir-tenpintarji". Budni so predbacl-vali, da ni socijalist, ker dela za Dalje na 8. strani. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko Francoska proga Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA :DBU£BA. New York v Avstrijo čez Havre Bfisel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton. La Savoie............22.(XK) ton. La Touraine.........lfj.OOO ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na piinikih družbo. Snažno posteljo, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zaBttip na 32 Broadway St. Now York. .11A THICK W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapnd, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medoali, agent mi 0478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarič, agon t na 21(1 17. cob to, St. Louis, Missour. POZOII! POZOB! S L 0 V E N C I ! Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki jo otvoril hotel na 4-1 Sherman Ave. pri La Salle postaji. ZaToMINITE si : "EDINI SLOVENS!,] HOTEL V CHICAGO." ... Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK, lastnik. < > 1 ► <► O o o o <► o o n o o o o Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci In pohištvo nrl IT NAS "toft Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCl! €0110 delnieuin so vedno višjo. Našega novega pnrobrodne^a društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasn0 rosporiteto. Z redno plovitl>o je družba pričela v začetku meseca oktobra p. i. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Šojo čas, da si vsaki delavec lahko pritfkrbi delnice in tako postane sotrud nik t«>gn ogromnega podjetja. No odlaša j to t Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po $<1.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta ku[X)ti i-zrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. mi dite. da d Vami b b soc pra se r>o zagova jalna ! se sprejeti ne ali vsaj takra s stranko. I resolucija v "Chic dne 14. julija t. 1. : ma usiljena. liate ie sodr." Konda rja!! Vaših pri-itranka pravza-smela; kajti Vi t niste bili "affi-""ritožba oziroma ago Socialist" z e torej po potno- Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK Ž0TTI, Prksiuknt. I Inkorpoi iraiia po drzainili zakonih 7. glainico $2.000.000, od katerih ie že $1.500.000 u plačan ih. . . 108 Greenwich Street, New York Cenjeni gospod: S tem pmlplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družl» po |»>.00 komail, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero uuitrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopoa|jite. v S U>m so razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da uii zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime........................ Ulica in št.................... Mesto in država............... Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. ■M________________________________________________________________ (ILAS BVOBODB 0 h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centro Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 113 Maiil Str. L,a Salle, 111. Tajnik: Maktin Konda, (1611 Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. PJth Str., Chicago, lil. Blagajnik: Frank Klohucar, 11(517 fewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. BadqvINAO, P.O.Box 193 La Sallo, 111. John Vebščaj, 1 ill Clarence Ave. Chicago, III. Matija Strohen, 443 Main Str. La Sulle, 111. Martin Potokar, 5(54 S. Centre Ave., Chicugo, 111. Mohor Mladič, <»17 S. Centre Ave., Chicago, 111. .Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago, ill. Mabtin Skala. Box 105(> Ely, Minn. Jobip Matko, Box 181 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blago vol o društveni -zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svoje dopise jednotnemu tajniku. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: "Proletarec" it. 37 v LowoIIvlUe, 0..RuiIolf Miglii, taj., Fr. Bruder, tast., box 236. Mescfine seje, všako 1. nedeljo v mesecu. "Ilirija'1 St. 38 v Kenosha, Wis. 1. ŠuBterSi«, prede. 23 N. Main St., Fr. Jolenoc, tnj,, 354 Ooak St., Ant. Šor-jak, zast., 23 N. Main St. Mcseina seja voako 1. nedeljo v mesecu. "Narodni Vitezi" st. 30 v- Chicago, 111. I. Jesih, predB., 409 VV. 19. Bt., T. Fabian, taj.', fi(5!) W. 22. St., Fr. Rahovec, zast., 559 So. Centre a ve. Mosoina seja vsako 3. nodeljo v mesecu "Zvon" št. 40 v Durango, Culo.— Mart. Verce, preda., box 427; Fr. KoSir, taj., box 427; I. Aali, zast., box 427. MeHe^na seja vaako 1. nedeljo v mesecu. "Slovenija" fit. 41 v Irwin, Pa. No. 2. Mart. Volkar, preds., box 100; Ant. Porufiek, taj., box 100; Al. Franki, zast. box 100, Mcsočna seja vsako 3, nedeljo v mesecu. ' Večernlca' št. 42 v Aldridgo, Mont. Ivan Lesnr, pred8., box 08; Fr. Ilc, taj., Imx (18; Jack Gornik, zast., box 105, Mesečna seja vsako 1, nodeljo v mesecu. "Aurora'^ št. 43 v Aurori, Minn. Ig. Hetar, pred., Fr. Mustar, taj., Ig. Solan, zast. DruStvena boxa 36. Mo-sečna seja vsako — nedelja v mcsecu. "Danica" St. 44 v Conemaugh, Pa. Fr. Podboj, pred,, box 305. Mart. Čer-netlC, taj., box 10; Fr. Kos, box 149. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Zastopnike krajevnih družtev se na- prosuje, 6e bc je pomota urinila pri imenih, Številkah ali pri dnevu meseJneh sej, da blagovole naznaniti tajniku Jednote. I DRUŠTVENI IMENIK. ! Glasom sklepa 2. glavnega zbora S. N. P. J. v Chicago, 111., priobčiti se ima v Jednotnem glasilu enkrat ua mesec imenik, vseh druStev in njih uradnikov t. J. naslov predsednika, tajnika in zastopnika. "Blavlja" št. 1. v Chicago, III., Fr. Klobučar, pred., V017 Ewing ave., John Duller, taj., 12 W. 23th St., Frank Mladič, zast., 587 S. Centro ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Triglav" fit. 2 v La Salle, lil. Karol Strohen, pred., IUL'0 1st St., Ivan Vognč, taj., 1020 1st St., Alojz KruinarSič, zast., 1020 1st St. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa., Mike Štrukelj, pred., 912 Chestnut St. Feliks Volčko, taj., »12 (Jhestnut St., Mihael Pečjak, zast., 81« Chestnut St. Mesečna seja, zadnjo nedeljo v mesecu. "Bratstvo" št. 4 v Steel, O., Ignacij Žlembergar, pred., box 12 Glencoe, O., Ivun Kravanja, taj., box 101 Glencoe, O., Josip Dernaj, last,, box 3 Steel, O. Mesečna seja, 1. nedeijo v mesecu. "Naprej" št. 5 v Cleveland, O., Fr. Čeme, pred., 110S Hamilton St., Jo«. Kalan, taj., 4120 Wt. Clair ave., Antou Bobek, zast., 0104 St. Clair ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v Krausovi dvorani. "Bratstvo" fit. 0 v Morgan, Pa., J. Lesjak, pred., box 127 Morgan, Pa., Ir. Drmota, taj., box »0 Morgan, Pa., Leo. Werdiuek, zast., box 300 liridgeville, Pa. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu. "Bratoljub" 6t. 7 v Claridge, Pa., Lorenc Sturm, pred., *acub Jeias, Uj., box 170, Val. Itednak, zast., box 40... Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Delavec" št. 8 v So. Chicago, 111., J. Tisol, pr., B002 Strand St., A Aučin taj., U2ou So. Chicago ave., Michael Milakovič^ zast., 9050 ave. N. Mesečne Mje, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Bratstvo Naprej" It. 9 v Vale, Kans., Anton Hupar, pred., box 0*>, iv. Žaiier, taj., box 1, Frank Papeš, zast., bJfJa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v meseeu. "Trdnjava" št. 10 v liock Springs, Wm, Alojz 1'rofiok, pred, J-S, taj., Fr. ( "kale, zast. Hrostve-na boxa je 320. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Sokol" St. 11 v Roslyn, Wash, Mati ia Deriranc, pred, Ivan Sikonija, taj, Autoa Vončina, zast. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v meBecu. "Edinost" št. 12 v Murray, Utah. Ivan K. Grahu k, pred, box 201, J oh. Rebolj, taj, box 53, Murray U ah, Matija Kolar, zast., box 254 W..Jordan, Utah. Mesečno seje vsakega 15. v nit secu. "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O, Josip Straus, pred, Lansing, O, Josip Longar, taj, box »9 Frank Spendal, zast, box 235 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sloga" St. 14 v Waukegan, 111, Ivan Zdešar, pred, 705 Market St, Alojz Svlgelj, taj, 727 Market St' !; Len as« v, zast, 733 Market St. M. sečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Zarja" it. 15 v Bavensdale, Wash, Matija Poterpin, pred, Ciril Krmenc, taj, Anton li.gar, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sloga" it. 16 v Milwaukee, Wis, Alojz Bergant, pred, 572 Reed St, J v, KaiL, taj1; 328 Oregon St., Fr. Mat z, zast, 322 Florida »t Mesečna seja, vsaki 1. petek v mesecu. "Bled" 17 v So- Lorain, O, M. Vrbanek, pred, 672 10. ave, Al«. Beidnitzer, taj, 672 10. ave, Fr. Vevar, zast,, box 31. Mesečna seja, vsako 1. soboto v mesecu. "Orel" fit. 19 v W. Mineral, Kans, Louis Kovač, pred, P. JurSe, taj, box 357 W. Mineral, Kans., Ivan Kovač, zast, box 308. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sokol" št. 20 v Jtily, Minn, JoBip Selifikar, pred, Martin Slebir, taj., Ivan Teran, zast. Mesečna seja vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu. "Orel" št. 21 Pueblo, Colo, Josip Samec, pred., Alojz Anžeč, taj, Josin Mišica, zast. Naslov druitva jo 1207 B. Santn Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu. "Danica" it. 22 v Trimountain, Mich, Josip Mrvnr, pred, Martin Bn- čar, taj., Josip Obranovič, znst., box 78. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "Edinost" it. 23 v Darragh, Pa, K. Mackovček, pred, box 103 Ilerminie, Pa, Val. Urbas, taj, box 163 Ilerminie, Pa., Jos. Mohnr, zast, box 293 Ilerminie, Pa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Smarnlca" št. 24 v Jenny Lind, Ark,, A. Brisar, pred, box 45, .1. IJstar, taj, box 212, Frank Dollar, zust, box 42. Mesečna seja, vsako 2. uedeljo v mesecu. "Zora" St. 25 v Tercio Colo, Fr. Bajt, pred, box 137, Fr. Levar, taj, box 136, Ivan Adame, zast., box 140. Mesečna sejn, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Bratje Svobode" St. 26 v Cumberland, Wyo, Ivan Schwartzkoblar, pred. Ivan Medved, taj., Fr. Šare zast. — DruStvena boxa W. Mesečna soja, vsako 1. uedeljo v meseeu. "Celje" Št. 27 v Frontenac, Kans, Matija Mam, pred, box 174, Iv. Ccrne, taj, box 285, Fr. Boldin, zast., box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Novi Dom" it. 28 v Greenland, Mich., Matija Schneller, pred, box 203, Peter Gcshell, taj, box 111, Jac. Brula, zast, box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v mcsecu. "Domovina" it. 29 v Thomas, W. Va, Jacob Luzar, pred., box 141, Ivan Gruden, taj., box 235, Ivan Mrhar, zast. box 42. Mesečna Beja, vsuko 4. nedeljo v mesecu. "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans, Martin Btef.mčič, pred., R. R. No. 5 Pittsburg, Kans, Alojz Cirar, taj, box 188, Paul Obregur, zast, R. R. No. 1. McBečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa, Ivan Bečaj, pred, box 932, Josip Paulenič, taj., 18 rraklin St., Ivan I Smole, zast, box 297 Girard, O. Mesečna seja, vsnko 2. nedeljo v mesecu. "Sava" it. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred, box 38, L. Logar, taj, box 8, Anton Oman, zast., box 13. Mesečna seja, VBako 1. nedeljo v meBecu. "Nd5 Dom" it. 33 v Ainbridge, Pa, Frank TomažiC, pred, box 141, Frank Roseiiberger, taj., box 109, Josip Pelo, zast, box 538. Mesečna seja, vsako zadnjo nedeljo v mesecu. "France Prešem ' št. 34 v Indianapolis, I ml, Josip Hvalica, pred, 727 Warman Ave, J. F. Fnllrtich, taj, 725 Warman Ave, Anton Mesec, zast, 714 | Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Zvestoba" it. 35 v Chicopee, Kans., Alojz Ajdič, pred., Fr. Koiic, taj, box 34. Ivan Lesjak, zast, box 85. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "Zveza" £t. 36 v Wlllork, Pa., Jos. Sinkovič, pred. Frank Miklavc, ta i, box 115, Tom. Fortunn, zast, box 207. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. Pozor! Pozor! Slovenci, "Salon" z M01)1,11 MM KEULJISCEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače najboljše in najfinejše unijsko Binodke. čedno prenočišče za nizko ceno Vsem Slovencem in drugim Slovanom sit priporoča Potniki dobe Postrežba točna In Izborna. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. /vsck1. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA K1RAR GOSTILNHAH v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne Binodke. telefon štev. 777 husposka bratje. fsfJZ mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Kasparjeva državna banka. m Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 150 jun. in od 1. juL pa do 30 dec, po 3 < h Isto! ko obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja sc denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojajo na ixraestv'a in zavarovalne police. .1 - J -V ' I 1 . "51' . • ..... v i'.--.<-.-' .-.• O LAS 8VOBODH VESTI II SURE iz Po}tur pristojbine se zvišajo v Avstriji ii» sicer šele po novem letu. Vilhctrjev spomenik. Notranjska metropola. Postojna, je dobila nov okras. V nedeljo dne 12. avgusta t. 1. odkrili so tam spomenik pesniku, pisatelju, glasbeniku in politiku — Miroslavu Viličarju. Ta dan bil jc za Postojno velik praznik. Od vseh krajev Slovenije prišlo je na to slavlje mno-gobrojno zavednih rodoljubov ter stem pokazali, da jim jc napredek in izomika slovenskega naroda pri srcu, Miroslav Vilhar je bil vzor-mož. Rodil se je 1. 1818 v Planini na Notranjskem ter po večletnih študijah prevzel doma gospodarstvo. graščino lvalue pri Zagorju na Notranjskem. Občeval je s pri-prostimi knucti prijateljsko, poučeval in izobraževal jih in tudi politično jih vzgojeval. Radi svojega političnega delovanja okušal je tudi sladkosti ječe. Njegove pesmice so obče znane (Zagorska, Po jezeru. Ko tičica sem pevaila, Mila, mili lunica itd.). Prepojen jc bil s so-cijalnkn duhom, kar je bilo v te-dajnih časih med takozvanimi 'boljšimi krogi' redka prikazen. Umrl je leta 1871. Toča. Dne 17. avg. t. 1. proti uri zjutraj padala je v Gorici in okolici po nekaterih krajih kot oreh debela toča, ki je stprila mnogo škode. Pobila jc v mestu vse jx>lno šip, na no veni kolodvoru pobila je šipe v shrambi za stroje; mnogo je Škode na trtah in sadju. Šempeter, Vrtojba niso nič prizadeti, pač pa Kron-berg, Solkan, Pevtna, Podgora ftd. Skoda mora biti prav znatna. Revežu sne Je l dobro dcdsČino, V Sempasu na Goriškem je u-mrl župan, ki je bil postavil v oporoki* za dediča svojega zvestega hlapca. Zupan, z imenom pl, Mo-nari, ni bil oženjen, s sorodniki nt živel v prijateljstvu. Hlapec mu je bil zve^st in udan ter priden gospodar; zato mu je hotel zapustiti vse. Ali to ni bilo všeč župniku Grči. Hodil je okoli bolnega Monari-ja toliko časa, da sta končno prena-redila oporoko. Zvesti hlapec, desna roka Monarijeva, ki je delal 25 let, je dobil po novi oporoki užitek od nekih zemljišč, lastniki bodo šele otroci, — vse drugo, t ml i lepo vilo, pa dobi župnik Grča! — Komentarja ni treba. Pri Sv. Luciji na mostu so poskusili 12. avg. t. 1 klerikalci svojo srečo. Sklicali so nekak shod, ki je bil pa jako kla-veruo obiskan. "Somišljenikov", razven par nezrelih jtobičev, nič. Govorili so dr. Hrecelj, dr. Derma-stija in zadružni minister Luka Premru, ki je hotel osrečiti Sv. Lucijo z razlčnimi "gospodarskimi'' društvi in j)odjetji. Ko jc šlo za posojilnico, jih je bilo navzočih še 5, pa še ti so bili proti. Dcrmastija je pridigal o katoliškem shodu v Ljubljani. Tolminu so na.|>ovedali boj, vse pride sedaj v Sv. Lucijo, Tolmin čaka smrt. Ljudje so rekli, da že dolgo niso slišali toliko ncirtnno« stij. Gospodje so odšli žalostni \ Gorico. Sorski župnik Brajc razgraja V nedeljo dne 12. avg. t. 1. in na šmarni dan se je župnik Ilrajc, ki jc -z največjo hudobnostjo spravil prejšnega zelo priljubljenega župnika Berceta proč, samo da bi sam zasedel mastno faro, — silno jezil na prižnici, ker ga ljudje ne marajo v Sori. Upil je: "Dva dulmv-nci ste spravili proč, mene pa ne bo dete, če me tudi ubijete. S?! bodem takrat, kadar me bodo škof prestavili. Ce mi prav mažete vrata, me ne bodete spravili proč; saj jih tudi škofu, pa le ne gredo." — Kakor se vidi, se Brajc vzgledu jc po škofu Potem že razumemo, da ga nobena stvar ne spametuje, kaloor škofa ne. Umor. V Bojsnem na štajerskem jc neki zloglasni človek umoril 12. t. m kmeta Miko Rožmana. Hudobnež je planil na Rozmana, pri katerem je bil tudi njegov i6Ietni sin, ter Kontrolne shode odpravi bfoje vojno ministrstvo za vedno, ker ne odgovarjajo več svojemu prvotnemu namenu, mu z velikim nožem prereza! vrat. da je bil v par trenotkih mrtev. h Mokronoga. Vsled lepega vremena in vsakdanje so!lične gorkotc se grozdje I k) naših vinogradih jako lepo razvija ter obeta izbori^ kapljico. Zal, da je pogled na obilo vinogradov jako žalosten, ker jih je letos ponovno obiskala toča. Mati in hči. V Pavlavasi pri PiŠecah na Štajerskem je 5. avg. t. 1. padla s slive icjletna Marija Trankler ter se hudo poškodovala. Mati ji je stregla z vso ljubeznijo. Ko je pa uvidela, da za ličcr ni rešitve, jo je to tako užalostilo, da je sama zbolela. V četrtek 9. m. ni. je mati umrla, ko je še pol ure preje postregla svoji hčerki. Jedva je mati umrla, jc je-la tudi umirati hčerka. Smrt je ze-dinila mater in hčerko. Pokopali so obe skupno v skupili jami. Ogenj v župniscu v Rakitni. Preti kratkim jc v žttpnišču v Rakitni gorelo v dimniku. Ljudje so pravočasno prihiteli in so ogenj pogasili. Ko je v Rakitni pogorelo pet posestnikv, jih je ondotni dušni pastir tolaail, da je bil ogenj kazen božja, ker so bili na neki vcsc-lici in so plesali. Gotovo jc bil tudi ogenj v župnišču kazen božja in zdaj bi le radi vedeli, ali je tudi župni upravitelj Jožef Juvanc kje kako polko plesal ali se je drugače tako hudo pregrešil, da ga je Bog kaznoval z ognjeni. Išče se, Karol Podboj, ki jo pred leti bival v Pueblo,od tukaj pa bo preselil v Aguilar.Col. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Hrvatin, Box 36, Crested Butte, Colo. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom {jo Ameriki, da sem pripravljen vsakomur, ki bi Be hotel naselili na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do r>() tolarjev (aeor). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) lift) acers. pripravljen setn mu |>omn-gati kakor sem rekel brezplačno, V vsili tozadevnih informacijah obernito se zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box p.)2 ii.irimore, N. Dak, Proda se eno fltavbisČe (dota:) na Center Park Ave, drugo zapadno od hrvatske cerkve, .Inko pripravni stavbišči. Cono in drugo pogajo pove Martin StaniSa. Box 205 Waukegnn. III. 10 D A K - o T a GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lopo p rojeno za zabave in dvorano za zborovanja. TELEFON A-'ANAL 7041 Iinportiran tobuk.iz staro domovino. V zalogi imam jmi 7, B, 13 in 17 kr., kakor s|>ort, sultan in dam-•ko cigarete. J. VOKOITN, 544 H) up I sin d Ave. PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, —-- CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 teoen-skem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da semčji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, daste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi m- ozdravili, pa ste tudi meno ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 jet in pol 111 od katere me ni jeden tukajšnjih zdravnikov 111 model ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razmnijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč meta j. jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega Časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Izdravlfrn od rev mat I z ma v rokah In nogah In zelod-f ne bolernl. Dragi Dr. E C. Collins M. L New York. Jaz Jožef Pavlifi Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Joiflf Pavlic, Pox 334 Aspen, Colo. v. s Jovanovlch, New Albany, Ind. Poleg teh Imamo Še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi _ pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverile zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, fetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, preblajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-janje, revmatizem, gilit, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, pohirijo, nasledke onanije (satno izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušerije, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurasteniSni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostalo notranje in zunanje bole, ni. O11 je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje" katero je napisal slavni III", E. ('. CollillS M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI l Zakaj da bolujeto in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOST! točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS, EnioAi, 140 West 34th St., i>srrruTi New York, N. Y. Potem imel« bili prepričani v najkraiiem čaiu popolnega »zdravljenja Za tiste, kateri telijo sami osebno priti v ta tavod, Je hi i odprl od O-ure ijutrai do J popoludne, Ob nedeljihin pramikih od io-ure dopolnilni' do i populudnr. I10LEZM VSLE1) MltZLE-(JA VREMENA: revmatizem, nevralgija, bolečine v ledjih, prsih in križu, hripu in intlucnca se odpravijo* PR. RICBIER-JEVIM mm m nmim Dr. Richterjev Anchor Pain Expeller j« zelo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatizmu itd. Pazite 1111 viretveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50c F. Ad. Rlchter &Co. LiA 215 Pearl St. New York. NAJEMNIK A VANA, Izdelovalca sodovioe mineralno vodo in drugih neopojnih pijač. S2 81 Fisk St, Tel. Canal 1405 Vsem rojakom priporočani Bvojo fino urejeno —(J0NTILN0- na 257 • 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- šel. C. MOFBAUER. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in i m port i m n h vina. Kdor pije naše vino. trdi,da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! ltojaki, naročujte si "01. Svobode." N az d a i rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon3 Točiva vedno sveže pivo in pristni'druge pijače. Raznovrstno fine sinodkt* na razpolago. Za obilen poset bo priporočava bratu Košiček m S. Centre tie. Chicago, III. 12208089 qlas bvobodb JA, I i/ii« I PRAVA POT DO DENARJA Hranite pa, ter vložite ga na zanesljivo banko, fcjfti' bode varen. Popolnoma zanesllvo vložen je v INDUSTRIAL 8AVINUS BANK 652 Blue Island Ave. Svote, vložene do 12 julija, obrestujem a I. july naprej. Ustanovljena 1890. Š1 'I' 'f'J,' »t1 'JI' T T 'i' 't' 'i' 'I' '1' 'JL' 'i1 'i' '1' vkako soboto odprto 8 ore zveček J Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 939 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, * Priporoča tnIiii slovenskim Halonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Itn« portirana vina likerje, kakor tu* di lastnega pridelka. P-.I-Dedrk h je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 390 W. 18. Nt. Chicago. mmmmmmmmmmmmmm R-7k Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko emodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilon obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. [ LAOHR I MAGNET I GRANAT J Kuzvaza pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne r.a želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, koph želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vaekako pa ima lahko ysak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do eili in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar elo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelp vedo. da jr edino pustno na debel Trinerievo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smetr uživati drugih opojnih in slabih pijač. • * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. 4»h1and Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. m BAZNO. "Vrana vrani..." Silna vročina zadnjih dnij spravila je vnovič razpravljanje o "ledenem trustu"' v ospredje. V mnogih mestih preiskuje sc postopanje "ledeilih" oderuhov, — v nekaterih krajih so brezsrčne izkoriščevalce celo zaprli. — Najbrž radi lepšega! Zgokiilo se jim itak ne bo dosti. Bogati lopovi smejo delati v "deželi svobode", kar sc jim zljubi. Proti piku music in komarjev je baje najboljše sredstvo naftalan. Pičeno mesto se mora takoj močno nadrgniti z naftalanom, tako da prodre res skozi kožo do komarje-vega struna.. Na ta način ne le, da pik ne skeli, temveč izostane tudi oteklina. Novo sredstvo proti j etiki. V neki pariški bolnici so baje 24 jetičnih ljudi popolnoma ozdravili stem, da so jim pod kožo vbrizgavali morsko vodo. V zrakoplovu preko Atlanfskega oceana namerava pluti Nemec Jos. Wertcr. Moderno. • "Jnlka," jc nagovoril mormonski mož svojo loljšo polovico, "danes sem zasnubil našo kuharico." ' "Oh, Ivan. kako pohvalno, — dober si Ti!"' — odgovorila je ona •zadovoljno. "Sedaj jo bodemo lahko obdržali v družini, ne da bi ji morali plačo povišati." Kedo je pravi predsednik f > Zasto niki Standard Oil Co. so zopet konterirali s Tedijem (Teodorjem Rooseveltom). Odkar se je iz Pariza vrnil John, sc vedno pogosteje slišijo uprašanja, kedo je pravzaprav prezident — Roosevelt ali Rockefeller. Sjcer ni nobene razlike, nas li vlada kak oligarchy ali kak oiligarehv. Dobro naložen kapital. Pred par leti je v Vennu na Bavarskem domači župnik postavil "Ituško jamo ' za 60,000 mark teT ji pridobil — ravno tiste odpustke, kakor so določeni za romanje v pravi Lurd na Francosko. Ker so Bavarci glede verskega fanatizma in duševne omejenosti na enaki stopnji s Tirolci, se v jamo naloženi 'e-nar imenitno obrestuje. Čimdalje več romarjev prihaja v jamo, tako da sc poprej revna vas naglo ra:-vija ter še lahko postane mesto a la .Marija Celje, ako Bavarcev ne sreča še pravočasno pamet. Tisoč kron ca samostansko knjižnico. Dne 17. avg. t. 1. je potegni! gvardijan kamniškega frančiškanskega samostana v davkariji 1000 kron državne podpore za knjižnico imenovanega samostana. Da dela avstrijska vlada z davkoplačeval-čevim denarjem, kakor svinja 2 mehom, je obče znano, vendar da ga tako grdo razmetava, bi nihče ne mislil. Da s pije vlada denar, katerega so morali zložiti berači, največjim kapitalistom kamniškega o-krajn. jc nečuveno, še bolj nečuve-no pa je, da se predrzne kamniški samostan, ki ima milijone seveda priberačenega denarja, prositi še za državno podporo. (/'rozinj metičevanje nesrečnega očeta. Josip Lešek, posestnik v Osenici pri Tcharj h, je imel nesrečo a svojo družino. Imel je baje dosti vzrokov dvomiti o zvestobi žene, dalje so mu pa tudi hčere delale preglavice s svojim nerednim življenjem. Alnogo prepira in pretepa je bilo v hiši, dokler se ni zdelo Le-šcku, da je mera njegove potrpežljivosti polna. Sklenil je, maščevati se nad hudobno družino.'Minolo nedeljo je po razburljivih prizorih nagnal iz hiše ženo in hčere. Ko je bil sam, je šel v hlev in tam živino trdno privazal, da bi sc mu ne mogla odtrgati in zbežati. Nato je hišo in go.s|Hx|;M\sko poslopje žapalil. Da ne bi kedo šel gasit, sc jc vsedei v bližnji gozdič, odkoder je gledal, kako ogenj uničuje njegovo domačijo, in je vsakogar z nabasanini revolverjem odgnal, kedor je hotel gaeiti. Pretil je tudi, da celo Osen-co zažge, če mu ne dajo miru. Poslopja so do tal pogorela, žnjim pa tudi vsa živina in vsi letošnji pridelki. Ko je ogenj dogorel, je šel Lešek k orožnikom, kjer je povedal, kaj je storil. Izročili so ga .0-krožnemu sodišču v Celju. Sodi sc, da so Lešeka nesrečne rodbinske razmero pripravile 'ob um. Ce se dožene,4 da je svoje dejanje započel v nenormalnem duševnem stanju, dobi rodbina vsaj zavarovalnino za poslopja, ki znaša 1200 K. Nova psovka. V mestu Halle sta bila obsojena dva delavca v denarno globo, ker sta zmerjala nekega tovariša z nekadilcem. Sodišče v začetku ni razumelo, zakaj bi bila beseda "nekadilca" psovka, šele, ko je tožitelj razjasnil, da poeneni ta izraz med delavci kršitelja štrajkov, jez izreklo obsodbo. Kri ustavimo, ako nam teče iz nosa, najhitreje, ako brizgamo v nos sok citrone. Ako pa ni citrone pri roki, vdihavati je dobro vase mrzlo vodo pomešano z nekoliko jesiha ali galuna. Tudi mrzli pokladki čez čelo, sence ali nos vstavijo kri. Ako pa komu ,prcpogosto jn -močno lije kri iz nosu, je najbolje iti k zdravniku, ker je lahko mogoče, da jc počila kaka nosna žilica. Društvene vesti. Pri veliki slavnostni otvoritvi "Slovenske Čitalnice", ki se vrši v soboto dne 8. t. m. v Narodni dvorani na Centre Ave. in 18. ul. v Chicagi, so na programu sledeče točke: t. Otvoritev in pozdrav po predsedniku. 2. "Narodna himna" — glasba. 3. "Nazaj v plaminski raj" — mešani zbor, poje Slov. del. pev, društvo "Orel". 4. "Narodni spev" — glasba. 5. "Slovanska pesem" — poje Slov. pev. zbor "Slovan". 6. Kratki nagovor in deklama-cija — gdč. L. Lesar. 7. "Kje dom je moj ?" — glasba. 8. "Pozdrav domovini" — poje Hrv. pev. zbor "Zora". q. "Jutrajna zarja" — glasba. 10. "Dijaška" — poje Slov. del-pev. zbor "Orel". 11. Razne reprodukcije na glaso-virju. 12. "Jadransko morje" — pojejo skupno 3 |K'vski zbori "Orel, Slovan in Zora". Po končanih teh točkah odmor, in ob 12. uri se prične tombola, za katero jc pripravljenih rtpiogo krasnih dobitkov. Vabilo na veliko veselico, katero priredi društvo "Danica"-sty. 44 v Conc-mauirh, Pa., S. N. P. J. dne /5. septembra /pod. v društveni dvorani sv. Alojzija v Conenraugh. Začetek ob b. uri zvečer. Vse rojake in sodrnge kakor tudi si. pevsko društvo "Bled", stem uljudno vabimo, da sc v obilnem številu udeleže te veselice, koje čisti dobiček ie namenien v korist na novo ustanovljenega društva. Vstopnina $1, pri Čemur je vračunana že vsa pijača in jed. Dame proste. Za izvrstno godbo in dobri prigrizek skrbi Odbor. POZOK! SLOVENCI! POZOR! vabilo k velikemu izletu aH pikniku, katerega priredi Slovensko podporno društvo "Delavec" S. N. P. J. za-jedno s pevskim zborom "Slovan" v So. Chicagi, dne 30. septembra 1906 v Lake Side Grow na Ewing Ave. No. 9601., Nadejamo se torej in pričakujemo z vso gotovostjo, da se tega skupnega izleta Slovenci in Slovenke udeležijo v mnogobrojnem številu; drugi Slovani bodo istotako dobrodošli. Za povzd ro zabave bodo skrbela tudi razna pevska društva. Toraj na svidenje na določeni dan.. (4) Odbor. SEPJJBKV* GLAS SVOBODE NARAVOSLOVNE CRTICE Urejuje črnomaljska presto. V. Najbolj sem se pa čudil Marsjan-ski umetnosti. Ko sem se najedel, odprla se jc miza m vse pogoltnila, na to se prikaže zopet zrcalo in če-selj, ki me počeše in ko je to bilo storjeno, me bela prt obriše po ustnicah. Ko se je to vse zgodilo, zapre sc zopet miza in ker se .nisem vstal iz stola, butnila mc je neka nevidna stvar in vrgla od mize in slišal sem glas: "Lenuhov ne podpiramo, vstani in pojdi po svojem opravilu^" Dolg čas tni ni bilo, kajti soba jc bila prenapolnjena s raznovrstnimi stvarmi, katerih še nikoli v svojem življenju videl nisem in tudi o njih ne slišal. Zdelo sc mi je, kakor da sem v Ringling cirkusu. Vsako najmanjšo stvar sem občudoval in vso "retipal, samo okvir sem nnstil na miru. Noč se je približala in kakor, da bi se zablisknilo stene so bile v ognju, vse se je bliščala kakor, da bi soba bila v 0|griju. Že sem hotel klicati na'pomoč, pa spomnivši se Brun»schmid-Kratoch".v:llovega zatrjevanja, da smo mi Zemljani najmanj milj on let za Marsjani, sem se utolažil s mislijo, da to je naj-brže umetna razsvetljava na Marsu. In res tako je bilo. Bilo jc kasno in hotel sem iti k Dočitku, zatorej sem se slekel in hotel splezali v postelj, pa kako se. preplašim, ko se vleaem nekako ne. rodno in črbunkl postelj spremenila se je v kopelj in že sem se bal, da bodem moral v vodi spati kako se pa začudim, ko voda. kar hipoma zgine in ležim na mehki blazini. Glavo zavil sem si v blazino in preklinjal celo marš ko unravo. Pozabil sem omeniti, da 'kakor hitro je voda zginila, da je tudi plamen, ki j« razsvetljeval sobo polagamo umiral in konečno ugasnil. Nič ne vem, kedaj sem zaspal. VI. Zbudim se. "Naj čuje zemlja in nebo, K ^r dan's- pobrartimi pojo! Naj se od ust do ust razlega, , K\»r tu med nami vsak prisega : Da srce zvesto kakor zdaj Ostalo lxxle vekomaj." Pctflusa.1 sem krasnemu zboru, ki je krožil slovensko Pobratimijo v predsobi. Z mislil sem se na "pevca sorskega polja" — Simona Jenko. Jaz sem se hotel izvleči iz posteče, ali predno sem stopil na tla zgodila se je ista nesreča,kakor noč poprej, padel sem namreč v kopalnico; voda je izginila in kar nakra-t začne nekaj na me vleči koščke obleke, kateri pa so biti šestkrat preveliki. Vendar meči nisem mogel; kajti zdelo se mi je, kakor da bi bil prikovan. Kako sem elegantno izgledal v marsjanski obleki! Vse mi je bilo prevcl ko posebno pa še klobuk; ta mi jc kaj imponiral. l?il je tako velik, če ne večji kot največji zvon na Zemlji, ki baje visi v carjcvi katedrali nekje na Ruskem. Marsjani napravili so iz mene pravo strašilo, ki ste ga vže mogoče kedaj na polju v žitu- videli. To vsiljeno obleko sem sleloel m potem svojo oblekel. V predsobi pel je zbor Pobratimijo in potem, ko jc isto končal, pričeli so se živo pogovarjati; niso vedeli, katero bi zapeli. "Ti France, veš ona "Luna sije, kladvo bije" se meni zelo dopada, dajmo zakrožimo jo in potem nazadnje pa zapojemo še "Morje Adriiansko" ali pa "Naprej zastava slavi;" ali pa katero drugo Simonovo pe9em.'' "Tenko, kaj pa ti nato praviš?" "E, Kopitar, ne upij tako glasno, da Zemljana ne zbudiš. I^e P°R'e) Erjavca, Kermavnerja in Josipa Stritar, kako dostojno se vedejo." "Kaj meni mar za slovničarje! Ali vendar ne veš, da je ravno ta Zemljan študiral v Prešernovem mestu in nekaterekrati preklinjal Kermavnerja in njegove slovnice; moral bi ga videti, kako sc je pri-diLŠal takrat, ko mu je profesor Virbnik naznanil, da ittia ponavljata! izpit v slovenščini. Tudi France Erjavec j-e lahko tiho.'Ko ne bi spisal one knjige, ki jo slovenski dijaki 'kličejo "Naturge-schichte" ne bi tega Zemljana neki gotovi profesor Jeraj s kodom zmerjal in ga z dvojko v noticu v klop zapodil. O to bodo ropotali." "Kopitar, tvojih putšc ne potrebujemo tukaj. Ako: ne prenehaš s svojim zbadanjam,' sc bo s teboj taiko zgodilo kakor z Vodnikom." "Zemljan se je že zbudit; vstopimo." Zlxw vstopi in sc mi po vrsti predstavijo. Bili so: France Prešeren, Kopitar, Jenko, Erjavec, Kermavner in Stritar; rudi pater Ladislav Hrovat je bil med njimi. Kopitar je bil najzgovornejši in mi jc takoj na moje vprašanje, od kixl prideta slovenska časopisa v njegovo posest, povedal celo zgodovino, kako so me pazili z daljnogledi, ko sem |K> ozračju- plaval. Ravno tako mi je povedal, da sta ona dva lista pala iz zrakoplova, to je iz bisage, ki so jo ljubljanski škof Tone z vnebo vpijočimi grehi napolnili in za odvezo proti dozdevnim nebesom i>oslali. Simon Jenko prinesel je s seboj vse moje časopise in tudi Brum-schmidhKratocbwillavo knjigo, od katere sc ne bi za ves svet rad ločil. Pogovor nastal je živahen. Vsi so preklinjali dr. Žlindro, kateri je Ilirijo prodal ptujcem. Da, pater Lacko, — tako ga je družba klicala, — spozabil se je ali se mu je pa mogoče sanjalo, da je v k lošt r ski cerkvi v Novem mestu spo^edoval Dr. Žlindro in mu najbrž pozabil naroČiti, da mora slovenske mandate, katere je narodu vkral, nazaj dati, kajti zaupel je: "Hej, Ti Sušteršič, glej da nazaj daš, kar si ukral.' Imeli smo se izvrstno, pili in jeli smo okrog Čudodelne mize in pogovarjati se o raznih stvareh sosebno o socijalnih razmerah na Marsu. (Nadaljevanje.) Nadaljevanje s 4. strani. "Glas Svobode" in ker svoje go-•stšlne ni rudeče pobarval. "Tvoja hiša mora biti taka, pa makari pride kdo pit aH ne; in ako ne boš mogel shajati, pa zapri in delat pojdi, kakor moramo drugi! Poglej" — stegnivši mu roke poti 110s — ' žu-ljave so, pa sc n kogar ne boje!" Zarepnik in Pinč sta tako hitela regljati, da sta bila vsa penasta; vse je mislilo, da sta obnorela, kakor dva stekla psa. Sodrugu Kondi nista prizanašala, temveč sta ga kar s cepci pobijala. Zlasti jc rohnel Za-vrtnik,. trdeč, da ni v nobenem so-cijatnem klubu. (G. Zavrt niku svetujemo, da se tozadevno informira pri okrajmem tajniku soc- stranke, je-li sodr, Konda v soc. klubu aH ne, predno kaj neumnega blekne, — Ojx>mb. uredništva.) Pinček pa je„kar norel od veselja in zadovoljstva nad svojim gospodarjem. Vendar opravili niso nč; vse njih ropotaiije je obviselo na bližnjem drevesu, ki je postalo tudi takoj vse rudeče, nato pa se hitro posušilo in vse listje je odpadlo, deblo pa so vže črvi oglodali in izgleda, kakor da bi vanj udarila strela! — Pri istem deblu sedaj straši, vidijo se pošastni stekli psi; nevarno jc hoditi v obližje, ker te živali takoj privzdignejo zadnjo nogo in vsakega dostojnega človeka, ki si upa priti preblizu, poškrope s smrdečo strupeno gnojnico." x. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Jaz Frank Mohar Vam hočem odgovoriti nn Vase pismo ter Vam naznanjam, da ne potrebujem na-daljnih zdravil, ker jo moj sin popolnoma zdrav. Zahvaljujem bo Vam torej, ker ste mi ga tako do-bro ozdravili že dvakrat; prvič od boijasti in sedaj zopet popolnoma kerga ni madeža na njegovi koži. Sedaj Vam ostajem iskreni prijatelj. Frank Mohar. Box 85 McKinley, Minn. O kopanju. V vročem poletnem času jo aa človeka najvažnejše, da se poges-lonm skoplje bodisi doma ali na prostem, in sicer z namenom, da se zadelane kožno luknjice zopet sčitsjo, ker lo potem se človek čuti zadovoljnega in prostega vsako-jukili nevarnih posledic. Ako rabil moTrinerjevo zdravilno grenko vi-no redno, pa tudi vroče poletje s svojimi za prebavne,organe nevarnimi boleznimi ne moro škodovati. To zdravilo jo popolnoma zanesljivo proti vsvki omotici, ki prihajajo od slabosti, za zopetnopridobitev izgubljenega apetita, ter proti bledoliČnosti; pomaga zagotovo, ako bo rabi ob pravem času. Ozdravi tudi kronično (zastaruno) boleznipribavniti organov, ki se sicer ustavljajo vsem zdravilom. Trinerjevo zdravilno grenko vino, ima najboljšo uspehe; priporočamo ga nervoznim in vsem onim ljudem, ki žele izdravo telo in redno prebavo. Dobiva se v vseh lebarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So Ashland Ave., Chicago, III. LUtnlci urednlitva. Radi [»manjkanja prostora pri-občmo dašle nam dopise v jmhod-nii številki. Prosimo raditega gg. dopisnike |x*rpljenja in oprostitve. Na prodaj. Radi odhoda v staro domovino prodam še dobro ohranjene, štiri-glasne harmonike, nemškega izdelka, po nizki ceni. Louis Žlaipoh, Box 148, Chesterton, Ind. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar-enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g"cdo, dai bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da nj bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo v^e tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. L • Naš zavod jc najstarejši kar vršili višje šole v Evropi in pride ako imate kako bolezen izmed onih mišijajte niti trenutek, temveč o nam v vašem materinem jeziku bodemo pomagali v najkrajšem pri nas, predno se obrnete do kake jih je v Zdr. državah. Mi smo doma iz Vaših krajev. T raj rojaki, katere so imenovane spodaj, nepo-brnite se takoj do nas, in razložite svoje bolečine in nadloge. Mi vam času. Bodite previdni! Oglasite se ga drtiizega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse l>olezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. l/radne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. I)U. pKILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite. 70S Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako sc ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. i Preobrat v zdravništvu. Vsak bolnik bodisi od blizu ali od daleč, oko se obrne na nov, velik, UNIVERSAL, MEDICAL I INSTITUTE v New Yorku, ladobl znova «voJe idravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Berite, strmite! Gospod profesor t iiRti 10. Tem jMitem se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker Bte me ozdravili, prsne bolezni, kronjjčuo bolezni v diišmku, zapiranja, splošneoslabelosti, kaliju, letenja ponofli, pomanjkanje teka, bolezni na maternici, belega toka; terme je zdravilo 0 zdravnikov, kteri so vsi rekli, da se moriun operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se So enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem* iu Vas toplo pri|)oro6am vsem Hlovenskim ženam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vafi Institut, kjer se jih bodo njih bolezni tešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko b priatuvkom, da jo ponatisnete v listih ali novinih. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 6!iti Ave. C., Bajonne, N. Y. Spoštovani gospod I Jaz podpisani potrjujem, da sem bolehal več kot letodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega udu, bolečine v hrbtu £} zaprtje, in občem oslahljenju, ter 1110 jo več zdravnikov neuspešno zdravilo, iu pri Vas sem dosegel toli zaželjeno zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere sto Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca. It ado vol j no Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti »lo Vas ko ste me tako uspešno zdravili; ter Vam obenem steni listomskupaj dovoljujem svo- . t, ^ ,/ff„, „ - -jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Se, da lahko prise- > » / / \ / gam na to, kar som pisal. Ivan Munkoč, 75 14th Ave., Newark, N. Y. Če stuuujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s == X ŽARKI ===== 8 pomočjo teh je mogočo Vale truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t jllko zaupanja v svoje zdravila kot naS profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorku, ter bi radi vedeli, kakoina je Vaša bolezen, tako ml blagovolite odgovoriti na Bledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, u-ftesa, v nosu, v grlu ali pršili I Tam iz| a