Celje - skladišče D-Per 581/1980 Maj 1980 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Leto VIII — Št. 5 (83) Ni ga več - živel bo vedno v naših mislih in dejanjih Mesec maj, ki mu je prižgal luč življenja, mesec, ki je toliko povezan z delavsko bitjo, v tem mesecu je tudi obstala za vedno njegova življenjska pot. Zgodilo se je to, kar smo z zlemi slutnjami pričakovali ves letošnji čas. Vsakodnevna zdravniška obvestila so nas navdajala z mučno pretečo tesnobo, ki se je iz dneva v dan grmadila v grozečo silo, preteč, da se bo z apokaliptično močjo zrušila na milijone zaskrbljenih ljudi. Pod to gmoto je tlela drobna iskra upanja, ki nas je prevevala z nemogočim in nerealnim: »morda pa le ne«. Drzna je bila ta tolažilna misel, pa vendar: »dokler živi, smemo upati.« Prenehalo je biti njegovo srce, ki je šest desetletij bilo za odpravo krivic nad delavci, dobra štiri desetletja vodilo njih partijo in tri in pol desetletij gradilo bratstvo in enotnost v državi enokoprav-nih narodov in narodnosti v njihovi zmagoviti in osvobojeni novi Jugoslaviji. Ta mož se je uprl fašističnim krvolokom, hege-monistu in diktatorju Stalinu in drugim, ki so ho- teli uporabiti Jugoslavijo za drobiž pri poravnavi računov med velikimi. Bil je med prvimi protagonisti, ki so pred dvajsetimi leti pričeli gibanje neuvr- ščenih, ki se je do danes pod njegovimi navdihi spremenilo in zraslo v močno protiutež blokovsko razvrščenim silam. Občudovali in cenili so ga tako naši iskreni prijatelji kot oni, ki ti niso. Ves demokratični svet ga upravičeno obdaja z epi-teti: oče jugoslovanskih narodov in gibanja ne- uvrščenih, apostol miru, junak iz epopeje NOV, genialni vojskovodja, ki je na smrt sovražil vojno, državnik sveta in človek stoletja, učitelj sociali- stičnega samoupravljanja, Marksovih in Leninovih naukov v praksi, človek odločne volje in navdiha in brezkompromisni borec za pravice malega človeka in sporazumevanja med narodi celega sveta. Jugoslovanski narodi in narodnosti smo s Titom pridobili največje vrednote: zmago nad krvnim sovražnikom in rešitev pred uničevanjem, državo enakopravnih bratskih narodov in narodnosti, osvoboditev dela in socialistične samoupravne prvine, svobodno in neuvrščeno državno skupnost, ki je pripravljena za sodelovanje z vsemi, ki to žele na enakopravni osnovi. Zapustil nam je zakladnico naukov za bodoče generacije, med katerimi je najsvetlejši še izza narodno osvobodilne vojne: čuvati in skrbno negovati rast bratstva in enotnosti vseh Jugslovanov. Ves svet je osupnil ob vesti iz otožne prve nedelje v maju letos. Demokratična ljudstva vsega sveta so sočustvovala z nami in se poklonila spominu prvega človeka malega naroda in genialnega ljudskega državnika. Tito bo vedno med nami. Mladi Zdravilišča - tebi, Tito Vsako mlado srce se neizmerno veseli pomladi. Pomlad prinese veselje, prinese nam hrepenenje, prinese polno ljubezni, prinese nam novo življenje ... Z vsem zanosom mladostne sreče smo se udeležili praznovanja v Bistrici, v Trebčah in z naj večjim veseljem smo spremljali štafeto skozi Rogaško Slatino. Pridružili smo se tisočim lepim željam za Tvojo ozdravitev, dali smo svoje obljube. V nedeljskem jutru, ko je še narava počivala v pomladni rosi, je bilo naše upanje ob simbolu mladosti največje, želje najbolj iskrene in vroče. In potem je prišla tista nedelja. Čeprav je pomlad, čeprav se na vsakem koraku srečujemo z novim življenjem, mam je ta pomlad prinesla tudi smrt — največjo, naj-pošastnejšo in najbolj kruto. Zamrla je pesem, zamrl je smeh, umrla je sreča ... Ostaja še samo bolečina ... Zlomila nas je, a stojimo zravnani, ponosni in s solzami v srcu. Z vso Jugoslavijo jočemo tudi mi, mladinci. Jočemo za teboj — ljubljeni TITO. Kar ne moremo verjeti, da počivaš v Užiški 15 — pod ploščo s skromnim napisom, a z največjo vsebino. In ne moremo verjeti, da se je tu končala pot našega simbola — Štafete — namesto, da bi jo sprejele tvoje tople človeške roke... Tu se ti je poklonil ves svet, vsa Jugoslavija. Mi, mladi smo dolžni, da se ti po- ||| klonimo še tisočkrat §gg bolj. Brez tebe bi tudi ^ naše mladosti in vese- }§j lja ne bilo. ^ Pomladansko po- ^ poldne 6. 5 1980. Hiti- 1= mo na žalno komemo- ^ racijo. Tu se zberemo g vsi: borci, kmetje, de-lavci, mladina, pionir- J ji, cicibani. Ob knjigi ^ žalosti je častna straža ^ mladincev. Nedaleč |jj stran je Tvoj čudovit ^ portret, ki ga še nikoli §|§ nisem videla. Krasijo y ga tvoje zmagovite za- §1 stave, krasijo ga rdeči ^ nageljni — simbol re- g volucije. Žalostni so in ==. žaluje tudi sonce, ki se jjj je skrilo za oblake. p| Stojimo pred knjigo j| — ni jih besed, s kate- [g rimi bi napisali, kar je y v naših srcih. g Pa vendar bi Ti vsi mladi radi povedali: jgi dal si nam mladost, dal j|| si nam smeh, dal si §1 nam svoje tople bese- g de, dal si nam pomlad Uš v svobodi, dal si nam ^ ljubezen, dal si nam g vzor velikega revoluci- IH onarja in dobrega de- g lavca. Tega bogastva g ne bo mogoče pozabiti, g Ko bomo iz mladincev g prerasli v može in žene g zrelih let, bomo o tebi j| pripovedovali svojim = otrokom. Iz Tvojega g velikega zaklada bomo Q črpali moč, da jih bo- g mo vzgojili v dobre in g zavedne državljane, v Q poštene delavce.g In ko bomo sivi star- g ci in starke, bomo o Tebi govorili tudi svo- g jim vnukom ... Tako §H boš v svojem delu in g z nami živel — VEČ- g NO! m Rezultati dela v prvem četrtletju 1980 Sklepna ugotovitev na zborih delavcev v aprilu je izzvenela takole: Celotni prihodek je za 1 %> nad planom in za 28% višji od lanskega obdobja. Dohodek je za 3 % pod planom in za 29% višji od lanskega obdobja, čisti dohodek je za 5% pod planom in za 27% višji od lanskega. Nepokritih izplačil iz ČD je trikrat več kot lani in so nižja od planiranih. Investicije tečejo skladno s planom, likvidnost ni bila vprašljiva, prvi rezultati stabilizacijskih ukrepov že dajejo ugodne rezultate, proizvodnost, merjena po številu opravljenih delovnih ur, je v porastu (izvršenih je bilo za 11% manj ur od planiranih). Povpraševanje po storitvah in po vstekleničeni slatini je bilo umirjeno in pod vtisom stabilizacijskih ukrepov pri potrošnikih. TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST ZDRAVSTVO Zdravniški pregledi Opravljenih je bilo 7.328 zdravniških pregledov, 9 % več kot lani. Največ je bilo pregledanih gostov na družbene stroške (70 %>), 19 % odpade na tuje goste in 11% na domače samoplačnike. Največ pregledov je bilo opravljenih v mesecu marcu. Plan zdravniških pregledov je presežen za 15%. Fizioterapija Hidroterapija — opravljenih je bilo 38.847 postopkov, 13% več kot lani, od tega največ mineralnih kopel (38 %), fango oblog (31 %) in podvodnih masaž (15 %). Elektroterapija — postopkov je bilo 3.394, 3% več kot lani, med njimi največ inhalacij (8 %), nemectrodina (32 %) in jonomodulacij 20%). Kinezioterapija — opravljenih je bilo 6.520 postopkov, kar je 32% več kot lani. Največ postopkov odpade na gimna- stiko (40 %), in specialne masaže (15 %). Skupen plan postopkov v fizioterapiji je bil presežen za 14 %. Pivnica Prodali smo 3.279 pitnih kart, kar je 5% več kot lani. Največ je kreditiranih kart (53 %). Ostali postopki Gastroskopij je bilo opravljenih 185 (2% več kot lani), elektrokardiogramov 393 (indeks 165), parcial. kolonosko-pij in rektoskopij 22 (indeks 200), število ekspozicij pri rentgenu pa se je povzpelo od lanskih 2.844 na 3.355 (indeks 118). GOSTINSTVO Hoteli V prvih treh mesecih smo dosegli 57.586 nočitev, kar je 4 % več kot lani in 2 % manj kot smo planirali. Nočitev v hotelu Donat je bilo 16.397 (3 % manj kot lani in 8 % več kot smo planirali), v hotelu Boč je bilo 1.158 nočitev, v ostalih hotelih na 40.031 nočitev (11% več kot lani in 5% manj kot smo planirali). Nočitev domačih gostov je bilo 43.966 (5% več kot lani in 4% več kot smo planirali), nočitev tujih gostov pa je bilo 13.620 (3 % več kot lani in 18 % manj kot smo planirali). Naj večji delež v nočitvah tujih gostov imajo Avstrijci (64%), Zahodni Nemci 17%, Italijani 17%, 2 % pa iz drugih držav. Pri nočitvah domačih gostov je največ nočitev gostov iz Hrvat-ske (49 %V 45 % Slovencev, ostalo odpade na goste iz Srbije, BIH, Makedonije in Črne gore. Gostov po številu je bilo 5.341, 3 % manj kot lani. Od tega jih je bilo v hotelu Donat 2.055 (9% manj kot lani), v hotelu Boč 242 (lani 320) in v ostalih hotelih 3.044 (3 % več kot lani). Domačih gostov je bilo za 3% manj kot lani, tujih pa za 4% manj. IZKORIŠČENOST KAPACITET —j— hotel skupne kapacitete odprte kapacitete kapacit. zasedenost % kapacit. zasedenost % izk. izk. Donat 18.928 16.597 87 I 1 18.928 16.397 87 Zdrav«dom 17.1o8 II.602 68 17.1o8 11.602 68 Zagr.dom lo.lol 5.985 59 lo.lol 5.985 59 Styr.ia 6.64-3 6.14o 92 1 1 6.643 6.14o 92 Slov,dom 10.465 3.064 29 t 3.565 •3.o64 86 LjubiJ.dom 5.o96 4.356 85 ! 5-o96 4.336 85 Park 4.55o 2.4o5 53 l 1 4.55o 2.4o3 53 Soča 7.571 87 1 243 87 36 Boč 5.o96 1.158 23 1 1 1.736 1.158 67 Stross.dom 9.575 6.414 68 9.375 6.414 68 Slat.dom Trst 5.o94 1 Beogr.dom Turist 8.281 4.82? l 1 l SKUPAJ 116.955 57.586 49 I 1 77.343 57.586 74 Povprečna doba bivanja je 10,8 dni, lani 9,98 dni. Gostov na družbene stroške je bilo 25.255 (14% več kot lani), od tega največ socialnih zavarovancev (68 %), invalidov (30%), 2% pa odpade na člane Zveze borcev in delovnih organizacij. Izkoriščenost skupnih kapacitet je bila 49 odstotna, odprtih kapacitet pa 74 odstotna. Restavracije Prodali smo 55.045 penzion-skih obrokov (5% več kot lani, 5 % več kot smo planirali), največ v restavraciji Zdraviliški dom (52%), Donat (29%), Izdani penzionski obroki restavracija 198o plan 1979 % izp. plana indeks 8o:79 Donat 16.137 14.85o 17.568 lo9 92 Zdraviliški dom 28.7o5 31.590 34.384 91 83 Pošta 5.423 2.84o 331 191 1638 Bohor lo2 I06 96 Slovenski dom 4.597 3.15o 146 Soča 81 SKUPAJ 55.o45 52.450 52.389 lo5 lo5 Prodane pijače v litriri. vrsta pijače 198o plan 1979 %PiS8a^s vina 17.563 17.674 16.974 99 103 pivo 13.328 12.750 12.446 I05 107 žgane pijače 2.684 2.727 d.722 98 99 Urezali:.pi jače 9.783 9.89o 9.876 99 99 mineralna voda I8.000 2o.l9o 19.521 89 92 SKUPAJ 61.358 63.231 61.539 97 loo postavka r-III 196o I-III 1979 1979 indeks I-III 8o:79 ure hotelov na 1 nočitev o,76 0,64 o,6 118 ure Zdrav.dej. na 1 nočitev 3,08 2,91 2,5 I06 zdrav.pregled, na uro zdravnika 1,96 2,o9 2,5 9S fizioter.postop. na uro fizioter. 3,19 2,79 3,5 114 ure zdravstva na zdrav.pregled 5,72 5,77 4,3 99 Pošta (10%), 9% pa v restavraciji Bohor, Slovenski dom in Soča. Pijač smo prodali 61.3581, (enako kot lani in 3% manj kot smo planirali), od tega največ mineralne vode, vina in piva. Hrane po naročilu smo prodali za 1, 961.277 din, 15% več kot lani in 4% manj kot smo planirali. Na eno doseženo nočitev odpade 18 % več ur hotelskega dela in 6% več ur temeljne organizacije kot v preteklem letu v istem obdobju. V povprečju je v času od I.—III. odpadlo na 1 uro zdravnika uro fizioterapije je odpadlo 3,19 postopka, lani 2,79. Raz-1,96 pregleda, lani 2,09, na 1 merja so povsod, razen v fizioterapiji, manj ugodna. TOZD POLNILNICA Mineralna voda Napolnili smo 7,214.593 litrov mineralne vode, 1 % več kot lani in 4 % več kot smo planirali. Prodali smo 7,233.397 litrov mineralne vode, 3 % več kot lani in 4 % več kot smo planirali. Največ smo prodali Dona-ta in sicer 60 %, 40 % pa Tempi a. Največ mineralne vode prodamo v Sloveniji (39%) in v Hrvatski (38 %), ostalo v Srbiji, BIH in v tujini. če pogledamo prodajo po terenih (zajet je tudi Trimvit), prodamo 52 % min. vode in Trimvita na terenu I, 48 % pa na terenu II. Trimvit Napolnili smo 758.777 litrov Trimvita, kar je 28% manj kot lani in 28 % manj kot smo planirali. Prodali smo 822.468 litrov Trimvita, 9 % manj kot lani in 22% manj kot smo planirali. TABELE polnitev min.vode 198o plan 1979 % izp. plana indeks 80: 79 7.214 .593 6.95o.ooo 7.141.423 lo4 lol prodaja mineralne vode postavka 198o plan 1979 % izp. indeks plana 8o:?9 Donat Mg 4.360.395 4.o5o.ooo 3.870.731 I08 113 Temnel 2.855-728 2.9oo.ooo 3.145.19o 93 91 rinerji 17.274 26.329 66 SKUPAJ 7.233.597 6.95o.ooo 7.o42.25o lo4 lo3 co2 Napolnili smo 509.199 kg našega plina, 31 % več kot smo ga lani v istem obdobju, prodali pa 776.319 kg (zajet je tudi plin iz Kutine in Belinke), 24% več kot lani in 34% več Pralnica oprano perilo v kg mesec 198o 1979 indeks januar 62.397,^1 46.214,94 135 februar 55-417,16 46.136,06 12o marec 64.826,86 58.494,18 111 SKUPAJ 182.641,43 15o.845,18 121 kot smo planirali. Prodaja v cisternah predstavlja 45% vse prodaje. Imamo tudi prodajo po naj večjih kupcih. Na eno uro delovne skupine polnilnica je bilo v letošnjih treh mesecih napolnjeno 319 steklenic, kar je za 7% več kot lani in na skupne ure temeljne organizacije 98 steklenic, kar je enako kot lani v istem času. Na eno uro plinarne je bilo napolnjeno 89,2 kg C02, kar je v primerjavi z lani 33% več in na skupne ure temeljne organizacije 6,20 kg ali 29% več. Podatki so ugodni v primerjavi z enakim obdobjem lani. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Oprali smo 182.641,43 kg perila, 21% več kot lani. Največ perila smo oprali v marcu. Za vrtnarijo in cvetličarno imamo vrednostno realizacijo. V vrtnariji znaša 93.611 din, 8% več kot lani. Največ smo prodali sadik in sobnih rastlin. Vrednostni iztržek cvetličarne znaša v prvih treh mesecih 497.871 din, 12% več kot lani. Vrtnarija Vrednostna realizacija v din postavka 1980 1979 indeks šopki 1.88o,oo 985,oo 191 sadike 44.232,00 44.97o,oo 98 lončnice 13.6o5,00 22.745,oo 60 cveti.lonci 337,00 139,5o 212 sob.rastline 19.896,oo 13.080,00 152 razno 13.661,00 4.380,00 312 SKUPAJ 93.611,oo 86.319,50 I08 S 3 VRELCI VRELCI POROČILO 0 OPRAVLJENIH DELOVNIH URAH JANUAR-MAREC 1980 V treh mesecih smo opravili' skupno 363.528 delovtiih ur, kar je za 7 ”/» več kot lani in za 11 ”/» manj kot smo zastavili s planom. Največ so jih opravili v TOZD Zdraviliška. dejavnost, sledijo TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in DS Skupne Službe. TOZD 198o 1979 indeks 8o:79 plan 198o % izp. Zdravil.dejavnost 177.658 161.15o llo 2ol.3?6 88 Polnilnica 82.141 80.912 lo2 89.9o8 91 Vzdržev.dejavnost 5o.899 45.977 111 61.145 83 DS Skupnh služb 52.830 51.576- lo2 56.126 94 SKUPAJ 365-528 339.615 107 408.555 89 TOZD Zdraviliška dejavnost Opravljenih je bilo 177.658 delovnih ur. 10”/o -več kot lani in 12 V« manj kot je bilo planirano. Od tega odpade na zdravstvo' 41.389 ur, ostalo na gostinstvo. V zdravstvu je bilo opravljenih za 7 ”/»" več ur kot lani. V restavracijah je bilo opravljenih 54.321 ur ali 15 ”/o več kot lani, vendar to ne pomeni povečanja v posameznih obratih. V letošnjem letu so bili odprti nekateri obrati, ki v preteklem letu zaradi adaptacij hotelov Styrie, Soče in Slovenskega doma niso bili, in Sicer: Slovenski dom 4.328 delovnih ur Soča 369 delovnih ur Pošta 3.772 delovnih ur Skupno je torej zaradi odpiralnega časa 8.469 delovnih ur več. V hotelskem delu je opravljenih 29.589 delovnih ur ali 33 '°/o več kot lani. Povečanje je zaradi reorganizacije v poslovodstvu — uvedba izmed namesto dežurstva in zaradi adaptacij dveh hotelov, ki v preteklem letu v prvih treh mesecih še nista bila odprta (Slovenski dom, Styria). V Dona tu je bilo opravljenih 40.090 delovnih ur ali 40”/o manj kot lani. TOZD Polnilnica Opravili so 82.141 delovnih ur ali 2 ”/» več kot lani. Več kot lani je bilo opravljenih ur v skladišču, vzdrževalni skupini, kurilnici, pri vratarjih, v avtoparku in pri vodstvu. Polnilnica in plinarna sta opravili manj ur. V primerjavi s planom je bilo opravljenih 8% manj ur. Postavka 1980 I,—III. 1979 indeks I,—III. 80:79 TJU ”/» toPOl. 1980 plana skladišča Ljubljana 2.466 1.969 125 1.496 155 Zagreb 4.599 5.355 86 5.852 79 Rtjeka 1.057 1.435 74 2.128 50 Ambulan. prodaja 1.379 1.421 97 1.596 86 SKUPAJ 9.501 10.180 93 11.172 85 TOZD Vzdrževalna dejavnost Vseh opravljenih delovnih ur je bilo 38.440 ali 14®/o več kot lani. Od tega je več ur pri gradbeni skupini, kovinarjih in pralnici. Pri vodstvu je indeks 129, ker so pod to skupino v letošnjem letu ure avto parka, ki so bile v preteklem letu ločene. V primerjavi s planom je bilo 16”/» delovnih ur manj in to v vseh Skupinah. V delovni skupini Park je bilo opravljenih v vseh skupinah 12.459 delovnih ur ali 3°/o več ikot lani. Od tega je več ur v cvetličarni, servisni skupini in odvozu smeti. V primerjavi s planom je 18”/o ur manj. Pri servisni skupini, kjer je v primerjavi s planom 36”/» ur več, je verjetno prepletanje ur vrtnarije, kjer je indeks proti planu 54. Če obe skupini združimo, je za 7 ”/» manj ur kot smo planirali. Delovna skupnost skupnih služb Opravili so skupno 52.830 delovnih ur ali 2”/» več kot lani. Od tega je 5 ”/» več ur pri -komerciali in sicer komerciali za prodajo mineralne vode in plina s potniki 11.430 delovnih ur ali 2 ”/» več, pri komerciali za Zdraviliško dejavnost pa 702 ur ali 105 ”/o več. Takšno povečanje je zaradi sprememb pri vodenju ur v komerciali. V letošnjem letu je namreč pod komercialo za zdraviliško dejavnost vodeno tudi delovno mesto administratorja s 4 urami. Nadalje v preteklem letu januarja delovno mesto prodaje zdraviliških Storitev ni bilo zasedeno. V ostalih sektorjih DS Skupnih služb je 2 °/o več opravljenih ur, v centru Maribor pa 45”/» manj. V primerjavi -s planiranimi urami je v DS Skupnih služb 6“/o delovnih ur manj. PERIODIČNI OBRAČUN JANUAR-MAREC 1980 - BILANCA USPEHA - ZBIRNA postavka Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost Skupne službe SKUPAJ vrednost oprav.dela 40.494.149,4o 36.025.784,49 13.1o6.o32,6o 7.476.o67,5o 97.1o2.o55,99 terjatve v zač.leta 7.123.o51,7o 1.620.754,75 7o.718,oo 57.578,lo 8.871.9o2,55 terjatve koncem obd. 6.5o6.548,25 l.lo8.o79,16 275.916,30 lo9.696,15 7.998.259,86 CELOTNI PRIHODEK 41.110.652,85 36.558.46o,o6 12.9o2.834,3o 7.425.749,45 97.975.696,66 material 8.842.937,15 7.855-648,66 5.25o.589,H 555.571,05 22.282.545,97 storitve 10.492.435,75 7.26o.256,45 1.594.85o,4o 965.499,lo 2o.515.o41,7o drugi stroški 2.o44.968,4o 5.995.948,58 155.489,35 126.652,4o 6.521.058,75 povračila 114.843,65 225.2o8,65 68.413,o5 5o4.869,9o 915.555,25 amortizacija 3.321.241,95 1.544.575,80 482.48o,60 436.214,25 5.784.512,60 drugi in izredni stroški 48.211,55 157.8o4,43 1.329,Bo 5.8oo,oo 195.145,78 PORABLJENA SREDSTVA 24.864.638,45 21.019.242,57 7.551.152,31 2.372.4o6,?o 55«8o7.44o,o5 DOHODEK 16.246.ol4,4o 15.519.217,49 5.551.681,99 5.051.542,75 42.168.256,65 postavka Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost Skupne službe SKUPAJ prispevki iz dohodka 898.831,9o 1.482.3o9,8o 345.731,50 229.330,65 2.956.2o3,85 pogodbene obveznosti 2.293.469,70 434.471,65 209.721,25 14o.8o2,35 3.o78.464,95 dohod.za del.skupnost 2.957.96o,oo 3.776.83o,oo 659.92o,00 7.294.71o,oo amort.nad minimalno 35o.ooo,oo 13o.748,5o 48o.748,5o PRISPEVKI 12 DOHODKA 6.15o.261,6o 6.043.611,45 1.115.372,75 5oo.881,5o 13.81o.l27,3o ČISTI DOHODEK lo.o95.752,8o 9.475.6o6,q4 4.236.3o9,24 4.55o.461,25 28.358.129,33 osebni dohodki 11.5ol.79o,5o 5.ol3.877,5o 3.o89.243,oo 4.35o.494,3o 23.955.4o5,lo skupna poraba - stan.del 686.13o,15 238.684,lo 157.273,25 199.966,95 1.282.054,45 - ostali del 49o.ooo,oo 33o=ooo,oo 82o.ooo,oo rezervni sklad 387.980,45 133.792,05 521.772,50 poslovni sklad. 3.345.064,19 526.ooo,94 3.871.o65,13 nekrita delitev ČD - 2.o92.167,85 - 2.092.167,85 PERIODIČNI OBRAČUN JANUAR-MAREC1980 - BILANCA USPEHA - PRIMERJALNA postavka tekoče leto plan preteklo leto indeks 80:plan indeks 8o:79 vrednost opravij.dela 97.1o2.o33,99 96.853.000,00 74.031.843,83 loo 1-31 terjatve v začetku leta 8.871.9o2,53 8.375.o4o,39 lo5 terjatve koncem obdobja 7.998.239,86 6.298.8o4,81 126 CELOTNI PRIHODEK 97-975.696,66 96.853-000,00 76.1o8.o79,41 lol 128 material 22.282.545,97 2o.592.ooo,oo 16.359.091,53 I08 136 storitve 2o.313.o41,7o 16.42o.ooo,oo 14.139.612,10 123 143 drugi stroški 6.32I.o58,73 9.755.ooo,oo 7.045.843,98 64 89 povračila 913.335,25 1.060.000,00 675-368,60 86 135 amortizacija 5.784.312,60 5.825.ooo,oo 4.680.662,7o 99 123 drugi in izredni stroški 193.145,78 532.651,26 36 PORABLJENA SREDSTVA 55.8o7.44o,o3 53-652.000,00 43.433.230,17 lo4 128 DOHODEK 42.168.256,63 43.2ol.ooo,oo 32.674.849,24 97 129 postavka tekoče leto plan preteklo leto indeks 8o:plan indeks 80; 79 prispevki iz dohodka 2.956.2o3,85 3.174-.000,00 2.457.o4o,35 93 12o pogodbene obveznosti 3.078.464,95 1.893.ooo,oo 2.741.417,52 162 112 dohodek za del.skup. 7.29^.71o,oo 7.888.000,00 4.774.ooo,oo 92 152 amortizacija nad minim. 48o.748,5o 685.000,00 426.ooo,oo 7o 112 PRISPEVKI IZ DOHODKA 13.81o.127,3o 13.64o.ooo,oo 10.398.457,87 lol 132 ČISTI DOHODEK 28.358.129,33 29.559.ooo,oo 22.276.391,37 95 127 osebni dohodki 23.955.4o5,1o 25.177.ooo,oo 16.464.638,95 95 145 skupna poraba - stan.del . 1.282.054,45 1.488.000,00 819.7o4,3o 86 156 - ostali del 82o.ooo,oo 82o.ooo,oo 638.75o,oo loo 128 rezervni sklad 521.772,5o 55o.ooo,oo 432.935,5o 948 12o poslovni sklad 3.871.065,13 3.824.000,00 4.529.370,25 89 85 nepokrita izplačila ČD -2.092.167,85 - 2.3oo.ooo,oo - 6?1.896,o8 9o 311 VRELCI VRELCI POROČILO 0 IZVEDBI VOLITEV V ORGANE UPRAVLJANJA 6 Delavcem — samoupravljal-cem, voljenim v samoupravne organe TOZD, DS Skupnih služb in delovne organizacije, je potekel mandat. Za nami je še eno uspešno in plodno razvijanje samoupravljanja. Delavski sveti temeljnih organizacij delovne skupnosti skupnih služb in Zdravilišča so na svojih sejah v drugi polovici meseca marca razpisali volitve za 21. april. Priprave so stekle takoj po razpisih ter potekale v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. Pri tem so naše sindikalne organizacije opravile svoje delo temeljito in odgovorno. Dne 21. aprila smo volili na dveh voliščih, in sicer: v zdraviliški dvorani smo volili delavci TOD Zdraviliška in Vzdrževalna dejavnost ter DS Skupnih služb, v polnilnici pa delavci TOZD Polnilnica. Volišča smo odprli ob 6. uri, zaprli pa ob 14. uri. Po preštevanju glasov smo ugotovili, da so predlagani kandidati dobili večino glasov. TOZD Zdraviliška dejavnost: Po volilnem imeniku je vpisanih 515 volilcev, glasovalo je 498 volilcev ali 96,6% vseh upravičencev. V delavski svet so izvoljeni: 1. Ogrizek Helena — zdravstvo 2. Jerkovič dr. Domagoj — zdravstvo 3. Jernej šek Ema — zdravstvo 4. Kukovič Anton — hotel Donat 5. Strašek Jože -—■ hotel Donat 6. Pelko Edo — Zdraviliški dom 7. Šiljeg Ela — Zdraviliški dom 8. Janžek Martina — poslovodstvo hoteli 9. Holešek Ivanka — poslovodstvo hoteli 10. Kidrič Dragica — poslovodstvo Pošta 11. Čujež Jožica — poslovodstvo Sonce 12. Ivanuš Mirko •— poslovodstvo Bellevue 13. Čebular Angelca — sprejemna pisarna zdravstva 14. Zorjan Marjan — poslovodstvo Slovenski dom 15. Koražija Zinka — tehnično vodstvo V samoupravno delavsko kontrolo so izvoljeni naslednji kandidati: 1. Podhraški Milan — zdravstvo 2. Lorber Mirko — poslovodstvo Soča 3. Nežmah Hilda — poslovodstvo hoteli V delavski svet Zdravilišča so izvoljeni: 1. Krebs Rudi — poslovodstvo hoteli 2. Zorjan Marjan — poslovodstvo Slovenski dom 3. Grah Janez — poslovodstvo Donat 4. Slivnik Štefka — zdravstvo 5. Lavrič dr. Fani — zdravstvo V komisijo samoupravne delavske kontrole Zdravilišča je izvoljena Šket Marija. V TOZD Polnilnica je vpisanih v volilni imenik 194 volilcev, glasovalo je 182 volilcev ali 93,8 % vseh upravičencev. V delavski svet so izvoljeni: 1. Ivič Ivanka — vodstvo 2. Plavčak Leopold — plinarna 3. Hrepevnik Jakob — avto-park 4. Puh Miroslav — vzdrževalci 5. Gotlin Milica — polnilnica 6. Močnik Pavla — polnilnica 7. Žerak Franc — skladišče 8. Šket Avfust — skladišče 9. Furman Franc — skladišče V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Zorin Milan 2. Lipnik Julijan 3. Furman Olga V delavski svet Zdravilišča so izvoljeni: 1. Hrepevnik Jakob 2. Lovrenčak Jože 3. Kitak Mihael 4. Gobec Vinko 5. Polajžer Regina V komisijo samoupravne delavske kontrole Zdravilišča je izvoljen Čoh Vlado. V TOZD Vzdrževalna dejavnost je v volilni imenik vpisanih 123 volilcev, glasovalo je 116 volilcev ali 92,7 % vseh upravičencev. V delavski svet TOZD so izvoljeni: 1. Lipnik Franc — vrtnarijo 2. Krumpak Jože — vrtnarija 3. Krsnik Marija — vodstvo 4. Jazbinšek Anton — kovinarska skupina 5. Tanšek Stanko — kurilnica 6. Tramšek Polde — zidarska skupina 7. Turnšek Nada — pralnica V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Narat Janko 2. Likar Miroslav 3. Strmčnik Marjan V delavski svet Zdravilišča so izvoljeni: 1. Jazbinšek Anton 2. Jakopina Stanko 3. Kampuš Drago 4. Tanšek Stanko 5. Turnšek Nada V samoupravno delavsko kontrolo Zdravilišča je bil izvoljen Narat Janko. V DS Skupnih služb je v imeniku vpisanih 111 volilcev, volilo j,ih je 109 ali 98,2 % vseh upravičencev. V delavski svet Skupnih služb so izvoljeni: 1. Trontelj Milica 2. Pance Majda 3. Štih Milica 4. Žerdoner Marija 5. Plohl Franc 6. Narat Peter 7. Metličar Olga V delavski svet Zdravilišča so izvoljeni: Kolar Božo Šrimpf Dragica Poharc Štefka Čugalj Zinka Novak Marija V samoupravno delavsko kontrolo zdravilišča je izvoljen tov. Putanec Josip. Iz volilnih imenikov vseh TOZD ter DS Skupnih služb je razvidno, da je v Zdravilišču kot celoti vpisanih 943 volilcev. Volili so 903 voliloi ali 95,8 % vseh upravičencev. Vsega skupaj je bilo 9 neveljavnih glasovnic, neuporabljenih pa 31 glasovnic. Vsem novo izvoljenim želimo veliko uspeha pri opravljanju zaupanih nalog. I Povrnitev stroškov za prihod g na delo in z dela §g Že nekaj časa ugotavlja- ^ mo, da dosedanji obračun š prevoznih stroškov ni g= ustrezen, kajti ti stroški §= nam nesorazmerno narašča- g! jo. Zato so vsi delavski sve- —~ ti temeljnih organizacij in H§ delovne Skupnosti Imeno- ;== vaili svoje člane, iz katerih gj je bila sestavljena posebna H§ komisija. Njena naloga je = bila izvršiti reVizijo vseh IH do sedaj odobrenih prevozih nih stroškov na delo in z =eš dela ter pripraviti nov, g| ustreznejši predlog. Komisi sija je v soglasju s sindi- š== katom pripravila nov pred- g| log, katerega naj bi obrav- = navali tudi vsi delavski == sveti in sprejeli ustrezne = Sklepe. Nov predlog za pojiš vračilo prevoznih stroškov H| na delo in z dela pa je nagi slednji: .1=1; — pravico do povračila =f prevoznih stroškov z jav- Hl nim prevoznim sredstvom === imajo vsi delavci Zdravili- |g šča ne glede na oddaljenost g| v kilometrih, razen delavci, -= ki stanujejo v mestu Roga- s= ška Slatina; — ukine se nadomestilo potnih stroškov tistim delavcem, ki prihajajo na delo peš, s kolesom ali drugim osebnim prevoznim sredstvom; — ukine se kilometrina vsem tistim, ki imajo možnost prihoda na delo z javnim prevoznim sredstvom (po potrebi je treba prilagoditi delovni čas). Izjemoma lahko prejmejo kilometrino delavci, ki nimajo nobene možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom bodisi zaradi delovnega časa ali zaradi značaja dela; — za vsakega delavca, ki bo imel odobreno kilometrino, mora dati obrazložitev na delavski svej, direktor TOZD oziroma sektorja. O odobritvi kilometrine odloča delavski svet; — vsi TOZD-i in DSSS morajo pripraviti informacijo o tem, kdo in zakaj lahko uporablja osebni avtomobil, in jo obrazložiti na strokovnem svetu; —■ ukine se nabava me- j§s sečnih kart pri Izletniku, g| kjer pri nabavi mesečnih §g vozovnic nii popustov in se vozovnica plača vnaprej, pri Ig tem pa je dosti primerov, §m ko gre delavec nekaj dni g| na dopust, proste dneve ali gg bolniško, vendar se to od = cene mesečne karte ne od- == bije (v škodo DO). Pri Cro- §g| atiatransu ostane v veljavi §g nabava mesečnih kart žara- |j§ dl pogodbenih prevozov; §g — prispevek posamezni- §|| ka za prevoz na delo in z gg dela se poviša in znaša j= 200,— din. Podobno imajo == urejene tudi druge delovne m organizacije; |g — v primerih, ko je upo- g| raba osebnega vozila upra- m vičena, se priznajo kilome- gg tri po uradni in po komisiji m preverjeni kiiometraži. |g Kot sem že omenil, naj bi |g| o omenjenih predlogih raz- = pravljali tudi vsi delavski =| sveti in sprejeli ustrezne = sklepe z veljavnostjo od s 1. 5. 1980 dalje. ii S. P. KADROVSKE NOVICE V mesecu aprilu 1980 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Jurič Anton, 6. 4. 1980 — pomočnik vodje strežbe ■— nedoločen čas. Zdravstvo Korošec Igor, 17. 4. 1980 — vzdrževanje športnega parka, določen čas; Černoša Bernarda, 16. 4. 1980 — priprava min. kopeli, določen čas; Polajžer Rajko, 16. 4. 1980 — priprava min. kopeli, določen čas. TOZD POLNILNICA Jeranko Zdenka, 1. 4. 1980 — nakladanje in razkladanje, določen čas. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Močnik Ruža, 2. 4. 1980 — fizična dela v parku, določen čas; Kos Nada, 8. 4. 1980 — fizična dela v parku, določen čas; Uka Uka, 7. 4. 1980 — fizična dela v parku, določen čas. SKUPNE SLUŽBE Murko Anica, 21. 4. 1980 — opravila telefonista, določen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Kužner Avgust, 3. 4. 1980 — pomožna skladiščna dela, sporazumno. Hoteli Markovič Veri, 14. 3. 1980 — pomoč pri pospravljanju hot. sob, samovoljno zapustila delo. Zdravstvo Ingolič Mariji, 12. 3. 1980 — opravila kopalca, invalidska upokojitev. TOZD POLNILNICA Kovačič Zlatku, 22. 4. 1980 — nakladanj e-razkladanj e v skladišču, JLA. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Fišer Stanku, 14. 2. 1980 — zidarska opravila, samovoljno zapustil delo; Polajžer Maksu, 14. 4. 1980 — samostojna električarska opravila, sporazumno. DS SKUPNE SLUŽBE Murko Anici, 3. 4. 1980 — kurirska opravila, delovno razmerje je bilo sklenjeno samo za določen čas. K. T. NAŠA PRVA AKCIJA Na zadnjem skupnem sestanku naše mladinske organizacije (9. aprila) smo se dogovorili med drugim tudi za našo prvo delovno akcijo — pobiranje smeti na Janini in v okolici. Določili smo datum (26. april) in že na sestanku se je javilo preko dvajset mladincev, ki so obljubili, da bodo zagotovo prišli in da bodo obvestili tudi druge. Napisali smo tudi plakate in jih obesili po posameznih obratih, tako da najbrž nihče ne more reči, da za to ni vedel (izjema so mladinci iz Polnilnice, s katerimi kljub stalnim vabilom nikakor ne moremo priti v stik.) Omenjeno soboto smo se zbrali ob 8. uri na parkirnem prostoru za Pošto. Naš vodja je bil Jani, pomagala pa mu je Ružiča, ki nam je iz vrtnarije priskrbela potrebno orodje. Čakali smo precej čez osmo uro in ko se nas je zbralo enajst, smo šli do športnega igrišča, kjer nas je že čakal prazen kontejner, ki so nam ga priskrbeli od KS. Razdelili smo se v dve skupini, vzeli vsak svoje grablje, vreče in košare in smo šli. Prva skupina po trim stezi (in seveda širok pas ob njej) proti stolpu na Janini. Sama trim steza še ni bila prehudo onesnažena, toda na posameznih točkah (predvsem tam, kjer kjer stoji kakšna klop) so bili celi »skladi« papirnatih robčkov, serviet, škatlic od žvečilnega gumija, vrečk od sokov, konzerv itd. Najhuje pa je bilo prav na vrhu, okrog stolpa. Na tleh je bilo, poleg vsega drugega še in še papirnatih aviončkov. No, verjetno so jih s stolpa spuščali otroci in se pri tem prijetno zabavali, toda gotovo je bil med njimi tudi kakšen odrasel človek, ki bi moral znati na lep način to preprečiti... Potem smo se še mi povzpeli na vrh stolpa, se malo razgledali po našem prelepem mestecu, odkrili še tu in tam kakšen odpadek, potem pa se otovorjeni s (pre)veliko količino smeti odpravili nazaj v dolino, do kontejnerja. Druga skupina je medtem »prečesala« Cvetlični hrib. Že takoj na začetku so naleteli na vse polno razmetanih kant od olja. Ko so jih znosili v kontejner, je bil le-ta takoj napol j en do polovice. Pobrali so še vse ostale odpadke, očistili okolico športnega igrišča (ki je bila grozna) in pobrali smeti tudi v gozdu okrog cerkvice Sv. Ane. Ker je bilo predaleč nositi jih do kontejnerja, so v kotu za cerkvico naredili velik kup, v vrtnarija pa smo se dogovorili, da bodo te smeti odpeljali s traktorjem. Potem smo se v vrtnariji umili, in da smo se vsi še bolje spoznali in spri j atrijih, smo šli skupaj na Bellevue na sok. (Da ne bo kakšnih pripomb — račun smo plačali sami). In kaj naj rečem za konec? Morda to, da nas je prišlo tretjina. Morda to, da je akcija kljub temu da nas je bilo malo, uspela, saj smo očistili prostore, kjer se naši gostje največ zadržujejo, kamor se hodijo razgibavat in sprehajat in kjer gotovo pričakujejo lepo in čisto okolje. Ali pa to, da bo naslednjič gotovo bolje. ŠB Poročilo o prometu januar-april postavka 1980 plan iq7q °/» izp. indeks la,a plana 80:79 ZDRAVSTVO zdravniški pregledi 10.142 8.900 9.230 114 110 kopeli 55.382 45.375 48.093 122 115 postopki 14.793 11.260 11.260 131 131 gastroskopija 261 260 241 100 108 EKG 526 416 323 126 163 rektoskopija in parcial. kolonoskopija 35 24 13 146 269 rentgen (št. ekspozicij) 4.112 3.854 107 HOTELI nočitve skupaj 80.760 84.000 76.655 96 105 nočitve ho tri Donat 22.059 21.100 23.213 105 95 nočitve hotel Boč 1.717 2.600 3.453 66 50 nočitve ost. hoteli 56.984 60.300 49.989 95 114 nočitve dom. gostov 58.941 58.612, 53.969 101 109 od tega na druž. stroške 34.692 30.420 28.259 114 123 nočitve tujih gostov 21.819 25.388 22.686 86 96 od tega: Avstrija 14.275 15.690 91 Italij a 3.381 2.332 145 Nemčija 3.583 3.978 90 ostali 580 686 85 število gostov skupaj 7.345 7.859 93 štev. gostov hotel Donat 2.676 2.939 91 štev. gostov hotel Boč 322 497 65 štev. gostov ost. hoteli 4.347 4.423 98 štev. domačih gostov 5.310 5.707 93 od tega na druž. stroške 1.708 1.401 122 štev. tujih gostov 2.035 2.152 95 od tega: Avstrija 1.167 1.339 87 Italija 475 370 128 Nemčija 328 347 95 ostali 65 96 68 RESTAVRACIJE iztržek hrane po naročilu 40 2,544.864 2,301.077 111 POLNILNICA pol. mlin. vode + rinerji 10,185.893 9,650.000 9,668.346 106 105 prod. min. vode + rinerji 10,035.337 9,650.000 9,748.126 104 103 Donat 5,925.041 5,450.000 5,237.205 109 113 Tampel 4,086.632 4,200.000 4,473.384 97 91 rinerji 23.664 37.537 63 polnitev TrimVit + rinerjii 1,146.105 1,450.000 1,296.797 79 88 prodaja Trimvit + rinerji 1,245.255 1,450.000 1,258.157 86 99 polnitev CCh 681.031 483.397 141 od tega v cister. 103.130 8.650 1192 prodaja CO2 (+ Kutina, Belinka) 1,058.336 820.000 839.552 129 126 od tega v cisternah 480.560 335.910 143 SKLAD SKUPNE PORABE V LETU 1980 Iz sklada skupne porabe pokrivamo vse tiste izdatke delavcem, ki niso vezani na vloženo delo, ampak se delijo po drugih kriterijih. To so povračila za letni dopust, toplo malico, jubilejne nagrade in odpravnine, prispevki drugim organizacijam kot tudi prispevki za ureditev našega življenjskega okolja. V lanskem letu smo za vse te namene porabili 8,213.000 din ah povprečno na zaposlenega mesečno 810,— din. Z letošnjim planom smo morali počakati, da smo to porabo lahko primerjali z enakim podatkom, ki velja za vso Slovenijo in je bil objavljen v aprilu ter znaša 950,— din. Po sprejetem dogovoru lahko v tekočem letu povečamo skupen znesek te porabe za 13 %>, ker lani nismo porabili več kot je bilo povprečje v Sloveniji. Po določilih dogovora in tudi po našem planu se povečajo zneski za toplo malico in prispevke po sporazumih za Krajevno skupnost. Vsa iz- plačila neposredno delavcem ostanejo v enakih zneskih: — povračilo za letni dopust 1.900 din neto — jubilejne nagrade 3.500 oziroma 5.000 ali 6.600 din neto — odpravnine 12.000 oziroma 18.000 din neto. Po planu pa bo koristnikov nekaj več kot lani, zato so zneski večji. Za zdravljenje je planiran znesek 100.000 din, za organizirano letovanje 200.000 din in za šport in rekreacijo 150.000 din. Tudi letos planiramo obdaritev in srečanje upokojencev za kar smo rezervirali. 260.000 din — oziroma 1.000 din za vsakega upokojenca. Za vse ostale prispevke organizacijam in društvom je preostali znesek 231.000 din, kar je manj kot lansko leto. Za kreditiranje privatne stanovanjske izgradnje in naložbe v družbena stanovanja še zbiramo podatke in bo program kasneje obravnavan. E F S VRELCI VRELCI MLADI V ZDRAVILIŠČU Ko sem se zaposlila v Zdravilišču, sem se večkrat spraševala, zakaj tudi v naši delovni organizaciji ni mladinske organizacije. No, potem mi je nekdo rekel, da mladinska organizacija je, da ima tudi nredsednika — in tu so se končale vse možne informacije. Spraševala sem druge mladince in vsak mi je odgovoril: »Saj to sploh ni nobena mladinska organizacija!« ali pa: »A je pri Zdravilišču tudi? Pa nisem nič vedel!« In ko sem vprašala predsednico, mi je odgovorila, da sama pač dela kolikor more, ampak vsega pa res ne moreš opraviti sam. Ja, in kjer so bili ves ta čas ostali mladinci dravilišča, ki jih je zdaj že preko dvesto? Kaj sem hotela, tudi sama sem pozabila na našo mladinsko organizacijo — dokler nisem po letu dni dobila vabilo. Na programsko volilno konferenco mladincev, 26. februarja letos. Dosedanja predsednica Marija je rekla, da so poslali vabila vsem mladincem, prišlo jih je le 33. Kljub temu smo izvolili novi odbor in dali raz-rešnico staremu. Potem smo sprejeli še okvirni načrt za delo v tekočem letu in na koncu smo lahko ugotovili, da smo pravzaprav precej neresni in da hudo površno jemljemo naloge, ki bi jih morali kot člani samoupravne socialistične družbe opravljati skrajno resno. Zato smo se odločili, da začnemo resno, od samega začetka, kajti v mladih je še vedno prepričanje, da je naša mladinska organizacija bolj »tako« in da je brez veze vključiti se in delati. Nujno je bilo, da se sestane novi odbor. Sestanek je bil sklican 12. 3. Porazno! Od 20 članov odbora jih je prišlo le pet, zato je bilo treba sklicati ponovni sestanek. Nekoliko bolje je bilo, saj se je vabilo odzvalo 11 mladincev, pogrešali pa smo predstavnike Polnilnice. Sklenili smo, da bo vsak v svoji delovni skupini skušal pridobiti mlade za aktivno sodelovanje. S tistimi, ki bi bili pripravljeni sodelovati, bomo imeli naslednji sestanek. Pogovarjali smo se tudi glede članarine in iz tega izhaja tudi potreba po blagajniku. Določiti je bilo treba tudi naše predstavnike, ki se bodo udeležili MDA. Prijavilo se jih je šest, vendar je zdaj še od marsičesa odvisno če se bodo akcije smeli udeležiti (kajti v sezoni v naši DO potrebujemo prav vsakega človeka). Zbrali smo tudi predloge za plan dela v mesecu aprilu in moram reči, da navzoči člani odbora svojo nalogo jemljejo dokaj resno. Sicer še vedno kdaj pa kdaj pade pripomba, da je brez veze sestajati se in kaj delati, ko pa nas je tako malo. Toda nekateri smo se odločili vztrajati in vzpodbujati tudi druge. Sicer je težko (vsako stvar je težko začeti) — toda poskusiti se izplača. Potem smo naredili seznam mladih, ki so izjavili, da so pripravljeni delati. Enainpetdeset jih je, po moje več kot dovolj, da se lahko marsikaj naredi. In gotovo bo kasneje postal aktiven še marsikdo, ki sedaj še nima prave volje. Čas je, da se tudi v naši DO začuti delovanje mladih, da se začne del bremen in obveznosti s starejših prenašati na mlajše, da mladi dokažemo, da znamo ceniti kar imamo, da hočemo to tudi obdržati in braniti. Potrebovali bomo pomoč in vzpodbudo starejših in prepričani smo, da nam je ne bodo odrekli, da ne bodo samo skomignili z rameni, zaničljivo stresli z glavo in rekli: »Ja, mi smo bili popolnoma drugačni. Danes pa mladih ni nič prida!« BS 8 Realizacija mineralne vode organizacij, združenih v poslovno skupnost, za čas januar-marec 1979-1980 (000 steki.) Organizacija Januar — marec 1979 Januar — marec 1980 Indeks 1. Radenska 36.956 36.102 97,69 ■ 2. Bukovička Banja 22.337 22.894 102,50 3. Rogaška 7.043 7.501 106,50 4. Vrnjci 6.490 6.370 98,15 5. Jamnica 11.223 13.887 123,74 S 6. Milan Toplica 3.178 3.171 99,78 i 7. Palanački Kiseljak 2.614 2.377 90,93 1 8. Sarajevski Kiseljak 3.376 3.555 105,30 1 9. Pelisterka 1.630 1.529 93,80 1 10. Skopljanka 620 650 104,84 i DOPISUJTE 11. Terme Lipik 4.477 4.213 94,10 1 V SVO.TF, 12. Minakva 735 650 88,44 1 13. Križevci 216 231 106,94 1 GLASILO! 14. Heba 3.967 4.147 104,54 1 15. Klokot 1.182 1.205 101,95 > 16. Viitinka — 1.352 — š Skupaj : 106.044 109.834 103,57 KNJIGE, DOSTOPNE VSAKOMUR Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig. Eden od načinov, kako delavcem, kmetom in študentom ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujaj® številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način .prodaje preko poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služiijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. (Poverjenik Prešernove družbe v vaši delovni organizaciji je Erika Zupan. Pri njej lahko naročate, prejemate in plačujete knjige, dala pa vam bo tudi vse druge informacije, ki vas zanimajo.) Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, M jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA. Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske .sestre in njenega sreča-vanja s problemi sodobnega mestnega življenja. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo. Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. To bo: Max von der Griin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po isvoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«. Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA -KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije kLik, značke, Poezije in drugo. NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana, telefon: 21-440. VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.