Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 12. julija 1936.
Štev. 28.
Cena 1 Din,
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi.
   Popüst po dogovori.
Ka prosimo po
Slomšeki.
Govor profesora dr. Sušnika, nekdašnjoga profesora sobočke gimnazije, v Maribori pred procesijov na Slomšekov grob.
     In zdaj pojdimo na Slomšekov
grob :
     Procesija živih — idemo klonkat ta, kje je večni mir i pokoj.
Razklepat njegove mrtve roke, ki so posvečüvale naše očeve i matere, i molite za edinost razkroplene črede Ciril-Metodove ; njegove tihe roke, da se stegnejo z našimi proti nebi :
O Bog, daj nam svetnika !
Pojdimo na Slomškov grob:
Procesija grešnikov — kričimo po svetniki,
ar bole kak zgovornih program ov smo potrebni svetnikov ; bole kak dobrih küpčij ino širokih cest smo potrebni svetnikov.
     Procesija grešnikov — rotimo svetnika, da nam je svetlost v mraki vsakdenešnjih skrbi :
sveti dühovnik, blaženi sad naše zemle, sveti dühovnik, slovenske düše najlepša podoba,
sveti dühovnik, slovenske matere najlübši sin.
     Na Slomškov grob — procesija vernih, i z nami v dühi še neštete trume tistih doma, i z nami naših pokojnih verne düše, da v stojezernom zbori prosimo pred božim tronom :
     Gospod, s čüdami odiči našo bogo vero !
     Procesija vernih — v prošnjih rokah nosimo stiske i nevole zase i za svoje i za vso domovino,
     in z nami: dnes o Bog, jih püsti z nami verne düše naših pokojnih, da v stojezernom zbori prosimo:
Gospod, s čüdami ga odiči, da bomo vidili blaženi sad naše vere, ne za slavo našo,
za razsvetlenje naše i posvečenje naše dece,
v Slovenskoj posodi žarek večne svetlosti.
     In bomo smeli zazavati na vseh krajih zemle do konca dni:
Sveti Anton Martin Slomšek, prosi za nas,
prosi za nas, za svoj rod,
prosi za nas, za ves Ciril-Metodov rod !
Preč. g. Vadovič 40 let dühovnik.
     Beltinski plebanoš, g. Vadovič Rudolf, so jul. 13. posvečeni za dühovnika pred 40 leti od mil. sombotelskoga škofa Hidasy Kornela v Somboteli. Tak obhajajo zdaj 40 letnico svojega mešniškoga pozvanja i delovanja v tihoti brez vsega svetnoga šuma. Mi njim, kak našemi naročniki, Želemo za te redki jubilej tisto, ka si sami najbole želejo, najmre molitve njihovih ovčic, ki jih pasejo na travniki Gospodovom za večno živlenje.
     Isto pa prosimo poleg beltinskih njihovih farnikov tüdi vse tiste düše, šterim so gda sveta bili dühovni pastir, kakti one v Soboti, pri sv. Bedeniki i na Tišini. V posebno gorečo molitev pa zročimo jubilanta našega naročnika, našim naročnikom, naj potom zdrüžitve z Bogom dobimo za njegovoga namestnika puno božega blagoslova. Ad multos annos — na duga leta naj jih Bog živi !
Veličasten shod ministra g. dr. Kreka v Soboti i Lendavi.
V Soboti dvejezero lüdi, v Lendavi trijezeropetsto. — Naše lüdstvo je pokazalo, da je
krščanskoga mišlenja.
      Napovedano spravišče gospoda minista dr. Kreka, se je vršilo dnes tjeden v Soboti i Lendavi. V Soboti je g. minister govoro edno vüro, v Lendavi pa poldrügo vüro. Iz oba shoda se je poslala najprle brzojavka Njeg. Vel. Kralji Petri II., ministerskomi predsedniki, g. Stojadinoviči, notrašnjemi ministri, g. dr. Korošci i bani dravske banovine, g. dr. Natlačeni. V Soboti je vodo shod banski svetnik, g. Bajlec, v Lendavi pa narodni poslanec g. dr. Klar. Oblast sta zastopala srezka načelnika, g. Lipovšek v Soboti i g. dr. Bratina v Lendavi. Lendavsko spravišče je obiskao tüdi poslanec čakovskoga sreza, g. Videc. Lendavski srez je zastopao v Soboti predsednik črensovske občine i JRZ stranke, g. Horvat, sobočkoga pa g. Bajlec, banski svetnik i predsednik JRZ stranke. Poleg je bio tüdi banski svetnik Bačič. Občine so bile častno zastopane povsod. Sobota je bila lepo okinčena i je g. ministra vnožina prisrčno sprejela pri Kmečkoj Posojilnici, gde ga je pozdravo g. Bajlec. Od tec ga je sprevodila h „Kroni.“
Govor g. ministra dr. Kreka v Soboti i Lendavi.
      Se vsebinsko na kratko etak glasi: Ne sam prišeo k vam, da agitiram za kakšo stranko, ali, da iščem za bodoče volitve vaše glase za nas. jaz sem prišeo, da vam razjasnim, ka je bilo pred ednim dobrim letom ešče i ka je dnes. Slovenska Ljüdska Stranka je nad dvajset poslancov poslala leto za letom v parlament, da bi tam zagovarjali pravice slovenskoga naroda, nasprotne stranke, pa komaj po tri-štiri. Pa vendar ka se je zgodilo? Ne so se zvolili iz tistih čestitih možov voditelje države, ki so meli vsikdar večino, nego mimo teh i proti tem brez volitev se je vzelo k vodstvi države lüdi izmed tistih strank, za štere slovenski narod skoro neznao i jih ne poznao. Nastopila je diktatura, štera je pokopala vse naše pravice, našo krščansko stranko razpüstila, sklenila zakone, po šterih ešče dnes ne smo je mogli i smeli nazaj v živlenje postaviti. Diktatura, kak nam vzela stranko i vse politične sloboščine, tak je vzela narodnim voditelom tüdi osebno sloboščino i tri naše najbolše može, na čeli njim z voditelom slovenskoga naroda, g. dr. Korošcom, poslala v internacijo i ž njimi ste prišli vi vsi, ki ste pošteni, v trplenje, preganjanje. Razrešili so vas kak župane, kak odbornike, plačüvali ste visike kazni za delo, štero bi hvalo i priznanje zaslüžilo, ne pa kaštige.
      Ar je bila država pod temi krivičnimi diktatorskimi škripci v nevarnosti, da prepadne, so bili pozvani od merodajne strani vsi voditelje vseh strank, naj stopijo vküp i nastavijo vlado brez diktature, ka de se narodi bole godilo. Vsi so bili pozvani, nieden ne bio izklüčen. Tüdi dr. Máček je bio pozvani. A on ne šteo iti notri k vodstvi države, dr. Korošec je pa šo. Zakaj je šo? Zato je šo, ar njemi je to svetüvalo lüdstvo slovensko, njegovi zavüpniki i tanačniki. Tej so spoznali, da bo za narod bolše, če ide vu vlado kak pa če neide. Bili so časi, kda tüdi naši lüdje neso šli notri vu vodstvo države, a to je te bilo, kda je bio viher, v šterom se ne dalo delati, kak se ne da delati vu viheri na poli, a kak viher odide, kmet je taki pripravlen, da zapüsti streho svojo i se poda na njivo, da iz nje prinese sad za svoje preživlanje. Naš slovenski narod je to politiko za bolšo spoznao, kak pa to, da bi
stalno sedo doma i ne bio poleg tam, kde se z oblastjov dela za narod, da toga pravice zagovori. Dr. Korošec bi ravnotak lejko napravo, ka nebi šo v Belgrad, kak je napravo dr. Maček. A ne je napravo i Mačkovci nemajo pravice njemi to zameriti, ar se on ravna po želi i nasveti svojega slovenskoga naroda, šteroga voditeo je, kak je dr. Maček voditeo hrvatskoga naroda i se v njegove zadeve nemeša dr. Korošec i njegov lüdje tüdi ne. Jaz držim, da se realno mora gledati politika tak kak živlenje. V živlenji kmeta je njiva, log, travnik tista reč, iz štere vzdržava sebe i svojo familijo. Če kmet nede šo sam na svojo njivo, na svoj senožet, vu svoj log, ne de se mogo preživeti. Ravnotak je v politiki. Središče državnoga ravnanja je v Beogradi. To se tajiti ne more. V Beograd se zato mora iti, da se lehko dela za narod. Tüdi dr. Maček je bio s svojimi v Beogradi, a
jako kratko vremen. To pa zato, ar neso šteli nositi odgovornosti za Vodstvo države. To je teško delo. Lehko je v Zagrebi kričati, a teško se je v Beogradi boriti. Lehko je v Zagrebi kričati, a z toga kriča nema hrvatski narod nikšega haska, teško se je v Beogradi boriti, a slovenski narod i poleg njega tüdi hrvatski ma s toga samo hasek. Mi ne smo proti Hrvatom i proti voditeli hrvatskoga naroda, proti dr. Mački, naj živi on na Hrvatskom, a za nas Slovence je voditeo dr. Korošec, mi idemo za njim. Mi se ne vmešavamo v vodstvo hrvatske politike dr. Mačka, naj se zato tüdi Mačkovci ne vmešavajo v politiko dr. Korošca v Sloveniji. Kak nori guč je praviti, ka je prej dr. Korošec izdao Hrvate. Jaz samo tisto lehko izdam, ka je mojega. Jaz ne morem tvoje žene izdati, ti pa ne moje. Zato Korošec ne more i ne mogo izdati Hrvatov, ar jih ne vodi. če so Hrvatje nezadovolni, se majo zahvaliti samo svojemi hrvatskomi vodstvi. I če nam Slovencom kaj menka, iščemo falinge pri samih sebi i mamo tüdi moč, da te popravimo, če bi je napravili.
      Vsi občüdüjejo izobraženost slovenskoga kmeta, celo hrvatski listi pišejo od toga. Što je to napravo? Politika naših krščanskih voditelov, ki so delali z celim srcom za narod, da njemi pomagajo. Poglednite hrvatsko ves i slovensko ves. Iz te razlike lehko spoznate, ka so delali slovenski voditelje i ka so delali hrvatski.
      Mi se neščemo vmešavati v hrvatsko politiko i si ne lastimo pravice, da bi Hrvatom pamet solili i je včili, kak naj vodijo svoj narod, ravno tak pa tüdi ne dovolimo, da bi Hrvatje solili našo pamet, ar teliko je
mamo, da nam je ne trbe sollti i keliko je za svoje razmere potrebüjemo. Mi iz srca želemo, da pridejo bratje Hrvatje do zbolšanja svojega položaja, a Istotak morajo i Hrvatje želeti, da i mi pridemo. Kak pridejo oni, nas ne briga, ravnotak pa tüdi nje ne sme brigati, kak mi pridemo.
     Naša glavna zahteva v politiki je, da dobimo velike samouprave, v šterih lehko na prosvetnom i socialnom poli sami sebe ravnamo, i svojimi lüdstvi mogočno pomagamo. A iste pravice želemo tüdi bratom Hrvatom i Srbom. Mi se borimo proti velesrbstvi, štero bi nam štelo vzeti naše Slovenske pravice, a ravnotak se pa borimo tüdi proti velehrvatstvi, ki sega po naših pravicaj. Mi smo zato, da z nami Slovenci prido i Hrvajte i Srbi do najvekših pravic i do vekšega blagostanja v državi, a povdarjamo, da v toj borbi idemo samo ta, kama nas bo vodo naš voditeo, dr. Korošec, koga smo nasledüvali i ga bomo. (Gromoviti Živio i ploskanje dr. Korošci i glasna izjava več jezer naroda: Za Korošcom idemo!)
Govor g. nar. poslanca dr. Klara v Dol. Lendavi.
     Gospodi ministri, dr. Kreki se je s toplimi rečmi zahvalo narodni poslanec g. dr. Klar. Kak je omeno dr. Krekovo ime, je trikrat zadoneo takši Živio, da se je zahvalni glas naroda daleč razlegao vse okoli. Gospod poslanec je potem madjarski povedao vsebinsko tisto, ka je g. dr. Krek slovenski. Dodjao je ešče, ka je zdaj slobodno tüdi madjarski govoriti, da tüdi Madjari lejko povejo v svojem maternom jeziki, ka je teži i ka Madjarom tak ide na roke ta vlada kak Slovencom i pri meji za domospravlanje pridelkov majo iste pravice, kak Slovenci, zemliška dača se je pod tov vladov za polovico znižala, kak nigdar prle ne, nikdar ne toliko delavcov madjarskoga maternoga jezika dobilo delo, kak ravno v tom časi. Zato pa naj le ostanejo s Slovenci vred stanovitni v stranki JRZ, v štero je stopila bivša Slovenska Ljüdska Stranka. Gospod minister bo zdaj izročo volilcom iz Žižkov belo zastavo v priznanje, ka so vsikdar podpirali i to vsi, krščansko stranko. Njihov zgled naj vodi tüdi Madjare našega sreza, da ostanejo vsikdar podpirači politike, ki je domača i krščanska.
Izročitev Bele zastave volilcom Iz Žižkov v Lendavi.
     V Soboti se je zahvalo za govor ministra dr. Kreka g. Bajlec, banski svetnik i reč dao g. Marko Kranjci, tajniki JRZ stranke, ki je v lepom stvarnom govori pokazao, ka je včinila ta vlada za Slov. krajino. S številkami se je dokazalo, ka to neso prazne reči, nego da je Vlada zaistino pomagala i da ma namen. pomagati. V Lendavi se je pa godilo nekaj tak vzvišenoga po govori g. dr. Klara, da se malogda pripeti v zgodovini politike. Slavila se je politična zrelost našega lüdstva, štero je v tom srezi bilo v pretežnoj večini vsikdar za krščansko politiko, v občini Žižki pa so bili takrekoč vsi za njo. Bivši poslanec Klekl je dobo zdaj reč i prečteo sledeče pred zbranov velikov vnožinov :
     Visiko poštüvani zborovalci !
     So reči, pred šterimi klonijo glave ešče nasprotniki. Edna takših je stanovitnost pri izpovedanji krščanski načel v politiki. Stanovitnost, štero ne gene grožnja, ne premoti ponüdba, štero ne zrahla državna meja. Lendav-
Dr. Krek Mih., minister.
2
NOVINE
12. julija 1936.
Zadnja pot mil. g. Slepec Ivana kanonika.
       Na lepi Marijin den, julija 2., ravno dva meseca potom, ka smo njihovo dobro mater pokopali, smo sprevodili na pokopališče za njov tüdi sina, mil. gospoda kanonika. V lepoj cerkvi, štero je pokojni zidao, je ležalo njegovo mrtvo telo v morji rož i posvetov, štere je osenčao čaren šlar v opomin, ka rože žalüjejo za tistim, koga smo lübili i ka njemi večno svetlost prosimo s potrtim, a z vüpajočim i z svetlostjov vere napunjenim srcom. Pokojnoga je hodilo teliko njegovih vernikov i drügih gledat, da je človek teško prišo do njega. Nabito puna cerkev je obdala njegovo trügo i zvüna cerkvi je skoro ešče ednok teliko lüdi čakalo na sprevod.
       Sprevodni obred so vodili mil. g. kanonik, dr. Mirt iz Maribora. Sombotelski kaptol ne bio zastopan, pač pa je poslao edno lepo brzojavko s sožaljom. Gospoda kanonika Mirta je obdao tak veliki venec dühovščine, da se kaj takšega malokda vidi. Z bogoslovci jih je bilo 57. Vsi iz lendavske i sobočke dekanije, izvzemši g.: župnika dolenskoga i gračkoga pa črensovskoga kaplana i lendavskoga kateheta, ki so bili zadržani. Iz Preka so prišli i počastili pokojnoga Spomin g.: križevski dekan s svojim kaplanom, lotmerški monsr. Lovrec, svetinski dekan Bratušek i župnik od sv. Miklauža, Polak pa Kolenc, profesor z Maribora. Civilno oblast sta zastopala g.: Lipovšek, sreski načelnik sobočki srez i dr. Bratina lendavskoga. Ž njima se je vdeležo sprevoda tüdi g. dr. Klar, narodni poslanec. Med jezermi naroda smo vidili mnogo inteligence, poznance pokojnoga i to obojega spola, ki so z povešenov glavov šli za pokojnim, da njemi izkažejo zadnjo čast lübezni. Posebno potrtoga smo vidili g. dr. Škrilca, primarija bolnice v pokoji, ki je britko objokavao svojega prijatela i dr. Vályija, odvetnika i mnoge drüge. Velika žalost se je zoselila v srce g. Vadoviča, beltinskoga plebanoša tüdi, ki so v pokojnom zgübili zadnjega svojega sošolca tü i so ostali sami še živi.
      Gospod kanonik Mirt so najprle predgali. Njihova predga je mela sledečo vsebino :
      Poslali so me Prezvišeni gospod škof i apoštolski administrator Slov. krajine, da vam v njihovom imeni iz-
razim globoko sožalje nad zgübov mil. g. Slepca kanonika, koga je nagla smrt pokojnoga jako potrla. Gospod kanonik Slepeca so 40 let delovali v Soboti, 10 kak kaplan, 30 kak plebanoš. Bili so en čas tüdi škofovski vikar, bili so dekan sobočke dekanije i so jih prezvišeni g. knezoškof imenüvali za konzistorialnoga svetnika. Pokojni je bio jekleni značaj i eden od najbole izobraženih dühovnikov püšpekije, ki je v najlepšem redi vršo vse svoje posle, tak plebanoške kak ešpereške. Njegova dika je pa ta lepa cerkev, v šteroj počiva i štero je tak lepo okinčavao — spravo njej je lepo monstranco, krasne, najlepše zvone v Slov. krajini, luster, križno pot itd. Zidao je župnišče i poleg trüda ešče dosta svojih penez notri vložo. Jaz sam sem bio deležen njegove gostolübnosti i lübezni, kolkokrat sem li prišo v Soboto. Vüpamo se, da kak je vredi meo vse doma, je v redi meo tüdi svojo düšo. Včimo se pa vsi, da bomo pri toj smrti, kak pri vsakoj, mislili na svojo smrt i z ednim na naše vstajenje, kak nas molitve denešnjega pokopnoga obreda opominajo. Gospod kanonik je zatem opravo za pokojnoga sv. mešo. Po sv. meši se je razvio veličasten sprevod na pokopališče. Pesmarski zbor je spevao „Miserere, Smiluj se gospodne“ psalm, godba je igrala žalostinke, lüdstvo pa jočič molilo za pokojnoga večni mir, ki so ga pokopali poleg pokojnoga martjanskoga plebanoša, sobočkoga
rojaka, Bagari Jožefa, kak je sam želo. Po molitvaj je spregovoro v slovo genlive reči predsednik občine, gosp. Hartner. Vnogo oči se je zaskuzilo, gda je povedao, ka pokojni več nikoga nema na sveti i kak prijateo tak sovražnik je klono pred njegovov odločnostjov.
      Po genlivoj žalostinki je prvi vrgo na drvo pokojnoga prgiščo zemle mil. g. kanonik Mirt, za njim Vnogi drügi tüdi, pokazajoč s tem vsem živim, da smo kak cerkvena molitev pravi : prah i da prah tüdi bodemo.
      Pri sküpnom obedi, šteroga so se vdeležili poleg cerkvenih oseb tüdi zastopniki civilne oblasti, je kanonik Mirt v imeni prezvišenoga knezoškofa i ap. administratora izpovedao zahvalo civilnoj oblasti, dühovščini i vsem, ki so tak veličasten sprevod pripravili pokojnomi. V genlivih rečaj se je zahvalo g. Vojkovič Jožef, oskrbnik sobočke fare g. kanoniki za trüd, šteroga je na sebe vzeo z izvršavanjom pokopnoga obreda.
      Pokojni je bio eden najbogatejših sotrüdnikov Marijinoga Lista. Njegove lepe članke od spovedi smo celo v posebnom snopiči izdali. Zato bo opisao en g. dühovnik sobočke dekanije njegovo delovanje, ki je objavi te Marijin List i Novine. Tečas pa molimo vsi z gorečim srcom za pokojnoga, da njemi dober Bog da kemprle zagledati tistoga Boga, za šteroga hišo je tak goreče skrbo i štere lepoto je tak vroče lübo.
  ski srez more kazati na takšo stanovitnost. V Slov. krajini je te srez je-dini, v šterom je zmagala ešče pod Madjari lüdska stranka, stranka, ki je mela v programi tüdi točko, da se dá pravica našemi slovenskomi maternomi jeziki. Lendavski srez je prvi razvio zastavo za krščanska načela že pod prvejšimi državnimi mejami, kak ne bi zato bio prvi, ki je šo v borbo za pravice slovenskoga naroda za novo državo i kda je zmagao, je v novoj državi vsikdar v pretežnoj večini podpirao krščansko stranko, Slovensko Ljüdsko stranko.
      Mala občina Žižki je v toj borbi za krščanska načela v politiki nosila zastavo naprej. Ta občina se je stoprocentno vdeležüvala državnozbornih volitev, da krščanska načela prido do zmage v politiki i zato je dobila že pod madjarskov oblastjov priznanje za svojo odločnost s poklonom edne bele zastave. V novoj državi je ista občina tlačila staro pot z istini junaštvom i istini navdüšenjom skoz petnajset let za kandidata, ki je katoličanec ne po imeni, nego v djanji i zato zaslüži, da se njej pokloni znova bela zastava v namen :
      1. da lendavski srez ostane nepremagljivo vsikdar v tabori za zmago krščanskih načel v politiki i 2. da občino Žižki s stoproceninov vdeležbov pri državnozbornih volitvah nasledüjejo vse ostale občine.
      Na to se govornik obrne na g. ministra z etimi rečmi :
      Da se ta namen doseže, prosim gospoda ministra, da izroči v imenu JRZ stranke zastavo zastopniku volilcev iz Žižkov, Žerdin Martinu, ki jo naj sprejme in čuva kot simbol, da je zmaga krščanskih načel v politiki okrepitev države in blagor njenih državljanov.
      Gospod minister je lepo belo svilno zastavo, štera nosi napis: Žižki.
      15 let vsi zvesti katoliški politiki 1920—35., izročo g. Žerdini, predsedniki prosvetnoga drüštva z etimi rečmi: Ta zastava naj vam bo znamenje moči, znamenje vzajemnosti, znamenje odločnosti i znamenje zmage v borbi za krščanska načela i vsi naj jo nasledüjejo.
      G. Žerdin se je z lepimi rečmi zahvalo g. ministri za zastavo i njemi je oblübo, da se bodo v Slov. krajini borili pod tov zastavov za krščanska načela i da svoje glasove dajo samo tistomi, ki je praktičen katoličanec.
  Govor g. Marka Kranjca.
      Kak v Soboti, tak tüdi v Lendavi je zadnji govoro tajnik JRZ, gospod Kranjc Marko iz Maribora. V svojem govori je ostro nastopo proti eksponentom Moskve, boljševičkoj mladini, ki, če je šolana, je nezahvalna za potrošene peneze svojih starišov, ar blodi po krivih potaj i na kriva pota vodi svoje lüdstvo, štero je komaj čakalo, da se reši diktature; a tej gospodje je pa ščejo šče pod hüjšo diktaturo Stalinovo spraviti i njej vzeti vero, najdragši kinč, pa vse njegovo imanje samo zato, da se par kričačov bogati na koži siromaškoga lüdstva, kak je to v Rusiji, Španiji i kak to ščejo dosegnoti v Franciji. Povsod delajo tak zvane „Lüdske fronte“, ki so ne drügo, kak predstraže boljševizma, šteri sega s svojimi tacami po dobrom, vernom kmečkom i delavskom lüdstvi, ka bi na njegov račun par fakinov lejko se bogatelo i vtaplalo v masti. Izdajalec i škodlivec svojega naroda je, ki takšo lüdsko fronto podpira, ki za takšimi lüdmi hodi i je poslüša, izdajalec je slovenskoga naroda i lomi njegovo moč, ki stopa v vrste Mačkovcov. Tej si zaslüžijo prokletstvo celoga slovenskoga naroda.
      Zaklüček spravišča.
      V Soboti g. Bajlec, v Lendavi pa g. dr. Klar, zaklüči spravišče z navdüšenimi glasi za kralja, s toplimi pozdravi za voditela slovenskoga naroda, dr. Korošca, i z lübezni punov vdanostjov za državo Jugoslavijo. Godba je igrala narodno himno, ki so jo navzoči jezeri z gologlavi z najvekšim poštüvanjom poslüšali, govornike toplo pozdravili i med zvoki godbe v najlepšem redi se razišli, bogatejši v znanji politike, ki se je, kak je g.
minister dr. Krek, pravo, naši mladi moro prle leta dugo včiti i samo te do znali kaj pametnoga povedati i včiniti.
Protina (opozicija) na spravišči.
      Na obojem spravišči je bila zbrana protina, ki bi rada oba shoda preprečila i razbila, a zgodilo se je naopak, sama si je razbila glavo nad z stanovitnostjov naših krščanskih volilcov. V Soboti so se že tjedne pripravlali, kak bi shod razbili, so se prtili i grozili, celo pismeno, vse zato, da naši ne bi vüpali shoda držati. A krščanskomisleči lüdje se ne bojijo nikšega vihera, i idejo v boj i zmago. Tak so šli tüdi naši i so zmagali. V Soboti se je prvi oglaso že preveč poznani g. Budin s svojov čuporov. A reditelje so ga taki nared pobrali i več se ne zglasila niti njegova niti komunistična čupora, štera je bila tam nalečena. Vidili so 80 krepkih reditelov i so se zbojali njihovoga nastopa.
      V Lendavi ne bilo reditelov. Tü je narod od dolnje lakoškoga pokopališča sprevajao ministra s konjeniki v narodnoj noši i z kakšimi sto biciklisti v mesto. Pri tovarni dežnikov je pozdravo g. ministra predsednik občine, g. Bačič, g. poslanca hčerka, Tilika, njemi je pa s pozdravnimi rečmi izročila en šopek. Brez vseh reditelov je šo narod k cerkvi, na zborüvalni prostor i ne šteo meti reditelov, ka se ne bi kričalo, kak se na državnoj meji spravišče vrši pod nasiljom bajonetov, ali pod pesnicami reditelov. To zavolo madjarske državne meje, da se pokaže sloboščina, štera vlada v Jugoslaviji. Kakših dobrih pet minut so delali trije medkriče na shodi, ki je trpo nad dve vüri. To
so bili akademiki: Kovač iz Nedelice pa Žalik iz Polane, pa neki Vogrin iz tabora za krivice zaprtoga Kiralya iz Lakoša. Akademik Zver iz Nedelice se je mirno oponašao. Če opitate düšne pastire teh kričačov, jako žalosten odgovor dobite. Človek, ki je kričao proti Cerkvi, ki je sramotio evangeliom, ki je napadao vso dühovščino brez razlike, zadosta jasno posvedoči, ka smo tü meli lüdi med sebov, šterim je düša i Bog deveta briga. Pa bi tej vodili naš veren narod? Bi ga tej včili? Bi njemi tej kazali pot za bodočnost, ki sami poti ne poznajo, nego blodijo po njej, pa iščejo, kak je g. minister pravo svetlost Mačkovo, da se malo posvetijo i plezijo po Mačkovoj lestvici, da malo više pridejo? Naš narod bi je semleo vküp, kak prgiščo pepela, da bi je, kak pravimo v prti mogli nesti domo, če nebi bio discipliniran, plemeniti, slobodolüben, ki ešče sovražniki dovoli, da svoje pove, a samo zato, da spozna svojo zmoto i jo spremeni s pravicov. Gospod minister, g. poslanec i drügi so dali lepi miren odgovor na medkriče i kričači osramočeni, neso znali drügo včiniti, kak glave skloniti i vtihnoti.
      To so prijatelje i vučeniki Kranjec Miška, šteroga Ljudsko Pravico prav dobro poznamo po njenih brezverskih i komunističnih člankaj. Ti lüdje so ne meli teliko koraže, da bi vüpali vednako stati pred fotografom, ki jih je šteo fotografirati v obraz, ki kaže düšo i te modrost, nego so obraz zakrivali i fotografi hrbet kazali. S tem so jasno posvedočili, da je njihova düša i te modrost v njihovom zadnjem teli. Njihovo oponašanje na spravišči to tüdi jasno pokaže i je vsem opomin, da ki za njimi hodi, nazdrt hodi.
 Odhod g. ministra.
      V Soboti je g. Bajlec pogostio g. ministra i prijatele, v Lendavi pa g. dr. Klar. Pri toj jüžini se je v Lendavi g. dr. Klar ešče ednok zahvalo g. ministri za . trüd, šteroga je na sebe vzeo z krasnimi pa dugimi govori, na tema spraviščoma. G. minister je v odgovori pohvalo naše krščansko misleče lüdstvo, ki ga je v tak velikom števili poslüšalo i v Soboti i v Lendavi i izrazo želo, da bi vsikdar ostao krščanskoga mišlenja z etimi rečmi : Kleklov rod, živi tod ! Po kratkom okrepčili se je g. minister z g. poslancom odpelao v Beograd, da dela nevmorno za naše lüdstvo nadale.
 Izjava g. ministra gledoč na kmečke duge.
      G. banski svetnik Klekl, so se obrnoli na g. ministra i ga pitali, kak misli država rešiti teško pitanje kmečkih dugov. G. minister je na pitanje odgovoro, da je kmečkih dugov edna milijarda i pol, to je jezeropetstomilijonov dinarov i država pa banovine prevzemejo te duge, je plačajo posojilnicam, dužniki do je pa na duga leta lehko odplačüvali državi i banovinam. To naj si vsaki vzeme na znanje, da je resen namen vlade to i da bo delala na tom, dokeč se ne posreči.
 Naše zadnje reči.
      Naše zadnje reči so, naj veselo plahoče znamenje stanovitnosti v krščanskoj politiki, bela zastava žižkovska po celom lendavskom i tüdi sobočkom srezi i naj spravi pod svoje krilo ves narod Slov. krajine brez razlike vere i narodnosti, potem bo srečna Slovenska krajina. Bog daj, da bi tak bilo !
Zakaj Slovenska Krajina i ne Prekmurje?
      Zato, ar smo mi svoj kraj vsikdar zvali samo za Slovensko krajino i nikdar za Prekmurje. Kak dugo žive naš narod tü, je te kraj Slovenski kraj, Slovenska krajina. TU ne pomaga nikša drüga razlaga. Ve se nam pa vendar teliko pravice dá, da častno ime, prek nešteta stoletja rableno obdržimo. Pa bi se moglo zgoditi, da bi nam bratje Slovenci tisto jemali, ka so nam Madjari püstili i to samo zato, ar so našoj hiši dali oni novo ime? Novo ime brez našega pitanja i pristanka. Novo ime, ar so se ne potrüdili, da bi nas pitali, kak se pa imenüje vaša hiša i kak se imenüjete vi? Samo so nas prekrstili za Prekmurce, našo hišo pa za Prekmurje. Pa
zakaj ? Zato, ka prek Müre prebivlemo ? Pa prek nje prebivlejo tüdi Štajarci. So tej tüdi Prekmurci, ali so Štajarci ? Pa prek nje prebivlejo tüdi Vogri i Nemci ? Ka so pa tej ? Pa naši lüdje prebivlejo na priliko ešče v mejaj Slovenske krajine, nego na onostran Müre, kak pri Slatini Petanjskoj. Kak mo pa te zvali ? Za nas so prek Müre, za Štajarce ne so prek Müre. Štajarci tüdi neso, ar je tisti kraj ne štajarski. Sama zmotnjava. Če bi se poslüžili merodajni krogi staroga, jedino pravilnoga naziva našega kraja, če bi g. dr. Slavič, univ. profesor svojoj lepoj knigi dao mesto „Prekmurja“ naslov „Slov. krajina“, ni živa düša ne
12. julija 1936.
NOVINE
3
bi mislila i gučala od Prekmurja. Nego trbelo je nekaj iz vnoge davnine prihajajočega slovenskoga zameniti, ar je naše bilo, i njemi dati novo ime, ar to ne naše.
      Pa glejmo malo od bliže te naziv. Glejmo, kak so Madjari imenüvali naš kraj. Oni so ga zvali, kak vsaki Slovanski kraj, za „Tótság“. Tót je pred Madjari, Slovak, Sloven, Hrvat. Tótság pomeni kraj, kje so Tóti, Slovenci naseljeni. V starih zemlevidaj se Slavonija zove za „Tótország“. Poleg „Tótsága“ so naš kraj imenüvali Madjari tüdi za „Vendség“ „Vendvidék“,= Slovenska krajína. Nas so zvali za „Vende“, kak Nemci Austrijske Slovence za Vindische, obe reči sta pa ednoga istoga pomena. Kraj, kje prebivamo pa za Slovensko krajino= Vendvidék. Sledkar, kak Slovenci v Austriji, smo tüdi mi na Vogrskom dosegnoli, da so v uradnoj štatistiki nas zvali za „Slovene“. Vino, ki je raslo v Slov. krajini, je zaslovelo po celom Madjarskom pod imenom „Tótsági bor“. Vse dokazi, da tü ne bilo nikdar imena Murántul=Prekmurje i to te, kde so Madjari svoje kraje nazivali uradno po rekaj : Dunán innen, Dunán tul, Tiszán innen, Tiszán tul, to je Tostran Donave, Prekdonavje, Tostran Tise, Prektisovje. Ar je oblast bila v Pešti, so kraje odtec imenüvali. Od Hodoša naprej, to je od meje Slov. krajine naprej so Madjari zvali tiste kraje za őrség=stražna pokrajina. Jasen dokaz, da naš kraj ne bio madjarski, da vsikdar tüdi ne spadao k Madjarskoj, zato ga je trbelo stražiti na Madjarskoj strani, da neprijateo skoz „Vendvidéka“=Slov. krajine ne pride na Madjarsko. Vendvidéki kerület—Slovenska okroglina, je dekanija, ešperešija. Dekanije so madjari zvali za „kerülete“=okrogline; zato je nastala lendavska, monošterska, Slovenska itd. okroglina. Šematizem naj se pogledne, pa vsakomi jasno postane, da je tak.
      Nekaki si terejo glave, da če smo mi v Slov. krajini ali okroglini, zakoj se ne imenüjemo Slov. krajinči ali okroglinci. Čüdne misli rojijo v glávi tistih, ki nam ne privoščijo staroga imena Sloven i po njem Slovenska krajina. Mi smo se vsikdar zvali za Slovene, redko tüdi, posebno v množini, za Slovence, Mi nesmo Kranjci, Primorci, Korošci, Štajarci, nego Slovenje, Slovenci. I gde je Sloven prebivao, tisti kraj je bio, i se zvao za Slovensko krajino. Komi je to ne jasno ? Mi smo Slovenje, naš kraj je Slovenska krajina. Voščite nam to ime, ki ga stoletja nosi naš kraj i ki so ga tüdi Madjari priznali. Pa ne zazavajte se na zagrebečki spis, šteri te kraj za prekmursko pokrajino imenüje. Naš lendavski dekanat s slovenskimi farami i tüdi nekaj madjarskimi je slišo najmre dugši čas pod Zagreb. Naj Zagrebečka cerkvena oblast loči naše fare od medjimurskih, je ne mogla
nači zvati, kak fare ki prek Müre letijo. Mi pa tüdi pravimo Štajarcom i Medjimurcom „Prečni“, ar so za nas prek Müre, a zato je ne zovemo za „Prekmurce“, nego po njihovoj pokrajini za Štajarce i Medjimurce. Ravnotak se nas mora imenüvati po našem kraji, po Slov. krajini za Slovene, Slovence. Če je na Dolenskom bila en kratek čas „Vindische Marke=Slov. krajina“, so se ti prebivalci vendar ne zvali Slov. krajinci nego za Dolence, Kranjce. To je samo v dokaz našoj trditvi, da je naš kraj stari, vnogo starejši, kak je bila Kranjska Slov. krajina, sto i stoletja naseljeni od Slovenov, štere se je skoz i skoz zvala i je tüdi Slovenska krajina.           Sloven.
                                                         NEDELA
Šesta po risalaj.
    B e r i 1 o iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimljanom. Bratje ! Vsi, šteri smo bili krščeni v imeni Kristuša Jezuša, smo bili krščeni v njegovo smrt. Pokopani smo bili teda z njim po krsti v smrt, da bi tak, kak je Kristuš stano od mrtvih v slavo Očino, tüdi mi zaživeli novo živlenje. Zato ka če smo ž njim zrasli v podobnosti njegove smrti, bomo tüdi v podobnosti njegovoga vstajenja. Znamo najmre, da je bio naš stari človek z njim vred križani, da bi se telo greha razdejalo i mi grehi več ne bi slüžili. Što je najmre vmro, se je greha oslobodo. Če smo pa s Kristušom vmrli, verjemo, da bomo z njim tüdi živeli, znajoč, da od mrtvih stanjeni Kristuš več ne vmrje: smrt nad njim več ne gospodari. Zato ka smrt, ki jo je za greh pretrpo, je pretrpo ednok za vsikdár ; živlenje pa, ki ga živi, živi Bogi. Tak se tüdi ví Sodite, da ste mrtvi za greh, živi pa za Boga v Kristuši Jezuši, našem Gospodi.
    Evangelij (Marko 8). V onih dnevaj, gda je bilo znova vnogo lüdstva z Jezušom i so ne meli kaj jesti, je pozvao vučenike i jim pravo : „Lüdstvo se mi mili ; zato ka že tri dni vstrajajo pri meni i nemajo kaj jesti. I če jih odpüstim lačne na njih dom, bodo na poti onemogli, zakaj nešterni od njih so prišli oddeleč.“ Njegovi vučeniki so njemi odgovorili : „Kak jih bo mogeo što nasititi s krühom tü v püstini ?“ Pitao jih je : „Keliko kolačov mate?“ Ti so pravili : „Sedem“. I velo je vnožini sesti po tleh ; i vzeo je sedmero kolačov, se zahvalo, jih razlomo i davao svojim vučenikom, da bi jih polagali pred nje ; i položili so je pred vnožino. Meli so tüdi nekaj ribic. Blagoslovo jih je i velo tüdi te položiti pred nje. I jeli so i se nasitili. Nato so pobrali ostanke krühov — sedem košar. Njih pa, ki so jeli, je bilo kakših štiri jezero; i jih je odpüsto.
Majhno posestvo
                                        okoli 4 orale
z gozdom in pritiklinami v bližini Hrastja se takoj proda. Pojasnila daje dr. Fleck Friderik, odvetnik v. Murski Soboti
GLASI.
  SLOVENSKA KRAJINA.
    Cerkveni glasi. Za dekanijskoga upravitela namesto pokojnoga kanonika i dekana sobočke dekanije, Slepec Ivana, je višja cerkvena oblast imenüvala g. Krantz Jožefa, tišinskoga plebanoša ; za oskrbnika sobočke župnije pa g. Vojkovič Jožefa, dozdajšnjega sobočkoga kaplana. Čestitamo obema i prosimo Boga, naj jiva blagoslovi, da ta znala svoje dužnosti na njegovo najvekšo diko opravlati.
    Našim Slovencom v Argentini. Obiskali so nas vaš dozdajšnji dühovnik g. Kostelec, ki se te dni povrnejo nazaj k vam. Pisali so nam pa vaš tam delüjoči slovenski dühovnik, g. Hladnik, da vam bodo vsako drügo nedelo v meseci slüžili sveto mešo i predgali slovenski v Avellanedi, Manuel Estevez 620 1. Tisti gospod se to, ki so vas, dragi rojaki 25. maja obiskali. Držite se jih.
    Polkovnik Zacherl Franc mrtev. Dobro krščansko drüžino gospoda nadučitela Zacherl Franca, našega mnogoletnoga naročnika i dopisnika v Lotmerki je doletela velika žalost. Jedini sin Franc, ki je noso vojaški čin majora i je slüžo na jugi naše države, je bio v slüžbi, gda je bila nevihta. Kak vesten vojak je tüdi v takšem vremeni verno vršo svojo slüžbo i tü ga je doletela strela, štera ga je kmesti vmorila. Pokojnoga telo je vojaška oblast dala v Lotmerk pripelati, kde so ga nad vse slovesno pokopali. Njegov adjutant ga je sprevajao do Lotmerka i tü pri pokopi krasno slovo vzeo od pokojnoga. Sprevodilo je dobroga krščanskoga moža i vojaka 20 dühovnikov i vnogo naroda. Lotmerk prej ešče ne vido takšega sprevoda. Jako se je zamero pri mrtvom teli držani guč odvetnika dr. Stanjka, ki je gučao od nikšega
poganskoga drügoga sveta, ne pa v dühi Kristušovom. Naše globoko sožalje teško prizadetoj Zacherlovoj drüžini, pokojnoga düši pa želemo večni pokoj.
      Slovo gračkih farnikov od g. Rataja kaplana. Predragi naš kaplan, 1. julija, ste nas povrgli i se odselili po želi višje cerkvene oblásti v drügo ovčarnico past ovce nemrtelne. Ne nam je mogoče popisati, ka dobroga ste včinoli v našoj fari. Zato pa točijo za vami skuze ne samo farniki, nego ešče evangeličanci pa cela okolica. Vsikdar ste bili düšam na pomoč, naj je bio den ali bila noč, naj je bio dešč ali mraz, düše ste šteli rešiti. Posebno pa žalüjejo za vami naša nedužna dečica. Sedem let ste oskrblavali naše düše z vsov požrtvüvalnostjov i ste nam vnogokrat priporočali, naj si naročimo naše Novine i M. list. Mi žalostni farniki z odprejtimi rokami molimo za vas Boga, da vas blagoslovi na novom mesti kak ste vi vsikdar meli odprte roke do nas. Z Bogom ! Bog vas blagoslovi ! — Grački farniki.
      Žižki. Nad vse veseli smo i tüdi zahvalni za prekrasen dar bele zastave. Veselo, z spevanjom i juvkanjom smo jo pripelali domo, naj vsaki vidi, da borbe vodijo do zmage, zmage pa do korone. Bog živi !
      Nesreča. Našega naročnika g. Kanič Matjaša v Franciji, je doletela nesreča. Najstarejši sin Zvonko je zgübo levo oko. Oko njemi je vövzeo v Zagrebi na kliniki profesor Boltesi i stem rešo pravo oko.
      Na podporo naših listov so darüvali v Din.: Antolin Mihal, Kula, 20, Horvat Alojz iz Francije, 10, Maučec M. iz Francije 3·50. Bog povrni !
      Trgovino z drvami je odpro naš podjetni naročnik, Antolin Mihal iz Odranec v Kuli, Bačka. Pri toj priliki, gda nam to naznanja, pozdravla celo Slovensko krajino, občino Odranci i celi svoj rod.
V nepriliki!
   Omara za obleke je skoro prazna. Dopust je pred vratmi in za obleke ni preostalo mnogo denarja, pa bi vseeno bili radi na dopustu lepo in lahno oblečeni. Tedaj lehko pomaga samo eno.
   Kaj ?
                                                                                          Kupite pri
 T:
   ivar
Obleke
Kaj pišejo o nas.
    V zadnjem času so dnevni in mesečni listi priobčili precej doneskov o Slov. krajini. Mislimo seveda na kulturno vsebino, ki ima trajno vrednost.
    Madžarska revija „ Vasi szemle“, ki jo urejuje naš rojak dr. Avgust Pavel, je v Štev. 1—2 letošnjega (III.) letnika prinesla prispevek dr. Avgust Pavla z naslovom „Kukučimba“. Poroča o reku, ki je znan v Beltincih in okolici: „ldi v Kukučimbo oves špičit !“ Razlaga, da je prevod iz madžarščine, le da smo madž. „kukutyim-ba“ („v kukučin“) izpremenili v novo besedo „kukučimba“. Na podoben način so Madžari izpremenili nekatere Slovenske besede (medve, jegenye). — V isti štev. piše dr. Bátky Z. o dveh madžarskih besedah, znanih tudi v Slov. krajini: čontika (rastlina) in „bömhéc“, ki je znana v obliki „boméc, bojnéc“. Več o tem je poročal „Slovenec“ dne 6. maja t. l. — V isti številki je dr. Halász Gy. ugodno ocenil Pavlovo pesniško zbirko „Zažgani gozd“. — Tretja štev. istega lista je prinesla drja Pavla članek „Gorno na Hodošu“, ki ga bomo ob priliki prevedli v našem listu ; dalje Pavlov članek v prevodih madžarskih pisateljev iz peresa Vilka Novaka.
„Slovenec“ je dne 25. aprila objavil poročilo „Glasovi o Avgustu Pavlu“ (V. N.), ki kaže, kako visoko cenijo Madžari pesmi našega rojaka.
„Slovenec“ je dne 1. maja objavil na prvem mestu kulturnega obzornika važen članek Soboški grad in naša kultura“, ki se zavzema za to, naj dobi Prekmursko muzejsko društvo čim lepše in obsežnejše prostore v soboškem gradu. — Dr. M. Slavič je v „Slovencu“ dne 15. maja 1936. objavil članek „Prekmurje o cerkveni statistiki“, kjer poroča o lanskem Marijinem listu s statistiko cerkvenih oseb iz Slov. krajine. Obenem se dr. Slavič zavzema za ime „Prekmurje“ proti Slov. krajini. Mi smo svoje mnenje o tem že ponovno povedali in pri tem ostanemo. — O knigi Milana Kajca „Odmevi ob Muri“, ki vsebuje črtice iz naše krajine, je prinesla oceno majska „Mladika“ (S. V.) in „Življenje in svet“ 16. V. (A. Debeljak). Zadnji imenuje „varüstvanje“ pesem (!) za slovo od umirajočega (!). Ta gospod dela napake v poročanju o maši krajini že od takrat, ko je pisal v istem listu o izletu po Panonski Sloveniji (kjer je n. pr. založnika zamenjal s pisateljem). Vendar je isti gospod v istem listu 6. VI. upal površno oceniti V. Novaka Izbor prekmurske književnosti, kjer piše n. pr.,
da ogrsko zgodovinopisje šteje prekmurske Slovence med potomce Vandalov. Naj pove A. D., kje ? ! Nato pa našteva nekatere dozdevne pomanjkljivosti, ki v resnici niso napake. Ni se potrudil, da bi pogledal v izvirnike in tako bi marsikak pomislek odpadel. — Poročilo o Kajčevi knjigi je prinesel tudi Lj. zvon 1 št. 5—6 (V. Paušič).
      Slovaška revija „Elan“ v Pragi je prinesla poročilo o našem zborniku „Slovenska krajina“. Napisal ga je Viktor Smolej, profesor na Soboški gimnaziji.
       „Kronika slovenskih mest“ je objavila“ 4. Štev. lanskega letnika štiri letake v našem narečju, ki jih je 1. 1919. sestavil dr. M. Slavič in jih je Mariborska letalska stotnija v marcu 1919. nad Slov. krajino raztrosila. Vse ljubitele naše zgodovine zaenkrat opozarjamo na te „razglase“. Objavil jih jih je Fr. A. Pivka. 
      Letošnja 1. Štev. „Kronike“ prinaša Fr. Steléta članek „Problem varstva spomenikov v slovenskih mestih“, kjer nam znani pisatelj omenja tudi regulacijski problem naše Sobote in Lendave. Mimo tega članka naj ne bi šli upravitelji teh mesti !
      To so v glavnem spisi zadnjega časa o Slovenski krajini, ki naj bi jih vsak naš izobraženec poznal. — ak.
                                                                    Dijaški kotiček.
      Ni malo takih ljudi, kateri so si postavili to le nepravilno enačbo: Življenje po veri — življenje brez veselja.
      Ti ljudje so izven resničnega, ker imajo napačno pojmovanje o krščanskem življenju. To namreč ni drugo nič, kakor življenje združeno z Bogom, ki je edini izvor vsakega prvega veselja.
      Obenem so taki ljudje tudi izven prave poti, zato ker jih táko pojmovanje o krščanskem življenju, drži daleč od tega, kar pravi Psalmist: Poskusite in poglejte, kako sladák je Gospod !
      Da, treba poskusiti ! Treba odstraniti predsodke, ki so kakor črna očala. Skozi ta, je še krasno sonce prava skaza. Treba poskusiti in odkritosrčno stopiti na pot resnice, pa se bo zgornja enačba kmalu spremenila takole: Življenje po veri = življenje pravega veselja.
      Notranje veselje rodi nasmeh na ustnicah. Priznati pa moramo, da vsak nasmeh ne spada v isto vrsto. Nasmeh posvetnjaka je čisto naravna reč in pride iz lahkomiselnosti ali iz nečimurnosti in velikokrat samo zato, da se pokažejo beli zobje. (Dalje.)
4
NOVINE
12. julija 1936.
  Pomagajmo si sami.
Iz kmečkih vrst pisano s trdov kmečkov rokov.
     Žalostno je, da za kmetski stan ne odniked nikše rešitve, za tisti stan, od šteroga se pravi, da je steber države. To pripoznajo vsi drügi stanovi. I kak steber države, je tüdi steber človeče drüžbe. I če se sprevidi i pripozna, da je te stan steber države i celoküpnoga gospodarstva, bi se mogeo iskati i najti način, po šterom bi se te steber ohrano, da se ne podere cela stavba.
     Istina, da vse guči i dela za kmeta; če pa gledamo za uspehi, nas postane groza, zato, ka je kmet že ščista na konci svojega gospodarstva; njegovi rešitelje pa se stiskajo po pisarnaj, za raznimi pisarniškimi stoli, na sejah, pa v zborovalnih dvoranah i na govorniškom odri. I ti lüdje živejo z misijov: kem slabše de se kmeti godilo, tem bole bo za nas, zato, ka vse potrebčine, štere od kmeta nücamo, dobimo tem falej, kem bole se pod bremenom razmer vügible kmetov hrbet. Večkrát se čüje, dá se tü pa tam začnejo kmetje nekaj gibati. Ali takša gibanja rada odidejo hitro na stran pot, zato, ka na ednok se pridrüžijo takšemi gibanji kakši gospodje, ki ščejo iz gibanja kmetov dosegnoti za sebe dobiček; kmetje pa so razočarani i navadno pravijo, nikaj ne moremo dosegnoti, samo drügi majo od nas dobiček. Kak dugo mo šče čakali rešitve od lüdi, šterim se ne müdi, da bi le nekoliko olajšali težko breme kmeta? Ali mo se naveke nanašali na tüjo pomoč i moledovali za rešitev nevzdržni kmetski razmer? Ali nemamo teliko moči i stanovskoga ponosa, da bi si sami pomagali? Jeli nemamo pravice nindri zagovarjati svoje nevole i težkoče, kak je majo drügi menje številni stanovi?
     Poglejmo malo drüge stanove. Pri nas majo svoje zakonite zbornice: obrtniki, trgovci, fabrikanti, advokati i že skoro vsako drügo prosto zvanje, pa celo navaden delavec, šteri zahtevlejo vsak za svoj stan svoje pravice, potom svojih pooblaščeni zastopnikov. Vsi stanovi ali zvanja so zdrüženi, od najnižjega do najvišjega, čeravno so malo številni proti ogromnoj vnožini kmetov, i zahtevlejo po svoji zakoniti zbornicaj svoje pravice i branijo za svoj stan živlenske interese. Edino kmet nema pravice, da bi brano svoje živlenske interese, zahtevao svoje pravice, čeravno je najštevilnejši v našoj državi, od šteroga se večkrat javno povdarja, da je ste-
ber države. Resan je on steber države, zato pa se vsi na njegovem hrbti nosijo, pa vendar nema skoro nikše pravice, nego same dužnosti. Znano nam je, da je v našoj državi 80 procentov kmetskoga naroda, pa nazlük tomi nam dirigerajo drügi menje številni stani. Oni določajo cene svojim i našim pridelkom, pač mi moramo plesat, kak oni igrajo.
      Ali je proti tomi pomoč? Je, a samo jo s složnostjovi z zdrüženimi močmi lehko dosegnemo. A če bomo šli tak naprej, kak dozdaj, da bi se dali voditi od razni sebični voditelov, ali bole povedano agentov, šteri so iskali samo svoje osebne koristi, i tak razdvajali kmetski prosti nevučeni narod, šteri je rad nasedao tem agentom, te nega za nas pomoči. Drügi stani, šterim se na račun kmetskoga naroda dobro godi, ne vidijo i ne čüjejo radi od kakše kmetske zdrüžitve, kajti tak močen stan, kak je kmetski v našoj državi, če bi prišeo do svojih zakoniti zastopstev, bi prekrižao njih sebične namene i dobičke.
      Edna naša napaka je, da smo premalo izobraženi. Večkrat čüjemo: čemi kmeti izobrazba, vej či svet bole napredüje, tem hüjše je na sveti živlenje. Pa je nekaj istina. Ali naše kmetsko živlenje je ravno zato težje, ka se drügi stanovi izobražüjejo, a mi kmeti pa zaostajamo za njimi i potem nas vodijo lehko kak ščejo, a mi trpimo kak vkročena zverina, da jo lehko vodi kama jo što šče.
      Poleg strokovne izobrazbe bi mogli meti nekaj splošnoga znanja. Stem se ne pravi, da bi se mogeo vsaki šolati; nej, za to so tüdi drügi pripomočki. Tak na priliko čteti strokovne i drüge dobre knjige, pa časopise. Stem bi si pridobili teliko potrebnoga znanja, da bi vsaki znao ločiti slabo od dobroga, znao nekaj samostojno misliti, predovčiti i razsoditi, da ne bi nasedo lepim rečam i oblübam, nego bi znao premisliti, če je to izvedlivo, kaj se obečavle i če se za tem kaj ne skrivle. Narod se ne ceni samo po vrednosti, nego tüdi po svojoj kulturi, po izobrazbi. Tak je tüdi v državi samoj. Izobraženejši čeravno so maloštevilni, vladajo nad drügimi veliko številnimi, nego menje Izobraženimi. Na prvi pogled se pri nas vidi, da je ne tak, ali če globle pogledamo, opazimo, da ma pri vsem glavno reč meščanstvo, i drügi nekmetski sloji. I ti nekmetski sloji dosegnejo na merodajnih mestaj, posebno v zakonodaji vse, ka računajo, da je zanje dobro, čeravno zavolo toga trpi škodo kmet, ki predstavla ogromno večino prebivalstva v našoj državi. Vnogokrat se čüje: vej so pa tüdi
kmetje poslanci i celo ministii, zakaj pa nikaj ne napravijo za svoj stan? Istina je, da na tom mesti so tüdi kmetje, da pa tej je itak malo, i so samo zastopniki politične Stranke, zato zastopajo bole strankine interese. Stanovsko čisto kmetske stranke pa šče nemamo, štera bi zastopala pri zakonodaji kmetski stan i njega potrebe. Dosta je zrokov, ki svedočijo, da najštevilnejši stan v državi, ki nosi največ materijalnih i krvni bremen, nema niti te pravice, da bi se stanovsko organizirao, i tak zastopao svoje potrebčine nasproti drügim stanovom. Stanovska organizacija je pa mogoča samo te, če dobi zakonito podlago. Naša prva i odločna zahteva mora biti : kmetijska zbornica. Če majo svoje zakonito zastopstvo drügi menje številni stani, ga vendar moramo dobiti tüdi mi, ki predstavlamo 80 procentov prebivalstva v državi. Iz vseh naših grl naj se začüje jasen i odločen glas: dajte nam kmetijske zbornice.
      Zdajšnja vlada je štela dati nekše pravice kmetskomi stani, ali gospodje demokrati v senatu, ki si tak široko vüsta odpirajo za kmetski stan, so bili proti. S temi gospodi bomo znali ob priliki obračunati.
Zdaj, kda se čüje, da se bodo ustanavlale krajevne kmetske organizacije, ne držimo križem rok, nego pristopajmo, da mo si probali z zdrüženimi močmi sami pomagati. Glas enajste vüre je odbio i naši hrbti pokajo pod težov bremena.
      Nešterna gospoda ne razume naše nevole, ali nas pa nešče razumeti, vsa čast i hvala izjemi. Zato probajmo sami zgrabiti za orožje, orožje zložnosti i zdrüžitve. Znano je, da je kmetski narod najbole mirolüben i mi neščemo nikši prevratni nasilstev, nego mi ščemo zakonitim potom priti do svojih pravic, štere nam idejo po Božoj i človečoj pravici. — G. M. B.
      Pripomba: K tem lepim rečam pripomimo samo to, da pot do kmetskih zbornic je Kmečka zveza, zato pristopite vsi k njej. Vrednik.
Službena naznanila.
Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi.
U. No 5504|5.         dne 24. VI. 1936.
Podpiranje brezposelnih in pobijanje delomržnosti.
        Vsem občinam, žandarmerijskim postajam. Pohajkovanje brezposelnih postopačev postaja iz dneva v dan bolj neznosno. Vedno češče se opaža, da ti poklicni brezposelni, ki se posmehujejo, ako jim nudiš delo in se celo hvalijo, da jim njihova obrt bolje nese kot delo, odjedajo podporo resničnim revežem. Kruh kot darilo odklanjajo in pro-
           sijo odnosno izsiljujejo le denar in obleko ; obleko pa ne uporabijo za se, marveč jo navadno še v isti občini prodajo in zapišejo izkupiček hkrati z nabranim denarjem. Razen tega pohujšujejo s kletvinami, ki so navadno tujega izvora, ali celo z nemoralnim obnašanjem mladino, trosijo med ljudstvo razne Prevratne in alarmantne vesti ter razburjajo mirno in pošteno prebivalstvo.
       Da bi se odpravilo odnosno Vsaj omejilo tako demoralizujoče delovanje delomrznih elementov, se naslovi še enkrat opozarjajo na striktno izvajanje okrožnic banske uprave z dne 23. januarja 1934., Vl. No 1494|1 (tuur. ӀӀ. No 1072|1 od 30. I. 1934) in z dne 2. novembra 1935., VI. No 25·922|2 (tuur. II. No 8117|1 od 6 XI. 1936.) kakor tudi predpisov „naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti“. (Službeni list štev. 204|31 z dne 15. aprila 1933.) in zlasti na § 10 te naredbe, glasom katerega si mora vsaka brezposelna oseba preskrbeti razvidnico za brezposelne, ki jih izdajajo občine bivališča po odrejenem obrazcu. Le ta izkaznica odnosno razvidnica sama pa ne zadostuje v svrho legitimacije, marveč se osebe, ki morajo imeti po obstoječih predpisih poslovne, poselske in druge take obvezno knjižice: izkazati tudi s temi knjižicami. Nadalje je naročiti vsem osebam, katerim izdajajo občine razvidnice, naj se javijo vsakih 14 dni pri občini bivališča zaradi uradne ugotovitve na razvidnicah, da so še vedno brezposelne. Ako se po preteku 14 dni ne javijo, je smatrati, da so našle primerno zaposlenje in jih je pozvati, naj v določenom roku vrnejo razvidnico. Proti osebam, ki bi se ne mogle izkazati z razvidnicami za brezposelne in drugimi predpisanimi knjižicami, naj se postopa strogo v smislu določil §§ 12 in 14 cit. naredbe.
       § 12 naredbe se glasi : Iz Uradnega lista iz l. 1933. str. 488. Vsi organi javne varnosti so dolžni, osebe na katere naletijo pri iskanju zaposlitve ali podpore, legitimirati v smislu odredb §§ 10 in 11 te naredbe. Če se dotična oseba ne more izkazati z izkazili po § 10, ter se na postavi celotnega zaslišanja ugotovi, da je vzrok njenega pohajkovanja delomržnost, jo je izročiti pristojnemu sodišču radi kazenskega progona.
       V mestih in večjih krajih je v ta namen često prirejati racijo.
       Policijska oblastva in sreska načelstva morajo skrbeti, da se vse osebe, ki se zalotijo pri pohajkovanju, ter se jim dokaže delomržnost ali zlorabljanje javne dobrodelnosti, odpravijo v pristojno občino, brezposelni delomržneži iz drugih banovin ter inozemci pa nemudoma izženejo iz banovin, odnosno iz države. Za naše državljane je tudi takoj obvestiti pristojne občine, ki ima dolžnost, da tako delomržneže najstrožje nadzira in v primeru odstranitve iz občine o tem obvesti pristojno sresko načelstvo radi razpisa tiralice v „Policijskem dnevniku“, odnosno radi oglasitve za delomržneža.
       Osebe, ki zlorabljajo dobrodelne podpore, je oddati varnostnim organom radi postopka v smislu odredb te naredbe.
       Vse podrejene občine pozivam, naj izvajajo točno določila cit. naredbe glede izdajanja razvidnic ter naj primerno zaposiijo svoje brezposelne pri javnih delih, onemogle pa podpirajo v smislu določil §§ 22 in 76 zakona o občinah Razen tega naročam Občinam, naj vodijo strogo evidenco nad izdanji razvidnicami, in se vsakih 14 dni prepričajo, da li se osebe, katerim so se izdale razvidnice, še brezposelne. V negativnem primeni naj se razvidnice odvzemejo.
                            Sreski načelnik : Dr. Bratina s. r.
Dr. Janez Ev. Krek.
Za brata.
Povest.
ӀӀӀ
      Gašperjeva koča je bila postavljena v majhni dolinici. Ko je prišel Gašper na grič nad njo, je videl, da se vali črn, gost dim proti nebu. Sluteč nesrečo, je naglo skočil po bregu. Ugledavšemu svojo ljubo planico je zastala sapa.
      Namesto koče je stalo le par ožganih tramov v zemlji, ki so še tleli. Kopa je bila zasuta; oglje se mu je ožgalo. Delo dveh mesecev je bilo uničeno. Pri studencu, komaj sto korakov oddaljenem, je pa videl pastirja z jeloviške planine, kako se pripogiblje in moči nekoga, ležečega na prašnih tleh.
      „Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?“ zakliče Gašper, hiti bliže in vidi Hrastovega Matevža vsega okrvavljenega zaprtih oči, bledega, nezavestnega v pastirjevih rokah.
      „Sam Bog te je prinesel“, zakliče pastir, „jaz si že nisem vedel več pomagati. Vidiš, to jo bo pomnil. Dovolj jo je staknil. Nič več ti ne bo zažigal koče.“
      „Saj ni časa za take besede“, pravi Gašper in poravna nekoliko ranjenca, kateremu so se krvave sline pokazale v ustih.
      „Matevž, čuješ, ali me kaj poznaš ?“ zakliče Gašper in se nagne k tlom, a samo zamolklo grgranje je rohnelo iz ranjenčevih prsi.
      „Kar tu nama bo umrl. Po gospoda bi bila pot zastonj, kaj misliš, Gašper“, pravi pastir, se usede na parobek in si obriše potno čelo. „Bog me varuj takega strahu ; svoj živ dan še nisem skusil kaj takega.“
      „Kesneje se o vsem pogovoriva“, pravi Gašper, sedaj je drugo delo. Mogoče vendar dočaka. Skoči kar moreš v Log po duhovnika.
      „Pa bom“, odvrne pastir in potem so zveneli po širnem gozdu močni udarci njegovih nog. Poznalo se je, da hiti s pravo gorjansko urnostjo.
      Gašper je pozabil na vse drugo; mislil je samo, kako bi vzdramil nesrečnega Matevža. Naposled se mu je vendar posrečilo. Mrzlo vodo mu je metal v lice in po dolgem trudu je odprl ranjenec svoje meglene, s krvjo podlite oči.
      „Kje pa sem ?“ je zastokal.
      „Matevž, jaz sem pri tebi, jaz Brlinov Gašper.“
      Ranjenec ga je spoznal in zadrhtel po vsem telesu, ko sta se srečala z očmi.
      „Umiri se, Matevž; nič hudega ti nočem. Molila bova ! Hudo si zdelan in mogoče te Bog prav kmalu pokliče k sebi.“
      „Oh, jaz nesrečnik — božja kazen me je zadela — kaj bo z Lenko in z otročiči“, je tiho zastokal in zopet so mu vkup padle trudne oči.
      Gašper ga je srečno v drugič predramil in ga jel nagovarjati, naj moli za njim. Kot so misijonar v Logu opominjali in tolažili, tako je tolažil tudi on. Narekoval mu je prav poča-
si popolno kesanje in solze, ki so se udirale Matevžu po licih, so pričale, da je razumel in čutil pomen lepih besed. —
      „Kaj bo z mojo družino, kaj bo ?“ je vzdihnil, ko mu je Gašper po dokončam molitvi prekrižal čelo, usta in prsi.
      »Bodi brez skrbi! Bog jih ne bo zapustil in jaz ti obljubim, da bom po svojih močeh poskrbel za tvoje“, je zašepetal Gašper in mu jel zopet praviti o usmiljenem Bogu, o neizrekljivi ljubezni našega Zveličarja in o njegovem groznem trpljenju. Kazal mu je križec na molku in ga mu pritiskal na bledi ustni.
      V tem se je Matevž zopet onesvestil in se ni več zavedel. Štiri ure po pastirjevem odhodu je že prišel z Loga duhovnik, ves spehan od dolge poti, in je brž mazilil s svetim oljem ranjenčeve noge za zadnjo najtežjo pot. Med molitvami po svetem z pravilu je izdihnil Matevž svojo dušo.
      „Bog mu daj večni mir in pokoj !“ je dejal duhovnik. — »In večna luč naj mu sveti!“ sta pristavila pastir in Gašper.
      Sedli so poleg mrliča in pastir je jel pripovedovati, kako se je vse zgodilo.
      „Kakor sva se dogovorila z Gašperjem, sem bil včeraj ves čas pri kopi, ker je on odšel na misijon. Videl sem, da je vse v redu. Sinoči sem skočil za dve uri toliko na planino, da pogledam, kako je z živino. Ko sem se vračal, sem videl že iz delje, da gori, Gašper, tvoja koča in da
tudi' iz kope šviga plamen. Ko sem prišel semkaj, že ni bilo več mnogo rešiti. Brž potegnem ogorelo streho s koče, da se ogenj ne razširi po gozdu, skočim h kopi, da bi jo zamašil, kar začujem stokanje in hropenje od strani. Ves prestrašen začnem klicati, kdo je, a ne dobim nobenega odgovora. Z ogorelo desko v roki grem za glasom in dobim pod zvrnjeno skladovnico drv — Matevža. Samo glava se mu je videla izpod kupa. Precej časa je preteklo, preden sem odmetal polena in krajce ter izvlekel ranjenca izpod njih. Klical sem ga, tresel, a se ni zmenil. Prav težko sem ga prenesel k studencu in ga jel močiti. Rad bi bil priklical kakega drvarja na pomoč. O bes vedi, da ni nikoder nobenoga, kadar bi ga človek potreboval. Na vse gričke krog sem letal in vriskal ter kričal, pa od nikoder ni bilo žive duše. Samega ne smem pustiti, sem ši mislil in ostal sem pri njem, dokler nisi prišel ti. Ta — ne smem reči, ker ga je že Bog sodil — ta Matevž je že od nekdaj imel piko nate. Večkrat sem ga slišal, da je zabavljal čez te. Časih si ga ti posvaril, tega pa ni mogel slišati. Sedaj, ko te ni bilo doma, ti je pa zažgal kočo in pokvaril kopo. Cela vrsta vžigalic je potresena krog koče; pozna se tudi, da je sežigal s slamo. Skoro gotovo se je moje hoje tako prestrašil, da je butnil na stran in ob skladovnico ter jo podrl nase. Dovolj pota in sitnosti mi je napravil ta nepripravnež. —              (Dalje)
 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj In urednik Klekl Jožef, župnik v pok.