IX. letnik V Gorici, firm 18. jiprila 1001. 16. številka. mm slovensKo ljudstvo nalij OUC > ia vero dornoesa Naročnino in na-/nanilii • prej c m a uptavnišivo v < iorici, Scnieiiišk:! ulica it. Posanie/nc številke sc prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Knrenjskein bregu (Riva Corno) St. 1 I po 8 vin. Oglasi m poslanice sc računi jo po petit vrstah, in siccr: če sc tiska enkiat H vin., dvakrat 1J vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Naročnino iu oglase je plačati v (iorici. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tisku ...Narodna liskama’1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki četrtek oh 11. mi dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto *l krone, za pol leta '1 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 "5t> Rokopise spiejenia uredništvo v Cioiici, dvoriSče sv. Hilarija štev. 7. Z n re dn ikoni je mogoče govoiiti vsak dan od H 12 dopoldne v npravništveni lobi. Slovensko katoliško delavsko flrnštvo bo imelo redni občni zbor v nedeljo 21. aprila točno ob 4. uri popoludne v prostorih gostilničarja g. Gorjanca v Attemsovi palači na Komu. Dnevni ml: 1. Račun za leto 1900. 2. Bazni razgovori. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. Tržaško vprašanje. . . . rnorjo adrijansko. Ililo nekdaj si slovansko. S. J e n k o. 11. Povedali smo v zadnji številki, kaj prav gotovo ne more koristiti tržaškim Slovencem. Omenili smo tudi že v prej-šnih številkah „Pr. L/, da je rešitve tržaškega vprašanja iskati pred vsem v krepki gospodarski organizaciji. Naj nas pa nihče tako ne razume, kakor nas je razumela „Edinost", da smo mi proti narodnemu in političnemu delovanju, da hočemo vse delovanje za rešitev tržaškega vprašanja koncentrirati na strogo gospodarskem, logično torej tudi na trgovinskem polju — brez ozira na etične momenti*! Ne tako! Mi smo pisali, da rvspeva slovenska narodnost le tam, kjer ima trdno LISTEK. »Kalan" narofa-oapreta stranke. Brezvestna rnarodno - napredna" stranka očita č.'duhovščini, da širi po deželi črno temo. Danes hočemo pokazati, kdo širi črno temo! Posrečilo se nam jo dohiti v roke ,.k a 1 a m o n“, ki ga je ne samo tiskala, ampak tudi z a I o ž i I a Goriška tiskarna" A. G a h r š č e k. Ta „kalamon“ nam je vročilo dekle, ki je pravilo, da se jih je tiskalo v Gahršče-kovi tiskarni 2 dni pa so 3 dnevi še bolj nesrečni. Te dneve si mora vsak človek dobro zapomniti in ti so: !. aprila je bil Judež, izdajalec Kristusov, rojen. 1. avgust^ je Bog proklete angele z nebes pi.hnil. 1. septembra se je Sodoma in Gomora pogreznila. V teh treh dneh je vsak nesrečen, kdor je rojen in umre v eni ali drugi nesreči ter se težko umakne nesreči, da ne bo v eno nespoštljivo smrt obsojen in tudi ne učaka velike starosti. Drugi so ti-le: 1., 7., 11., 12. in 11. januvarja; 8.. 16., in 17. fe-bruvarja; I. I'J., IH. in lo. marca; 3., If», 17. in 18. aprila; 8., 16. in 17. maja; 17. junija; 1., 5., 6. julija; 1., 3., 18. in 20. avgusta; 3., 12., lo., 18. in 20. septembra: I., 13. in 17. oktobra; l, 7., II. in 17. novembra; 11. in 17., decembra. Tukaj so sanje Marije Device: Jezus jo upraša: „Mati ali čuješ ali spiš?" Njegova mati mu odgovori: ^Zaspala sem. ljubi moj sin, pa sem čudne sanje imela, da sem te videla na vrtu Gecemani vjetega, močno zvezanega in peljanega k Pilatu, h Kaj težil in b Benazu, od Benaza h Herodu. Ljudstvo je krivo pričalo, v sveto obličje pljuvalo iu s šibami teplo sv. truplo. Sveto glavo s trnjem kronali, na smrt obsodili in na križ pribili. Sveta usta z žolčem iu octoni napajali, sveto stran s sulico prebodli, s križa sneli in materi v naročje položili. Oh, kako žalostno je bilo srce matere Marije". Jezus odgovori svojej materi: .Resnične so tvoje sanje. Kdor bo te sanje pr: sebi nosil, ne bo z naglo smrtjo umrl in ne stusove rane: K. II. P. S. S. Kdor to pismo pri sebi nosi, temu se ni treba bati strele, ne ognja, ne strupene pijače. Kdor to pri sebi nosi. je bolje kakor zlato in srebro, to se reče, da vero drži in to pismo pri sebi v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha, Amen. Bog ostani pri nas. Kdor ta blagoslov pri sebi nosi. se mu ni treba bati nobene nevarnosti. Kdor pa tega ne veruje, naj ta list enemu psu na vrat obesi iu ga strelja, nobena k roglja se ga ne bo prijela. Tako gotovo, kakor je J. K. mučen bil, umrl in šel v nebesa, morajo možgani vseh ljudi nepoškodovani ostati. Jaz zapovem vsem puškam, vsemu orožju tega sveta pred živini Bogom Očetom. Sinom in sv. Duhom, Amen. Jaz prosim v imenu Jezusa Kristusa in njegove sveti; krvi. da nobena krogla ga ne zadene, naj bo zlata ali srebrna ali svinčena. Bog v nebesih ostavi me vsega prostega v imenu Boga Očeta, Sina in Sv. Duha, Amen. To pismo poslano je iz nebes v Helotarije in znajdem* je skoraj t ali 7 let prej, ko se je vedno videlo. Kdor ga je hotel prijeti, se mu je umaknilo. Od i t* do 7 let najden se je verom vtisnil in 1 mislil: Ako bi jaz la Ii~t v svoje roke dobil, bil bi srečen. Oznanil bi vsakemu človeku ter mu ga prepisat dal. Kakor hitro je ta imel biti obglavljen in si je to mislil, se mu je pismo samo bližalo leta 1791. To se je razglasili* po vsem svetu. Pisano je v tem pismu: Kdor v nedeljo brez velike sile dela. je od mene preklet. Sest dni imate delati, sedmi dau počivati in iti v cerkev z veliko pobožnostjo, ponižnostjo in bogaboječnostjo. Tudi v soboto ne nehati prepozno delali. Vsak človek, mlad ali star, mora Boga za odpuščanje grehov prositi. Ne prisegati po krivem v mojem imenu in ne iščite hogatstva, ne zlata ne srebra, ker vas gotovi* zamorem pokončati. Ne bodite novošljivi. spoštujte svoje stariše, ne pričajte po krivem zoper svojega bližnjega in kdor v to pismo ne verjame, je od mene proklet in nebo imel nikdar sreče. Jaz vam povem, da je J. K. pismo pisal in kdor se zoper to pregreši, ne bode nobene pomoči našel. Kdor to pismo pri sebi nosi. ga ima razglasit, če ne, bode pogubljen. Tudi naj ga da drug drugemu prepisati. Ako ima kdo še toliko grehov, kolikor je peska v morju in perja na drevju in ribic v morju, poprej bodo ti grebi odpuščeni, kakor ta greli, če kdo ne da naprej tega lista. To morete verjeti in vsi otroci bodete od mene blagoslovljeni in spreobrnite se. drugače vas bodem na sodni dan k sodbi poklical in bom strašni račun tirjal od vas. Držite se mojih zapoveilij. katere sem vam skoz angela .Mihaela v imenu J. K. poslal. Amen. I. S. (i. II *.’> dni je nesrečnih v letu Zapomni si: Ako bo otrok na eden teli dni rojen, ne bo dolgo živel 2 Ako se kdo ženi na ta dan. se pustita, ali pa v revščini živita. 3. Sejati ni dobro na te dneve in tudi ne živine rediti. Naj se začne kar se hoče, vse pride v škodo. Ako se kdo iz kupčije na pot pripravi, zagotovo pride zacije v Trstu.*) Na toni polj u ni se moralo začeli s čvrstim in nevmornim delom. Pisatelj teh vrstic jo priporočal nekemu deželnemu in državnemu poslancu, odhajajočemu na II. kal. shod v Ljubljano, naj hi so tam kaj vkrenilo tudi z ozirom na razmero v Trstu. Danes pa sem trdnega prepričanja, da zahteva važnost tržaškega vprašanja shod za so ! Tudi no ho zadostoval en shod, ampak v teku let več shodov, da,se pojmi zjasnijo in sklepi preskušajo. /ato so v prvi vrsti poklicani tržaški voditelji in rodoljubi. Shodi hi se lohko vršili v imenu društva „Naša straža*1. Morski. Novice. /adnju Številka -Prim. Lista11 so je popolnoma razprodala, da ne moremo več ž njo postreči. — Toliko na znanje vsem, ki so jo še zahtevali. Poročil sc je g. Ernest Širca, učitelj v Podgori, z g.čno Marijo Č e-b u I a r, hčerjo g. prof. Čebularja. Na mnoga leta ! Vabilo k veselici. — Društvo rŠolski Dom“ vabi k veselici, katero pri rede učenke višjih razredov v dvorani goriške ..Čitalnice1* v nedeljo dne 21. aprila 1901 ob 5. uri pop. Čisti dohodek je posvečen šolskim zavodom. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnje tri dni pri čitalničnem čuvaju in na večer veselice pri blagajnici. Vstopnice so bodo prodajale le pri blagajnici. Listke za sedeže je obdržati, vstopnice pa oddati v sobi pred dvorano. — Z ozirom na dobrodelni namen pričakujemo innogo-brojne udeležbe. Umrl je po vsem Slovenskem znani misijonar o. Janez Ev. Stare, S. J. 8. apr. v 78. letu svojega življenja v Ogor-skem Trnovem mej Slovaki. Hanjki je bil delj časa v Gorici, je bil izvrsten propovednik, vesel in prijazen gospod ter priljubljen pri vseh ki so ga poznali. N. v p. ! Kak« liberalci lažejo. „Soča“ št. •14. prinaša grozno novico o nekem duhovniku hudodelcu v Neapolju v Italiji. Ali je kaj resnice na tern. no bomo preiskovali, ker je Neapelj daleč skoraj gotovo pa je debela laž, kakor je bila laž o dornberškem župniku, o bratu Krišpinu in o „društvu služabnic**, ki bodo molile za zaničevane duhovnike v cervki sv. Ignacija v Gorici. Če bi bilo resnično, bi bilo obžalovanja vredno. Razlagali bi si pa tega ne mogli drugače, nego da se je malopriden človek oblekel v duhov-sko suknjo, katera mu ni prilikala. Tak duhovnik ni pravi duhovnik! Ne vemo, zakaj prinaša „Soča" take novice o duhovnikih, ki spadajo prav za prav v njen tabor. Ali misli morda glasilo dr. Tume s takimi novicami osramotiti duhovski stan? Motite se! Naše ljudstvo vidi vsaki dan svoje dušne pastirje in ne potrebuje „eksempelnov* iz Neaplja! Take reči so macaroni di Napoli, za katere no marajo *) Isto velja tudi za Gorico in druge ob-mejiie postojanke. Žal. ila je liberalizem zanetil med slovenskimi rojaki velik prepir! velikega trpljenja imel in se hoče z mojo materjo Marijo v nebesih veseliti**. Amen. Vsi kori angeljev so na pomoč, kdor to molitev pri sebi nosi, tudi vse njegove prošnje bodo uslišane. Molitev. Kralj Jezus Kristus usmili se nas, tega krvavega sveta, vari nas pred .sovražnikom in pred vsakim grehom, skoz tvojo sveto kri, katera se je po svetu prelivala za nas odrešit. Jezus Kristus, Kralj Judovski, ki si dal papežu Leopoldu, da kateri bodo te molitve obdržali v srcu, da ne bodo umrli ne od sablje ne od puške in nobeden sovražnik jim ne bode mogel škodovati. Tudi skoz tvoj sv. krst nas obvari pred peklenskim sovražnikom, Jezus Kristus, sin božji, usmili se nas, Bog oče, Sin in Sv. Duh. To pismo je pisal gospod Bog*) po sv. Mihaelu v Betlehemu in zdaj je v Kimu v eni cerkvi z zlatimi črkami pisano. Nobeden ga nomore doseči in še dotaknuti ne. Z Bogom in Marijo, Amen na večne čase". *) Ako se ne motimo, sta lansko leto ,,Soča“ m ..Itdeči Prapor" smešila duhovski stan n tem, da sta očitala, duhovnikom, da uOijo nevedno ljudstvo, da je gospod Hojs »pisal po sv. •Mihaelu v Betlehemu neko pismo, katero se zdaj hrani v Kimu v eni cerkvi s zlatimi Črkami pisano. Takrat nismo vedeli, od kod so naprednjaki to izvedeli, zdaj pa vidimo, da je tako zapisano T ujili „kalawouu". Živela ^teligeuca!" niti služabnice, ker vedo,da so jo „Soča“ zlagala, ko je poročala, da so je pri sv. Ignaciju ustanovilo ,,društvo služabnic-1. Izseljevanje Slovencev. Tako je naslov zelo ..učenemu'* članku, ki ga je prinesla ,.Soča“ v zadnjih številkah. Članek ji* spisan izven uredništva. Spisal ga je morda sam deželni odbornik Tuma. ali pa A n I i Kristan. Da bodo naši čita-lelji vedeli, kaka velikanska učenost je v ,.Sočinili“ člankih, povemo čitateljem „Pr. Lista" v zabavo, da je pisateljček omenjenega članka prišel po dolgem premišljevanju do zaključka, da so izseljevanja Slovencev krivi — duhovniki i n m enih i, ki ljudstvu vse požrejo, da nima kaj jesti. Tako so narodni naprednjaki rešili to vprašanje! V tem članku pa jo rešeno tudi drugo za cel človeški rod velovažno vprašanje: Zakaj ljudje vedno grši postajajo? Pisateljček odgovarja, da so tega krivi menihi! „Idi v kraje, kjer so bivali nekdaj menihi, kjer je znano najlepši kmetski in drugi ljud! Nič več lepote!-* Tudi krivih priseg so krivi duhovniki, kajti kdor ima namen krivo priseči, gre prej k spovedi, kjer se po sv. Alfonzu Liguoriju vse odpusti. Čitalolji lohko iz tega raz vidijo kake učene članke prinaša ,.Soča“. Človek bi mislil, da sojih pisali v norišnici! S kraško-vipavske meje. — Dne 31. m. m. sem se udeležil sejma v Komnu. Koči moram, da je bil vkljub slabemu vremenu precej dobro obiskan. Iz Komna som šel skozi Rihemberg, da vidim, ali je res Rihemberg narodno-napredno raz-svitljen, kakor trdi „Soča“. Komaj pridem do prve krčme, v kateri sem lansko leto imel priliko pokropiti se s kozarcem izvrstnega Rihemberžana, kar zaslišim iz nje nemško melodijo. Vprašam zunaj stoječe može: Ali je v Rihembergu tudi kaj Nemcev? Odgovorilo so mi je, da pojejo domači fanti. Ko stopim v krčmo, slišim kako ti mladenči grdo lomijo slovenski jezik z nemškimi nesramnimi besedami. Koncem pesmi pa je zadonelo: Živio narodno-napredni! Iz tega sem spoznal, kaj da so. O žal, da je milo slovensko petje izginilo iz src riliembeških mladeničev! Zdaj sem spoznal, s čem je Rihemberg razsvitljen, kakor pravi „Soča:‘. Hitro jo popiham dalje! Tu srečam tri stare može — pijane kličoče: Živio narodno-napredni! Slišal sem, kako so po cesti sramotili g. župana. Zal mi je bilo, da sem moral lo videti in slišati v nekdaj edinem in v resnici naprednem Rihembergu! Tako deluje narodno-na-predna stranka! Upam pa, da se naspot-stvo kmalu zopet poravna, da izgine sovraštvo in zavlada mir! Popotnik. Iz Itilicmbcrga. — Blagovolilo sprejeti nekoliko pojasnil iz naše občino. Znano Vam jo. da je v teku šest mesecev zagledalo v listu „Soča“ in ..Primorec" več nesramnih, lažrijivili dopisov proti našemu županu. Odobrujemo, da ni na tako podla vprašanja odgovarjal, saj dotični dopisnik tudi odgovora vreden ni. Mi Občinarji vemo, da so tiste osebo, ki jih rSočau in ,.Primorec" blatila, spoštovanja vredne, ker resnica oči kolje. Moram se ludi oglasiti kot davkoplačevalec, ker dopisnik iz Rihembcrga zasramuje naše celo starešinstvo, njim na čelu župana s kimovci, tepci, ničvredneži itd. Naj pomisli dopisnik, da ako zasramuje naše starešinstvo, njim na čelu župana, zasramuje vse rihemberške davkoplačevalce. To si bomo dobro zapomnili za prihodnje občinske volitve, naj le nosi županski mandat v žepu. Moram tudi povedati, da se mu že kakih ti let cedijo sline po županskem stoleu, pa mu kličem, da se mu bodo še dolgo cedilo. Povemo mu, da se mu bode ravno tako godilo, kakor pri občnem zboru živinske zavarovalnice, da bode imel še bolj dolg nos kot tisti dan. Kvasil je nekaj v dopisih o nekih računih in o vladnih podporah; vprašamo ga: Kaj bi vi rad županil al;\ Čopič in Španjol? Kar sc; tiče občinskih računov, imate pravico račune pregledati in ako dokažete županu goljufije, Vas bodemo prihodnjič gotovo za župana volili. Saj Vas poznamo od leta 189f>, kako ste iskal dlako v jajci za časa volitve, potem pa ste hodil uboge reveže po sodnijah tožarit. To smo si tudi dobro zapomnili. Ker ste nekaj prodbacival g. županu o vladnih podporah, vprašamo Vas: Kaj ste Vi morda namestniški komisar? Tudi ko bi Vam jih predložil, bi jih gotovo Vaša bulica no raztolmačila. Povejte nam, kam je ono loto jadral vitrijol, da smo ga morali mi Hihomhor-žani 20 v. dražje plačevali? To veste gotovo dobro! Po tistih dveh vsakoletnih tisočakih od občinske užitnim1 se Vam ludi sline cedijo, ker sedaj pobira užilnino občina sama ! Seveda ste razkačen, ker naš župan in celo rihember-ško starešinstvo je v seji sklenilo, da bo od I9(M) I. naprej občina sama pobirala užilnino. Morda so zategadel starešini tepci, kaj? Soobčit.arjem kličemo : Pozornost, pozornost nad takimi nerodnimi porod-njaki! Mi hočemo imeti v prihodnjem starešinstvu poštene možake in razumne in ne zvijačneže. Opazujoči RJ h e m h e r ž a n. Dostavek: Raznim dopisnikom iz Rihemberga, ki so izrazili ogorčenje nad nesramno in lažnjivo pisarijo v ,.Soči ‘ in „Primorcu“ proti rihemberškemu županu, odgovarjamo, da ni vredno jeziti so. Poprašajte dotične osebe, katero „Soča*‘ in „Primorec** imenujeta, namreč : M. (Mužina) iz Berij, K. M. (Filip Miholj) iz Pedrovega, A. L. (Alojzij Ličen Pirotov in A. Ličen Tončetov) iz Vasi, F. K. (Franc Krševan Matijče) od Bizjakov. J. R. (Jožef Rojec) iz Vasi in Jožefa Pečenko od Mrevljevih, ali so res morali dati g. županu za kako prošnjo od 30 do 50 gld. in povedali vam bodo, da je v „Soči“ in „ Pri mo rcua vse zlagano. To razložite ljudstvu! Kar se tiče liOOO gld., katere je vlada podelila za uravnavo hudournikov, je ros smešno, da se očita županu, da je največ za se obdržal. Ali mislijo morda porednjaki, da je vlada neumna? Vlada je terjala od g. župana strog račun, katerega je tudi položil. Tudi ni resnično, da bi bil rihemberški župan dobil v I. 1897 za braniško cesto lf>4 dijet po 3 gld., ampak le 4 dijete po 3 gld. kakor drugi odborniki. Iz loga se vidi, da sla „Soča“ in ,.Primoree“ v resnici lažnjivi glasili našega dež. odbornika dr. Tume. Vsi ti napadi na g. župana izvirajo iz maščevanja nekaterih oseb, katerim se je odvzelo pobiranje občinske užilnine. Povejte vsem rihemberškim Občinarjem, da ima Rihemberg zdaj od užilnine 2.. oktobra 1900 nov zakon za ple-menilev govodij, in željno pričakujemo, da bi kaj hitro prišel v veljavo, ker bo za naše bovške živinorejce veliko koristi. Da bi se le našo starešinstvo v teni slučaju ravnalo natančno po določilih! Žalibog pa, da liči v našem obč. parlamentu še vedno nek duh, ki so je vže pred 10 leti imenoval tlačil na mora, katero imenujemo dandanes liberalizem — lažnjivo narodno na-prednjašlvo. Res je, napredna stranka resnično napreduje, a le v svojo korist, o tem smo Bovčani prepričani. Da se magnetizem med naprednjaki vodno bolj krepi, so nam pokazale letošnje županske volitve, ko je prišla po vseh sredstvih na krmilo Bovčanom dobro znana trojica, ki si v prejšnjih dveh dobah ni mogla priboriti lega prestola. Skrbimo torej, dragi rojaki, da tudi nam zasije ona napredna svetloba; na noge, na delo, saj vidite, da nam nihče noče pomagati, ako si sami no pomagamo. V kratkem so ustanovi prepotrebno katoliško p o I i t i č n o-gospo dar-s k o d r u š t v o, v katero pristopimo vsi, ki nam v srcu še tli iskra ljubezni do našega revnega a delavnega kmečkega stanu, da no bomo vodno v lomi, ampak da pridemo tudi mi enkrat do svetlobo, namreč do spoznanja lastnih koristi j iu napredka! Nesreča. — Komaj odpošljemo jedno žalostno vest o tem ali onem ponesrečenem rudarju v cenj. ,,Priin. L.**, vže moramo zopet vzeti v roke pero, da sporočimo kako novo nesrečo. Preteklo sredo, t. j. 10. t. in., je zopet zahteval rabeljski privatni rudnik Henkeljev novo žr.tvo. Komaj 2.r>- letnega Janeza Pavlina iz Bovca je v jutro onega dne hudo pobilo. Utrgala sr> v* v rudniku skala in ga je malo ne . i pokvečila, na kar so ga prenesli v bolnišnico. — Glavo so mu morali zašiti na šestih krajih in določili ludi, da mu bodo morali odrezati roko. Ali bi prej ali kasnej morali storiti isto z nogami, ne vemo. Tako je revež preživel v hudih bolečinah še dva dni, na kar se ga je Bog usmilil in poklical k sobi v boljše življenje pre-videnega z zakramenti za umirajoče Ponesrečeni rudar je bil komaj jedno loto ali še ne v Rajblju. Pravijo, da jev llenkoljevem rudniku mnogo nemarnosti in da so je bilo že naprej bati le nesreče. No, kapitalistu je malo do jednega živijo nja! Iz Mirna. „Priin. list“ je vže naznanil, da je 31. p. in. umrl g. A. Dru-fovka, tukajšni veleposestnik in tovarnar. Mož je vreden, da se ga s par vrsticami spominjamo. Bil je dober, skrben gospodar. ki si je znal z razumnostjo in pridnostjo pridobiti lepo premoženje, in sicer po pošteni poti, čeravno ni bil izobražen. Kot mlad strojarski pomočnik jo prišel v Miren in jo postal veleposestnik. Pri vsem tem pa je ostal vedno skromen, na njem ni bilo opaziti tiste zoprne ošabnosti, ki se vsem studi in gabi. Z delavci bil je sicer natančen, celo strog, vendar so ga radi imeli. Tudi ga je (ličila prava odkritosrčna pobožnost. V cerkvi M. li. na Gradu je dal napraviti v družbi s svojo soprogo krasen stranski alt ar sv. Jožefa. Se svojim vedenjem je dajal vedno lop izgled ljudstvu. Župni cerkvi je bil ključar in se je v svoji oporoki spomnil z zdatnim darilom, od katerega bodo ludi ubogi vsako leto dobivali svoj delež. Pogreb dne t. t. m. popoldne je bil jako lep ob obilni udeležbi. Dobri Bog mu poplačaj vsa dobra dela ! Štanjel. Nad vse lepa je bila pri nas slovesnost prvega sv. obhajila belo nedeljo. Sv. opravilo bilo jo tako slovesno, da se tega ne spominjajo stari ljudje. Veličasten, in ginljiv je bil prizor ko se je pomikal sprevod belo oblečenih deklic in s šopki okinčanih fantičev med pritrkovanjem zvonov, z zastavami in križi, iz župnišča v cerkev. Sprevod je vodila gospica učiteljica. Marsikateremu očetu in materi vlrnila so jo solzica o spominu na rajsko veselje mladih let. Prav ginljivo jo bilo videti mladež med propovedjo č. g. kurata, kako je plam-.eia v ljubezni do svojega Stvarnika, ter v otročji vdanosti in hvaležnosti do preč. g. kurata. Res bilo n i suhega očesa med propovedjo zlasli ko je mladež glasno za gosp. molila. Ko bi bila slovesnost trajala tudi več ur, zganil bi se ne bil nobeden. l»o končanem sv. opravilu vodila jo zopet gospodična uciloljica K<1111il<<>va bodi v dno duše sram vsacega, ki ovračuje na tak ostuden način.4* Naše županstvo je moji prošnji ugodilo, ter je dne 17. marca po službi božji b ra I obč. sluga pred cerkvijo mojo azjavo. Ker sem vedel, da bo ta oklic biotičnega rbotra“ hudo zbodel in sem bil že takrat prepričan, da bode prinesla lSuča“, oziroma „Primorecu kako pokvarjeno sporočilo o tem oklicu, zato sem si ohranil doma natančen prepis — seveda, nerodno - napredni niso niti sanjali o tem, sicer bi ne mogli tako ioeumno laž prodajati za resnico. — Prosim sedaj prebrati še enkrat rSočin“ Vopis in mojo uradno izjavo, ki mora Liti še vedno pri našem županstvu, vsaj sem poslal tukaj-17. marcija l. ■ menda niso videli ,.naprednjaki‘, da bi bil obč. sluga oni papir • snedel! Sedaj naj sodi vsak pameten bralec o pameti nnprednjnških dopisnikov ! Javno jo klicano. Gola župnija za pričo. Pismo jo ostalo. Oni, kogar smo napadli z jezikom in s peresom mora bili pripravljen na vse ! In, da so upajo javen oklic — uraden — lako prolvanti — kaj pravilo o tej [lameli? ..Slovenske večernice". Toraj je še eden v Šcbreljah, ki misli, da sem bil pred leti jaz dal v Slov. Večernice par ,.Šebreljskih“. Na mojo inožko besedo, katere nimam navade snesti — pri lem naj „naprednjaki“ izprašajo svojo vest — povem, da sem Šebroljce vedno toliko poznal, da sem vedel, da ne razumejo vsi šale in sem se tudi po tem ravnal. Nihče ni bolj skrbel za čast naše občine, kakor jaz in županstvo. Nisem odobraval onih vŠebreljskih“ in bi niti ne vedel odkod so prišle, ako hi ne imel znanja daleč okoli — sedaj pa imam še vedno hranjeno pismo, ki me praSa „ali so Šehreljci kaj hudi, da jih je nek dopisnik od tukaj (to jo iz onega kraja, odkoder je bilo pismo) dol v Večernice41 — zoperno mi je pisati o lem, kar vem, da je marsikomu zoperno — a žal moram, me prisilijo -narodni naprednjaki". Sicer bodilo brez skrbi ! „Slov. Večernice14 niso naši časti tako nič škodovali', kakor ne škodujejo ,,Ribniške44 Ribničanom, pač pa bodo spodkopali ugled občine laki „uradno“ lažujivi dopisi ! Tukaj je treba, da resno nastopijo vsi pametni, katerim je za to, da ostane občina na dobrem glasu. Že prod loli je pisal Dr. Mahnič, sedaj škof: Rog varuj Schroljce liberalne kuge ! Rali se je že bilo, da bi se ros Iudi k nam ne pritihotapila. — Trije Primorci so tukaj že iskali prijateljev in naši dobri in priposti ljudje gotovo niti verjeti niso mogli, da se znajo možje (?) posluževati lacoga orožja v boju proti duhovnikom. Da se kaka klepetava starka kedaj zlaže, to ji; znano, a še ta bi se ne upala tako očitno, da hi pa taki, ki hočejo veljali za može in celo za „voditelje44 bili taki, gotovo niso mogli verjeli. Dobro jo in prav, da so začeli tudi iz Šebrelj prihajati dopisi le vrste v svet, čim debeleja je laž in čim neumneja, tim prej se bodo s studom odvrnili vsi, ki imajo še kaj mo/koga na sebi — Rog zna tudi hudobijo ljudi v dobro obrnili! J. Kok o š a r. V Kobaridu se je ustanovilo „Slo-vonsko katoliško politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj-4. Vlada je pravila potrdila. (i. Ivan Lapanja, deželni poslanec in zemljemerec v Kobaridu, je od deželnega odbora imenovan odbornikom v cestni odbor za kobariški okraj. V Kredu je neki vojak na dopustu zabodel svojega tovariša na veliko soboto. Poslednji je vsled dobljene rane umrl. Xa Trnovo se je pričela nadaljevati gradnja nove poti iz Kobarida. Veliko llrvalov je došlo tudi letos semkaj, da izgotovi prvi del započotega dola. Ladri pri Kobaridu. Na dopis v zadnjem „Pr. Listu44, v katerem toži dopisnik o nerodnosti pri oddajanju pisem, dobili smo drug dopis, v katerem se nam naznanja, da pismonoša ne pušča pisem po krčmah razim Krna, za Krn pa ima pravico puščali v gostilni gosji. Malija Sivca na Lihušnjem. Dalje pravi dopisnik, da pismonoša ni kriv, ako otroci vračajo umazana pisma naslovljencem. Pismonoša hodi od hiše do hiše, kjer pa ne najde naslovljenca doma, (ako je v njivi) odda pismo tistemu, kateri je doma. Ge bi pa kdo poprej čital pismo, ko naslovljenec, bi bila dolžnost to naznaniti viši oblasti. Te vrstice smo sprejeli, ker nam razmere niso znane in ne maramo delati nobenemu krivice. Razsvetljava noriškega mesta. V seji mestnega slarašinslva z dne 13. tega meseca je bilo sklenjeno, napraviti z dunajsko tvrdko Ganz i Co. pogodbo zaradi nove razsvetljavo. Razsvetljava bi bila deloma električna, doloma pa pli-nova ali z Aurovimi svetilkami. V ta namen vkupi tvrdka Ganz & G.o sedanjo staro plinarno. V dobi dveh let od dneva, ko so podpiše la pogodba, se ima izvršili nova naprava. Pogodbo se sklene za dobo 22 let; ako si stranki jedno leto pred potokom pogodbe no odpovesta, traja pogodba nadaljnih if> lot in potom zopet 5 do 5 let, dokler se ne dovrši f>0 let. Za lako pogodbo jo glasovalo od lil prisotnih mestnih očetov Iti. Slnrašinn Rrnmo, ki jo glasoval proti loj pogodbi, jo baje položil svoj mandat. Romanje Ljubljančanov na S\. Goro. — Po polnoči od sobote do ne deljo. (II l;>. I. m.) se je pripeljalo na goriško postajo s posebnim vlakom ililti Kranjcev, večinoma i/. Ljubljaii" in okolice da bi romali na sv. Goro. Vodil jih je sam premil, knez in škol' ljubljanski, pohočnik pa mu jo bil Goričan znani provincijal frančiškanski, preč. g. O Konstantin Luzer. N-klori romarji so zasedli za to pripravljeno vozove, omnibuse in tramvaje tor se pripeljali v Solkan že ob I'/,. Solkanci, zvodovši prejšnji dan o dohodu kranjskih bratov so razsvetlili ulico, po kterili so imeli hodili romarji in je pozdravili /. ubranim prilrko-vanjem zvonov. Mod lom ko so v solkanski župni cerkvi čak; i do. ii romarji zakasnele je čilal preč. o. provincijal sv. mašo, I’. Angelik Hribar je spremljal na listih imenitnih „orglah“ (!) svoj mešani zbor premil, knez in škof in drugi duhovniki pa so se vsodli v spovednico spovedoval svoje ovčice. Lop vzgled apostolske gorečnosti ! Ko so hili vsi romarji zbrani, so šli ob 3. zjutraj v procesiji na sv. Goro. Dan jo bil krasen in vsled prejšnjega deževja in snega — hladan. Vendar ljubezen romarjev do svotogorsko Matere Rožje je pospešila njih korake, da so došli ob 5. na vrh moleč in prepevajoč. Nepopisljiva radost jo prešinila romarjem, trudne ude, ko so stopili v širno svetišče in zagledali čudodelno sliko Matere Rožje, pomočnice kristjanov. Primerna pridiga svetogorskega o. frančiškana in vhrano petje P. Angelikovih pevcev sta 'irila srca pobožnih romarjev — pri prvi sv maši ob 0. In ko so po opravljeni pobožnosti stopili iz cerkve, se niso mogli načuditi krasni naravi, klora se je razgrinjala ob jutrajnom solncu od srebrnih suežnikov na severu, čez vinorodne brdske holme na zapadu, Ije doli po zeleneči, pisani planjavi proli jadranskem morju. Kje je razgled temu enak? Saj je sv. Gora najlepša avstrijska božja pot, žalibog od domačinov ne spoštovana, tujcem pa le malo znana! Ob 10. jo imel liho sv. mašo in zelo primeren, duhovit govor o romanju sam prem. knez in škof ljubljanski. Slovesnost so poveličevali zopet izborni P. Angelikovi pevci. Ril joto najlepši in najslovosnejši trenutek, vrhunec pobožnosti in svetega navdušenja. Po cerkveni slovesnosti jo pogostil preč. g. o. gvardijan K a I i s t M o d i c škofa in duhovnike, svetni romarji pa so dobili v krčmah dovolj postrežbe v občo zadovoljnost. Le nekleri so šli v Solkan — s trebuhom za kruhom. Po odpetih litanijah ob '2. popoludne so šli romarji, kupivši si spomine iu trgaje ob potu prvo svotogorsko zelenje na Kostanjevico, kjer je bil ob f>. navadni blagoslov. Na to so si nekateri ogledali go-riške znamenitosti, šli okoli 7. na kolodvor ter ob 73/t odrinili s posebnim vlakom v belo Ljubljano. Romanje se jo hvala Rogu, izvršilo pri najlopšom vremenu, v spodbudnem redu in napravilo na Goričane prav ugoden ut is. To je prvo večje romanje, ki se je letos vršilo, odkar so sv. Goro dobili zopet v last preč. oo. frančiškan je. Začetek je prav dober. Vivanl sequen-tes ! Na sv. Gori se popravlja in presnavlja samostan, zida se mu novo krilo za obednico in knjižnico, pripravljajo se prostori za novicijat, za molitveni kor (pri orgijah), nakupuje so cerkvena oprava ild. itd. — Veliki načrti se snujejo tudi za novo gostišče romarjev, za poveličanje božje službe. R o r o d i n o v. Razglas. — Po novi odredbi finančnega ministorstva se počonši s I. aprilom 1901 ne bodo računale iu pobirale zamudne obresti v slučajih, kadar se bo plačalo četrtletne obroke davčnega namestita za VI. desetletje najkasneje v prvih doselili dneh onega meseca, katerega zapade plačilo 1. j. do 10 januvarja, IU. aprila, 10. julija in 10. oktobra vsacega leta. Nove orgije, op. 79., jo postavil gosp. Ignacij Zupan, orgljarski mojster iz Kamuegorioe, v župni cerkvi v i Kopanju na Dolenskem in P. 11. Sattnor ! jih je preskusil L febr. t. 1. po naročilu proč. knozoSkofijstva. Z vesoljem izjavlja, da jo linua bratov Zupanov zdalno napredovala v iiilouaeiji, ki je prav za prav umetnostna stran orgljarskega mojstra. Orgije imajo d o sel pojočih spremo II o v. Zistem je popolnoma mehaničen, na složee (Kogoliado), delo snažno, los zdrav, suh, igra lahka, omara nenavadno lepa, igralnik spredaj olopoličen z gluhimi ci-naslinii piščalimi; sapa krepka in mirna. Piščali odgovarjajo urno, ker imajo krepke brade raznih vrst krog Libije*v. Gona 3KM) K, nizka za to lopo in natančno delo. Vtis jako povoljeu. Knjige „Matico Slovenske14 so došlo tor so dobo pri čitalničnem čuvaju g. Koršiču. Naša društva. ..Hranilnica in posojilnica v Črničah', vpisana zadruga z neomejeno zavezo bo imela redni občni zbor v nedeljo, dne 28. aprila oh 4. uri p°o. v župnišču s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za I. I!)0<). 3. Volitev načelstva, rač. pre-glodovavca in njega namestnika. 4. Razni predlogi. K zborovanju uljuduo vabi zadružnike načelni Sivo. Za »Alojzijevišče-4. — N. N. podaril 20 K ; pr«č. g. Iv. Vuga 10 K. Gospodarstvo .... v trgovsko-obrtni zadrugi. (Konec) G. Dalje: „0lan, ki pred pretekom odsekove dobe (izven slučajev a. b. c.), izstopi, se s tem izrecno (!) odpove vsaki pravici do zadruge in posebej(l) tirjati nazaj že vplačane deležno vloge (!!)>4 Ta S. je past nastavljena vsem tistim, ki so odpovedali deleže iu ki tudi sodnijski zahtevajo priznanje pravoveljavnosti odpovedi. Po tem pravilu bi člani izgubili pravico do vplačanih deležev ludi tedaj, ako bi n a j v i š o s o d i š č e izreklo, da jo bila odpoved veljavna. To ho kaj razburilo vse člane - upnike, ki so deleže odpovedali, ker so jim s tem določilom — naravnost grabijo vplačani deleži! Ali So hujše bi ta določba zadela člane dolžnike, ker ti bi z izstopom izgubili vplačane obroke (vplačano deležne vloge), a dolg bi ostal neprikrajSan. Če si jo torej kodo vdolžil til 100 kron (na menico ali vknjižbo) in je podpisal dva deleža ter v dveh letih vplačal deležnih vlog 222 kron, bo vplačanih 222 kron izgubil in dolžan bo vodno še (j 0 0 0 k r o n, ako po dveh lotili iz zadruge izstopi. Lepa tolažba za dolžnike „Trgovsko-obrtne zadruge'4 ! 7. Nova pravila dajajo načelstvu sedmero mož šo drugo tiransko oblast: „(’;ionslvo izgubi zadružnik po sklenu načelstva: a) ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in nje dobro ime na kaker-Senkoli način; b) ako zaostane tri mesece s plačili tedenskih obrokov, ne zmeneč se za opomin44. V obeh slučajih izgubi čl an v se zadružne pravice in vplačane vloge, ki zapadejo v korist zadruge; temu nasproti pa ostane obvezan za vse društvene dolžnosti do dvoletnega zasta-ronja. (ij 4. G.) Določba pod b. jo bila vže v starih pravilih, a je vendar skrajno drakonična, zlasti šo za to, ker se lahko vporabi tudi nasproti dolžnikom, da namreč vse izgubijo, kar so vplačali, dočim jim ostane dolg neprikrajSan. Pravila ne delajo razlike med člani upniki in člani dolžniki. Določba pod a pa je nova t. j. nova priboritev goriške ,,nar. - napredne44 stranke. Po lej določbi pridemo prav na lahko ob vse, kar smo vplačali. Načelstvo izve o nas, da mi na katerikoli način n. pr. s kritiko pravil ali poslovnika ali obrestovanja ali knjigovodstva ali česarkoli podkopavamo dobro ime zadrugo, skliče sejo in sklene naše izobčenje, pa smo ob deleže, morda colo v 12. mesecu 5. leta, ako načelstvo spozna, da smo podkopavali dobro ime zadrugi . Kaj ne gg. člani-upniki, da nam daje ta določba veselo upanje, da nam ,,narodno-naprecLiO44 načelstvo nazadnje šo pobere vplačane deleže? Ali to grozno pravilo volja tudi za dolžnike. Tudi oni, ako bodo spodkopavali dobro ime zadruge, izgubijo vse kar so vplačali, nasproti pa bodo zadrugi dolžni vse, kar so prejel;. To je nezaslišano tiranstvo, v katero se nas hoče tu vkovati. Na eni strani se nam ne dovoljuje izstopa in se s tem krši postavo, na druf»i strani se nas izključuje in se nam zasegu deleže. Gorje nam, ali gorje tudi dolžnikom, ako pristojne oblasti ta pravila vpišejo ! Upamo pa, da se to ne zgodi, ker to l>i bilo v nasprotju s postavo 9. aprila 187H. l’o § 11 imenovane postave smejo pravila razlikovati se od postavnih določeb 1 e v o n i h točkah, pri k o j i h j e to izrecno dovoljeno. Glede iz-stopivših članov pa pravi postava, da imajo pravico do vplačanih deležev z dobičkom vred po bilanci onega leta, v katerem so izstopili (tj 55). Postava ne dovoljuje izrecno, da bi smela pravila kaj drugega določati o tej točki, toraj so tudi vse take določbe neveljavne in pristojne oblasti jih ne smejo vpisati. Mi smo pregledali vže razna pravila zadrug in posojilnic, ali take določbe, da bi načelstvo smelo deleže naravnost zasegati. nismo nikjer našli. Razume se samo ob sebi, da sme vsaka zadruga izključiti člane, kateri jej izpodkopavajo kredit ali kateri jej sploh niso po volji in da taki izključeni člani izgubijo vse zadružne pravice, ali pravico (lo svojih deležev, do svoje lasti ohranijo, ker te pravice jim nobena postava ne more vzeti, še manj pa kako spakedrano pravilo „naprednih“ juristov. L a s t nam je zajamčena v osnovnih državnih zakonih in te bodo tudi „narod-no-napredniil juristi morali upoštevati. Sklenemo z nasvetom na vodstvo „narodno-napredne“ stranke : Recite načelstvu, naj ne vlaga teh pravil, da ne osmeši ž njimi slovenskega imena pred javnimi oblastvi. Za kratek čas. Žeuske po mestih. Meščan vpraša tovariša: „Zakaj pa se v našem mestu možki tako poredkoma ženijo ?“ Tovariš mu odgovori: „Temu so krive sedanje mestne gospe in gospice. Zakaj o njih velja to, kar čitamo v svetem pismu o lilijah: „So kakor lilije na polju, ne šivajo, ne predejo, in vendar niti Salomon ni bil v svoji krasoti tako oblečen, kakor ena izmed n j i h! “ Zahvala. Vsem, kateri so se udeležili pogreba naše ljube 81-letne matere Katarine vdove Kralj, izrekamo naj toplejšo zahvalo, posebno tudi našemu prijaznemu županu gosp. M. Zega, ki je ranjki skazal poslednjo čast. Bog plati vsem I V Kanalu, dne 16. aprila 1901. Ostali sinovi Kralj. Razpis dražbe. Županstvo v Dornberku razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo nove občinske hiše v Dornbergu. Sklicna cena je 10,034 kron 43 stot. Dražba se bode vršila v nedeljo dne 21. aprila t. 1. ob 3. uri pop. v občinski pisarnici v Dornbergu. Načrti ter gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v občinski pisarnici v Dornbergu. Varščine je treba položiti 10 od sto. Županstvo v Dornbergu, 15. aprila 1901. Župan: BERCE. Razglas! Drugi živinski semenj v Cerknem v tekočem letu je v torek dne 23. aprila. Županstvo v Cerknem, dne 14. aprila 1901. Župan: A. Kosmač. Na prodaj so o iz druge roke. Pojasnila dajo: Cerkveno oskrbništvo v Medani (Krmin-Medana.) V Staremsedlu pri Kobaridu je na prodaj bli^o 12 oralov dobro ohranjenega gozda, kosovi nekdanjih občinskih zemljišč, prej spadajoči k hiš. št. 48 (pri Flajsu). Nekaj tega sveta se nahaja na Matajurju, nekaj na starinskem Vrhu. Ponudbe sprejema in pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Ivančič, uči-telj-voditelj v Kredu. Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča so za raznovrstna naročila po meri za pospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro. ^ntorc JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v (iorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. >©< Krojaški mojster Franc čufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. »oooooooo« 3000QOQOOOOOOOQC Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca. St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'I, kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. XXX3000000000CXX oooooooooo Izvrstna tjoriška vina ima na prodaj Kili sb zn!« i' Šl. Prim u o (pri Gorici). Priporoča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. OOOOOOOOOO ^Krojaška zadruga“, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš, šbv. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mai m fakturnega blaga ' za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CbilTon, okslorl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vse po naiju ižjili cenah. Ono so stalne brez podajanja. ******* Cebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbnišlvom in slavnemu p. n. občinstvu. .Meti ttarantiran cehelni pitanec najbolje vrsle na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopat', k veča r, ulica sv. Antona 7. Gorica. A Teodor Slabanja, A srebrar, ttj v Gorici, ulica Moreli 12, p S k4 priporoča prečast. duhovščini za lH| M izdelovanje cerkvenih posod in |8 Hj orodja. Pripravo cerkvenega o-■ I rod ja olajšuje revnim cerkvam A Ca s tem, da daje ludi na obroke. E a U Obroke si pa preč. p. n. gospod ™J naročevalec sam lahko določi. A Martin Šuligoj, $ >3 I A urar v Kanalu 'ji’ priporočam svojo zalogo šivalnih CI Pfl i n ir >» n ! li • n n n i n n » n i X ! U 1* strojev raznih in naj n o vej Sil Ker je lo le postranski za- (H, sistemov. l"j H 't nton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno iu debelo. Najceneje kupovališf;e niruherškega in drobnega bliisa ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjico, rožni venci mašne knjižice. Hišna otirala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarji;, prodajalcu po sejmih in trgih ter na deželi. $ *> © & služek in stanujem na deželi, mi U| je mogočo postreči z najnižjimi cenami. U Dajom tudi na obroke. Garancija pot let. Muurji: Ki K V 8 Prva slov. trgovina z železjem Konjedic & Zajec prej G. Darbo Gorica, pred nadškofijo št. 9. Priporočata po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd.s k ega in po hiš n ega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pripoznana zaloga najboljših kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Cesar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovino po najvišjih cenah. Vsako naročilo se izvrši nemudoma in vestno. m m «®®®®®®®®®®»®®®®®®*.®®®®®®®®®®®®®©®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®#®®« Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dmajsta cesta svl. 15 v Meijatmi hiši v pritličja a vzprejoma zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preniič- II i li in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor ludi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejoma ponudite ravnateljstvo £ | zavarovalnice v pritličju .licrijntovc hiše na Danajski eesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- ljeni poverjeniki. ..Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 j<‘edina 'S slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod * tako ugodnimi ® pogoji, da sc lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. 1 Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovanci ceni popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! k® &®«a a«®®®*®®®®**«®«®®®®««®««®®«®«®®«®*««#«®«®«®«®®«®®*««®««®«*«®«: