TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACUE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Prispevek k reševanju problematike »Iskre« (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V Nadaljevanju razprave na sestanku predstavnikov 'izvršnega sveta SRS, bank in podjetja Iskra, so prisotni go-. Varili o vprašanju odplačevanja anuitet za najete investicijske kredite. - V -petih letih | bo morala ISKRA namreč odplačati vse anuitete za investicije. To s'o za podjetje nedvomno zelo vjdike obveznosti, pri tem pa je očitno tudi'to, da smo se pri naših investicijah ušteli. Nekaj investicij je obtičalo in v primeru, da bomo . pri-siijeni nadaljnje 'investiranje v celoti ustaviti, bo nedvomno prišlo do določene škode. Na vprašanje o možnostih za podaljšanje roka za' odplačilo teh anuitet, je. v razpravo znpva posegel .tov. ’Janko Smole, preds’edn:k izvršnega sveta SRS, Poudaril je, da je vsakršno .pričakovanje za ocj-laganje rokov za odplačilo ža-padlih-anuitet zaman, kajti če bi dovoljevali to, potem bi se kaj lahko vtudi, še v bodoče, pojavljale neopravičene inve-' stičije: In če bi dopustili' od-■ laganje odplačil anuitet, bi morali preiti na "sistem proračunskih dotacij. Zato kakega odlaganja Zapadlih anuitet ni pričakovati, ker bi to tudi škodilo našemu celotnemu . gospodarstvu. ■ Generalni 'direktor Iskre je k temu dodal, da če naše začete in v danem trenutku ustavljene investicije zreduciramo,ene morejo v predvidenem roku vrniti toliko, da bi V petih letih lahko odplačali vse investicije. Problem je v tern, da ne moremo aktivirati osnovnih sredstev, da bi tako z, višjo ustvarjeno vred-nostjo zbrali sredstva za red-no"odplače van j e anuitet. Iskro je -udarilo tudi to, da so se osebni dohodki na ra-. čun ekonomskih - in drugih okohjčm tako naglo dvignili, so na primer 1.- 1962 znašali še 4 milijarde, letos pa celo že 11. Vrsta zunanjih fak-torjpv je vpliva!?, da so osebni .dohodki naraščali hitreje, P.a je rasla produktivnost ®> *a kar pa ob sprejepia-tSu . plana nihče ni: računal. “Pnj so 4 naše tovarne: Mag"' n®h,, Feritj( polprevodnika in Telefonija izgrajene do 90 % in bi.¿ nekaj deset nadaljni-tni milijoni lahko začele obratovati, toda „le-teh nimamo, Zato je montaža v tovarnah Ostala, čeprav opremo za te tovarne že imamo. Tako s sredstvi, ki smo jih vložili v rekonstrukcijo, ne moremo družbi vračati tega, kar bi morali, ker pač še , nimamo možnosti, za proizvodnjo v teh tovarnah, Možnost Sicer, je, da bi pravočasno vrnili sredstva, če hi opremo in stroje prodali. Ing. Viktor Kotnik, predsednik odbora za družbeni plan izvršnega sveta SRS meni, da ta položaj za Iskro res da ni niti malo prijeten, vendar je odraz ukrepov, ki so bili nujni ih bodo verjetno v podobno stanje privedli še katero drugo podjetje. Vendar pa bi bilo povsepi napačno, če bi ob takih priložnostih. začeli nad položajem obupovati, ali postali ne-. strpni. Tudi banke nimajo neizčrpne . viré sredstev in le-. te dobijo od gospodarskih organizacij. Izrabljati 'jih morajo kar najbolj ekonomično in smiselno, kajti banka kot prav tako poslovna organizacija odgovarja za fa sredstva celotni družbi. Znova je tov. Viktor Kotnik podčrtal, da sredstva, ki jih' bo banka dala Iskri, ne mo-, rejo problema Iskre rešiti; pomenijo pa lahko edino začetek- programa notranje sanacije podjetja, torej sredstva, ki naj omogočijo, da bo Iskra sama v sebi odpravila vse tiste dosedanje Slabosti, ki so po svoje, krive Za njeno današnje stanje. Kar se da odločno, bo treba preiti, od dosedanjega ekstenzivnega gospodarjenja k intenzivnemu, ker le v tem So zdravila za našo’ bolezen. Dokler bomo planirali tako, da bomo gradili ¿ene in dohodek, je to ekstenzivno gospodarjenje, če pa bomo rešitev našli v povečani''in refltabilnejši- proizvodnji,^ tedaj bomo vrsto naših problemov rešili veliko laže. Svoj občuten delež pri tem nam bo - dalo tudi zniževanje poslovnih stroškov in ob doslednem izvajanju takšne gospodarske politike podjetju ne bo težko najti sredstev za odplačevanje anuitet. «■Predvidena pomoč Iskri v današnjem položaju, s strani banke«, je dejal ing.; Viktor Kotnik, »ne pomeni rešitve v celoti, pač. pa prvo. odločno mobilizacijo vseh notranjih \ sil v Iskri, da se bodo le-te’ z vso odločnostjo in dosled-(Daljé na 7. strani) Dražgoše, 4. julija — Po govoru predsednika aktiva ZB podjetja «Iskra« in generalnega direktorja so pionirji iz Dražgoš izrekli prisrčno dobrodošlico vsem udeležencem partizan« skega srečanja S seje sindikalnega odbora podjetja Sindikalni odbor našega podjetja sp redno sestaja in skrbno zasleduje vso, problematiko podjetja in njegovih posameznih enot. 'Prav- tako' se je sestal tudi zadnje' dni junija z namenom, da bi se, prisotni podrobno pogovorili 'o številnih vprašanjih, ki jih je obsegal dnevni red tega sestanka.:,-: Ob začetku sestanka so se drug za drugim najprej oglasili predsedniki : sindikalnih podružnic, tovarn in enot skupnih služb ter poročali o delu svoj ih. organizagij ih o perečih problemih, ki se pojavljajo v posamezru enoti podjetja. 'Tz teh izvajanj je bilo razvidno, dh ‘ v ‘malone vseh tovarnah prihaja do vedno težjih ’problemov . v zvezi z nerednimi dobavami reprodukcijskega materiala, najsi bo materiala iz uvoza, kakor tudi materiala od domačih . proizvajalcfcv. Vse te težave nedvomno ovirajo redno proizvodnjo in pfiinašajo še vrsto drugih nevšečnosti. Iz tega razloga so ponekod začeli uvajati proste sobote ne po določenem redu, pač pa tedaj, ko je zaradi pomanjkanja materiala ovirana redna proizvodnja. . Tako skušajo' . zmanjšati stroške poslovanja, ko ne > morejo redno poslovati. Iz- poročil predsednikov sindikal. podružnic je bilo nadalje razvidno, da glede na zmanjšanje proizvodnih halog skoraj povsod nastajajo pogoji za zmanjšapje števila zaposlenih, vendar razen v PSO v zadnjem času ni prišlo do novih odpustov, pač pa vprašanje delovne ‘sile re- šuj e jo z internim premeščanjem odvišnega števila zaposlenih v enote, kjer bi bila . morda potrebna nova delovna sila. Predsedniki so. I nadalje ugotavljali, da večkratni rebalans gospodarskega plana povzroča' določene' težave v proizvodnji in v splošnem gospodarjenju, kar pahkrati tudi ni brez vpliva na oseb-' ne dohodke in število zaposlenih. Vsi po vrsti pa so navajali tudi odločne ukrepe, s katerimi so v posamezni enoti, .sklenili. resno, zmanjšati poslovne stroške In odpraviti vse, kar lahko neugodno vpliva n* njihov proizvodni uspeh. O ukrepih za bolj ekonomično poslovanje je'bi-lo povsod dovolj razpravljanja s člani ' delovnih ^kolektivov in le-ti- vse bol j z razumevanjem sprejemaj o te ukrepe, ker se zavedajo, da je v notranjih ukrepih podjetja še največ možnosti za sanacijo stanja, v katerem se. je podjetje znašlo v novih-pogojih. Nekateri, predsedniki sindikalnih podružnic so Izrazili nezadovoljstvo; nad sklepom upravnega- odbora podjetja o izplačevanju zmanjšanih osebnih dohodkov v tovar- nah ■ in enotah, ne“ glede na to, : ali so v določeni, enoti svojo proizvodno . nalogo izpolnili. Menili so, , da,. ja ' upravni odbor podjetja s ta k,im sklepom okrnil pristojnosti samoupravnih - orga- jj? nov v tovarni in , bi bili tam, kjer ‘so proizvodne obveznosti izpolnili, ali še celo ‘presegli, upravičeni do 100% .osebnih dohodkov. JTb naj bi bila stimulacija za kolektive, ki so naloge izpolnili. Nadalje,.;.so se prisotni na široko razgovorili o •gospodarskem planu'podjetja za l. 1965, o ukrepih in' možnostih ža ureditev vprašanja obratovalnih sredstev, o zoževa-nju našega proizvodnega’ programa, specializaciji .proizvodnje, Podpredsednik sindikalnega odbora podjetja, tov. Franc Hutter pa je prisotne seznanil z vsebino sestanka predstavnikov izvršne- ' ga sveta' SRS, bank in podjetja, kakor tudi š splošno gospodarsko in finančno problematiko podjetja. člani sindikalnega i odbora podjetja so ob koncu razpravljaj! tudi o gradivu, M ga je predložil 'organizaciij-ško-kadrovski sektor uprave podjetja.-'Menih' so, da bi bi-(Dalje na 6. strani) Sklep UO podjetja i UO odloča, naj se pri izplačilih OD za meslec junij enote podjetja poslužujejo' faktorjev; ki so navedeni v predlogu gospodarskega plana na strani 91. Iz dela samoupravnih organov tovarne elementov za' elelctroniko Zmanjšanje poslovnih stroškov Ukrepi Ü0 tovarne v Seži Kot gost sem sodelovat sa 4. rednem zasedanju de-i lanskega sveta tovarne demeator za elektroniko. Dnevni red Je obsegal dolgo vrsto točk, -o katerih sicer ne nameravam pisati, -pač jpa maram, da so pa le vredni objave vsi interni ukrepi, s katerimi • š v tej naši tovarni obetajo prihraniti precejšnja sredstva in zanje zmanjšati svoje poslovne stroške v času, ko je prav in nujno potrebno, da celotno poslovanje tovarn in podjetja, kar se da skrbno in ekonomično organiziramo in z zmanjšanjem poslovnih stroškov poskušamo doseči večjo ekonomičnost. Člani delavskega sveta so čali koordinirano, ne pa, da obširno razpravljali o izmeta vsakdo zase naroči pogovor, šn porabi materiala- Pri tem kar je nedvomno oib mesečno ugotovili, da bi z mala neam obračunu dokaj visok več posluha, tako pri mate- znesek. Tudi pri tem bi že rialu, kakor tadi “. izmeta, 1"% zmanjšanje stroškov po-, lahko prihranili znatna .sred.- menilo na .mesec za lepe H-isitva, kar bo seveda terjalo. sočake manjše stroške. Topa več čuta odgovdmosti .slelher- velja ta® za porabo elektr.. nega, ki Ima 5 tem opravka, energije. Člani kolektiva kaj Sklenili ta izmet zmanjšati ¡radi pozabljajo, da vsaka, po kolikor Je mogoče, zmanjša- nepotrebnem pmžgana žarni-ti pa tudi ¡porabo materiaila, ca troši e&ktrično -energijo;, saj bi pri slednjem že za 1% da je tudi pri uporabi el-ek-manjša poraba pomenila do- tričnib strojev moč zmanjša--taršen prihranek sredstev. ti porabo energije, če s .stro-. . , jam prav ravnaš in ga ne Nadalje so ugotovili, da puščaš teči, ko na njem ne -celotnih zmogljivosti vselej' delaš. Sklep-— tudi porabo ne izkoriščajo, da pa na dru- elektrksae energije omejiti na gi strani prihaja do precej potreben minimum in -do.se1 velikih potreb po nstugab ta- či vsaj l % pribranek. Za: jih kooperantov. Tudi iz de- 2% pa so sklenili zmanjšati bate o tem vprašanju se je tudi porabo režijskega, torej, rodil trden sklep, da je tataa-pjsariaiškega in drugega ma-tuje usluge vseh vrst zniža- te riala, pri. katerem so prav ti vsaj za 2% in temeljiteje tako možnosti za racional-izkoristiti Somače zmogljivo- nejšo porabo sta 5b s tem seveda doseči določeno zmanjšanje poslov- Nadalje je delavski -svet isih stroškov. Ugotoviti so na- sklenil omejiti tudi stroške dalje, da so skrite rezerve, za prevoze "z lastnimi prevoziti jih je treba izkoristiti', ta- nimi sredstvi, pri povračilu • di v telefonskih uriugah in stroškov za prevoze na delo pri porabi električne energj- pa jepoastrjl kriterij- Odslej je. Kljub cpozonlom se še zaposleni prejemali vetoo dogaja, da je preveč ^ M .delo vsakodnevnih pogovorov- st' , v . v,______ Šentjernejem ta žnžember- m,z.fela le- ^ te «ma mov kom. Vse te razgovore sečnih voravnac irecja ©g lahko omejih, če ta jih 3.090 din, "vendar pa največ vsi, ki jih pri svojem po- do višine 7.090 dan. Ukrep za slovarju morajo imeti, naro- omejitev prevozov z lastni- mi vazali, kakor tudi omejitve pri povračilu , voznin za vožnje na delo in z dela sta začela. vdljati-l. julija. -.. Zanimivo pa je tudi, da je delavski svet tovarne elementov za deksponiko' na tem svojem zasedanja sklenil unesti posebno sttaanlacž-j® v višini 3.500 din za vse taste, člane delovnega kolektiva, ki "V "irjijirmilpirn tBi-taesegju ne bodo imela. naJS zaanaad, predčasnih odhodov aE izostankov od dela. Pri tem seveda niso zajeti bolezenski izostanki, redni letni dopust, službeni izhodi, kakor tudi izhodi .zaradi : (Dalje na 5. strani) Vsi člana kolektiva podjetja »Iskra« vedo; da tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani ne more priti na zeleno vejo in to predvsem Zaradi objektivnih vzrokov. Kolektiv Je mlad, njihovi izdelki so v hudi konkurenci s sorodnimi podjetji v Jugoslaviji, zato potrebujejo vso pomoč strokovnih služb ta Zavoda- za avtomatizacijo, vendar vse kaže, da je ta pomoč prepočasna, dejal bi, premalo osvežujoča. Tako si pomaga kolektiv kakor v® ta zna, v’ trdni zavesti, da bo z "upornim in doslednim izvaj anj ejn novih ukrepov le dosegel stopnjo rentabilnosti. Upravni odbor Ima prav zato obilico dela. Problemi, kot sp nihajoča- proizvodnja, na- Nagrada za izredna prizadevanja . Pred nedavnim je komisija za izume, racionalizacije in tehnične izboljšave v tovarni 'elementov-za elektroniko razpravljala o predlogih, ki so. jih v razpravo predložili ing. Kline, Ing. Ivan Malič, Janez Mihevc in Aleš Furlan. Komisija je njihove predmete temeljito prerešetala in ugo-, tovila, da jih rezultati, ki so jih dosegli pri svojih prizadevanjih, -opravičujejo do ustreznih nagrad po -pravil-nifeu o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah. Svoje predloge, je komisija dala v razpravo še delavskemu svetu, le-ta pa je na osnovi razprave sidenil nagraditi ing. Klineta za patent pri proizvodnji koronskih tlivk v znesku 800.000 din. Njegov patent ima pri proizvodnji tlivk tolikšno korist,- da je .DS brez cddevanja ta utemeljeno sklenil ing. KJi-neta dostojno nagradili. Za prizadevanja ta uspehe pri konstrukciji ta izdelavi tunelske “peči po lastni zamisli je delavski svet nagradil tov. ing. Mihca 3n Miheva Ca z. nagrado v skupni višini’ 670;000 dinarjev, medtem ko pa je tov. Alešu Fmriara-u; iz delovne enote »Žarnice« določil nagrado v višini 140.000 dinarjev za uspešno raziskavo oz. .postopek pri toplotni '’obdelava spiral za žarni oe. Vsi štirje nagrajenci so s svojimi prizadevanja prispevali občuten delež k hitrejši, cenejši in kvalitetnejši proizvodnji/ za kar delavski svet tudi ni skoparil z nagradami,, mi - pa nagrajenim k njihovim uspelim prizadevanjem ■čestitamo in jim želimo ta veliko novih. . - ko - bava materiala ta skrb' za kvalitet®, so na dnevnem; redu. UO j? sprejel ta® sklep,.da. vse^ pristojne službe’ morajo znižati stroške postavanja, fj, nančmi sektor pa mora pripraviti • izračun stroškov po enotah. Zaradi izpada pra& vattaje v, prvem polletju In kljub presežku plana v juniju, pa bodo za mesec junij iz-plačah le SOnodstotne osebne dohodke, hkrati pa ta® počit, niški regres. - Ker je tovarna še vedno v kriza s .strokovnimi kadri, je pripravljena dajati vso pomoč vsakomur, ki želi izpopolniti svoje, -znanje- predvsem pa članom - kolektiva, Jri imajo toliko volje, da poleg rednega dela najdejo čas'za izpopol njevanje . Svojega znanja S tem bodo lahko čim več doprinesli k laitrejšemu napredku tovarne, ki boleče čuti ’ pomanjkanje • strokovnjakov, 1 na raznih delovnih -mestih. Tdvarna ima 24 članov ko-, lektlva, ki študirajo kot -izredni študentje na različnih šolah -elektro, strojne ta ekonomske strdke. Fog-odba med tovarno ta poedtacem vsebuje .-obojestranske pravioe -la" dolžnosti. Na podlagi uspešno '. opravljenih izpitov plača tovarna šolnino do 100 -odstotkov ta sicer: šolnino, izpitno takso (za enkratno polaga nje), študij siti dopust ta stroške laboratorijskih vaj.. Kot vse kaže, se tovarna v Sežani ¡nesno ¡zaveda pomena vzgoje svojih strokovnih ka-,drov, da jih bo od drugod težko dobila oziroma sploh ne, zato je . .ta skrb organov samoupravljanja vsekakor pohvalna. Ado Avtarkija - kamen spotike MISLI ¡OB SODELOVANJU •¿ISKRA« IN ¿El« Niš - Vsakoletna Sejma tehnike v Beogradu pa tu® elektronike v Ljubljani nam vedno prikazujeta lep napredek ta razvoj domače elektronske industrije, Vendar zmerom znova vsiljujeta" 'pomisleke ob problemih neusklajene proizvodnje posameznih podjetij, ki odseva, glede na celoto, v podvojenem ali celo potro; jenem proizvodnem programu; Majhne, ekonomsko nerentabilne .serije, istih izdelkov s prevelikimi proizvodnimi Stroški, razcepljen konstrukcijski potencial za jsle razvojne naloge in brezobzirna konkurenca podjetij doma in v tajita , so ugotovitve, ki spremljaj® t® industrijsko «¿javnost. Zaradi umišljenih primatov,nekaterih, ki so prepričanj, da so le oni poklica-. ta razvijati ta proizvajati posamezne. zlasti nove proizvode določenih specializiranih panog ta podpore regionalnih čtaiteljev, ki "ustvarjajo neenake pogoje gospodarjenja v podjetjih in s tem možnosti za avtarkični razvoj, trpi celotno .gospodarstvo, škodo pa plačuje seveda domači potrošnik. V obdobju po, vojni, a zlasti zadaja leta,' smo pri, nas v državi priče dokaj intenzivni rasti elektrotehniške industrije šibkega toka. Vrsta novih, našemu -gospodarstvu doslej neznanih specializiranih panog je razvila svojo dejavnost ter izdelala lepo število, aparatov in naprav investicij, ske opreme ta splošne rabe, katerih smo se zelo razveselili, saj nam razen obče koristi dokazujejo, da se v teh dejavnostih počasi, a vztrajno približujemo tehnično Tazvi-ti.m -državam. ‘, Elektrotehniški industrijski razvcij pa pri h as ni bil enakomeren ta 'skladen. Razvijal se je po različnih -vidikih, morda prej trenutne konjunkture ta potreb ter dirigiranih nalog, kot pa temeljitih teta nieno-ektaomskah analiz, upoštevajočih rentabilnost _i dolgoročne perspektive za domače tržišče in izvoz. Morda so bile perspektive včasih zelo meglene, ker je - taanjkaio enotnih smernic planiranega celotnega gospodarstva, še manj znan pa1 je bil razvoj proizvodnje osnovnih surovin ta reprodukcijskega materiala. Celo proizvodnja sestavnih delov — elementov ni bila urejena. V obdobju kulmtaa-: rije se je -ukvarjalo npr. kar 20 tovarn s proizvodnjo oziroma montažo radijskih sprejemnikov, toda niti ena tovarna ta proizvajala minimalne ekonomsko rentabilne serije ta razen našega »Instituta za dektrozveze« se nihče ni ukvarjal s - proizvodnjo elementov uporov, kondenzatorjev, elektrolitov ipd. ■ Zdrava, konkurenca je pozneje vsaj v grobem odpravila take anomalije, toda posledice neenotne in neusklajene industrijske proizvodnje prepuščene same sebi, so ostale. Posamezne specializirane panoge in bazična iadu» štaija surovin ta polizdelkov, ki je osnova kooperacije ta delitve dela, so se razvile zelp različno, zato . je danes sila oiežkooema kontinuirana proizvodnja celotne elektrotehniške Industrije šibkega toka. Stihij ski razvoj, posameznih podjetij je zapustil ponekod primere dvojne ali trojne proizvodnje,s tendenco avtarkije, kér pač 'nekaterim ni- bilo do skladnega razsoja celotnega gospodarstva, marveč 'Je do lastnih koristi in afirmacije. Nekatera podjetja so kmalu uvidela, da z nenačrtno proizvodnjo, ki me upošteva kompleksnega ta dolgoročnega razvoja celotne elektrota- dustrije v država, ne -bodo dolgo rentabilna, zlasti ne pri izvozu izdelkov, poleg tega pa so bila v večnih dvomih, ce jtal kaže z investicijami širiti ta specializirati proizvodnjo, ki trima zanesljivih pet-' spektiv. Prvi sporazum, ki je upošteva! realne razvojno-kon-strukcijske ta montažne ka-i paritete posameznih.tovarn z osnovo delitve dria, so sklenila podjetja pred leti na področju proizvodnje televizor-jev. Žal je čtogo-vor -zaradi amuliranja enega .samega podjetja kmalu obtičal te na papirju ta posledice -destruktivnosti - z majhnimi neekonomskimi serijami — -vsaj za trat j-tao sedanje cene predragih televizorjev "— še’ danes občutimo: Več uspeha so dosegla pod jetja poslovnega združenja »ČiS« s proizvodnjo.avtoelfik-tiačne opreme voziL-Sklenila so" dolgoročni sporazum .v obliki poslovnega sodelovanja, si razdelila proizvodni V10' grata ta sklepaj® »oeodfoe s • Pri obravnavanju gospodarskega' plana podjetja za leto 1965 je UO k posa» možnim poglavjem sprejel naslednje sfeTeper L GOSPODARSKI 'RAZVOJ V LETU 1965: UO nima pripomb. II. FIZIČNI OBSEG PROIZVbDNJE: UO soglaša z ugotovitvijo komisije - za gospodarstvo o nerealnosti pokazateljev izkoriščanja proizvodnih kapacitet in zadolžuje organiza-»Krepko so zagrablHi«! Tajko je bilo mnenje o članih za- cijsko-kadrovski sektor, da v-družne gradnje, ki s® solidarno izkopa® jarek za polaga- sodelovanju s proizvodnim nje vodovodnih cevi na Klancu v Kranja sektorjem ugotovi, katere Delo in naloge službe za standardizacijo Enajsto leto teče, odkar je Izdelati je morala na osnovi bila v kranjski tovarni usta- obstoječih, nove interne (kon-novljena služba za standardi-' bernske) standarde, priž-Semer zacijo. Pred nastankom da- je bila večina predelanih. Za-hašnje združene Iskre, sta nje je služba poiskala nove nekaj pozneje uvedli služ- vire inuporabailaizkušnjeraz. bo- „m standardizacijo' tu-di-voja ter proizvodnje. V. po-prejšnji tovarni Industrija za drobn-osti, kolikšen _obseg je-eieRtrozvezC in Telekom-u-nika- imelo ta'delo, se tu ne Bomo . cije, medtem ko drugje te spuščali, saj nam bodo že na-službe do integracije niso slednje številke zgovorno iz* imeli- > ' pričale, da jie pravzaprav .ma- Po integraciji služba za loštevilen kolektiv te službe v standardizacijo * sprva ni do- tem obdobju opravil zafes ibila ustrezne, veljave, pač, ker ogromno delo. V celoti je-bilo marsikje iu naletela na.po- izdelana® ■ 8110" IS-standardov, trebita razumevanje vodilnih : od katerih Je bil dobršen del , oseb, katere tudi niso pozna- izdelan povsem na nOvo. Služ. le koristi in-vloge te službe, ba za standardizacijo* je vsem V tem obdobju j.e služba za. enotami razposlala kabmplete, standardizacijo v skladu z in- ki .vsebujejo po 26 zajetnih . tegracijo samoiniciativno re- map; v katerih ni nič manj' ešvala. probleme standa-rdiza- kot po 290® lisLo-v formata dje, vsaka tovarna • pa je M. Sevedla se je to obsežni» obdržala svoje . internet stan- dete precej zavleklo prav za-darde, kar. pa je- povzročilo radi minimalnega števila-za-, velike težave prt izdelavi- d®- poslenih,. ki. so izpolnjievali kumentaclje, pa tudi v sami to odgovorno natego. • proizvodnji.: ^ Razen tega je služba za. .Pod ’konec leta 1962 je služ.- standardizacij® v tem. času ba za standardizacijo dobila izdelala lepo število: novih obsežna, in odgovorno dete. standardov in 100 kompletov barvnih kart za 54 barvnih odtenkov. Opravila je tipizacijo v* črni in barval metalurgiji in tipizacijo' orodij, pri čemer je obstoječe število 580 kvalitet orodij znižala najprej, n® ;?5„. nato pa čete na 541 Za tipizacij® električnih, sestavnih delov je nadalje izdelala katalog TM listov, konec leta pa je vzpostavila za to področje komisijo za. tipizacij®, -katere dete opravlja e® -sam referent, a je ta deli službe kljub temu na tek® čem. Izdelali s® doslej 330 izvodov TM katalogov. M'obsegaj® po 20® listov A4- formata, za potrebe ZZA in tovarn Iskre. . . Doslej je koinisij® za tipizacijo rešila vprašanja za nat. slednje: za upore, elektronke, papirnate kondenzatorje, preklopnike, kasete za merilne aparature, panele za napčave in za razne mehanske elemente. Omenjeni katalog pa končno zajema še zbirko prospektov, cenik tipiziranih ^estav- (Dalje na 5. strani) i službe oziroma strokovne grupe naj začno pospešeno pripravljati -metodološko - za ugotavljanje | izkoristka kapacitet p® možnosti tako, da bi se le-ta lahko uporabila že v gospodarskem planu za leto 1966. Pri izdelavi omenjene me-todologije naj. se upoštevajo že obstoje® načini ugotavljanja izkoristka proizvodnih kapacitet v proizv. enotah: Iz podatkov je razvidno, da je v nekaterih, proizvodnih enotah porast fizičnega obsega proizvodnje zelo visok, zato UO smatra, naj se ob rebalansu gospodarskega plana za leto 1965 posveti večja pozornost realnosti dviga fizičnega obsega pr® izvodnje. ifll. OSNOVNA SREDSTVA: Na podlagi indexov, ki prikazujejo porast vrednosti osnovnih sredstev, posebno pa še Znižanje rendementa osnovnih sredstev, UO ugotavlja, da je treba po tovarnah essergično pristopiti k odprodaji starih proizvajalnih sredstev s tem, da se najprej prouče možnosti prenosa ali prodaje v okviru podjetja; v kolikor pa to ni možno, pa zunanjim kupcem. Kjer. se pa v tovarnah, ki so v rekonstrukcij i, tudi nova proizvajalna sredstva ne morejo-aktivirati, naj se tudi: ta sredstva odprodajo. Za proučitev tega problema in izvajanje sklepa seza-dolze prizadete službe uprave podjetja in vodstva tovarn. IV- OBRATNA . SREDSTVA: UO ugotavlja-, da obstaja velik razkorak 'med normativom kupcev in med saldom kupcev oh koncu leta. Zato je nujno salda kupcev per 31. 12. 1965 spraviti v realnejše sorazmerje ter to upošte- vati v predviienfh ukrepih finančnega sektorja. "v. MATERIALNA | BILANCA; UO ugotavlja, da predstav» Ijata materialna bilanca in plan zaposlovanja: delovne, sile- osnovi za sestavo gospodarskega plaha podjetja, in bistveno vplivata na ekonomičnost poslovanja v podjetju. Zato^UO- sodi, da je nu§-n® izdelati in uvesti, enotno« metodologijo za sestavo materialnih bilanc: po tovarnah ter podvzeti vse ukrepe, da se reši slab kadrovski sestav planskih oddelkov v tovarnah. V zvezi s. tem je nujno« nadaljevati v okviru podjetja z instruiranjem kadrov, -ki na tem področju delujejd. oziroma dosledno pristopi® k izmenjavi neustreznega kadra. UO zadolžuje upravo podjetja (orgtralzacijsko-kadirov. ski sektor)/, da predlo® upravnemu odboru časovni termin, v katerem bi lahka, izdela® poenoteno metodo!® gijo materialnega planiranja v podjetju. STROŠKI BAZIČNEGA JRAZVOMh — UO predlaga delavskemu svetli v potrditev sklep, da je treba doseči prihranek 2,08 % od materialnih, stroškov. — Bazični razvoj se finaiz» ' etra iz prihrankov v planiranih stroških tovarn, pri če> mer naj se v letošnjem letu: izplača iz prihranka na materialnih stroških. UO zadolžuje statutarna komisijo, da pri izdelavi predloga o statutarnih: spre-jnembah tudi točneje definira način fonmHranja sredstev za bazične razvoj, kakor Uidi način koriščenja. (Nadiafctvaonje' na 6-.. .straaaaij posameznimi- proizvajalci maternih vozil le skupin®.. S sva jim sortimentom avtoelektrič-®h izdelkov oskrbujejo celot-no motorno: industrijo v-dr-’ zavi in imajo na podlagi p® Iteb planirano inr zasigurano Proizvodnjo za več let.. JLe ta ko lahk® razumemo, da so pred 'nedavnim sklenila s »TOMOS« sedemletno pogod-,bo v kooperaciji. Najobši rnej.se poslovno-teh.-rnško sodelovanj® na področju' elektronike so- skl ertila pred letom dni podjetja naša »ISKRA« te »RU IAVEC«; Sprva so ra Potekali je med nami . I>L,CAIiAYCEM« z na morebitne integracije, sklep, obeh podjetij pa da se sodelovanje o« ®a poslovno-tehnično čemur je pristopila t Srebška »RADIOIND JA«. Sodelovanje -sdaj področje avtomatizacije, precizne me ■hamke; te telekomunikacij. Podjetja so se odifoeiita, da bodo nastopala skupna na-tržiščih in. koardliiniirača pr®-■dajine: pogoje, ©rgamzjrala skupno servisu® službo« za izdelke-.; vseh treh, postopa® usklajevala proizvodM- program, se ■ skupin®- posvetila razvoju in bazšemira razlska-vaim- ter organizirala skupni inženiring; poštev ter skupno montažno dejavnost., E® enoletnem defe •usMiaje-vamja in. kaoEdmmeijiii poštev, ki jih j» vodil posebni p® šfo-vni urad, s® uspeha zete ugodni. Ptidjetjja's® urestučila večin® točk sporazuma in še sedaj pripranrlgatji® to na skupne- toemske —stope v tujin t. žal je zunaj, okvira poslovnega sodelovanja. ostaHa miška »El«, ki hodi lastna pota, kar je na nesreč® tolika slabše, ker je njen proizvodni- program skoraj) identičen: s programom našega: podjetja. »El« je “ postopoma; os vojtfa - skoraj vso> našo. proizvodna jo, razen kinoprojektorjev, štev-, cev, varilnih1 naprav im me® da avtoelektrieniiy proizvodov. Medtem ko pri mas zožujemo ■in speciafizmraifiBO proizvodni program, ga »El« vseskozi širi, v zadnjem času to na proizvodnjo efekfconskiiii elementov, , čeprav ve, da; inoat-B» pri nas že itak Mparpro-dinkcijo. Primer je še boljjj nerazumljiv, ker sta se podjetji pred leti naitančmo dogovori® in celo v osnovi rtode-laffi ttetaičmo področje dejavnosti. Kakšna neskladnost te medi podjetje™®, naj,pokaže tafe primer: Naše- podjetje je .oskrbelo inženiring za posfa-vitev trebi kompletnih tovarn v Indiji za proizvodnjo sestavnih delov, medtem pa je »Mfe naročila opremo za proizvodnjo- istih sestavnih, delov na Japonskem. -Lani.organiziran biro« skupne elektronske industrije v državi je sicer kazal, da fa- kihi neskladnosti! ne bo več, ker se- bodo vsa podjetja o vsem/prej; posvetovala, toda že okvirni sporazum velja sedaj samo na- papirju.: Jugoslovanski časopisi te neskladnosti Omenjajo in ilustrativno navajaj® primere.avtmkijle. Vsi so si edini,'da je za rešitev teh problemov edini izhod — na-, daljevanjje integracije, zlasti med našim podjetjem, in »El« kot, glavnima proizvajalcema V državi. Toda, a®i ima tak proces pravi smisel,-. če /se podjetje »EK« ne more zediniti z. nami in ostalimi' proizvajalki etektrohšfe industrije niti na ravni poslovnega s® dedovanja? Morebitna integracija Bi torej. Mfa Ib vsiljena in bi v vsakem primeru šk® dovala vsaj eni plati,, namesto da bi koristila vsem kot je njen pravi namen. Sodelovanje podjetij s s® rodnim proizvodnim programom vzpostavlja nedvomno zdrave odnOse med pogodb® n.i.lci in.v temeljih ruši zastarele- avtarkične težnje,, če temelja na enakopravnosti in razmrkvamju.. Podjetja se lab koiimrno posvete dolgoročne mm plamraoijia programa te razširjen® produkciji'. Delite® dela s speerafeaeijio- proizvod: nje ob- takih pogojih najbolje, uspeva in diaje tudi največ# dohodek tovaarnam' ter nat sploh, celotnemu; naorodinema gospodarstvu. Toda v današnji proizvodni; politiki vseh podjetij eltekfeoindmstrijie te. ga ni čutiti,, zato je prva-in poglavitna dolžnost vseh pri», zadetih medsebojni sporazum z obvezami in. pEaIvno::v^te®, nostjo, ki bi za vselej: naprav vili. konec . avtarkiji,, razprti jam, netojatei konkurenci, trošenju, sredstev za podv0.jp ni razvoj itd., in šele poznejft ko bi utrdila dogovor in gjg tudi praktično uveljavila. Bi vsa podjetja prešla k dragim oblikam tesnejšega sodeloval nja. Marjan Kralj Lepo slavje članov ZB v Dražgošah Partizansko srečanje članov ZB podjetja »Iskra« v Dražgošah je bilo organizirano tako kot le-ti znajo oziroma, če govorimo v gospodarskem jeziku — po planu., Edino, kar organizatorjem ni sledilo, je bilo'' muhavo vreme, ki je marsikoga zadržalo doma, med njimi tudi vse tenoriste pevskega zbora. Deževalo, je in to, v vseh jutranjih urah.. Vendar cmeravo vreme ni pokvarilo razpoloženja tistim, ki so na to srečanje hoteli priti iz določenega namena: da- tu v partizanskih Dražgošah prež: vi j g dan, ki naj jih spominja na. 20-letnico osvoboditve, hkrati pa . tudi na 20-letnico obstoja »Iskre«. Za tako misel pa vreme ne more igrati preprečevalne vloge, saj mnog: kot borci in aktivisti v ti-' stem -času tudi niso gledali' j Da vreme. Udeleženci so prihajali v Dražgoše z avtobusi in osebnimi avtomobili. Rahla meglica je dajala vasici poseben čar. Dež je ponehaval. Na prostoru pred dražgoško šolo so se številni udeleženci, člani ZB z družinami, zbrali k proslavi. ZbOr uniformiranih borcev,.patrol in praporščakov se je strumno postavil ob govorniški oder. Ra-port komandantu partizanskega srečanja Miru Mihovcu je izzvenel ostro, kot v,času, ko sp se pripravljali na.boj. Zazvenela je internacionala. Patrole so odšle z venci, da okrasijo spominska obeležja. Pionirji dražgoške . šole so izrekli udeležencem prisrčno dobrodošlico. Komandant Mirp Mihovec je v svojem govoru poudaril pomen ljudske revolucije, ki je prinesla našemu ljudstvu težko pričakovano svobodo. Borbene recitacije pionirjev iz Dražgoš in mladinca .kranjskega kolektiva, pa so govoru do-, dale še misel tak-ratne bon bene dobe, za katero so tisoči in tisoči šla v boj proti fašizmu. - Generalni direktor Dušan Horjak je iskreno pozdravil vse udeležence. V svojem govoru je med drugim izrazil tudi pohvalo Članom ZB in vneto prizadevanje vodstva aktiva, da s svojim, vplivom in borbenim duhom’ posega v novo obdobje našega gospodarjenja, hkrati pa je dejal. da'so taka srečanja veren odraz naše revolucije, ki ne more utoniti v pozabo. Šolski center je pripravil za dražgoške pionirje izredno presenečenje, saj-jim je poklonil kompletno orodje, ki zahvalili. Ob splošnem na vdušenju je tov. Domig pre bral, naslednje besedilo brzo javke, ki je bila s tega zborovanja poslana maršali Titu: Dragi tovariš Tito! Iz Dražgoš, partizanski vasi na Gorenjskem v Slove niji, kjer smo se. zbrali, član .ZB NOV podjetja »Iskra« Kranj j'‘svojimi družinami kjer hkrati s proslavo 20-let-niče osvoboditve proslavljamo tudi 20-letnico obstoji »Iskre, Ti pošiljamo prisrčni in tovariške pozdrave! Oživljamo tradicije NOB v zave sti, da bomo s svojim delom podpirali: vsa Tvoja prizadevanja za boljšo bodočnost vseh delovnih ljudi naše socialistične skupnosti.' V spremstvu domačinov iz Dražgoš nese)« član) ZB vence na spominska obeležja lila' 27 knjižnih nagrad zaslužnim članom ZB. Vse knjige je poklonil aktivu sindikat podjetja/ kar kaže na ozko povezanost in pravilno i razumevanje do deda aktiva ZB. Po. enominutnem molku-v spomin padlih je spregovoril1 domačin iz Dražgoš, predsednik KUD — Franc' Lotrič, ki je med drugim dejal: »že naši pionirji so dejali, 'da smo ponosni na vaš (Dalje na 8. strani) Prva avtomatizirana razdelilna transformatorska postaja V megleno jutro je rosilo, totja nekaj minut pred deveto uro pa kot bi o,drezal! Visoko v zraku je veter preganjal oblake. Dež je prenehal. Zastavonoše so visoko dvignili zastave in odšli skozi vas na zborni prostor ga bodo rabili pri tehničnem Takoj nato sta predsednik pouku v šoli, za kar so se aktiva ZB Miro Mihovec in jim pionirji prav prisrčno tajnik Franc Križnar razde- Pred nedavnim je v Mostah v Ljubljani začela delovati prva avtomatizirana. razdelilna transformatorska postaja;; -za katero je razvoj celotne avtomatike opravil- razvojni sektor IV Zavoda za avtomatizacijo. Naše podjetje je dobavilo za to’ transformatorsko postajo vse naprave, ki odlično delujejo. Del razvojnih stroškov, za naprave je prispevalo tudi podjetje Od vsepovsod, kjer stojijo »Iskrine« tovarne in obrati, so na dan borca člani ZB z družinami prihajali v Dražgoše z eno,, misli jo: da tu, v partizanskih Dražgošah, utrdijo duh-revolucionarne tradicije.’Kljub nevšečnemu vremenu so se množično odzvali tovariškemu srečanju pod Jelovico, ki je bila zvesta zaveznica naših borcev. Na sliki: udeleženci partizanskega srečanja pri proslavi pred dražgoško šolo. Elektro-Lj ubij ana," ki j‘e avtomatizacijo te postaje naročilo. Avtomatizacija razdelilne transformatorske postaj e v Mostah je prinesla naslednje tri koristi: 1 regulacijo napetosti treh transformatorjev električnega toka, 2. počasen ponovni odklop stikal na odcepih in 3. _ avtoma-tič--ni odklop transformatorja,, ko panj pade | celo trte obremenitev. tako, da lahko 1 celotno obtežitev preneseta,, preostala diva transformatorja in tretji s tem ni več potreben- ■ V jugoslovanskem elektro- • gospodarstvu jé zavoljo to i prve avtomatizirane razdelil-; ne transformatorske postaje v Mostah nastalo veliko za- : -nimanje za te naše stikalne in .druge naprave in kaže,' da si. bo Iskrina avtomatika,, glede na uspešno delovanje te | prve - postaje, kar bi tro utrla pot na celotno jugosloD vansko tržišče. O tem priča tudi dejstvo, da bo Iskra-š® letos -.za poskus avtomatizi-. rala’ eno izmed beograjskih transformatorskih postaj j -1 Z avtomatizacijo transformatorskih postaj se torej V&r-šemiu podjetju obetajo uspešni, pošla; za avtomatizácijo pa so nedvomno zelo zamteresi-.rafta tudi vsa ’ elektrodistn-... buterská .podjetja, saj se bodo z uvedbo naše avtomati' ke’ stroški .za vzdrževanje,, tran sformatorskih postaj občutno znižali; kar je ugodna. -pridobitev celotnega našega, elektrogospodarstva. •, Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik UO »Elektromehanike« FRANC KLEMENČIČ. Delo in naloge službe za standardizacijo VPRAŠANJE: »Elektron mehanika« ima V letošnjem letu vrsto problemov, ki jih bo v doglednem času treba rešiti. Statistika kaže, da ima upravni odbor sejo vsak teden, v nujnih primerih ' tudi večkrat. Bi lahko, kot predsednik UO povedali' . bistvo, dela upravnega: .odbora v Vaši mandatni dobi? ODGOVOR: Upravni odbor je redno spremljal izvrševa-' -.nje plana proizvodnje3 in realizacijo izvoza po posa-; meznih mesecih. Na vsaki' seji je obravnaval problematiko preskrbljenosti ž reprodukcijskim materialom in med drugim sprejel tudi sklep; da naj se pri nabavi, • materiala daje prednost ti- ■ stemu materialu, ki omogoča večjo - in. hitrejšo finalizacijo izdelkov. O splošni gospo-darski problematiki tovarne je UO informiral delavski svet, in so bili že sprejeti določeni ukrepi. Vsak mesec je/upravni odbor .zasledoval izvajanje programa dela sektorjev- in pri tem ugotovil, da ■ nekateri sektorji, ne dokončujejo- posameznih nalog v predvide-nih rokih. Zaradi tega je zahteval, da . šefi sektorjev do konca junija podrobno poročajo 6 vzrokih," ki sb- povzročili zakasnitev: VPRAŠANJE: '’Aktivira-, nje notranjih rezerv kot sredstev za obratovanje ni 0 več _ parola, pač pa življenjska nujnost. Kakšni, ukrepi so. bito zaradi tega predvideni v »Elektrome-haniki« in če se že izvajajo? , ODGOVORt Upravni odbor ]e mesečno zasledoval gibanje zalog reprodukcijskega Materiala in nedovršene proizvodnje ter ugotovil, da so se zaloge materiala - do konta/maja Znižale" V primerjavi s stanjem 1.1.1965 za, 8,?%, nasprotno pa so zaloge nedovršene proizvodnje porasle za okrog 2%. Ker vidi uprav-i odbor vzroke za prevelike zaie predvsem v neureje-I'S' blamiranju, podpira pričevanja, da se delo planske e ^b°]jša, čeprav, rezu-1-. tov ne moremo pričako-vat! v kratkem. -J, ^ezi .z ureditvijo plan-■ °h služb je UO obravnaval ^ecUog za reorganizacijo na-_ feSl službe, ki; ga je izdelal - ganizacijskr biro v sodelo-nju z gospodarsko-pian-im sektorjefnirin s plan-n-vg1 ,s'učba:ni specializlra-h obratov,. Reorganizacija ' 1 'j , a.na v tem smislu, da „'.določneje razmejijo pri-tojnost i posameznih oseb in „..J* ¡¡11 kontrolira odgo- ||§|1§§ Nabavna/služba je n- gl'?13 v. nabavne škupi-io’ ima-vsaka svo- a ! ai,Sča in tudi-odeoVar- diščih' S n° IPS® v teh skla-- 3 ter. za ora-vočasho ‘ preskrbljenost z materialom za svoje področje. Prav tako bodo tudi montažna skladišča,, prenesena v- pristojnost-planskih služb, ki bodo nosile vso odgdvorriost za- višino nedovršene proizvodnje. ' VPRAŠANJE,: Težaye z : nabavo materiala, so. več-• mi manj znane kolektivu. . Prav tako je znano tudi ■dejstvo .o prevelikem šter . -vilu zaposlenih. 0" tem je bilo mnogo razpravljanj.. Menite, da sta ta dva problema najtežja, ki tarefa »Elektromehaniko«? j ODGOVOR: Problemov je več.1 Na- eni izmed Zadnjih sej je bil navzoč tudi generalni direktor s člani ožjega kolegija podjetja, kjer.se je obravnavala predvsem problematika'- izvrševanja pro-iz-;■ vodnega, plana'in pa ukrepi, ki naj pripomorejo k zboljšanju stanja. Sklepi, ki jih je ob ' tej priliki : sprejel upravni odbor, se nanašajo predvsem na zahtevo, da vod-.' stvo tovarne E vloži večje na-. pore za' nabavo manjkajočega inateriala, ' da je treba nuj no uredi ti- vprašanje /statusa oddelka za. zasledovanje - tekoče proizvodnje in da je' treba oimprej; rešiti določena vprašanj a“,"" ki se nanašajo. na, finančno .počivanje ‘tovarne' in podjetja . kot Celote.'Upravni. odbor je pri-tem stal na stališču, da . je .treba čimiprej. reorganizirati 'finančno. poslovanje, podjetja v ‘tem smislu, da bodo tovarne same razpolagale z obratovalnimi' sredstvi, kar bi spodbudno vplivalo na gospodarjenje z’ materialom. ABC Zmanjšanje stroškov... (Nadaljevanje s, 2. strani) opravljanja političnih. funkcij, vabila na sodišča, kakor tudi ne odsotnosti z dela za-j radi nesreč Jpri delu brez krivde 8 delavca.S Uprava tovarne je ob tem sklepu dobila. nalogo; pripraviti navo-' dilo . za , izvajanje evidence izostankov, oz., navzočnosti na delti, po kateri bo možno natančno ugotavljati upravičenost posameznika do predvidene stimulacije. V skladu z zakonom j o delovnih razmerjih je DS sprejel tudi sklep, po katerem zaposlenemu, ki je med delov, časom izostal zarada zdravnika ali popravila.zob, izostanka z dela ne bodo. plačevali, prav tako pa ne bo plačana zamuda na delo. ’ Vsi ti ukrepa', so prav gotovo'umestni in bodo ob doslednem izvajanju., prinesli, zaželene rezultate pri ekorrp-mičnejsem poslovanju' te naše tovarne, njeni zgledi pa bodo sprožili 'podobne ukre-' pe ¡udi ,ijt;čtaugih.. tovarnah in enolah podjetja. . ' - J. - (Nadaljevanje s 3. strani) nih delov in uradni • sežnam sestavnih delov, ki jih priporoča Elektroinstitut v Beogradu za uporabo v .profesionalnih aparaturah. Čeprav je komisija za tipizacijo opravila že precej nujno potrebnega,dela, mora rešiti v prihodnje še vprašanje vseh ostalih" električnih,: elektromehanskih : in mehanskih "sestavnih delov ter dopolniti, katalog z navodili za prevzem tipiziranih elementov,, s -priporočili za uporabo raznih elementov za določene namene, s 'podrobnimi tehničnimi opisi elementov in. .z začasnimi kodami. Ekonomski interesi - tako same Iskre .kakor tudi ZZA pa' ..narekujejo hitro izvedbo tretje faze pri tipizaciji na vseh področjih, za kar pa bi bilo treba-. formirati posebno' skupino. Ta skupina naj bi se lotila dosledne tipizacije na. vseh področjih, kjer bi to lahko vplivalo na znižanje stroškov proizvodnje in na povečanje delovne storilnosti, na preprečitev razsipanja z materiali in na povečanje splošne , rentabilnosti poslovanja podjetja. Pred. službo za standardizacijo pa stoji’še vrsta drugih .nalog, kot izvršitev r-spre-.memb pri že obstoječih standardih, izdelava še manjkajočih standardov ip povsem novih, ki jih zahtevata razvoj in proizvodnja, nadaljnja ti-, pizacija v okviru možnosti in tekoča/ tipizacija izdelkov . črne in barvne metalurg;je ter ‘ električnih sestavnih delov. Za vše te naloge pa je delovni kolektiv te službe štet vilčno nedvomno prešibek, zato svoje « naloge ne more izvrševati hitreje, čeprav . bi mu glede na velike možnosti za zniževanje proizvodnih stroškov prav na račun stan. dardizacije in tipizacije, morali poleg kadrovskih nuditi tudi bolj ugodne pogoje za financiranje njegove dejavnosti. Doseči bi morali pa tudi tako potrebno stalno pregledovanje tehnične dokumentacije s strani službe -za standardizacijo, kar je doslej uspelo'vpeljati. le v I. razvojnem sektorju ZZA. . To je pravzaprav ‘le bežen pogled v enajstletno delo in komur je'stvar le malo poznana, bo soglašal : z ugotovitvijo, da je kolektiv službe za standardizacijo doslej napravil že izredno veliko’ in bi bilo zato prav, če bi mu zagotovili boljše delovne pogoje saj požrtvovalno in nesebično' dela zato, da bi proizvajali ceneje in bolje in s tem poslovali kar najbolj rentabilno. Pisma naših bralcev POZDRAV OD VOJAKOV Jz Titograda se je oglasil vojak Polde Zupančič, V. P. 5Z86/M- A(E-3,. ki; se zahvaljuje 'za redno prejemanje'časov piša, ki ga, kakor sporoča, z zanimanjem prebira, Saj ga kot bivšega člana »Iskre« zelo zanima delo in življenje v »Iskri«, Iskreno . pozdravlja, sodelav.če v obratu v ‘šeritr Jerneju iri Juh- želi še ninogo delovnih-uspehov.‘Posebno'tople pozdrave pa pošilja mladinskemu klubu. Vojak Jože Kranjec, V. P. 6381/4, Strumica, SR Makedonija, pozdravlja sodelavce m sporoča, da z vso pozornostjo prebira tednik' »Iskra« in tako sledi uspehom in težavam. Pripis uredništva: Veseli smo pisem naših vojakov ih jim pošiljamo prisrčne pozdrave z željo, da bi čimprej nastopil čas, ko -ne bi bilo treba toliko, pisati ‘o naših težavah. Skozi okno- sobe, kj dr. »vedri« redakcija, j e; vi* den kip našega pesnika Prešerna. Ko pišemo o -težavah., nam misli nehote uhajajo k njegovim Kranjcem, k’terim vremena se bodo zjasnila .. 1 Trmasti Smo dovolj, če bomo P.av k tej' dodali še delovno disciplino, boljšo organizacijo, vestnost in odgovornost, pa ni vfag, da ne.bi problemov rešili! ZAKAJ TAKO? II. letne športne igre; Iskre so za nami. Nastopajoči, ki jih je Nova Gorica sprejela vsa v cvetju, zelenju in. zastavah, . so se veseli, nekateri pa zadovoljni.. z doseženimi uspehi, vrnili domov. Šb dolgo jim bo ostalo v spominu lepo. primorsko mesto in pa vtisi. s tekmovanj, pa katerih so zastopali svoje enote. Tisti, 'ki sb prejeli nagrade Za najboljše dosežke, 'so srečni, da njihove priprave niso'bile zamah. Vendar le ni bilo vse tako,., kot so si zamislili organizatorji in prijavljenei. V-'soboto-.zjutraj ni bilo v slavnostnem "sprevodu zastopstva Šolske.-. ga centra Iskra iz Kranja, čeprav je bilo prijavljeno za nastop. Mladi tekmovalci — Strelci,, ki -so se vestno pripravljali na te igre več kot dva meseca, so ostali' žalostni doma Sindikat Šolskega Centra m mogel' najti -tistih. 6.460 dinarjev (vožnja za 1 osebo je stala 780 din), ki bi poplačali yes njihov trud Ali ne bo’do še bolj razočarani, ko| ' bodo videli rezultate' iger. — Spoznali bodo, da so bili tudi oni zmožni doseči; rezijj.-■ tat, ki bi jim .prinesel enega ali še . več pokalov. Menim/; da bi bila uprava centra zadovoljna s Svojimi gojenci, ki bi tako obogatili zbirko športnih priznanj s te pomembne športne manifestacije,. Vprašamo se lahko, ali je tak odnos do. mladih ljudi, 4ri bodo čez nekaj' let postali člani tega ali onega kolektiva" Iskre, pravilen? ' - B. M. Tovariš urednik! V nedeljo smo bili priče prijetnega partizanskega srečanja nekdanjih borcev, članovi : delovnega kolektiva Iskre na Dražgošah. Srečanje samb je kljub slabemu vre* mehu lepo uspelo in o sami organizaciji res he bi bilo. kaj kritizirati. Toda nekaj pa je le, kar me je motilo in prav verjein# še koga drugega. Pred zaključkom proslave razdeljene knjižne nagrade so stvar , ki. me ni zadovoljila. Govornik je povedal, da j'e kom.isija imela precej dela, preden je ugotovila, kdo so tisti, ki bi te knjižne nagrade' glede na njihovo aktivnost v organizaciji ZB, •najbolj ■ zaslužili A ko- je Za-, del citati imena, smo ugotovili, da so knjižne nagrade. -razen v' nekaj, primerih prejeli le ’ predsedniki aktivov ■ ZB. če so. vsi tako e zaslužni, je praV, da so jih-dobili, menim’pa,-da je prav gotovo tudi med j|ostalimi člani ZZB NOV kdo, ki bi tako knjižno nagrado zasluženo, prejel, aii pa pa jo sprejel v’saj z veseljem1 in porio-sčin!. | J. R., Ljubljana:. . Tovariš urednik! Imam prijatelja v Beogradu, ki že dolgo zaman išče naš telefonski aparat ATA-12. Prosi me, naj mu ga preskrbim jaz, ker ga bom morda kot član kolektiva Iskre; prej' dobil kot on. Iskal ga je .pr; raznih beograjskih podjetjih, pa tudi v maši filiali, toda povsod zaman. Povedali so mu, da, so jih letos iz Iskre dobili ' le prav majhno ko-ličibo | in tudi tedaj ni imel sreče, da bi- si ga uspel kupiti. ..' , če se prav' spominjam, smo s telefonskimi aparati prejšnja leta uspešno zalagali tako domači', kot tuji trg, zdaj pa naenkrat takšno pomanjkanje izdelka, ki ima V Iskrj že dolgo tradicijo. - Prav zares me, zanima, kako da v Beogradu ni dobiti naših telefonskih aparatov, za katere, je baje med kupci precejšnje’Zanimanje. -Morda mi 'boste lahko posredovali odgovor, -kako je s‘ to stvarjo in kje Tiči vzrpk za porrianj--kamje naših telefonov. S M. S.,; Pržoiu ■ Ljubljana 1 H GOSPODARSKEMU PLANU PODJETJA ZA L. (Nadaljevanje: s. 3»- strani), UO ugotavlja, da je treba zlasti točno definirati' oz. razmejiti pojem, baaienih» in) aplikativnih raziskav. Komisija za Bazični razvoj naj- ir-dela program, svojega, diela za leto.: 1565, in poroča- upravne« ¡mu odboru o koriščenju \» ■; - ' # . sredstev za- bazični razvoj v letu 1965 do- 15i. avgn.sta ttega Ifetai VI-. ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA: U0 ne- spfejema plana zaposlenosti- v- obliki kot je-podana v predlogu gospodarskega pibna, in- naroča upravi- podjetja, da do 15. 7.1985 pripravi v sklopu vseh ukrepov tudi odgovarjajoče znižanje plana delovne sile« Spremembe se morajo predhodno uskladiti z vsemi eno-tami v podjetju. Poleg znižanja števila zaposlenih po predhodnem sklepu naj, vse enote pristopijo k nadaljnjim ukrepom za znižanje neproduktivnega delovnega časa, predvsem na račun bolniških izostankov; opravičenih plačanih izostankov, izrednih tfopustov in ukinitve skrajšanega delovnega- časa-, ko bodo- to- dopuščale razmere v preskrbi z reprodukcijskim materialom. TJO ne soglaša s predvidenim planom,-nadurnega dela v . tovarnah Aparati in Naprave. ’ Prav tako TJO- smatra,, da Je treba nadhre v upravi, nabavni organizaciji in veleprodaji ter v nepitoizvodbsh dejavnostih z- izjemo- montaže in. servisa,, znižati. NAJMANJ na povprečje proizvodnih dledbvnifr enot. Nadurno dfelo- naj- se- opravlja dosledno- pn določilih novega začasnegd pravilnika, o, medsebojnih delovnih razmerjih:, VII. NAGRAJEVANJE — PRODUKTIVNOST: Osebni dohodki Tovarne avtoizdelkov v. Novi, Gorici se v planu za leto 1965 dvigajo v višini, kot je predvideno z gospodarskim planom. Za servisno upravo se OD lahko povečajo največ - na 120'% nasproti- lanskemu letu, za B'AŽ pa. na 130)%, m ne 135,8 %, kot je predvideno, z - gospodarskim planom. VIII. BLAGOVNE PROMET NA DOMAČEM1 TRŽIŠČU: UO smatra,, da se mora db sestave gospodarskega plana za leto. 1966 nujno- proučiti dohodkovni» sistem PSO-. TJO zadolžuje: finančni sektor in PSO, da» ponovno skupno s tovarnami' proučita rabatno stopnjo po izdelkih in korekture v prihrankih vnesleta v rebalansirapi ga« spodarski plan podjetja. Prihranek na rabatih mora znašati. najmanj 599 mili-jirirov. TJO sodi, da se v medobrat-ni realizaciji upošteva najvišji rabat iž liste PSO1, ne glecle na količino, lahko pa se tovarne sporazumejo tudi: drugače, tako- kot predvidfe- . va dflugi odstavek člena 36-statuta podjetja. IX. IZVOZ: 150 ugotavlja, da Je naša-izvozna fronta še vedno preširoka in se niso dovolj upoštevali1 tozadevni sklepi samoupravnih, organov iz- pretekle mandatne dobe. EO poudarja, .da v naši» dolgoročni izvozni orientaciji) mora biti- nujno- upoštevan-faktor zožavanja. izvoznih, re-gionov, kakor tudi. št-evila držav, v katere izvažamo. X. UVOZ: * j. UO' nima pripomb. XI. NEGATIVNE RAZLIKE PRI IZVOZU -BLAGA: UO razveljavlja Sklep 38. seje prejšnjega - UO- in poudarja, da je pri izvoznih prodajnih cenah-, M so- nižje od lastne: cene,, potrebna, odobritev. upravnega» odbora podjetja, v smislu, člena 35 statuta podjetja. UO» ustavlja,, da so-zanor-maino poslovanje izvoznih služb pri sklepanju pogodil za izvoz vse. tovarno 13011, NE posredovati. čun.prej' STVARNE lastne cene izdelkov Proda jno-servisni organizaciji. . . Naknadno se lahko- prizna» jo in vnesejo v rebalansirani izvozni plan» samb tiste- negativne razlike med. lastna ceno- in prodajno ceno, v- izvozu, ki izvirajo- iz. naknadna sklenjenih, pogodb,, to je tistih,, ki še niso. vključene v predlogu gospodarskega piana, & pogojem,, da jih» je odobril. UO podjetja. XIL NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI: UO- določa,, da. se. masa OD propagandne službe mora znižati najmanj na odstotek, ki ga, je. določil UO za letaš« nje leto, to je 29 %.’ nasproti letu 1964. UO predlaga. DS v potrditev, da se stroški za osnov» no- dejavnost propagandne služba' znižajo v letošnjem letu za- 59- milijonov din-, in sicer po posameznih- grupah stroškov tako, kot je predvidet razširjeni kolegij podjetja.. Pri tem, je treba-predvideti v slučaju potrebe tudi razveljavitev že sklenjenih pogodb. t UO zadolžuje finančni sefe-: tor, da v sodelovanju s PSO pregle-dh vse stroške za- garancijska popravila in predloži novo razdelitev teh stroškov po tovarnah v rebalair-sirani gospodarski plan podjetja-. XHL INVESTICIJSKA IZGRADNJA: V okviru rebalansa in nadaljnje- interne, revizije- investicijskega programa- naj se vsat sproščena RAZPOLOŽLJIVA sredstva usmerijo v mbdemizacijo iti tehnološko izpopolhj evanje tovarn Momentov v skladu s proizvod« nim programom podjetja. XIV. . FORMIRANJE IN. OSNOVNA. RAZDE- LITEVJCELO-TNEGA- DOHODKA: Na področju -formiranja, in: osnovne razdelitve; celotnega dohodka v podjetju UO ugotavlja,, da sedanji pokazatelji za Tovarno usmernikov in Tovarno instrumentov kažejo slabše rezultate kot v preteklem letu. XV. PLAČANA REALIZACIJA: Faktor plačane realizacije, kot: je predviden z gospodarskim: planom, se- bo- spremenil v skladu- z vsemi, prej na-vedenimi ukrepi. XVI. CELOTNI dohodek: TOVARN: UO nima pripomb, ker se bo celotni dohodek tovarn spremenil, ustrezno- sprejetim ukrepom. XVII. POSLOVNI STROŠKI: Administrativno znižanje režijskih stroškov tovarn za. 5. % naj. “se- prične izvajati takoj. Pni- tem UO« sodi, da-, tovarne same lahko, še v znatno. VsčjDmerij vplivajo na znižanje teh stroškov. Tovarne se obvezujejo, da> izdelavne stroške poleg predvidenih 2,08 dodatno» znižajo še za. 1»%.- Za to so zadolženi direktorji proizvodnih enot podjetja XVIII. UGOTOVITEV IN RAZDELITEV DOHODKA: UO sprejemaj sktep, db se- / v gospodarskem- planu za leta- 1966 uvrstita tudi Tovarna RA sprejemnikov in Tovarna elektronskih naprav, v grupo- L Bi glede pokrivanja negativniin razlik, ki nasta«-iajo po tovarnah- med: razpoložljivimi sredstvi in kritjem vseh- obveznosti-, K varianti HI A (formira« nje: skupnega poslovnega sklada) UO ZAHTEVA URADNO TOLMAČENJE ČLENA 19 STATUTA- PODJETJA, ki naj pojasni, kaj, je razumeEi: pod sredstvi» poslovnega sklada tovarn-. . » , Upravmi orifiosr sprejema varianta- IH-. A glede formi« ranga poslovnega, .sklada in varianto I. B glede kritja, negativnih razlik, ki nastajajo v tovarnah med. razpoložljivimi sredstvi ih kritjem obveznosti- vključno» z OD, z: izjemo,. dat se: Tovarni RA sprejemnikov im Tovarni elektronskih naprav pokrivajo- manjkajoča, sredstva v skladu: z: varitanto III. B. Poteg tega- se na tovarne porazdeli še tista del pokrivanja) negativnih» razlik, ld Izhajajo iz obveznosti: formiranja skupnega, sklada U0- predlaga pokrivanje negativnih razlik v Tovarni elektronskih naprav, Tovarni radijskih Sprejemnikov/ in ostalih, tovarnah za. kritje dolgoročnih obveznosti- v-smislu predloženega aneksa XV1HL poglavja, predloga gospodarskega' plana, Piti’tem: je upoštevano tudi kritje obveznosti skupnih služfe pode jetja. rzjemni položaj: po variau« ti FHi. Br se za- Tavamo radijskih sprejemnikov in Tovarno elektronskih naprav- priznava , samo- še- za letošnje gospodarsko leto, v kolikor to- ne bo v nasprotju s sklepom-, katerega bo- U0 sprejel za dokončno sanaciji)- teh tovarn. XIX. STROŠKI SKUPNIH SLUŽB: Stroški skupnih- služb- se znižajo v absolutnem znesku, za 140 milijonov- din» UO.- sprejema sklep,, naj, se» do rebalansa plana izdela nov delilnik funkcionalnih stroškov, in OD PSO na tovarne. UO predlaga delavskemu, svetu» v potrditev sklep,, da PSO in nabavna organizacija» predlagala v potrditev UO sistem- določanju" stimulacije v časovnih rokih,, ki. bi omogočili vključitev teh instrumentov že v rebalansirani1 gospodarski plan« > XX. FAKTORJI ZA IZRAČUN OSEBNIH DOHODKOV TOVARN: H prejema faktorje; za izračun OD s pripombo; da še- delež; prihranka- ah pre- sežka- pri vkalkuliranih stro-škili, ki vpliva na razpolož« IjTvo vsoto OD, zviša od 10 nas 29-%.. xxr. DELOVNr PROGRA-1 Mr ORGANIZACIJ. 11 KATERIH1 USTANOVITELJ : JE PODJETJE: V zvezi s programom delovnih- organizacij UO sprejema sklfep, da se pil ZZA stroški' za Bazični razvoj znižajo, za 137 milijonov; pri šC pa se Stroški znižajo- za 20 milijonov, in sicer tako, da Ser odgovarjajoče- spremeni odstotek,, ki je bil namenjen šolskemu centru v predlog«, gospodarskega plana podjetja., XII. UKREPU. Vsi* predlhgani ukrepi naj se prilagodiš ? spremembam; ki' so bile sprejete k past meznim poglavjem gospodar» sitega plana UO' daje predlog gospoefer-sfeega plana s- sprejetimi sklepi hr iž. njih. izvirajočunT spremembami' v razpravo, Kolektivom; Enote podjetja morajo predložit: svoje predli® in. pripombe do II. julija; tako da bo DS lahko sprejel gospodarski plan na. svojem zasedanju dne K. 7; 1965. UO' zadolžuje skupne sRiž-be podjetja, da predloži upravnemu odboru potrebne ukrepe,. Id' bi’ omogočili pravočasno sprejetje' gospodarskega plima, za- leto 190 fc H-. 7.1965. Zakaj v Sežani? V- sklepih dfelaraskega- svetai. tovarne radijskih sprejemni;-kov v- Sežan* smo Brala:: V tovarni naj se ponovno uvedejo pregledi zaposlenih pri izhodu- m to- meri) delovnim časom ih po končanem delu. Uredništvo je ta vest začudila- (‘saj, šifro v i&tni 1965'* ih 20- let po- osvoboditvi!)-, ko pa srno prejeli-' tudi- dve pismi; 'vf .katerem želijo- nekateri? iz Sežane odgovor na- ta sklep; . smo se . zadevno: obrnili -na predsednika UO sežanske- to« vame, Karla Tavčarja: Kakor kaže,, je , tov: Tavčar' 'pismo odstopil vodji' splošnega- sektorja, M: nam je« poslal na« slednji odgovor« - »Delavski svet; se je. postavil ha, stališče poostritve' kontrole zato,, da se z ostalimi ukrepi vpelje čim bolj; smotrno gospodarjenje: Z nekaterimi lj.udmi odhaja iž tovarne - tudi material,, ki bi' sicer: .našel svoji mesto drugje. Samoupravni organi upoštevajo ztrapi pregovor: Zrno do zrna pogača..,« Za' kolektiv v Sežani pomeni vsak dinar prihranka važen doprinos, tovarna pa, ki je komaj, napravila samostojne korake, pa hr v zavidljivem, položaju. Delavski svet, kot tudi upravni odbor stojita na. stališču,, da izgine iz zgodovine podjetja, nič kaj- blagoglasno mnenje o se- žanski tovarni., ©odvzemajo se vsi ukrepi;,, da biifflčunjca» na koncu ihta) pokazala rentabilno»»» tovasaie in» s tem. pregnala iz kolektiva tovarne strah, kolektivu, podjetja pa vlila- pogum, da- se tudi radijsko branžo-lahko- sprasS'3^ želfene vejice;, če že ne na zeleno, kir je v zadnjih' dveh k* tih radijske proizvodnje' pr®1 cej- usahnila-. S seje sindikalnega odbora , (¡Nadaljevanj,e a 1.- strani), lo treba glade- na. potrel® po- čim boljši infommcanesBi delovnega' kolejkKvši Is®5» čim prej predloge: tega. satovja. uveljaviti... Ob ddfiri p*, formiranos-ti o vseli vpraša» hjib^ ki zanimajo- človeka, ne bi. prihajalo» “0 napačnih tolmačenj ih pssf trobnift govoric, kav vse P, največkrat -plod1 neinformir®' nosti. nekaterih, ki kaj 13,01 z »učenimi« razlagann-č skušajo vnašati (med. . kolektiva, svoja lastna g! nja na določena vprašan-j% . J. Si r f Vršni*, na mesto direktorja dvotarifni števil čnik v celoti «šef splošnega sektorja naj Tovarne elekteonskih «naprav. tgr struženje številčnih ko- pripravi ¡podrobno 'poročilo o « UO soglaša s predlogom lutov- ^okih 23 neuzvrševante sekretariata, da sie «prizade- 'to «odgovornost aa sfctepov. tim v Kaknju podari kino- pravočasno dostavo relejev <© Nomnrska služba - naj pEojjdtetor w vrednosti k®61, se pokaže potreba, pripombo, da ho konkretne predložen predlog ukrepov probleme za celotno gospo- glede -koriščenja retencijske gorsko sanacijo itn poslova- kvote. nje podjetja obravnaval na prihodnji seji. .g UO posreduje za člen (9 Statuta podjetja, ki obravnava kritje negativnih razlik j pri izvozu naslednje tolmačenje: »Odstotek najvišje razlike na doseženo izvozno prodajno ceno je .enoten za vse enote, ne «glede na njihovo konkretno doštiženo razliko «izr raženo v *%.« • 170 sprejme na znanje informacijo o ostavki, kate- H ». §m& tndi .če nima soglasja z vod- • ^i»vni odbor se ste- délâvnic, 113a -s gpEeologom ‘uprave tto^ •varne, iäa «e z ^Zavodom za Sklepa.S. -seje UO »Elektromehanske« (28. m 30. 6. Î9*è5) produktivnost dela SRS . Ker preseganje norm -hitreje narašča, kakor dejan-T . ... . H . ska ¡produktivnost, je potreh- Ijubljatta ^podaljša ^pogodba no organizirati kontrolo vpisovanja delovnih -natogov in pukreniti vse potrebno za za majanje statistične 'metode kontrole 'kvdlitete, in si' cer do 1. 2. 1967. O C*ri pregledu izvajanja programa dela sektorjev je upravni odbor ugotovil, da se program dela -slabo reali- • Upravni odbor je vzel na znanje ¡poročilo oziroma analizo tehničnega sektorja žira *v-splošnem sektorju. Za-o prenosu določene proizvod- to zadolžuje «direktorja to-nje iz Obrata mehanizmov varne, da pripravi pregled Lipnica-vkrarijško tovarno, -vseh zadolžitev po Oklepih Zaenkrat se bo prenesla iz- UD, DS in strokovnega kole-delava mikrofonskega Vložka gija, ki se nanašajo na -sploš-ro je podal tov. ing. Tranc JM 3-80 m montaža relejev za rii sektor. a z «šolski center podjetja Iskra Kranj razpisuje «po sklèpii ITD podjetja ža šolsko Četo 1965/66 v okviru izobraževanja zaposlenih vpis ma naslednje Sole za posamezne enote': VEŠ TNT - -O ? * 'S? ■S S «M Vis.’kadr. šola TSE C1.« Poklicna šola Eliota o ec ‘d.,-; d •to •« C x> -’d *T? 'O- £ ü -d S -2 ¡s * ^ S -u Ä « Ï S »si ;? *-* 'ju -fl S o o (to to -m x3 ¿4 -m -M m tes '5 5 M • S > » ’S •a-S. 33 « % -a-o in “ S 4¡ S i -m Si W «m * .4 -T3 P< *D >• -»to -TÖ 1 co S rrt • CÖ «S ro ^ e , o ts g »flj «m"-° JS’tO Li) ->C0 w CÖ Pi -3 iflO Elektromehanska 5 5 a r 1 ’ 2 .. . 10 .6 - *«' ___ 46 Avtomatika a 3 I . 1 2 4 3 5 2 22 Elemeafi a 2 .... __ .'•¿4 J . 6 .6 4 2 * 21 Avtoelektrika » — — — — 4 .5. 2 2 ... É3 Aparati d 2 Î i - - 3 3 .S M; «_ 16 Elektromotorji 3 2 — « I . — ... — — — 3 . —- '2 — ; • 2 . 1 12 Naprave Kondenzatorji 1 a : *— -rr- É— — — — 2 2 2 — — 8 Elektronika __ 1 ... ) — __ 2 ' — . d __ 4 Instrumenti 2 3 ¿y- - ,1 ■ \ 2 3 4 2 18 Usmeimätf -* . . . - ' - - . . . ' . Polprevodniki ._ 2 ; - . ■ 2 I - , S KsUiosprej emniki — 2 S__ '■ /3 — — " - 6 \ S ¡8 3 . Z 2V Orodjarna 30 30 ZZA i 3 1- - - . ¿2 ; 5 a 2 ' -12 PSO —- "¿¿¡m. •xdT-, § _ 2 d 4 •4 . — ■ 14 SC Oprava — 2 — — 4 =12 - \ • v 43 '■ 2 Skupaj as 24 1 X 12 _2 3 1 12 48 A 41 '40 27 30 263 Kandidati.se hado «šolali v naslednjih krajih: Na (oddelku VEŠ — «elektro Maribor, pri Kranj. Ida fakulteti za strojništvo,, Takill-**ti za naravoslovje ib tehnologijo • ter Ekonomski «fakulteti — v Ljubljani, 'hla Višji ^ovski šoli ¡v Kranju .ali Ljubljani. Na '*ii šoli za telesno vzgojo in Pedagoški .aka-«cin. v Ljubljani. s Šole druge stopnje bodo za -enote: ^ Llektromehanika, Elektromotorji, Instru-d u?ma -P1^ »Iskra« Kranj, «oz. v .od- ; za odrasle v Tržiču. .Za Avtomatiko, ' »JLmante’ 'Aparate, Nnprave, .Elektroniko, ^ in PSO v iLjubljam. Za AvtoClefctriko to» -Radijske sprejemni- v Dorici. Za Polprevodnike vTrbovCjah. lj¿a 0taA}Brie ■"na'^ ^ohlicbi šoli ŠC y Ljub- Pogoji (vpisa na fakultete m višje šole: — .dokončana šota druge stoppje ali «uspešno .opravljeni sprejemni izpit — 4 leta «dBlovn^a staža v podjetju Iskra. Pogoji vpisa na -šole druge stopnje iin po- - klicijo šolo: — -dokončana osemletka — 4 „leta delovnega staža v podjetju Iskra. Vsi1 kandidati «bodo opravili psihe ¡test. Kandidati za poSdic -orodjarja, «se lahko prijavijo Iz katere koli enote «v lijiibljani. Kandidati morajo ds 21. 8. 1965 dostaviti -Vloge, kolkovane -s 50 «din državnih kolkov «v šol-Ikem centru podjetja Iskra Kranj, Savska Čoka 2. ’Vlogi morajo prllažtti: sklop ‘93® «enote, da ga pošilja "na šolanje, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, potrdilo o delovnem stažu v podjetju Iskra, Sdhiinn za vse šrile plača podjetje Iskra. Vse ¡irdm«macTje daje Sdlški -center pbdjefja Tdkra Kranj — telefon 25-67. "ŠOLSKI CENTER FDDjEijA ISKR.1 KRANJ nimn v marsičem smo se v '('Naflaí!jevciííje s '1. 'Strani) nosijo lotile reševanja. .vseh teh vprašarej, ;kar ¡bo šale prineslo niteiižEKnejši .način go-spndarjenja Sn «pot «iz saflanjih . zagat-« ’ 'Bredsednik delavskega -sveta podjetja, «tov. 3-vo Stem-bergar, je. :na- Izvajanja ang: Vj-krtorja . Kotnika «pripomnil, da «se, že dobro l('iiO samoupravni organi .ukvarjajo a. reševanjem nekateiSEh penečih pmblemov. ©azčišacvdli ■ «o med «drugim na «primer ‘tudi piioizvocini «program, rpnaša-nj«e pa je, koliko, «so «strokovne «shižbe prt «tem že dosegle. Nadalje je znova pojasnil .namen «tega " sestanka, na -katerem «naj .bi -zastopniki Iskri dohiti jasen -odgovor «rta .za-. stavljena posamezna vprašanja, feákov.-najhitreje in najučinkoviteje ukrepati, da bodo ifi mkrepi arodili zaželene sadove in prinesli ugodnejše pogoje ža poslovanje Iskre. ►JMenim, da smo se (okrog obratnih .«sredstev jasno pogovorili,«'je-segel -v «razpravo predsednik izvršnega sveta.. -Ikajver, ’.kar v tem Sremitku lákko. iskra -dábi, je 3,5 milijard .din kreditov za -trajna obrat, sredstva ter aranžman z NB glede reval«viranja ddlo-cenega ostanka kratkoročnih kreditov.. Glede anvešticijake-. ga programa | pa menim, da taknft, ko smo program se-zta.»fljali, nihčd ,ni računal .na fek porast «osebnih -dohodkov, :pr.a,v.im, nihče,'«ne Sv Iskri, «ne «izven «nje. Im da «so nomi-uiilni CHD .«Eašti, ge. ¡zélo dobro, to je »odpor proti éfcsten-zivnjm «investrdijam iin «zahteva življenjske .-ravni. To je pa Ml Mteds itudi sSignait, «da mo-iramo »v maši mvesfečrjški pp-Itiiikii nekaj «sprementih W' preteklosti proizvajalne .njibi! «nosilec «investicije, «ampak «razni proizvodni faktorji, ©arres je ¡pbfebéBnp (SpseSÍ, fai poslovnemu sodelovanju . kar mas (bo ttuSi odvrnila -od primitivnega koncepta proizvodnje 'in nas privedlo ’k rentabilnejši, bolj gospodarni _ proizvodniji. 'To nam ‘ho prineslo ¡boljši ddbodek hi «uspešnejše delovanje na vseh pod-' ro^iih. 5 {Dalje prihodnjič) Lepo slavje... (Nadaljevanje s 4: strani) obisk, kar poudarim še enkrat. Ponosni- smo, da je »Iskra« izbrala Dražgoše za 20-letnico .osvoboditve in 20-letnico obstaja »Iskre«. Lepo ¿e, da ste se spomnili partizanskih Dražgoš ■ in okrasili grobove onih, ki jih je okupator iztrgal iz _ naše srede. V imenu prebivalcev Dražgoš, vaških Organizacij 'in osnovne šole »Staneta Žagarja« se vam za obisk iskreno zahvaljujem, in vam želim, kljub slabemu vremenu čim lepše počutje. Proslava je bila s tem zaključena. Zastave so .se dvignile v pozdrav. Tudi megle so se nekam razpršile. Dražgoše. so dobivale čedalje svetlejšo podobo. • Prek drevja se je valovil rahel dim. »Malica!« je nekdo tod je bruhal smrtonosni ogenj na: okupatorja, Dražgoše-so iz Jelenšč/ vidne kot na dlani. V cmeravo vreme je zadonela partizanska pe-r sem. Vsi so peli. . kot takrat. To.je, bila pesem, ki • jo je v meglenem popoldnevu zapela dokajšnja Skupina Ijftffi" PSW je ob pripovedo-1 vanju heroja Tončka Dežmana in komisarja Ivana Ber-tonceljna ponovno • doživljala partizanske čase. Da, med .meglo, vetrom in močnim1' nalivom. Ko ■ tehtamo organizacij o' tega dneva, .je treba dati priznanje. vsem: štabu in ¡tudi tistim' neimenovanim, ki sp skrbeli - za prevoz; brezhibno funkcioniranje ozvočenja', povezavo z domačini, odlično kuhinjo in dobro .kapljico, do tistih, "ki so skrbeli:;.-za »Iz Jelenšč so vidne Dražgoše kol na dlani, na desni, nekoliko višje, pa se beli Bičkova skala.« — Vse to je poslušala večja skupina udeležencev, ki kljub pršenju in megli ni opustila prilike, da si tega kraja ne bi ogledala. V mrzlem pišu in/dežju jim je privrela partizanska pesem, ki se je izgubljala v mogočnem‘ šumenju smrek ponosne Jelovice S Prešernovci na Nizozemskem Narodni heroj Tonček Dežman govori o poteku^ srdite dražgoške borbe dejal. Prijetno je dišalo po kranjskih klobasah in svežem kruhu. Trava pa je bila mokra — da, : zelo mokra, Nekatere pa - to ni motilo; vsaka deska je bila dobrodošla. Tudi pblivinilski papir, pa kaj toplega prek, ni bila slaba zamisel. Ej, ljudje so iznajdljivi. Pod dvojnimi kozolci, šupami ipd. so za vsak sljičaj pripravili prostore za vedrenje. .. Med udeležence partizanskega srečanja je prišel tudi narodni heroj Tonček Dežman in-komisar Cankarjevega bataljona Ivan. Bertoncelj. Pripovedovala sta o težki borbi za Dražgoše,-o velikih izgubah okupatorja in o maščevalni akciji sovražnika s požigom Dražgoš in streljanjem domačinov, i Stali sd na Jelenščah. Veliko drevo je' oviralo piš vetra, z višine na desno pred nami pa je -stala še vedno ponosna Bičkova1 skala. Od Dopisujte v »Iskro« proslavo in športno udejstvovanje s streljanjem z zračno puško. Kot rečeno: vreme s svojo muhavostjo ’ni moglo predati razpoloženja, vendar je res, da bi bilo partizansko srečanje v Dražgošah v. sončni svetlobi še bolj doživeto. Ado Med 19, in 27, junijem je gostoval- na Nizozemskem 75-' članski Prešernov mešani pevski zbor, ki ga je vodil dirigent Peter-Lipar. V zboru sodeluje tudi 16 članov »Elektromehanike«, od katerih je na turneji sodelovalo 12.: pevčevi. ; Zb»r j e odšel na turnej o na'/ povabilo tamkajšnjega • moškega zbora, katerega .člani _ so našim pevcem tam oskrbeli tudi prenočišča1 in hrano ter turneje v Haag ih Amsterdam. Stroški, • potovanja so bili’ kriti; iz občinskih isredstev,- deloma- pa iz sredstev članov zbora.; Nadomestilo 'za izgubljeni .delovni čas, pa so večinoma - -krila kranjska podjetja sama. Tako je bila zboru/ ki je mesec dni poprej slavil svojo-., 20-letnico pevskega delovanja, omogočena turneja,-s katero. ;je zbor ponesel našo' ljudsko in umetno pesem V mravljišče, kjer okrog 30 tisoč rudarjev s pomočjo mehanizacije bruha iz zehüjei tone in tone kvalitetnega premoga. V teh rovih ¡dela tudi | precej naših - rojakov Slovencev -in Hrvatov, ki- so tam zate do-, bro cenjeni. Sploh je želo pestra narodnost teh rudar- Ce jih imenujemo »gostinci«, ne ho odveč. Ves dan so neutrudno skrbeli za dobro »notranje« počutje jev. Pokrajina je .skorajda ravna, če ne računamo tudi do sto metrov visokih kupov izkopane jatevine, ki so vidni na nekaj deset kilometrov daleč. - • . Povprečni zaslužek rudarja znaša okrog 400 do 500 guldnov (80 do 100 tisoč din), cene pa - so le Za spoznanje : višje kot .pri, nas. Stanovan ja, ki so na zunaj skoraj/ enaka, opekasta, znotraj pa želo lepo urejena, stanejo okrog, 15 do 20 tisoč din za družino. Vendar dobro polovico -krije rudnik sam.. Prav Sedaj pa-je med rudarje prišla -vest,', da bodo rudnike .premoga za- - neposredno porabo kmalu-zaprli, ker so našli ogromne "količi-ne /zetneljskega plina. ■ Sicer pa prehej premoga predelajo. Obiskali smo tak kemični gigant v mestu Gellenu, kjer je zaposleno okrog 14.000 delavcev, /vendar večina le kot Vzdrževalci avtomatskih naprav. Sgg : ■' Na poti /skozi -' Nizozemsko smo videli le malo žitnih polj, pač. pa le ogromne pašnike, s črno belimi- kravami, Mlini' na veter na severu še vedno meljejo, na jugu pa so, zgolj kot ^spomeniki/preteklosti. ' - Ceste 'so izredno lepo speljane,; večinoma avtpstrade. Na /cestah je bijo redko opaziti tuje avtomobile, posebno nemških je : bito . zelo malo. Sicer pa je čas tulipanov že mimo, obala pa je zelo pusta. Morda še ena posebnost: bb pol desetih zvečer se je šele zttiračilo. Ljudje so zelo 'prijazni, do naš, iz Jugoslavije so bili posebno pozorni. Mi smo jim prinesli lepo narodno; petje, oni pa so nas nagradili s prijaznimi sprejemi. Na koncertih so vžgale predvsem hitre ritmične pesmi, kakor, slavonsko kolo, makedonska humoreska, ukrajinsko pesmi pa naša snubaška. ; Drugo Ifelo, ko bo njihov zbor gostoval v - Kranj u,- bomo pa kranjski pevci skušali Odtehtati njihovo gosloljubje. R. K. | POVPREČNI UČNI . /LOS USPEHI V prejšnji številki smo.ob' javili rezultate Iskrine poklicne šole’ v Kranju, ker pa do takrat še nismo prejeli*' ljubljanskega' poročila, pa v tej številki obveščamo bralec o rezultatih o Iskrini/pe-klicni šoli v Ljubljani. V preteklem šolskem letet si je 288 učencev nabiralo' strokovno znanje, ki so ga predavatelji • ocenili ob koncu. leta takole:- odlično oceno “Sta prejela 2 učenca, 49 je bilo prav dobrih ocen, 134 dobrih, -34 zadostnih 'in “64 nezadostnih. Neocenjenih jo ostalo. 5 -učencev. Zakl ¡učne ocene kažejo, da je. izdelata,. 219 učencev (78 %), ni pa-iz-* delate 64 učencev oziroma ■22.%. Vse kaže, da poseben uspeh to ni, kakor pa stati-.stike/podobnih šol kažejo, je v povprečju kar zadovoljiv, '■ Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila dolgoletna članica našega. kolektiva MARIJA KOVAČIČ 7 delavka na peresni liniji pio ščatega releja. Kot , vestno in pridno delavko jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Sindikalni odbor ATM ISKRA - glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telego munikacdje elektronike 7® avtomatiko — Urejuje, uream ški odbor - Glavni uredfflk-Pavel Gantar — odgovori» urednik: Igor Slavec — la tedensko — Tisk in-ldj5?];'