t. MARJAN STIPETIC PETER SEGEDIN Po5tntn» pIa5ana r gotovini Leto V* Štev. 1. Ljubljana, 2. januarja 1949 Posamezna številka 3 din. IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA Hokejska tekma Mladost : Ljubljana v: Sarajevu FIZKULTURNI TEDNIK Atletika Od Športov, v katerih smo po osvoboditvi najbolj napredovali, je prav gotovo atletika na prvem mestu. Ko smo pregledovali lanskoletne rekorde in uspehe naših atletov, smo bili izredno zadovoljni z vzponom naše atletike v letu 1947. V letu 1948. se je ta napredek nadaljeval in celo še stopnjeval. Jugoslovanski atleti so v tej sezoni od nedelje do nedelje popravljali rekordne liste tako, da je bilo zabeleženo v tem letu 34 novih državnih rekordov. MOŠKI 300m: 35,4 Račič (Partizan), 400m: 49,3 Sabolovič (Partizan), 48,9 Sabolovič (Partizan). 3000m: 8:45,4 Stefanovič (Partizan), 8:38,2 Stefanovič (Partizan). 5000mi 14:53,6 Stefanovič (Partizan), 14:48,8 Segedin (Partizan), 14:46,4 Segedin (Partizan), lO.OOOm: 31:35,8 Mihalič (Partizan), 31:24,8 Mihalič (Partizan). 4X100 m: 42,7 Partizan. 4X200 m: 1:32,4 Partizan. Balkanska štafeta: 3:20,8 Partizan. 3000 m z zaprekami: 9:22,4 Stefanovič (Partizan), 9:20,4 Segedin (Partizan). Palica: 3.90 Samardžič (Partizan). Disk: 50.15 Žerjal (Partizan). Kopje: 67.06 Vujačič (Partizan), 70.86 Vujačič (Partizan). Bomba: 78.21 Dangubič (Spartak). Petoboj: 3105 Rebula (Partizan). Desetoboj: 6517 Marčelja (Mladost). ZENSKE 800 m: 2:25,2 Repovž (Kladivar). 80 m zapreke: 12,5 Madjar (Spartak). Daljina: 5,52 Koledin (Sloga), 5,65 Koledin (Sloga). Krogla: 12,58 Radosavljevič (Buduč-nost), 12,82 Radosavljevič (Budučnost). Disk: 38,78 Matej (Sloga), 39,68 Matej (Sloga), 40,70 Matej (Sloga). Kopje: 38,33 Radosavljevič (Budučnost). Bomba: 48,95 Muraus (Železničar). Med prve letošnje največje mednarodne uspehe naše atletike moramo šteti zmago Djordje Stefanoviča na velikem mednarodnem crossu Huma-nite v Parizu. V borbi z najboljšimi madžarskimi in francoskimi tekači je Stefanovič odnesel zmago. Kot tretji se je plasiral član naše ekipe Franjo Mihalič. Poseben dogodek za nas so bile letošnje olimpijske igre. Prvič v zgodovini naše atletike je sodelovala na olimpijskih igrah tako mnogoštevilna ekipa. Z Olimpijade se naši atleti niso vračali brez uspehov. Gubijan je nosil seboj srebrno medaljo, torej drugi metalec kladiva na vsem svetu. Segedin je kot šesti tekmovalec pritekel na cilj v teku na 3000 m z zaprekami v težki borbi s specialisti na tej progi, švedskimi tekmovalci. Za seboj je pustil najboljše tekače Francije, Madžarske, Amerike itd. Kot sedma pa sta se plasirala Radosavljevičeva v metu krogle in Mirko Vujačič v metu kopja. Pravi razmah je doživela naša atletika šele po olimpijskih igrah. Naši atleti so se vestno pripravljali za bal-kansko-srednjeevropske igre, ki bi morale biti sredi septembra v Beogradu. Razbijaško delo rumunskih fizkultur-nikov je doseglo, da so se balkansko srednje-evropske igre razpustile. Vendar naši atleti niso klonili. Cetvero-boj, ki je nadomestil te igre, je pokazal pravo moč naše atletike. Na tej prireditvi in na ekipnem prvenstvu FLR„ ki ji je sledilo, so atleti zabeležili 16 novih državnih rekordov, med katerimi so nekateri visoke mednarodne vrednosti. Ko letos prelistavamo lestvice najboljših evropskih ali svetovnih atletov, lahko na več mestih zapazimo imena naših atletov. Mirko Vujačič je s svojim rezultatom v metu kopja 70,86 peti na svetovni lestvici in prekaša vse finske tekmovalce, kjer je met kopja njihova najboljša atletska disciplina. Danilo Žerjal je med petimi evropskimi metalci diska, ki so letos vrgli preko 50 metrov. Gubijan in Segedin sta svojo visoko kvaliteto dokazala na olimpijskih igrah. Naša ženska atletika ki ,je pred vojno in tudi v prvih letih'po osvoboditvi daleč zaostajala za moškimi, lahko rečemo, da je danes kvalitetno dosegla moške. Nekaj posameznic se je že danes uvrstilo v vrsto najboljših tekmovalk na svetu. Rekord Koledinove v skoku v daljino 5,65 m bi zadostoval za zmago na olimpijskih igrah. Radosavljevičeva se je približala 13 metrski meji, ki jo le malokatera Evropejka preseže. Matejeva je letos zabeležila rezultat preko 40 m, kar jo prav-tako uvršča v mednarodni kvalitetni razred. BokS Jugoslovanski boksači so med številnimi društvenimi in mednarodnimi srečanji imeli tudi državni dvoboj med Jugoslavijo in Rumunijo. Jugoslovanski boksači so zmagali z rezultatom 10:6. Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker so rumunski boksači že pred vojno veljali za zelo dobro ekipo v Evropi. Mednarodni dvoboji jugoslovanskih boksačev v letošnem letu so bili naslednji: Beograd : Budimpešta 5:11, Partizan j Temešvar 11:5, Partizan : CAK (Praga) 10:6, Milicioner : Milica (Praga) 14:2. Zlasti pomembna je bila zmaga Partizana v pragi nad češkim klubom CAK, ki ima v svojih vrstah nekaj državnih reprezentantov. V teh borbah se je najbolj odlikoval Sovijanski, ki je premagal češkega prvaka Taube-neka s k. o. Kolesarjenje Kolesarji so že takoj v začetku sezone dosegli dva velika mednarodna uspeha. Na dveh večetapnih dirkah, ki sta se vršili istočasno: Praga—Varšava in Varšava—Praga, sta bila zmagovalca Jugoslovana. Na 1190 km dolgi, osem etapni progi Praga—Varšava je zmagal Aleksander Zorič. Na drugi, obratni, 848 km dolgi, petetapni progi Varšava—Praga pa je bil zmagovalec Avgust Prosenik. Naši vozači so na teh dveh dirkah v veliki mednarodni konkurenci pokazali svoje znanje in potrdili svoj sloves. Drugi večji mednarodni uspeh naših kolesarjev so bile balkansko srednjeevropske igre. Zopet sta žela največji uspeh Prosenik in Zorič, ki sta na 180 km dolgi progi zasedla drugo, oziroma tretje mesto. Kolikor bolj uspešno so kolesarji pričeli sezono, toliko večjo nesrečo so imeli na največjih prireditvah Olimpijadi in svetovnem prvenstvu. Naša ekipa Zorič Prosenik, Strain in Po-redski, ki je na Olimpijskih igrah vozila ves čas v vodeči skupini, je morala vsled mnogoštevilnih deefktov odstopiti. Ista nesreča se je dogodila našim kolesarjem tudi na svetovnem prvenstvu v Amsterdamu. Na domačih dirkah so imeli največ uspeha vozači. Poredski, ki je postal državnih prvak v cestni vožnji, Zorič, ki je bil zmagovalec etapne dirke, po Sloveniji in Hrvatski in Strain, ki je zmagovalec sedemetapne dirke po Jugoslaviji v čast kongresa Enotnih sindikatov. Košarka Košarka je športna disciplina, ki je dobila pravi razmah v naši državi šele po osvoboditvi, Vsako leto dosezajo naši košarkaši že na mednarodnih tekmah vidnejše uspehe. Ta kvalitetni dvig naše košarke je posledica širokega razmaha te igre po vseh krajih naše države. Glavna centra kvalitet- nih igralcev sta bila takoj po osvoboditvi Beograd in Zagreb. V zadnjem letu pa so se tudi košarkaši Ljubljane tako povzpeli, da že resno konkurirajo najboljšim Zagrebčanom. Naše najboljše moštvo Crvena zvezda je sprejelo v gosteh letos dve najmočnejši moštvi Madžarske in Rumu-nije. V obeh tekmah pa je morala kloniti. Rezultati so bili: Puskas (Budimpešta) : Crvena Zvezda 45:39. CFR (Bukarešta) ; Crvena Zvezda 48:33. V Zagrebu je gostoval najboljši Češki klub Sparta, ki je odigral dve tekmi. Sparta (Praga) : Jedinstvo 55:37. Sparta (Praga) : Mladost 49:30. Glavna preizkušnja naših košarkašev so bile balkansko-srednje evropske igre v Sofiji. Naša moška ekipa je zasedla na teh igrah med 8 državami četrto mesto, ženska ekipa pa šesto. Rezultati tekem: Moški: Jugoslavija: Madžarska 36:38. Jugoslavija: CSR 38:41. Jugoslavija: Bolgarija 27:33. Jugoslavija: Rumunija 33:24, Jugoslavija: Poljska 44:35. Jugoslavija: Trst 39:24. Jugoslavija: Albanija 112:16. Zenske: Jugoslavija: Madžarska 14:45. Jugoslavija: Češka 24:32. Jugoslavija: Rumunija 21:22. Jugoslavija : Poljska 16:17. Jugoslavija: Bolgarija 28:20. Jugoslavija: Trst 30:15. Jugoslavija: Albanija 80:9. Kljub temu, da se je naša moška ekipa plasirala šele na četrto mesto, je za - njo velik uspeh, da je izgubila z Madžarsko — prvakom iger — le z 'dvema košema razlike. Isto velja za žensko ekipo, ki je dve tekmi (z Ru-munio in Poljsko) izgubila le z enim košem razlike. Namizni tenis Ce pregledujemo mednarodna srečanja naših športnikov vidimo, da so igralci namiznega tenisa zelo cesto gostovali ali pa sprejemali goste iz tujih držav. Zanimivd je tudi to, da so najčešče igrali z Cehoslovaki, ki spadajo med najboljše na svetu. Naša ekipa (Harangozo I in II ter Dolinar) se je z uspehom udeležila tudi svetovnega prvenstva tudi v Londonu. V mednarodnih srečanjih so naši igralci premagali državno repreezntanco Ru-munije in Italije, obe z rezultatom 5:0. Nogomet Uspehi naših atletov so pomembni zato, ker so tako nenadno dosegli velik vzpon. Naši nogometaši pa so že v letih pred vojno imeli precejšne mednarodne uspehe. Kljub temu je letošnje leto najuspešnejše v zgodovini našega nogometa. Nedvomno je, da so naši nogometaši letos najbolj proslavili Jugoslavijo in dosegli največje uspehe vseh naših športnikov. V sedmih mednarodnih tekmah, ki jih je igrala naša državna reprezentanca v letošnjem letu, so Jugoslovani izgubili le eno tekmo, eno pa igrali neodločeno. Prinašamo pregled mednarodnih tekem: Jugoslavija:Albanija 0:0. Jugoslavija: Bolgarija 3:1. Jugoslavija: Luxenburg 6:1. Jugoslavija : Turčija 3:1. Jugoslavija: Anglija 3:1. Jugoslavija: Švedska 1:3. Jugoslavija: Poljska 1:0. Največji mednarodni uspeh naših nogometašev so bile olimpijske igre. Ze v predtekmovanjih so Jugoslovani izločili iz nadaljnega tekmovanja Luxemburg in Turčijo ter se tako plasirali v polfinalno tekmovanje. Tu so imeli za nasprotnika moštvo Anglije, ki je po mnenju strokovnjakov eno najboljših moštev na svetu, saj so igrali celo z reprezentanco evropskega kontinenta. tfo igro je odločila Jugoslavija v svojo korist z rezultatom 3:1 in se tako plasirala v finalno tekmovanje. 60.000 gledalcev je na velikem Wem-bleyskem stadionu gledalo finalno tekmo med Jugoslavijo in Švedsko, ki jo je odločila Švedska v svojo korist s 3:1. Jugoslovanski nogometaši so osvojili sr|brno medaljo. Tudi posamezna društva so v svojih mednarodnih nastopih dosegla značajne uspehe domačin v tujini. V mednarodnih dvobojih smo letos zabeležili 30 meddruštvenih dvobojev in 5 medmestnih. Beograd : Praga 1:0. Zagreb: Sofija 2:0. Zagreb : Budimpešta 1:2. Zagreb: Praga 6:3. Split: Budimpešta 1:2. Meddruštveni mednarodni dvoboji: Partizan : Bohemians (Praga) ,3:0. Partizan : MTK (Budimpešta) 1:1. Partizan: Rapid (Dunaj) 2:1. Partizan : Austria (Dunaj) 4:3. Partizan : Helsinborg (Stockholm) 1:0. Crvena Zvezda: Vasas (Budimpešta) 0:1. Crvena Zvezda : MTK (Budimpešta) 3:2. Crvena Zvezda: Bohemians (Praga) 5:1. Crvena Zvezda : Rapid (Dunaj) 3:3. Crvena Zvezda: Austria (Dunaj) 2:4. Crvena Zvezda : Halsingborg (Stockholm) 3:0. Hajduk: Cracovia (Krakovo) 2:0. Hajduk : Viktoria (Plzen) 3:0. Hajduk : Brno 5:3. Hajduk: Debrecin 6:1. Hajduk: Brno 2:2. Hajduk : Helsinborg (Stockholm) 2:0. Dinamo : Levski (Sofija) 2:1. Dinamo : Bruges (Belgija) 4:3. Dinamo: Gantoiše (Belgija) 6:0. Dinamo : Standard (Belgija) 4:2. Dindmo : Malinois (Belgija) 3:3. Dinamo : Sportnig (Belgija) 4:2. Dinamo: Helsinborg (Stockholm) 3:1. Vardar : Septembri (Sofija) 2:0. Vardar: Septembri (Sofija) 4:0. Sloga : 17 november (Tirana) 3:0. Sloga : 17 november (Tirana) 0:0. Budučnost: Partizan (Tirana) 2 :2. Sarajevo: H&lsingborg (Stockholm) 2:0. Poleg tega je naša sindikalna nogometna reprezentanca odigrala tri mednarodne tekme in sicer: Jugoslavija : Poljska 5:3. Jugoslavija: Madžarska 2:1. Jugoslavija : Poljska 1:1. Od trideset mednarodnih meddruštvenih tekem so naši nogometaši odločili 22 v svojo korist,. 6 so odigrali neodločeno in, le dve izgubili. To je vsekakor zavidanja vredna bilanca našega nogometa, s katero se lahko postavi redko katera država na svetu. Odbojka V odbojki imajo naši tekmovalci večjo tradicijo kot v košarki, ki se je razmahnila šele po vojni in zato so tudi uspehi naših odbojkašov večji. Na balkansko-srednjeevropskih igrah so naši tekmovalci zasedli drugo mesto, tekmovalke pa tretje. Moška ekipa je premagala Madžarsko, Rumunijo in Trst z 3:0, Poljsko pa s 3:1. Izgubili pa smo igri proti Bolgariji z 2:3 in Češkoslovaški 0:3. Tekmovalke so premagale Rumunijo in Madžarsko z 2:0, Bolgarijo z 2:1,; izgubile pa so proti Poljski z 1:2 in Češkoslovaški z 0:2. Od mednarodnih srečanj moramo še omeniti gostovanje budimpeštanskega Ganza v Jugoslaviji. Na tej turneji so madžarski tekmovalci izgubili vse igre in sicer,s Crveno zvezdo in Enotnostjo z rezultatom 3:0, Partizan in mariborski Polet pa je premagal goste s 3:2. Plavanje Poleg atletike in nogometa je plavanje naša tretja disciplina, ki uživa v mednarodnih krogih velik sloves. Naši plavači so se prvič mednarodno afirmirali na evropskem prvenstvu 1947 v Monte Carlu. Letošnji uspehi naših tek- (Nadaljevanje na 2. strani) JANEZ POLDA DRAGUTIN MITIČ ALEKSANDER ZORIC TINE MULEJ (Nadaljevanje s 1. strani) tnovalcev pa so potrdili, da spadamo med najboljše države v plavalnem športu v Evropi. Plavalci so si izbrali v mednarodnih srečanjih najtežje nasprotnike, zato tudi njihovi uspehi na prvi pogled niso tako očitni. V inozemstvu v mednarodnih dvobojih so nastopili naši plavalci dvakrat. Jugoslavija : Madžarska 108,5:156,5. Jugoslavija : Italija 78:73. V teh dveh mednarodnih nastopih in na temeljitem treningu, so se naši plavalci pripravili za največjo preizkušnjo — olimpijske igre. V Londonu se je na olimpijskem plavalnem stadionu čestokrat skozi mikrofon slišala beseda Jugoslavija. Trikrat so v finalnih tekmovanjih plavali jugoslovanski predstavniki. Tone Cerer se je kot najboljši evropski prsač uvrstil na peto mesto na svetu. 17-letni Marijan Stipetič je prav tako v borbi z najboljšimi Madžari in Amerikanci zavzel peto mesto na svetu. Tretjič si je osvojila Jugoslavija peto mesto, v štafeti 4X200m prosto. Jugoslovanski tekmovalci so s tem dokazali, da so tretja najboljša nacija v Evropi. Tudi v rekordih so plavalci letos precej izboljšali lestvico: 200 m prosto: 2:15,4 (Vidovič) Mladost. n 800 m prosto: 10:20,0 Stipetič (Mladost). 1000 m prosto: 13:05,4 Stipetič (Mladost). 4X200 m prosto: 9:12,6 FLRJ, 9:12,4 FLRJ. 400 m hrbtno: 5:46,3 Finzi (Primorje). Zenske: 200 m prosto: 2:49,0 Grkinič (Primorje). 800 m prosto: 13:29,1 Engel (Prolet.). 1000 m prosto: 16:58,8 Engel (Prolet.). 1500m prosto: 25:32,8 Engel (Prolet.). Skrbno so se pripravljali za letošnje nastope naši vvaterpolisti na enomesečnem treningu v Budimpešti. Za svoje nasprotnike v predolimpijskih tekmovanjih so izbrali »vaterpolisti najboljše igralce; večletne svetovne prvake Madžare in lanske evropske prvake Italijane. Vse te tekme -so sicer izgubili, vendar pa so se s tem temeljito pripravili za glavni nastop. V skupinskih tekmovanjih na Olimpijadi so vvaterpolisti prišli #v skupino z Italijo in igrali z njo neodločeno 4:4, kar je predstavljalo za Jugoslavijo velik uspeh. V nadaljnem kolu so naši igralci prišli v najtežjo skupino z Madžarsko in Italijo in tako izpadli iz final, ne da bi se plasirali. Naši mednarodni dvoboji so bili: Jugoslavija A : Madžarska A 2:4. Jugoslavija A : Madžarska B 3:2. Jugoslavija B : Madžarska B 4:3. Jugoslavija B : Madžarska A 2:4. Jugoslavija : Italija 2:6. Jugoslavija : Italija 1:3. Jugoslavija: Australija 12:3. Jugoslavija : Italija 4:4. Jugoslavija: Madžarska 1:3. Rokoborba Letos smo imeli v Jugoslaviji prvo veliko mednarodno prireditev v rokoborbi po osvoboditvi. To je bil balkan-sko-srednjeevropski šampionat, ki so se ga udeležile Madžarska, Češka, Poljska, Rumunija, Bolgarija, Trst, Albanija in Jugoslavija. Jugoslovanski rokoborci so v tej težki mednarodni konkurenci zasedli tretje mesto za Madžari in Cehi. Na tem šampionatu smo zasedli tri druga mesta, tri tretja in eno četrto. Najboljši tekmovalci, ki so zasedli druga mesta, so bili Šneberger, Moguljak in Cuzdi. Na tretja mesta so se plasirali G ion, Mrkus in Janeš, četrti pa je bil v svoji kategoriji Kiš. Sabljanie Tudi sabljačem je bila v letošnjem letu najpomembnejša tekma balkansko-srednjeevropski šampionat. Na tem tekmovanju, kjer so zasedli skoro vsa prva mesta Madžari in Cehi, so naši tekmovalci pridobili mnogo izkustva. Najboljše sta se plasirala od Jugoslovanov Tretinjak, ki je zasedel šesto mesto v floretu in sedmo mesto v meču ter Oros, ki je bil šesti v sablji. Smučanje Smučarji so imeli že takoj v začetku leta svojo glavno preizkušnjo: olimpijske igre v St. Moritzu. Udeležila se jih je naša ekipa z alpskimi vozači, tekači in skakalci. Vsled pomanjkanja treninga in manj idealnih razmer v tehničnem pogledu, naši smučarji niso mogli konkurirati vrhuncem v smučarskem športu Francozom, Švedom in Norvežanom. ' Od alpskih tekmovalcev sta se najbolj izkazala Lukane Matevž, ki je v slalomu zasedel 26. mesto med 78 tekmovalci. V smuku pa je bil najboljši naš Mulej, ki je zasedel 36. mesto od 102 tekmovalca. V tekih so naši tekači dosegli večje uspehe na daljši 50km progi. Tu je "zasedel Knific 14. mesto od 27 tekmovalcev. Med skakači je bil najboljši Karel Klančnik, ki je bil 23. Veliko pozornost pa je vzbudil Polda, ki je dosegel najdaljši skok dneva z rezultatom 71 m, vendar pa je na doskočišču padel in se tako ni mogel uvrstiti na boljše mesto. Poleg olimpijskih iger je bilo izredno uspešno gostovanje naših smučarjev na Poljskem, kjer so nastopili na veliki mednarodni prireditvi na Tatri. V smuku sta Lukane in Mulej zasedla 3. in 4. mesto od 45 tekmovalcev. V slalomu je bil Mulej prvi, Lukane pa tretji. V skupni kombinaciji sta se tako plasirala na drugo, oziroma tretje - mesto. Prvi svoj mednarodni uspeh je zabeležil tu naš mladi skakalec Zoran Zalokar, ki je zasedel četrto mesto v skokih. Triumfalen uspeh so želi letošnji smuški poleti v Planici. Teden poletov se je odvijal v pestri mednarodni konkurenci Švicarjev, Poljakov, Francozov, Cehov in naših tekmovalcev. Planica je letos zabeležila nov svetovni rekord, ki'ga je postavil Švicar Tschan-nen, s 120 metri. Od naših skakačev se je najbolj odlikoval Janez Polda, ki je prav tako dosegel daljino 120 m z padcem, obenem pa je postavil nov jugoslovanski rekord z daljino 109 m. 100 m, ki je bila včasih nedosegljiva daljina za naše tekmovalce, so letos preskočili štirje tekmovalci. Jugoslovani so dosegli 15 skokov od 100—110 m (4 padci) in tri skoke od 110—120 m (3 padci). Letošnja prireditev na planiški skakalnici je potrdila, da imamo velik kader nadarjenih tekmovalcev, ki .pa jim je potreben temeljit trening v vežbanju sloga, da bodo lahko konkurirali najboljšim skakalcem na svetu. Telovadba Telovadba je športna disciplina, ki zahteva najdaljši in morda najtežji trening. Zato se našim telovadcem toliko bolj pozna petletna doba prekinitve med vojno. Naši telovadci, ki so pred vojno dosezali velike mednarodne uspehe, se sedaj le stežavo povračajo na staro mesto, ki jim je nekoč pripadalo na svetu. Letošnje mednarodne dvoboje, ki so jih imeli jugoslovanski telovadci, so odločile vse v svojo korist. Jugoslavija : Rumunija 320,22:278,32. Jugoslavija : Bolgarija 328,10:317,17. Jugoslavija : Bolgarija 428,45:414,40 (ženske). Na olimpijskih, igrah v Londonu so med 16 državami zasedli Jugoslavni 10. mesto, ženske pa 7. mesto med 11 državami. Na vseh letošnjih tekmovanjih, kakor tudi na olimpijskih igrah je med Jugoslovani zasedel najboljše mesto najstarejši tekmovalec Konrad Grilc. Med ženskami pa je bila najuspešnejša Vida Gerbec. Skakalni problem boljša izmed vseh udeležencev obeh zveznih lig! (Partizan: 2.16, Mornar: 2.55.) Č) Spartaku je pripomniti, da je v uvodnem delu tekmovanja preživ- Ko so po končani vojni spet oživela ljal manjšo krizo in se je šele v drugi naša kopališča in so naši skakači in polovici uspešneje uveljavljal. Pereče plavači pričeli z rednim treningom, vrzeli opomoči. Treba bo čim prej or vprašanje pa je slovenski ligaš, ki je v smo od. njih upravičeno pričakovali, ganizirati skakalni tečaj. Za to ima začetku mnogo obetal, nato pa je od da si bodo v svetu kmalu zopet pri- tekme do tekme popuščal, sem in tja borili ugled, kakršnega so ga imeli tudi nepričakovano presenetil (tekmi z pred vojno. Plavači so to naše priča- Vardarjem in Sarajevom), na koncu kovanje izpolnili, ne moremo pa tega izvežbanih strokovnih moči. — Start skakači verjetno ne bodo v stanju tej najboljše pogoje Ljubljana, ker je prvič tukaj zbran steber naših skakalcev in ima edino Ljubljana možnost zimskega skakalnega treninga v bazenu. prvenstva pa se je znašel v spodnjem trditi o skakačih. Spomnimo se naših Nato se bo treba ozreti po skakalni delu lestvice. (Za vse te neuspehe je predvojnih skakačev z Brankom Ziher-v glavnem kriva raztrgana igra njego- lom na čelu in spoznati moramo, da ve napadalne vrste, ki se v številnih smo danes daleč za njimi. Kako to? Saj ugodnih priložnostih nikakor ni znala so baš danes v ljudski državi dani vsi literaturi. Cim prej moramo izdati že pripravljeno knjigo o skokih, ki bo po svoji vsebini prva pri nas, višji forumi pa bodo morali preskrbeti še znajti.) Povsem pa je razočaral zagreb- pogoji, da se fizkultura hitro razvija, nadaljnjo strokovno literaturo. Tukaj ški Metalac, ki je v tem prvenstvu Tudi ne moremo reči, da nam primanj- se bi tudi dotaknil publicistike na pokazal zelo slabo igro. Vzrok temu je kuje materiala. Predpogoji so nam to- sploh. Dosti premalo je še člankov in nedvomno odsotnost nekaterih najboljših igralcev, ki so bili v lanskoletnem prvenstvu glavna opora in gonilna sila rej dani, če pa kljub temu skakalni referatov o skakanju v našem dnev-šport ne napreduje, morajo obstojati nem časopisju, ko gre vendar za pa- Tenis Naš teniški šport preživlja v zadnjih letih občutno krizo, ki se bo, izgleda z odsotnostjo Palade in Mitiča še bolj povečala. Uspehov naših tenisačev ne bodo morali nadoknaditi mlajši, ki zelo zaostajajo za našima najboljšima teni-sačema. V Davis cupu so po uspešnem startu s Turčijo, ki so jo premagali s 5:0, izgubili dvoboj z Italijo s 3:2. Po tem porazu so naši tenisači odpotovali na Poljsko, kjer so zmagali s 5:2. Pomemben je bil za naše tekmovalce mednarodni turnir v Opatiji, kjer smo odkrili novega prvorazrednega tenisača Brano-viča, ki je z zmago nad Cehoslovakom Solcem osvojil prvo mesto. Naši tenisači so se v zadnjih mesecih udeležili treh večjih mednarodnih turnirjev. V Luganu je Mitič v konkurenci italijanskih, švicarskih in avstrijskih tekmovalcev postal prvak turnirja. V Stockholmu je premagal zagrebški Dinamo Kungling klub s 4:3. Zadnji turnir pa je bil v Kopenhagenu, ki je veljal za prvenstvo Skandinavije. Tu se je zlasti odlikoval naš par Mitič-Palada, ki si je osvojil prvenstvo. Med ostalimi sta naša tekmovalca premagala znani italijanski par Cucceli-Del Bello. Za igralca številka 1. je v Jugoslaviji letos proglašen Dragutin Mitič, ki je obenem peti na evropski lestvici. Presenetljivo pa je drugo mesto Bra-noviča, ki je izpodrinil našega dolgoletnega reprezentanta Palado na tretje mesto. 1 Veslanje Veslači, ki so se marljivo pripravljali na zveznem treningu za olimpijske igre, so priredili v Beogradu veliko mednarodno regato, ki je bila naša prva mednarodna tekma takega obsega po vojni. Te regate so se udeležili veslači Madžarske, Češke, Poljske, Ru-munije in Trsta. Od 8 točk, ki so bile na sporedu, so naši tekmovalci osvojili 6 prvih mest. Po tem uspelem nastopu so odpotovali v Madžarsko, kjer so v Budimpešti sodelovali na mednarodni regati. Toda spor med našim vodstvom in vodstvom tekmovanja je preprečil, da bi naši tekmovalci nadaljevali z nastopom. Na olimpijskih igrah je bil najuspešnejši četverec, ki se je plasiral v polfinale in je tam dosegel drugo mesto po času. Kljub temu so naši veslači izpadli iz finalnih tekem. Na državnem prvenstvu se je kot najboljši veslaški kolektiv odlikovala zagrebška Mladost. ’ •' '.............. njegovega moštva. Sele nepričakovana zmaga proti Mornarju ga je spravila s predzadnjega na osmo' mesto tabele. Zadnji dve mesti pa sta zavzela novinca Proleter in skopljanski Dinamo, izmed katerih so se Osječani zlasti v drugi polovici precej popravili in priborili 7 dragocenih točk. Ko smo že pregledali in v glavnih obrisih ocenili igro posameznih članov obeh zveznih lig, bo prav gotovo zanimivo, če pregledamo tudi uspehe in napredek jugoslovanskega nogometa doma in v tujini. Največja preizkušnja našega nogometa je bila prav gotovo na londonski Olimpijadi, kjer so si Jugoslovani v finalni tekmi s Švedsko prvič v zgodovini priborili drugo mesto in s tem. srebrno kolajno. Z neverjetno hitro in tehnično dovršeno igro je naša reprezentanca ogromnemu šte; vilu gledalcev dokazala, da se povsem upravičeno uvršča med najboljše evropske nogometaše. V podkrepitev tega naj mimogrede omenimo, da se je trener vodilnega londonskega kluba Chelsea po dolgem opazovanju tako navdušil nad odlično igro Jugoslova-........................... . . . , , , , « , . , „ „ nov, da je sklenil povsem opustiti do- objektivi razlogi, ki ta razvoj ovirajo, nogo, ki jo hočemo popularizirati. Ce sedanji način igre in pričel svoje igral- V naslednjem bom skusal pokazat! te imajo naši časopisi dosti prostora za ce učiti nov — iueoslovanski sistem' napake in pomanjkljivosti, ki sem Jih strani dolge komentarje o nogomet-Nič manj pLemtot tpehe so doseg: sam kot skakač opazil v preteklih letih, nih tekmah, se bo vendar našel pro, la tudi društva Partizan, Crvena zve- Slovenija in z njo vsa naša država storček, kjer bomo lahko nekaj brali zda, Dinamo in Hajduk, saj so tudi ta ima danes le tri skakalne centre, in to o našem športu. Res žalostno je na dostojno reprezentirala naš nogomet Ljubljana, Maribor in Kranj. Drugod Pnmer dejstvo, da je ob priliki le-tako doma kakor v tujini. Ti krasni sicer tudi obstojajo skakalne priprave tošnjega državnega Mpn^*"s‘v,anrL„ k“* uspehi jugoslovanskih nogometašev in bi se jih dalo z majhnim trudom po- kanju zagrebški »Narodni šport« za znova in znova notriuieio velik napre- staviti, toda skakanje se tukaj iz raz- t0 prvenstvo žrtvoval le majhen kotl-znova m znova potrjujejo velik napre j navedel ni ček, ki je pa imel nadepolni naslov dek novega fizkulturnega gibanja v ^gov kijih bom spadaj navedel, ni ^ treba popuiarizirati.« Jugoslaviji, hkrati pa nenehno dvigajo moglo razviti. Nasa prva naloga je, da v , sloves tudi izven meja naše države. II. LIGA Sarajevo 9 4 5 0 10:6 13 (1,66) Mornar 9 5 2 2 23:9 12 (2,55) Podrinje 9 4 3 2 12:12 11 (1,00) Spartak 9 3 4 2 18:10 10 (1,80) Vardar 9 3 4 2 16:14 10 (1,14) Dinamo (P) 9 3 2 4 14:17 8 (0,82) Enotnost 9 3 2 4 7:13 8 (0,54) Proleter 9 3 1 5 10:14 7 (0,71) Metalac 9 3 1 5 9:15 7 (0,60) Dinamo(S) 9 1 2 6 7:18 4 (0,39) usposobimo na vseh bazenih, kjer je to mogoče (globina bazena) primerne skakalne naprave. Tu se pa moramo ba zato samo v Sloveniji delati. Zakaj ne bi tudi v drugih republikah začeli vzgajati mlade kadre? Dobro bi bilo Na opisan način si bomo pač lahko ustvarili številni kader mladih skakačev in iz vrst teh si bomo morali nato izbrati naše najboljše. V ta namen bomo organizirali tečaje, kot je bil letošnji na Bledu. Ce se sedaj pri tem ustavimo, moremo ob objektivnem gledanju priznati, da ni popolnoma uspel. Zakaj? Ze izbira kraja ni bila tudi, če bi že sedaj-kakšna tovarna za ežena. podnebje Bleda je hladno, športne rekvizite (Elan) začela izdelovati skakalne deske. Tu je treba upoštevati vso državo in izgotoviti večje kar je oviralo skakače. Na razpolago je bila tudi samo ena deska, tako da je na enkrat lahko skakala tretjina Uspel vaditeljski tečaj na Gorenjskem Telovadna organizacija dobiva tudi število desk, da jih poleti ne bi zmanj- tečajnikov. Tudi za eventualno reše-kalo. Montirati se dajo te deske dokaj vanje jezero ni prikladno. Državno enostavno, kot primer bi lahko služilo prvenstvo, ki se je vršilo sredi tečaja, je tudi motilo potek, ker smo se prvi teden pripravljali izključno na prvenstvo in je prav za prav za tečaj pre- Ob zaključku jesenskega dela državnega nogometnega prvenstva enostavno ogrodje v Kranju. Tako bi torej ustvarili osnovne mate-na Slovenskem Primorju vse globlje rialne pogoje In treba bi bilo organi-korenine. Posebno se odlikuje okraj zirati skakalne sekcije. Najprimernejše ostal le drugi teden. Tudi dosti pre-Gorica, ki je pred kratkim ponovno bo, če bomo bodoče skakače poiskali malo se je gledalo na teorijo. To so v dokazal svoje delavnost z organizacijo v telovadnicah, ker ima dober telova- glavnem napake, ki se jih bomo mo-tečaja za društvene vaditelje v Renčah, dec vedno najboljše pogoje za skakanje rali v bodoče izogibati. Tečaj pa je Tečaj je trajal 10 dni in se ga je (Dobrin, Porenta) in ko bomo tako do- kljub vsemu pokazal ogromno pozi-udeležilo 12 tečajnikov iz vseh dru- bili prve kadre, je treba takoj začeti tivnega. Pohvaliti je treba predvsem štev. Delo v tečaju je bilo od začetka z delom. Tu smo do danes najbolj gre- vzorno oskrbo in športskb disciplino, do kraja nad vse resno in temeljito, šili. Skakati smo namreč začeli v ki je vladala v tečaju. Bilo je tudi tako da so tečajniki praktično in tudi najboljšem primeru maja ali junija, na- prvič, da smo v našem krogu videli skakače-poedince i; sosednjih republik. Prvenstvo nam je pokazalo, da s do- rsenski del državnega nogo m etnega tekmovanja obeh zveznih lig je končan. Pred 14 dnevi je bila v Ljubljani odigrana zadnja prvenstvena tekma I. zvezne lige med Partiza nom in Ponziano, ki je hkrati odločila jesenskega prvaka. V II. ligi sl je prvo mesto zasluženo osvojilo moštvo Sarajeva, ki Je doslej edino izmed udeležencev ostalo neporaženo. Na splošno lahko rečemo, da se večina društev v uvodnem delu prvenstva zaradi slabe igre niso mogla povsem znajti, kar se je izražalo tudi v presenetljivih »rezultatih, medtem ko so bile borbe v zadnjih kolih od nedelje do nedelje vse ostrejše. I. ZVEZNA LIGA Partizan jesenski prvak Naslov jesenskega prvaka si je zasluženo osvojilo moštvo Partizana, čeprav se do poslednje tekme t. j. med Partizanom in Ponziano ni vedelo, kdo bo zasedel častno mesto; v primeru zmage Tržačanov bi ta naslov nedvomno pripadal enokovrednemu nasprotniku splitskemu Hajduku, ki se je le z malenkostno slabšo razliko v golih uveljavil na drugem mestu lestvice (razmerje 2,16:2). Tretje in četrto 'mesto sta zasedla ostala dva pretendenta za prvo mesto Crvena zvezda in Dinamo, ki imata sicer enako število točk, pa tudi enako število dobljenih, V uvodnem delu ligaškega prvenstva je nedvomno vzbudilo precejšnjo pozornost moštvo Naših kril, novi član I. zvezne lige. Za prvega nasprotnika mu je žreb določil državnega prvaka Dinama. Čeprav so »letalci« igrali na svojem igrišču, je večina številnih športnikov računala z zmago Dinama. Toda Naša krila so z odlično igro uspešno prestala svoj ognjeni krst; njihova zmaga ni bila slučajna, kajti moštvo Dinama se je takrat s pomembnimi zmagami ovenčano vrnilo iz Belgije v domovino in s tem ponovno dokazalo, da je ne samo zasluženo osvojilo naslov državnega prvaka, temveč da je tudi po kakovosti igre najboljša se je po uspešnem startu ob koncu jesenskega .prvenstva znašla na zadnjem mestu. Neuspehe omenjenih društev je v glavnem pripisati neučinkoviti igri napadalnih igralcev, saj so na primer Ljubljančani imeli dvakrat priložnost videti igralce Ponziane, ki so prikazali enakovredno igro Dinamu ali Partizanu z razliko, da v svojih vrstah nimajo zaključnih strelcev. Pravo nasprotje pravkar omenjenih pa je Budučnost. Novi član iz Titograda se v začetku prvenstva nikakor ni mogel znajti, so se morali igralci z redkimi izjemami skoraj vedno poraženi zapustiti igrišče. Srečanja zadnjih kol pa so bila za Budučnost nepričakovano uspešna. Božovičeva enajsterica se je močno popravila in v zadnjem času beležila pomembne zmage, ki so jo končno uvrstile iz zadnjih na šesto mesto lestvice. Slednjič moramo omeniti še Lokomotivo, ki je imela prav tako nesrečen start. Nekako v sredi tekmovanja pa so zagrebški Železničarji po vrsti slavili visoke zmage nad svojimi nasprotniki, s čimer so si izdatno izboljšali svoj plasman na koncu jesenskega dela tekmovanja. I. LIGA 0 2 17:7 teoretično sprejeli vso najpotrebnejšo vadno pa šele teden pred tekmova-snov, ki jo potrebujejo za delo v dru- njem. TRENING SKAKAČA SE MO- štvih. Preko dneva so se marljivo uri- RA PRIČETI POZIMI V TELOVAD- tem, kar imamo, ne bomo mogli li ali pa poslušali predavanja v telo- NICI. Tu je treba skoke predelati prak- seči predvojne stopnje, vedeti rr.ora-vadnici, zvečer pa so pod vodstvom tično, tako da bo poleti, ko stopi ska- mo, da je skakalni šport v svetu ze svojih predavateljev često pozno v kač na desko, nova samo voda. Skoki ogromno napredoval.^ Je to pac mlada z doskokom na noge nam ne bodo de- panoga in zato podvržena stalnemu skoke nazaj služi odlično visoka miza, medtem ko bomo auerbahove skoke najboljše vadili na krogih (seskok v že ne velja več. Letošnje olimpijske igre so ta napredek posebno pokazale. Na olimpijadi so skakali skoke (tri in pol salte naprej, dva in pol predkolebu). Treba bo pripraviti še ^ saW vijaki s stolpa itd.), ki —v’— doskočišče in sijajno bomo K - ... mehko uspeli. smo jih do nedavnega smatrali le za akrobacije. Pojavi se nam torej vpra- predelati. Sele nato ga smemo poizkusiti v praksi. S tem se bomo izognili Poleg praktičnega dela pa seveda ne ganje; kako ta napredek nadoknaditi? smemo pozabiti na teoretični pouk ska- £e jj0nlo hoteli kvaliteto naših skaka- vzlic dejstvu, da mnogi od njih ob prihodu v tečaj še niso bili kdove-kako izurjeni, v svojem stremljenju un. J-uui nezaKurjena leiovaamca * . ~ , . . . cT,aVo* ni Jin pri delu ni ovirala. Vsled tega tudi stanef samo ta*rat’ v " ni izostal uspeh pri zaključnih izpitih, zadostno pripravljen za skok in v zra- _ kjer so morali pokazati svojo sposob- ku bistveno »ozabl' 0gJ°™° Sm? tUfl skakalnem športu in to v času ko grešili, ko smo nove skakače vedno le imamo se dovolj časa, da se pripra- čev dvigniti, bo neobhodno potrebno, da dobimo kakšnega tujega trenerja, ker bomo drugače ostali na današnji stopnji, ki odgovarja , svetovnemu merilu 1933—1935 in s katero ne moremo pričakovati večjih uspehov. Poskušal sem torej podati kratko sliko prilik, ki vladajo danes v našem (2,16) (2,00) (1,77) (1,50) (1,37) (0,63) (0,80) (0,47) (0,50) (0,26) Partizan, Jesenski prvak nogometnega prvenstva idločenih in izgubljenih srečanj; idar je razlika golov odličnih beo-' ijskih študentov nekoliko boljša od skeletnega državnega prvaka (raz-rje 1,77:1,50). Naslednja mesta v sre-i tabele so zavzeli Metalac, Buduč-it in Lokomotiva, katerih končni sman je odločilo le število priborih točk. Zaključni del lestvice tvo-j več ali manj enakovredni nasprot-:i Sloga, Naša krila in Ponziana. Žani vo je, da so dala vsa tri imenova-društva skupaj 19 golov, torej pri-žno toliko kot Dinamo sam, medtem so jih vsi skupaj prejeli sedemkrat ; kakor Partizan. No, pa si na krat-oglejmo najznačilnejše momente nulega tekmovanja: Stran 2 u2y£Q33juS2I3 enajsterica v državi. Drugo zaporedno presenečenje so igralci Naših kril pripravili v Splitu v tekmi proti favoritu Hajduku, kjer so svojemu nasprotniku iztrgali dragoceno točko. Ze v naslednjem kolu je bilo mošivo letalcev spet uspešno; neodločen rezultat s Crveno zvezdo je tako že tretjič prijetno presenetil številno športno javnost. S tem nepričakovanim podvigom, ki bo še marsikateremu od vodečih društev delalo preglavice pri končnem plasma-nu, so se letalci uvrstili med prvo trojico na lestvici. Kakor so Naša krila v začetku s svojimi zavidljivimi uspehi precej presenetila, tako je začela njihova slava v drugi polovici od nedelje do nedelje padati, kajti pri vseh ostalih srečanjih s slabšimi nasprotniki so izsilili samo eno točko! Ti neuspehi so jih, povsem razumljivo, dovedli na predzadnje mesto lestvice. Nekako podobno usodo je doživela Ponziana, ki Partizan 9 7 0 2 17:7 1'4 Hajduk 9 5 2 2 22:11 12 Crv. zvezda 9 5 2 2 16:9 12 Dinamo 9 5 2 2 18:12 12 Metalac 9 3 3 3 22:16 9 Budučnost 9 3 2 4 15:22 8 Lokomotiva 9 3 1 5 16:20 7 Sloga 9 2 2 5 7:15 6 Naša krila 9 1 3 5 7:14 s Ponziana 9 1 3 5 5:19 5 II. ZVEZNA LIGA Sarajevo, edino neporaženo Medtem ko je bilo vprašanje prvaka v prvi ligi do zadnjega nerešeno, je bil končni vrstni red v II. ligi razviden že mnogo popreje. Rekordni obiski športnega občinstva nazorno dokazujejo, da so bile tekme II. lige nič manj borbene in zanimive kakor v I. ligi. Največje borbe za prvo mesto so se nedvomno vodile med Sarajevom, Mornarjem in novincem Podrinjem, ki se je že v začetku neverjetno z uspehom uveljavil in se s svojo stanovitno igro končno tudi plasiral na tretje mesto lestvice. Naslov jesenskega prvaka so si priborili Sarajevčani, vendar je pripomniti, da jim je do tega uspeha nehote pomagal zagrebški Metalac, ki je v zadnjem času s tesnim rezultatom premagal vse skozi vodečega Mornarja, zaradi česar se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Na razvrstitev prvih treh mest so odločale le točke, medtem ko je plasman Spartaka in Vardarja zaradi enakega števila točk odločal le količnik golov. Ob tej priliki lahko omenimo še razliko golov splitskega Mornarja, ki je hkrati naj- nost pri praktičnem nastopu pred od delkom, v obvladanju odbojke in košarke, v nazivoslovju, v anatomiji in prvi pomoči ter v organizacijskih vprašanjih. Z izjemo dveh ali treh so vsi položili izpit za pripravnike vaditelje III. razreda, najbolj pa so se izkazali tov. vimo na prihodnjo sezono. Sedaj leži na nas, če hočemo od neštetih skle- razreua, najuuij pa su se izKazaii tov. -, ,. „„mani1r»nio Nemec Martin, TD Bilje, Kofol Poldi, Pokazalo nova vrzel: pomanjkanje TD Cepovan in Brempc Anica, TD ----------- Izbirno tekmovanje v vajah na orodju V telovadnici TD Maribor II je bilo ki ji je z veliko pozornostjo prisostvo-' pred kratkim izbirno tekmovanje v valo večje število mladine. Navzoči so vajah na orodju. Zaradi nesporazuma bili tudi zastopniki Jugoslovanske ar- med šolo in načelstvom OTO Maribor pripravljali na tekme, jih naučili 5—6 skokov in pri tem pozabili na skakalno šolo. Tu pa tam se je ta stvar seveda pov preiti k dejanjem. Ce tega ne obnesla, ko pa si hotel s temi skakači bomo storili, bomo naslednje leto v nadaljevati, si opazil, da to ne gre, ker maju stali zopet ^tam^kjer^smo bili pač ni bilo nobene podlage. Pri vsem tem delu pa se bo gotovo lani, predlani in še mnogo prej, svet pa bo zopet za leto dni naprej. K. K. Anhovo, ki so izdelali s prav dobrim uspehom. Za zaključek tečaja so po končanih izpitih prikazali vzorno vadbeno uro, made. Po končani vadbeni uri, ki jo je vodil načelnik OTO tovariš Vončina Karlo, so bila razdeljena ob prisotnosti predsednika OTO in zastopnika TZS izpričevala, nakar je bil predvajan film o smučanju in o atletskih tekih na kratke proge. Tečaj je vzorno vodil tov. Vončina Karlo s pomočjo tov. Črnigoja Marjana, ki sta oba pred nedavnim absol-virala vaditeljski tečaj v Ljubljani. Vse znanje in način dela, ki sta ga sprejela v Ljubljani, sta dosledno in pravilno prenesla na svoje področje in naj služita za vzgled vsem ostalim absolventom tečajev, ki jih prireja Telovadna zveza v Ljubljani. Pri tečaju sta vestno sodelovala kot predavatelja tudi prof. Pavšič Nada in tov. Mozetič Karlo. V okraju Gorica ima urejeno telovadnico dvoje društev, in sicer: TD Renče ter TD Miren, v najkrajšem času pa bo urejena telovadnica tudi v Solkanu. Ostala društva, ki jih je v okraju 8, pa si bodo uredila telovadne prostore in igrišča na prostem, tako da bodo navzlic pomanjkanju telovadnic lahko pričela z redno vadbo za vse oddelke. je bilotekmovanje moteno s proslavo in se je moralo za ta čas prekiniti, oziroma so se nekatere discipline vršile v gardergbi. Organizacija ni bila na tehnični višini. Mnogi sodniki se niso odzvali svoji dolžnosti, niti se niso pravočasno opravičili. S tem so dokazali, da se ne zavedajo, kakšna je njihova dolžnost do mladine. OTO bo zato povzel potrebne ukrepe. Sodelovala so le tri društva mariborskega okrožja! Tekmovalo je 47 tekmovalcev in sicer 17 mladincev in 30 mladink, povečini začetnikov, ki jim je manjkalo izkušenj. _ Omembe vreden je bil odnos. sodniškega zbora do mladih tekmovalcev, ki ni bil »suho« sodniški, pač pa so tekmovalci sprejeli tekmovalna navodila ter jasno karakteristiko njihovega izvajanja kar naj jim bo napotek za bodoče tekme ter njihovo nadaljnje delo Rezultati so bili naslednji: Mladinci: II. razred (5 tekmovalcev): 1. Sušene Alojz TDM II 50.25 točk, 2. Jemec Franc TDM I. 48,15; mladinci III. razred (12 tekmovalcev): 1. Tanc Zvonko TDM I 51,50, J. M. 2. Gašperič Tone TDM III. 48,50 točk; mladinke I. razred (5 tekm.): 1. Kosi Milka 48,50 točk, 2. Kraus Silva 48,10 točk, (obe TD Maribor II.); mladinke II. razred (8 tekm.): 1. Verlič Nada 47,30 točk, 2 Elvič Jenka 46.30 točk, obe TD M. II.); mladinke III. razred (17 tekm.): 1. Hudales Zora 48,30 točk, 2. Winter-halter Ljuba 48,30 točk, (obe TD M I.). Oekmovanje Je pokazalo, da imamo dovolj mladih telovadcev in telovadk, katerim smo dolžno posvetiti največjo pozornost ne samo na vadbenih urah, temveč tudi na specialnih treningih, pa naj bodo to društvenega ali pa okrajnega merila. Zato je v prvi vrsti nujno, da starejši izkušenejši tovariši in tovarišice spremene svoj odnos ter se začno zavedati, da so dolžni prenašati svoje znanje novim genera-strani, naj bodo vadbene ure, ki jio vodi prof. Gruntar v telovadnici TD Maribor I. kjer telovadijo celo tovariši v starosti 50 do 60 let. Med evropskimi plavalkami Plavanje je šport, v katerem so se ženske, vsled svojih svojstvenih telesnih prednosti — manjše specifične teže, velike gibljivosti v sklepih itd. — po vrednosti najbolj približale storitvam moških. Danes imamo primere, da najboljše plavalke na svetu postavljajo rezultate, k so morda boljši od marsikaterega pop rečno dob&ga plavalca. Plavanje je šport, ki daje ženski velik razmah in ji obenem skladno razvija telo. V Evropi se je v plavanju že nekako udomačil način, da pregledujemo in ocenjujemo moške posebej, ločeno od žensk. Verjetno je, da izvira ta« način prav iz razlike v moči ženskega in moškega plavalnega športa v posameznih državah. V moških disciplinah ima glavno besedo v Evropi Madžarska, slede pa ji Francija, Jugoslavija, Švedska, Anglija itd. V ženskih disciplinah je slika popolnoma spremenjena. Vse vodilne države v moških disciplinah so pomaknjene v ozadje, na čelo pa stopita Nizozemska pa Danska s svojo Josette Delmas 1. 5:10,4 G. Andersen (Danska) 2. 5:16,2 Harup (Danska) 3. 5:22,5 Gibson (Anglija) 4. 5:25,3 Caroen (Belgija) 5. 5:28,0 Szekely (Madžarska) 6. 5:29,0 Nathansen (Danska) 7. 5:32,9 Thomas (Francija) 8. 5:36,1 Termeulen (Nizozemska) 9. 5:40,4 Nilsen (Anglija) 10. 5:40,6 Temes (Madžarska) Najboljša Jugoslovanka Bojka Gr-kinič 5:59,4. Tudi na tej lestvici vodi Andersenova, ki pa žal na olimpijskih igrah ni štartala na tej progi, tako da je postala zmagovalka s precejšnjim naskokom Američanka Ann Curtis. Andersenova je popravila svoj rezultat od lani za devet sekund in izgleda, da s svojim napredovanjem še ni zaključila. Z letošnjim rezultatom se je uvrstila na tretje mesto plavalk vseh časov. Najstarejša tekmovalka na lestvici je Belgijka Caroen, ki že preko deset let , „ . . . . , ,__, „ , , , ... , zelo vazno dejstvo, kajti med tem ko častno zastopa svojo državo na med- • ,___ Miler J. Oberšek Novak Zgalin Olivieri Rozman Dolenc Jereb Jovan Špan Cop Koman T. Čuček Lebinger Elsner Glonar Kosec Mihevc Subelj Kocutar F. Žvokelj Pribošek Kunst Ognjanovič Spinder Jovanovič Petrič doseči tako fenomenalnih rezultatov Skrjanc kot lani. Novo ime v lestvici je Nizo- Vehar zemka Hom, ki se je povzpela celo Furman pred svojo rojakinjo »ženskim kolosom« de Grootovo. disk 45.95 897 1948 Špan pada na 10. mesto v tabeli 800 m 1:56.2 888 1948 kar pa je krivično, kajti oceniti ga 800 m 1:58.8 825 1947 moramo kot desetobojca. Osvojitev višina 180 786 1948 slov. prvenstva in 3. mesta na drž. 400 m z. 58.3 766 1948 prvenstvu v desetoboju je vsekakor 100 m 11.3 760 1948 izreedn uspeh. Ako bi se posvetil eni 100 m 11.4 735 1948 disciplini je gotovo, da bi se povzpel 200 m 23.4 711 1946 v tabeli med prve, vendar bo za slov. 1500 m 4:20.0 709 1948 atletiko doprinesel mnogo več, ako se daljina 6.63 708 1946 odloči za desetoboj in pomaga pri tre- 100 m 11.6 686 1947 niranju bodočih desetobojcev. dokaj ka ekipa se je po prvih dveh nrtvila (nastopale so le prilož-in posamezno), v letu 1947 že. razmahnila. Poleg nekaj zelo starejših atletinj se je vključilo 800 m višina višina 1500 m 1500 m krogla 1500 m 2:06.0 170 170 4:24.3 4:24.3 12.26 4:27.2 110 m z. 17.1 1500 m 4:28.2 400 m palica 409 m 100 m višina višina višina višina disk disk 54.8 3.35 55.1 11.9 165 165 165 165 36.22 36.17 674 671 671 670 670 645 644 640 636 635 632 622 618 616 616 616 616 603 601 šolk. Izgledalo je, da je led prebit, toda letošnja lezona pa je jasno pokazala, da bo treba pričeti znova. Opazovanje na treningih in tabela 10. najboljših kaže, da imamo v de-Cop bo moral trenirati redno in res- kletih izboren material, brez dvoma 1948 no, pa uspeh ne bo izostal. Zaradi svo- je, da bi ravno tu lahko slov. atletik 1948 je mladosti ima veliko možnost raz- dosegla največ uspeha. 1948 vuja, posebno če bo pridobil na brzi- ni. Z težjimi disciplinami, kot je 400 Marinšek metrov ali troskok, pa naj počaka. Sentjurc Mladinec Koman T. bo s trenira- Peterlin 1948 1948 1948 1948 .krogla 11.99 870 daljina 5,13 760 800 m 2:30.4 734 višina 140 699 200 m 27.9 684 800 m 2:35.8 643 višina 135 631 krogla 9.88 623 800 m 2:37.8 613 100 m 13.7 595 1948 njem brzine in s pridobitvijo lahkega Pribošek 1948 koraka svoj rezultat znatno izboljšal. Cerar 1948 13. in 14. mesto z enakim številom Jamnik 1946 točk, zavzemata Čuček in Lebinger, Sima 1947 dva solidna atleta, a na žalost kaj Pucelj 1948 malo vidna na skupnih treningih. — Jeriha 1946 Prepričan pa sem, posebno za Čučka, Orehek 1948 da višina 180 cm ne bi smela biti za g ^ pre(Jnosti ., na 1948 njiju problem. . tabele drž reprezentanta Marinček, 1948 Sledita dva starejša atleta, dolgo- tabele^ drž^rem ^ Sentjurc - Cučekova, je letos, kljub svojim izbornim rezultatom, kakor izgleda za vedno zapustila atletiko. 3. Peterlin in 5. v tabeli mladinka 1948 1947 1948 1946 1943 1946 1947 1947 1947 1947 čelu 100 m HRBTNO: Hrbtni slog je disciplina, ki je od preteklega leta v Evropi najbolj napredovala v povprečku. Lani je plavalo pod 1:18,0 le 5 temovalk, letos pa skoro še enkrat toliko. Za nas je to 1947 progaš Glonar in vsestrani metalec 1947 Kosec. Oba nepogrešljiva v društveni reprezentanci. Prvo mesto z devetimi točkami Izreden talent za srednje proge je m u v »u«. .......- srssnr Jrasts -*» ra-rs&s mu talentu. Rezultat sam pove mno- lje in požrtvovalnostjo in da mu tud P pričakuje še ' ' ’ ‘ društvo omogoči redno vadbo, bo do- igraje, zato se • mnogo. — prepričan pa sem, da bo kot prvi slov. atlet, dosegel evropsko ra- segel lepe uspehe. ven, pa tudi več, posebno ako ga ta izredni dvi" ne hn nmnmi' 4. Pribošek - Megušarjeva je nasto- narodnih tekmah, letos pa je dosegla četrto mesto na Olimpijadi. Iz leta v leto se popravlja mlada Francozinja Thomas, ki je letos, ponovno znižala francoski rekord. 200m PRSNO Med tem ko je butterfly vzrok velikega napredka pri moških v prsnem plavanju, za ženske tega ne moremo trditi, ker so prav na čelu lestvice štiri tekmovalke z najboljšimi rezultati, ki plavajo v klasičnem prsnem slogu. Nedvomno pa je, da je tu modernizacija starega klasičnega sloga močno vplivala in doprinesla tudi pri ženskah silen napredek v tem slogu. 1. 2:54,0 E. Novak (Madžarska) van Vliet (Nizozemska) Hom (Nizozemska) de Groot (Nizozemska) Szekely (Madžarska) Bonnier (Nizozemska) van den Dyssel (Nizozem.) Schmidt (Nemčija) Hansen (Danska) Bertrand (Farnclja) Najboljša Jugoslovanka Mira Korpes 3:11,8. Edina disciplina, kjer so danske in 2. 2:55,8 3. 2:56,0 4. 2:57,2 5. 2:59,6 6. 3:00,8 7. 3:00,8 8. 3:00,9 9. 3:01,5 10. 3:04,8 več desetletno tradicijo, kot vodilni državi v ženskih disciplinah plavanja na svetu sploh. Zanimivo je, da v teh dveh deželah ženske prekašajo moške ter celo na reprezentančnih nastopih dopolnjujejo ženske moške ekipe. Močna telesna konstitucija teh deklet je vzrok, da daleč prednačijo pred ostalimi Evropejkami. Sele v zadnjih dveh letih se je posrečilo tudi ženam iz držav ostale Evrope, da se tu pa tam resno zoperstavijo tem doslej tako nad-močno vladajočim dekletom Danske in nizozemske, plavalke odrinjene s prve-Nizozemske. V glavnem so to plavalke ga mesta, je 200 m prsno. Eva Nova-onih držav, kjer je močno razvito pla- kova, se je s svojim zadnjim rekordom vanje (z izjemo Jugoslavije, ki v žen- povzpela na lestvici pred svetovno re-skih disciplinah precej zaostaja) so to korderko in olimpijsko zmagovalko Madžarska, Švedska, Francija, Anglija, van Vhetovo, ki je letos ni uspelo Nemčija in Belgija. 100 m PROSTO Na 100 m prosto — najhitrejši progi v plavanju — so ženske v primeri z moškimi rezultati še najbolj odda- v svetu napreduje hrbtno plavanje zaznamujemo pri nas že nekaj let popolno stagnacijo v tem slogu- kar bo povzročilo še večje poslabšanje kvalitete naših plavalcev, zlasti pa plavalk hrbtnega sloga. 1. 1:14,4 Harup (Danska) 2. 1:15,6 I. Novak (Madžarska) 3. 1:15,7 van Ekris (Nizozemska) 4. 1:16,0 Gaillard (Nizozemska) 5. 1:16,9 Berlioux (Francija) 6. 1:17,2 van den Horst (Nizozemska) 7. 1:17,2 Jet (Aglija) 8. 1:17,3 G. Jany (Francija) 9. 1:17,5 Herbruck (Nemčija) 10. 1:17,6 Herberts-Westbelle (Nemč.) Najboljša Jugoslovanka Majda Pe-lan 1:28,7. Harupova že drugo leto drži primat v hrbtnem slogu, katerega je tudi potrdila letos na olimpijskih igrah. Ilon-ka Novak, sestra rekorderke v prsnem slogu, je s svojim novim madžarskim rekordom zasedla drugo mesto. Ona je najstarejša tekmovalka v lestvici in bo letos tudi že slavila lOletnico mednarodnega nastopanja. Nova, mnogo obetajoča, je nizozemska plavalka van Ekris, ki je od lani popravila svoj rezultat za tri sekunde in se tako uvrstila na tretje mesto v Evropi. Sedma na lestvici je sestra znanega svetovnega rekorderja Alexa Janu-a, 16Ietna Ginetta Jany, ki bo, izgleda, šla po stopinjah svojega nadarjenega brata. M. .5. 6.«. ^“.‘uST^r F. im. Izredno “iSK «»« ,'”bl TAdnS voljo a na žalost bega od 800 m pa solidni Jetrn i*. kate= .e re_ celo do 5000 m in tudi trenira nesi- treningom znatno J v zultate Sl Žvokelj0" bo naš bodoči izborni 400 Mnogo obetajoča Jeriha je vzela metraš, posebno ko bo prebolel začet- tekmovanje vse preveč resno zmag ne težave, postal miren in bojevit. je lepo - *ie edini c ^ vsestra. Pribošek je resnično vsestrani, saj Zadnja na tabeli Orehek je vsestra ima primat za skoke ne samo v atle- ni talent, toda premalo resna, premalo tiki, tudi v plavanju, in smučanju ambiciozna. Mnogo mladih novih bi bilo treba pohvaliti, toda najprvo k resnemu tre-ningu! G. j. Službene obiave naj pomaga pri vzgoji naraščaja, da bi tako resnično doprinesel vse kar je možno. 23. Kunst in 15. v tabeli Elsner, sicer nogometaša, imata tudi velike možnosti razvoja v atletiki. Ognjanoviču svetujem redni trening in z uspehom bo gotovo zadovoljen. RAZpjg NAMIZNO-TENISKEGA PR-Za atleta njegove vrste je res škoda, NSTV, SLOVENIJE ZA LETO 1949 da ga odteguje od redne vadbe mnogo ' t nUk nrven- druaih stvari ' NTZS razpisuje namlzno-tcniško prven Z istim številom točk se vrste od 25. etvc LRS za 1. U« v izvedbi ® ° . ar- do 27. mesta za skok v višino trener nika Kranj dne 21.- 23. januarja Špindler, troskakač Jovanovič, in iz- pROPOZICIJE borna mladinca Petrič in Skrjanc. — f Turnlr se ho vršil v Kranjn s pričet. Zadnji morda naš bodoči klasni dese-tobojec — seveda ako ne bo marsikaj drugega bolj važno. Kot zadnja sta metalca diska pa tudi sicer dobra metalca v ostalih disciplinah metov, Vehar in Furman. Štiri leta atletike e SD Enotnosti kom v petek 21. jan. 1949 oh 19. uri do 24. ure in v nedeljo od 8.-13. ter od 19.-24. ure in v nedeljo od 8.-13. ter od 14. do zaključka turnirja. 2. Igra ae po pravilih FISAJ-a. 3. Pravico nastopa imajo vsi igralci-ke Dana Marinček Krivično pa bi bilo, ako ne bi po- pravilno verificirani pri NTZS. Sledita mu srdnjeprogaša Oberšek hvalil Kovačiča in Vozliča, za uspeh 4. Prijave je trebaH “S in Novak, oba z izbornimi rezultati, v partizanskem maršu m maratonu in do 1«' ”n‘ ’’4 na "ZZ jrfua U otl toda manj vidnimi uspehi. Čeprav nekaj onih mladincev, ki mso v tabeli na, Tabor, žrebanje se bo vršilo istotam spadata med »staro gardo« lahko njiju a so kot ekipa najboljši v Sloveniji ki jan. ob 18. 4irt ob navzočnost, del ega-višek šele pride. Od prvega se zaradi sicer tudi vedno zamašijo eventuelno tov nastopajočih društev končanih študij v bodoči sezoni mno- »luknjo« v moštvu. To so predvsem 5. Igralci, igralke morajo nastopiti go pričakuje Za Novaka pa bi pri- vsestranski Kranjec, šprlnterja Levstek predpisanih dresih. (Kratek pregled dela in uspehov) Pri oceni napredka atletov ali pa jo vidčn porast kvalitete. V tej sezoni ijene, lo pa vsled tega, ker ta proga gekcije je treba upoštevati, da je šti- je bil uspeh predvsem v tem, da sta hitrosti zahteva poleg nadarjenosti, rRetna vojna zdesetkala kader naših se moška in ženska ekipa plasirali v kondicije in specifičnih lastnosti pla- atletov> tako da se je po vojni začeio finale za drž. prvenstvo za moštva in valca predvsem moč, ki pa^ je zenske y najtežjih prilikah popolnoma znova, pa osvojitev 3. mesta v mlad. drž. prv. nimajo v taki meri kot moški tekmo- Kakšno je bilo stanje prvo leto je za moštva. valci. 1. 1:05,6 G. Andersen (Danska) 2. 1:06.9 Nathansen (Danska) 1:06,9 Schumacher (Nizozemska) 4. 1:06,3 Termeulen (Nizozemska) 5. 1:07,1 Harup (Danska) ei 1:07.3 Vaesen (Nizozemska) 7! 1:07 Delmas (Francija) 8. 1:08,0 Fredin (Švedska) 9. 1:08,3 Temes (Madžarska) 1:08,3 I.undquist (Švedska) Najboljša Jugoslovanka Danica Beara 1:14,1. Prvih šest mest so si razdelile finalistke letošnjih olimpijskih' iger, z izjemo Termeulenove, ki je izpadla že v predtekmovanju. Na čelu tablice je razvidno iz tega, da ni možno sestaviti tabele pa četudi samo petorice, ker so zvečina discipline z enim ali tremi rezultati, kar je seveda razumljivo zaradi malega kadra atletov. Nadaljnji pregled pokaže, da rezultati še niso bili dobri. Tudi še naslednje leto je bila sekcija tako maloštevilna, da n. pr. dvoboj s polnim programom ni bil mogoč. Atletom iz prejšnje sezone, pa se priključi nekaj novih. Rezultati so že ponekod zelo dobri. V letošnji sezoni se je članstvo podvojilo, storjen je bil zopet korak na- to minut po odigrani igri s kavcijo din 300.—, katera se vrne, če se protestu ugodi. 8. -Postavljanje se vrši po obstoječih rang-listi, ki jo sestavi odbor NTZS. 9. Vsak igralec je dolžan na zahtevo vodstva turnirja pokazati fizkulturno legitimacijo ter biti vodstvu za vse na razpolago. 10. Ko vrhovni sodnik se določa tov. pomnil res škoda, da mu disciplina in Vrhovec, skakač v daljino Vilhar, «. Igralca-ko se čaka največ 10 minut po 800 m kakor mi pravimo »smrdi«. metalci Kocutar C„ Dvoršak in Černe pozivu k nastopu igre, po pretek,, tega Zgalih 4 v tabeli, je eden najbolj ter srednjeprogaši Suštešič, Godec, časll izgubi igralcc-ka igro w : 0. mirnih in zanesljivih atletov. Svojih Škulj in Koritnik. 7. Pritožbe se sprejemajo najkasneje 180 cm v višino ima skoraj zmeraj v Upoštevati pa je treba, da je a na-ah daljnji napredek neobhodno potrebno Žaprekaš Olivieri ima še možnost nenehni dvig in polet. Ekipo pomladi- razvoja. Sekciji je v veliko oporo, a ti, predvsem pa, morda celo letošnje dvig je predvsem pričakovati, ako se število članstva podvojiti. Nadalje iz- mu omogoči daljše treniranje v logor- popolnjevati v zimskih mesecih s stroju s popolnoma urejenim življenjem, kovnimi in vzgojnimi predavanji. Vse Mladinca Rožman in Dolenc zavze- to pa bo možno le samo s podvojeno prej, delo iz sezone 1947 je rodilo mata zavidljiva mesta. Morda bi jima silo vseh sodelujočih. Zato je nujno, plodno. Poleg številčnega dviga član- bilo za oporekati, kajti rezultata za da se poleg zimskega treninga, sedaj siva je tudi na kvaliteti sekcija toliko enkrat še nista stalna, vendar pa sta ko je mrtva sezona, uvedejo strokov- pridobila, da je možno skoraj v vseh tako izražati talenta, da ta mesta za- na in vzgojna predavanja. Tudi je tre- dr. Krečič Dušan, disciplinah sestaviti desetorico. Rezul- služita. Rožman bo brez dvoma po ba takoj v začetku sezone in skozi vse U. Prvoplasirani prejmejo naslov prva- tati so ponekod odlični in vodstvu se nekaj letih naš klasen 400metraš. — leto prirejati ali sodelovati prostovolj- ka za leto 1949, plakete in diplome, ni bilo treba več bati, da bi poziv na Seveda mora še nekaj trenirati in na- no pri'izvedbah krosov, srednješolske- 18. Discipline: dvoboj moralo odkloniti. Sekcija je stopati na krajših progah — a 400 m ga prvenstva in množičnih prireditvah a) moška moštva (tri,le igralci), h) žen- pridobila mnogo novih atletov iz vrst ]e priložnostno. V Dolencu vidim bo- — najidealnejšem viru za povečanje ske ^pe (dve igralki), c) mladinska srednješolske in univerzitetne mladi- dočega najhitrejšega sloven. šprinterja. kadra. Pri tem pa ne smemo pozabiti, lno6tva (trije igralci), d) moški poedino, ne. Med največje uspehe v tej sezoni Za oba pa nasvet: predvsem skrom- da je potrebno mnogo kvalitetnih na- genske poedino, f) mladinci poedino, V sezoni leta 1947 je storjen velik šte'je sekcija nov si0v. rekord Milerja nost — rekord pomeni v športu res slopov, posameznikom kakor tudi g) me-ke dvojice, h) mladinske dvojice, korak naprej. Uspeh je, ne samo v v metu diska, osvojitev slov. prv., in mnogo, toda sicer kaj malo. članski, oz. mladinski ekipi. j) žeinske dvojice, j) mešane dvojice, dvigu vrhunskih rezultatov, oz. pov- y mesta na drž. prv. v desetoboju po jerebovi rezultati so iz leta 1945-46, S sodelovanjem tudi starih izkuše- Pod disciplino c), f) in h) lahko nasto- ,________________________ prečka, temveč so se atletske vrste gpanu Mladinci pa so kot najboljša zadnji dve leti je bil v J. A. Upam, da nih strokovnjakov V atletiki je uspelo vi)0 mladinci letnika 1931 in mlajšL Mla- olimpijska zmagovalka Greta Ander- poživele v toliki meri, da se. za obstoj si0Venska ekipa zopet osvojili 3. me- se bo pridružil svojim starim šport- dokončno formirati v društvu mlad, sen, po rodu iz Norveške. Njo in Nizo- sekcije ni bilo več bati. Najvažnejše, gto na drž. prv. za moštva. . nim tovarišem že pri zimskem tre- polnoštevilen atletski odbor, kateri je zemko Schumacherjevo smatrajo za t j. zdrav temelj in ogrodje moštva, , ... , ie nlneu že dokazal, da je svoji nalogi kos. S bodoči favoritinji, ki bi bili zmožni je ob koncu sezone bil tako viden da Za tabelo naj o Ji rezultate Jovan bi svoje rezultate na 1500 m pričetim delom za bodočo sezono, pa zrušiti že 14 let obstoječi rekord den je bil dvig m napredek zagotovljen. ^‘lo ... h , g00 t čk navz. in 5000 m mnogo izboljšal, ako mu je vsestransko pripravljen in je tudi s •nam z.adnia štiri mesta Z dotokom novih atletov, prvenstveno po f mikih tablicah od ^ 600 ^točk nav^ ^ ^ . trenlrati> Dričenši že , ^tTsedle na ^blid^ptovalke1 oTtalih mladincev, je sekcija štela^ ob koncu nacij. Zlasti uspešni sta bili Franco- leta preko gor, samo 60 članov. Rezultati kaže- pajo za društvo. kros treningi. pričenši že s te strani zagotovljeno, da lahko mirno zremo v bodočnost. zinja Delmas, ki je popravila od lani svoj rezultat od 1:09,8 na 1:07,5 in Ma-džarka Temes, .ki je znižala svoj rezultat od 1:12,2 na 1:08,3. Leto 1945 Račič M. 100 m 11,2 787 400 m PROSTO Oberšek 800 m 2:01.9 756 Skušek 400 m 53,1 711 Jereb 400 m 54,6 643 Slanina višina 165 616 Špan višina 165 616 Na najdaljši ženski olimpijski progi so rezultati v primeri z lanskim letom £upang|g krogla 11.41 567 nekoliko slabši, vendar pa, ako gleda- Sturm 100 m 12.2 556 mo nekaj let nazaj, bomo opazili velik M0 napredek. To nam potrjujejo zlasti re- C7iUnia ,500 m 4,40.6 540 zultati na olimpijskih igrah, kjer je pet Glonar 1500 m 4:43.4 520 prvopiasiranih (med njimi Harup, Cnp višina. 155 512 Gibson, Caroen) plavalo boljše od sta- ( desetih 647 rega olimpijskega rekorda. „ petnajstih 608 Leto 1946. Novak SOC m 1:58.8 825 Oberšek 800 m 1:59.8 802 Skušek 400 m zapreke 59,7 716 Jereb 200 m 23,4 711 Špan daljina 6.63 708 Olivieri 800 m 2:05.8 678 Srakar I. 1500 m 4:23.6 671 Glonar 1500 m 4:25.0 663 Šturm 100 in 11,8 640 Pribošek palica 3.35 632 Slanina višina 165 616 Špindler višina 165 616 Gujznik kladivo 37.96 615 Nabernik troskok 12.73 614 Slamič disk 36.45 609 Povpreček petih 752 „ desetih 705 „ petnajstih 674 Leto 1947 Oberšek 800 m 1:57.5 856 Novak 800 m 1:58.8 825 Zgalin višina 180 786 Olivieri 400 m zapreke 58.6 755 Rožman 100 ni 11,4 735 Čop 100 m 11.6 686 Skušek 400 m z. 60.6 685 685 Srakar F. 1500 m 4:23.0 681 .Miler J. disk 38.89 679 Lebinger višina 170 671 Špan daljina 6.48 671 Glonar 5000 m 16:44.5 659 Kunst 400 m 55,1 622 Vehar disk 36.22 603 Furman disk 36.17 601 Povpreček petih 791 „ desetih 735 „ petnajstih 701 Leto 1948 Miler J. disk 45.95 897 Oberšek 800 m 1:56.2 888 Zgalin višina 180 786 Olivieri 400 m zapreke 58.3 766 Rožman 100 m 11,3 760 Novak 400 m 52,1 760 Dolenc 100 m 11,4 735 Jovan 1500 m 4:20.0 709 Špan daljina 6.54 686 Koman T. 800 m 2:06.0 674 Čuček višina 170 671 Lebinger višina 170 671 Glonar 1500 m 4:243 670 Elsner 1500 m 4:24.3 670 Kosec krogla 12.26 645 Povpreček petih 819 „ desetih 766 „ petnajstih 732 dinei smejo nastopati samo v mladinskih disciplinah ali pa samo v moških. 13. V disciplinah moški poedino se tekmuje na tri dobljene sete na izpadanje do poslednjih štirih, kateri odigrajo vsak z vsakim na tri dobljene seate. 14. Pravico event. sprememb ima odbor NTZS. 15. Vsi ostale discipline se igrajo na dva seta. 16. Moška moštva kakor tudi vse ostale discipline se Iffra do konca na izpadanje le v disciplin moških moštev in ženskih moštev igrata semifinalista za 3 mesta. 17. Pritožbe rešuje štiričlanski odbor, ki ga sestavljajo Weisbacher, Scagnetti, dr. Nemec, Strojnik Roman. 18. Kot delegat, NTPS se določa tov. Weisbacher (Scagnetti). 19. Stroške hrane in prenočišč nosi NTZS, vožnjo plačajo društva sama. Največja težava je bila v tem, da je Lipp kot vsak metalec zelo nerad hujšal. Vedno, kadar je dosegel pravo težo, je hodil mrko gledajoč predse, stalno nekaj brundal in ni hotel trenirati. Ko ni dosegel 16 m, je izgle-Heino Lipp je grdo gledal In mol- kov. Samo naj oni tekmujejo v dese- dalo, da bo vse opustil. To pa ga je čal. O tem sploh ni hotel govoriti, teroboju, od pa bo metal svojo kroglo, spet minilo in napredoval je stalno enostavno ni hotel delati načrtov za lepo, težko kroglo, dišečo po kovini bodočnost in sploh ni rad slišal teh in travi. da bi Pot Beiaa L opa — najbolišep deseteroboja na svetu besed. Saj je vendar metalec. Kaj to ne vedo vsi? Poleg tega je prevelik in pretežak, mar ni to vidno na pfvi Pogled? Zakaj naj bi tekel na 100 m? In zakaj naj bi skakal v daljino? Saj to vendar kvarno vpliva na njegove rezultate v metu krogle. Sam Kudu mu je vedno pojasnjeval, da je pri metu krogle predvsem nujno, da bi bilo mišičevje na nogah sveže. In kje ^aj p0tem vzame to svežost, če jo bo izgubil pri teku in skokih? Ali ni Fredu Kuduju znano, da je sleherni obdarjen od narave samo z Vendar bi bilo neverjetno, Lipp o tej stvari tako dolgo govoril. Vse te misli je bilo mogoče razbrati z njegovega nezadovoljnega obraza. Fred Kudu, ki je poznal Lippa kot samega sebe, je vedel vse. TEŽKA ODPOVED Da .vsekakor njegovi rezultati v metu krogle so bili vsak dan slabši. Nujno je, da bi shujšal za 5 kg, zato mora piti manj mleka in nositi na treningu debelejše svitre. Da, res je, vsi naši deseteroboje! so prej tekači pri svojem treningu: od teka do skokov, od skokov do meta kopja — vedno bolj in bolj. Ta vsestranski trening ga je tako izčrpaval, da je hitro hujšal, bil je utrujen in je jemal v roko kroglo nekako prisiljeno in ne tako kot prej z veselim smehljajem, zavedajoč se svoje moči. V času, ko sem se srečal z njim v Leningradu, je bil popolnoma pripravljen na svoje tekmovanje in z besedo tako skop, kot nikdar poprej. Zato se je Fred Kudu tudi odločil, da bo sam govoril z menoj namesto točk| novj sovjetski rekord v desete in zdi se mi, da stopam z Lippom stopnico za stopnico na najvišjo stopnjo atletike. 100 m preteče v 11.3 sekundah. Predstavljajte si samo tega težkega in velikega atleta, ki teče tako hitro po tekališču samo zato, da bi takoj nato skočil v daljino 6.40 m. In že je v njegovi roki krogla. Leti 16.04 m daleč — slab rezultat Lippa-metalca, toda velik rezultat Lippa desetero-bojca/ Potem skače v višino in prečka je na mestu, ki je označena s 170 cm. Ta rezultat je dosegel človek, katerega telo tehta 99 kg. In kmalu za tem je pretekel še 400 m v 51.7 sek. To je bilo pet stopnic, ki jih je dosegel Lipp prvi dan prvenstva. Drugi dan je tekel 110 m čez ovire v 15.4 sek.. vrgel disk 46.78 m, skočil ob palici 3.40 m in vrgel kopje 59.07 m. Stolpec številk je dal vsoto 7584 pokleknil na start na 100 m, še) nato skakat v daljino, metat kroglo, skakat v višino in teči 400Tn, da bi drugi dan po teku na 110 m čez ovire nastopil še ves zasopel v metu diska, v skoku ob palici, metu kopja in na koncu pretekel onih, za deseterobojce večinoma »vražjih«, 1500 m. Končni rezultat je predstavljal presenečenje za vse svet, ni pa bil presenečenje za Lipa in Freda Kuduja. Da, celo obratno. Bila sta do neke mere razočarana, ker sta računala (popolnoma upravičeno), z izboljšanjem feno- stopu previdno in dosegel tako le rezultat pod svojim provprečjem. Izgubil je mnogo točk, ni pa izgubil volje še naprej tekmovati. Nagrada mu je bil končni rezultat: 1. dan 100 m 11,4 daljina 6.13 krogla 16.18 višina 1.70 400 m 50.2 2. i 110 m od 15.4 disk 47.55 palica 3.40 kopje 61.36 1500 m 4:35 dan neko stvarjo. Sprinter mora bitima-hek in hiter. Da bi mogel dobro Slca- kot metalci. Tem večja pa bo njegova Lippa ta to ie bila ravno. moja^velika foboju najboljši rezultat na svetu - U J. lohVn mptfl- sreča. Nikdar ne bi izvedel takih po- U moral Im.U v « ~ f&ZSZZ?, Ka5'3KSKS8£tUmJZSi v,e' bojcl podobne postave kot on? Niti v atletiki in športu. zvezm rek0™ V QeSeTer 1 eden od njih ni metalec vsi so tekači Tako je razmišljal Fred Kudu in In že poldrugi mesec po tem raz-in skakalci. Tako Sergej Kuznecov, končno isto leto spomladi pregovoril govoru lezi pred menoj vest o novem kot Peter Denisenko in Vladimir Vol- Lippa. rekordu. Pisem številko za številko I. 1948. Izgledalo je, da je cilj dosežen. da je letošnje leto končano s tem izvrstnim rezultatom. TESNO ZA PETAMI MORRISU Z jelom raste apetit in Lipp se ni čutil prav nič utrujenega. Kmalu je našel novo priložnost. Ponovno je menalnega svetovnega rekorda Američana Morrisa 7900 točk. Lippov rezultat 7780 točk pa je kljub temu drugi absolutno najboljši rezultat na svetu. In gotovo ni pretirano prerokovanje. da bo prvi Lippov poizkus v novi sezoni verjetno nov svetovni rekord v tej disciplini. Gotovo boste opazili, da Lipp nt uspel tako j v drugi disciplini, v skoku v daljino, kjer je skakal po pre- Pri slučaju Helna Lippa je poučno, da ni zaspal na lavorikah. ki jih je osvojil kot metalec krogle, pa tudi. kako je važno imeti dobrega svetovalca in trenerja, ki spozna sposobnosti in se ne boji borcu spremeniti disciplino, čeprav bo imel v začetku manjše uspehe. (Konec.) 'tran 3 nZKUUUSNI ItDNIK IV. šahovski šampijonat Jugoslavije Nedeljski dogodki 22. decembra je v umetniškem paviljonu v Beogradu otvoril IV. šampijonat predsednik šahovske zveze Jugoslavije Dragiša Ivanovič. Poudaril je, da je v Jugoslaviji mnogo mladih šahistov, ki so mojstri ali pa imajo mojstrsko moč, ki so začeli igrati šah šele po osvoboditvi. Ta šampijonat je velika preizkušnja za najmlajiše udeležence, Itd so si priborili kvalifikacijo za nastop na tem šampiona tu. Važnost IV. šampiona ta je v tem, da nastopajo mlade moči, ki se bodo borile z našimi najboljšimi mojstri ter na ta način prdobili vetliko izkušenj n jim bo to velika šola za njihov napredek. Po Jugoslaviji Dunajski Slovan v Splitu je zmagal Sergejev s 44.6, na 5000 ril pa Prosin z 8:52.7. Oba rezultata sta najboljša v letošn.i sezoni. Na 1500 m je zmagal Ippolitov, na 10.000 m pa Prosin. ki je zmagal obenem v končnem plasmanu. Tov. Gllgorič je v imenu udeležencev V. kolo. Najvažnejša partija je bila ... _______ rekel: trudili se bomo, da bomo dali čim med slovenskima zastopnikoma Pucem in proti Udovčiču. Je pa lepše. Kvalitetne in borbene partije, kate- Pircem. V siciljanski otvoritvi, ki je ’ ”—1 rim bodo iahko s ponosom sledili vsi imela zelo ester začetek, Puc je napra-šaltisti Jugoslavije. . vil veliko rohado, a se je partija po 20. Pucem. V francoski obrambi, katere sc je izjemoma to pot poslužil Puc, je Ja-noševič v 16. potezi žrtvoval figuro in pozneje še kvaliteto ter se je Puc v 47. potezi moral pred neubranljivim matom predati. Trifunovič je dobil važno točko z Miličem, ki se je slabo branil v ka- veUke™težave®. PudereMe"kotVrnf^rišJ nogometno moštvo »Slovan«, ki je igri štirih konjev v dobljeno pozicijo prvak II. avstrijske lige in ni v je-■ Mi Udovčiču. Je pa P®zn« vili, so mesto njih nastopile rezerve in tudi sieilijanka. V konjski končnici je to na mesto velemojstra dr. Inž. Vidmarja šuharič po nepotrebnem forsiral in je mojster Sava Vukovič ter na mesto vele- prišel v izgubljeno končnico, katero je mojstra Kostiča Bore in mojstra Lešnik tudi Božič dobil. Rabar in Milič sta Ivana, mojstrska kandidata Udovčič Mijo igrala staro varijanto Grunfeldovo in Fuderer Andrija. Vodja turnirja je obrambe. Rabar je dosegel prednost, ven- ______________________ „ __ _ „„„_____,_______0. _____ potem klical udeležence po starosti k dar so je Miliču posrečilo z žrtvijo dveh (iligoričem. Partija med Simonovičem in Tra ;airb nrera-ieevnlen zmao-al 7 r izžrebanju. žreb je določil naslednji vrstni kmetov izsiliti večni šali ter se je parti- Božičem je odložena. + ~ n 10 ni TJ ■ 1 irr • pozicij! za Rabarja. Knlžinski je izgubil . pa(]OVIlikOViC avtogol za Slovana partijo s Pircem. Djaja je zabeležil svo- m K&dov rnkovic avtogol za Slovana. _o____ _____ ____________ 30 drugo zraaog v igri s Horvatom. An- Tekmi je prisostvovalo 5000 gledal" je obrambe. Rabar je dosegel prednost, ven- drič je dosegel svoj šesti reinis v igri z cev_ Sodil je Lemešič. Drugi dan je ' .In«, n., f.. Milin.* i.o.-Hooilo .. JutiTl 1dimli H1 i n*nr>i onni ll.ivti 5.1 m n d C l m n 11 OTU 1B - - ... 1 i je CDKA premagal Dinamo (Tallin) s 2:1, Krilja Sovjetov pa Dinama (Riga) s 4:2. V Leningradu je domači Dinamo premagal Spartaka s 6:4, dočim se je srečanje domačih nasprotnikov Dinamo: pknihV Zmagal je Krzeptonski s skoki 47, Dzerdjinec končalo neodločeno 3:3. 52 in 54 m pred Kulo 42, 46 in 59 m. V Bischofshfenn v Avstriji so ob pri- Ostale hokejska tekme Jj^fSbS V Bostonu je bilo zanimivo srečanje Prvo mesto je osvojil Bradi z 231 j točke „ -,n, in Kanade ki se ter Skoki 89 in 94 m pred Ederjem 21721 reprezentanc ZDA m Kanade, ki se to&ke ter sk0iki 81 in g2.o m. pripravljata za svetovno prvenstvo v y Cortjni „,Ami,eM0 je zmagal na tek-hokeju na ledu. Zmagale so neprica- m0Tanju v smuških skokih Italijan Tra-™ * "* vella s skoki 70. 75 in 78 m pred Švicar- LTC je na go- jem Kellerjem 59, 66.5 in 66 m. z navdušenjem- stovanju v Švici, kjer bo sodeloval na turnirju za Spenglerjev pokal, pred Nogomet po svetu red: ja končala neodločeno. Trifunovič ni igral 1. Janoševič, 2. Milič, 3. šuharič, 4. Ra- naostreje otvoritve proti Janoševiču in bar, 5. Trifunovič, 6. Puc, 7. Kulžlnskt, so je slednjemu posrečilo priti do močne 8 Fuderer, 9. Djaia, 10. Andric, 11. Vuko- prctiigre. Trifunovič je poskušal z na- vič, 12. Simonovič, 13. Nedeljkovlč, 14. padom na kraljevo krilo, je pa moral Gligorič, 15. Horvat, 16. Udovčič, 17. Pirc, pristati na remis zaradi močne nasprot- 18. Božič. nikove protiigre. Najmlajši udeleženec _________, -- . - , . .- ,,, , v. Ob 16. uri se je začelo prvo kolo. Ja- Fuderer je zabeležil drugo zmago na tur- seBel o in pol tOGise ter »e tako, kiju!) g. noševič je proti Božiču v španski igri nirju __proti Horvatu. V španski partiji prvima dvema izgubljenima partija-žrtvoval kmeta in zato dobil aktivnejšo J pozicijo. Božič se je točno branil in se je partija v končnici končala remis, . . _ Milič je igral proti Pircu katalonsko elegantno kombinacijo na predajo. Zanimiva je bila partija med Dja.io in Gli-goričem. V izenačenem položaju ,1e Gli- Po osmem kolu Gligorič v vodstvu Gligorič je iz zadnjih 6 partij :o, k partija zultatom 3:0 (2:0). Hajduk je nastopil v močnejši postavi ih je bil mnogo boljši od gostov. Vse tri gole je dal Frane Matošič. Gledalcev do- 5000, sodil je Machieso. i Dinamo I si (0:0) z 10:1 (3:0, 2:1, 5:0), nato pa v torek Anglija. Filipini, Francija, Italija Jugo-v Neuchatelo Young Spintersa z 12:4 slavija. Luksemburg, švedska m Švica. (4-0 4-0 4'4) Avstrijski moštvi Viene In FC Mlen Angleško hokejsko moštvo Streatham ^ v^TljevSju tur- iz Londona je na gostovanju v Švici n,eje premagala Muludlo z 8 : 1, FC premagalo prvaka Švice HC Davos s Wien pa mestno reprezentanco s a : 1. 7-9 Dunajski Rapid je na gostovanju na Reprezentanca Finske je na gostova- !,6re;m1afial F'Mlno 8 5 : L La nju v CSR v svojem prvem nastopu Dunajska Avstrija jo odigrala na go- Pragi proti mestni reprezentanci stoTanju v Turčiji nadaljnje 3 tekme: v __ ■ i____T m/~t \ Ct A • Q č A • 1 z-t : *„ ,1., 4n TATn.m o rrn I TD Jbkjf.nrk T ATVr P-T-PiTl- gorič v končnici dveh trdnjav in skakača “idui veoivt?d > picA.uij Žrtvoval dva kmeta, da bi aktiviziral partij, kar kaze veliko borbenost tur-svoje figure. _ Djaja, ki bi se mu mogo- nirja, stanje ni jasno in kaže sledečo ševič, ki pa imajo še prekinjene par- D!namom. p» enakopravni igri se je ti je, a so za pol ali eno točko za njim. končala tekma neodločeno 1:1 (0:0). Zaradi velikega števila prekinjenih UDARNIK : SLOVAN 5:0 magala mestno reprezentanco z 9:3 (3:2, 2:0, 4:1) in v Brnu SK Kralove Pole s 6:5 (0:1, 4:2, 2:2). gubila pa je proti V Parizu je na stadionu Colombes AC Madrid, za katerega sta nastopila bivša igralca francoske reprezentance vratar mi9°bparjfvVio\nPi)Ssrtfski0 in'težki* sliko: Gligorič 5 m pol, Rabar in Pirc žici ji "spregledal kvaliteto ter nato izgu- s zn p”'’ s 1 bil še figuro in se je moral vdati, Andrič po 5 (i), Puc 5, Janoševič 4 in pol (1)), Trifunovič 4 (2), Milič in Djaja j-e2b9iloP°šeeZ,ze!S^: P» 3 in-P°l (!), Puderer Ne_deljkovič liko možnosti za oba igralca. Zaradi bo- lil Božic p O 3 (2), Kulzinski i (1), An- Kranj, 2. januarja. V soboto je bil Moštvo pariškega Racinga je v nada- Domingo in leva zveza Ben Barek, pre- v Kranju ligaški namiznoteniški dvo- ]jevanju SVoje turneje po CSR odigra- magal Stade Red h ara i— _j — - ™ gl . ”i —v n ot vw TT 71 rt ♦* n! ly rt m 4 n fi2.0 x r o ■ . _ . . • . . ■ Evropska prvenstva drič in Vukovič po 2 in pol (2), Si- uVatt «£2 '2|'Dtf2 Ic7,ni Simonoviča je partija med Simonovičem in Vukovičem odložena. Svetozar Gligorič otvoritev. Pirc je v srednji igri prišel do iniejative na damskem krilu, kar mu ' prehodu v končico prineslo kmeta Telovadna društva — pripravljajte se na smučarski dan Zima je tu. Sneg se sicer še obotav- dobro organiziran, t. j. z vodstvom eki-lja. nekateri kraji so že dobili nekoliko pe, toda pri vsem tem naj ima priredi-»snežne odeje«, povečini pa še ni zapa- tev le značaj veselega, sproščenega in boj med domačim Udarnikom in Slovanom iz Ljubljane. Udarnik je nastopil s pomlajenim moštvom in jie prepričljivo zmagal. Najzanimevejša je bila igra med Jankovičem (U) in Rožancem (S), ki jo je mladi Jankovič z večjo borbenostjo odločil v svojo korist. — Podrobni rezultati so naslednji : Jankovič: Oblak 2:0, Gramatčikov : Kamnikar 2:0, Modrijan : Rožanc 2 :0, Gramatčikov : Oblak 2:0, Jankovič : Rožanc 2 :1. Po svetu Prvenstvo ZSSR v hokeju lo še 3 tekme: v Čeških Budjejovicah je premagalo AC Stadion s 4:2 (3:1, 1:0, 0:1), v Brnu pa zbrojovko (Žideni-ce) s 6:4 (1:1, 5:3, 0:0), v Ostravi pa je izgubilo proti mestni reprezentanci z 3:4 (1:3, 1:1, 0:1). Spenglerjev pokal Davos, 2. jan V tekmovanju za Spen- n0‘aTs^Inter 2*5, Lucchese 23 Itd. glerjev pokal je zmagalo, kakor je bilo j?rancna — 21 'kolo: Nancy : Mar: pričakovati, tudi letos češkoslovaško mo- 3 J. 2 Reims : Stade Red Star štvo LTC iz Prage. Na tekmovanju ®o |e™eN,dce fstrassbotirgh 1:0, Rennes : sodelovala še 4 švicarska moštva m , ,0 ge>e • Toulouse 0:0, St. gleško tudeutsko motvo Oxford. V izločil- Cannes 1.0, bete iou^0B. "čolmar nih srečanjih je HC Davos premagal ^enne . Met z 3.1, “u9g’ Orford z 9 : 1. Montchoisi pa SC Bera 8 :0, Raeing . Roubalx i .1. oocnaux . Italija — 18. predzadnje kolo jesenskega dela: Triestina : Inter 2 :0, Fio-rentina : Lazio 4:0, Genoa. : Modena 1 :0, Lucchese : Bologna 1 :!'• * Padu a 1:0, Roma : Atalanta 1:0, Bari: Livorno 3 :0, Milan : Pro1 Patri a, Torino : Sampdoria. Novara : Juventus odložene zaradi snega. Lestvica: Ge- je °b izhodu v k-= co prineslo Umeia ^‘1: VendaTto n^e 8^“ bufrazlog,' dTTc nVprisilnega~^"dogodka. 'Vso" povorko vodi s 3:2 (2:1, 0:1, 1:0). Tri dni nato je v |VUi‘Subarič„ igral »}„ ‘ m i Moskva, 2. jan. Za prvenstvo ZSSR e 7 : 5. premagal JoungSprinters ^^16^ odložena^ Les nadSS Tetot Največje^reseS ^Anglija - 25. kolo: Blackpool , nje ie priredil VVS, ki je prejšnjo ne- nalu pa danes še HC Davos z 10 : 0 in .Aston Vlila 6 :2, Burnley : Portsmouth deiio nremaeal moskovskega Dinama tako petič oz. tretjič zapovrstjo osvojil 2:1, Birmingham C. : Chelsea 2:1, deijo premagal mos ys e?a Spenglerjev pokal, ki mu s tem pripade Everton : Middlesbrough 1:0. Charlton Benoni gambit, šuharič je z odločno igro prisilil nasprotnika na predajo. Horvat se je proti Rabarju branil z dam-Sko-lndijsko obrambo in sta se igralca po 8 potezah sporazumela na remis. Najvažnejša partija I. kola je bila med lanskoletnima zmagovalcema TrifunnV.i- piili k pripravam za izvedbo smučarskih na zbornem mestu najvažnejša organiza; težko borbo in sicer z Dzerdjincem iz sneg,°ne “ho našel^nepri^ravljenni^nmp^ osnovne nauke smučanja, predvsem smu- Čeljabinska. Po zelo zanimivi igri je bomo v polni merj lahko izkoristili pri- farskega koraka, nakar krenejo vsi ude- končno zmagal Dinamo, toda le z re-— ■ 1 leženci složno proti določeni izletni toč- zujtatom 3'2 V ostalih tekmah so liko, ko nam bo sneg na razpolago. - .... , iu.«uu,u . -_.... - Preteklo nedeljo, t. j. 19. t- m. je bil ki. Tu se nato lzvedejp društvene tekme glavnem favoriti. V Moskvi iiTSisr:;--;-.'. sest.®s -rr’ ra Sf im "* **“ *”• v trajno last. Ati. : Huddersfield 2:1, Manchester .... . . _ « U. : Arsenal 2:0, Preston NE : New- rlltrostšio arsaitje castle 2 :l, Shetleia U. : Derby County V Moskvi je bilo tekmovanje hitrost- |:1. M1a"^,he?t t1« Jim n ol8 2° 2 ® Woiver' nih drsalcev za nagrado padlega sovjet- Sunderland . Liverpool 2 -2_, TVolver^ najboljših sovjetskih drsalcev. Na 500 m Derby County 83 Itd. Newcastle in bo izid. V končnici, v kateri je imel Gligorič damo, dva lovca In štiri kmete, t al'j a ing. Poharja udeležili Slovenije tov. prj tekmah se v glavnem držimo sle-posveta le rete- tlečih navodil: rajši povsod nekoliko laž-it-nti iz u&mjev i.juna, Maribor, je, kakor pretežko. Proge za tek, poseb-Celje, Jesenice, Dravograd in Ljubljana- no mladinsko in pionirske, naj imajo čin: ikolica, je posvet v glavnem dosegel več blagega spusta. Prav tako naj ne Delegati so razpravljali o bedo proge za spust pretežke. Posebne dneva in smučar- pozornost posvetimo tekom, na katerih največja. Tek je )ga, ki se pri nat čarskih tečajih Telovadne zveze. Po zadnja leta zelo zanemarja. Vzrok jo de-dialjši diskusij!!,, ,kl je reševala najraz- loma v geografskih pogojih naših kra-ličnejše probleme v pogledu prej nave- jev, deloma pa občeljudska slabost -deni h prireditevj so navzoči sprejeli lenoba. Vendar sta hoja in tek na smu-zaključke glede izvedbe smučarskega čeli v bistvu osnova smučanja in prav dneva in tekem v telovadnih društvih, tako ali pa še bolj koristna in privlač-Da bodo te prireditve izpadle čim bolj na panoga kkor alpsko discipline — spust množično in čim bolje, slično kakor in slalom, iz vojaško-obrambnih vidikov razni crossi in mnogoboji, navajam ne- pa je tek neprimerno, važnejši. Zato je kaj glavnih navodil in ukrepov, katere naloga našo organizacije, da v svojih Sinaj takoj p odvzamejo vsa telovadna rokih vrstah posebno propagira tek na društva. smučeh. P*-! izbiri letne točke pridejo v 1. Društveni načelniki in načelnice naj poštev kraji s primernimi tereni, lepim na prvi seji prednjaškega zbora razprav- razgledom ter razni kraji, znani iz NOB itd. Poleg društvenih tekem lahko v okviru dneva izvedemo še ra/.ne igre na snegu, lov na lisico,patrolne teke. orijen-taeijske teko, čitanje kart in slično. Društva naj ne pozabijo na prvo pomoč pri eventualnih nezgodah, ki se lahko pripetijo. Movoieina kviianka a Trifunovlič, damo, lovca, /skakača ter renti Jz .okrajev Ljubljana,w .Maribor. ,1c, kakor pretežko. Proge za Jek, posel) pet kmetov, je slednji, potem ko sta oba igralca postavila nove dame, postavil -■ -- Gligorič« pred neubranljiv mat. Puc je fj L,oPanr"ciz,ingrLannedtom?z¥Mm,Kulžinsk® skih tekem v okvfru telovadnih društev, naj ho udeležba kar največ, je ptoti Simonoviču v srednji igri stal ?.?krajnih smučarskih_ tekmah injjmu- ^^e^smučarska^panoga, ki slabše. Po neprevidnosti je Simonovič izgubil kmeta ter je s težavo v končnici rešil pol točke- Fuderer je Izgubil proti Vukoviču. Djaja in Andrič sta po mirni igri remizirala v 20. potezi. II. kolo. Božič in Andrič sta v španski igri po 24. potezah remizirala, Djaja se je branil proti Vukoviču z Niemcevičevo obrambo. Vukovič je slabo igral in je Djaja v 22. potezah odločil partijo v svojo korist. Simonovič in Fuderer sta v damskem gambita remizirala. Kulžinski se je proti Nedeljkoviču brani) s karo-kan in sta igralca po mirni igri v .3.3. potezah remizirala. Najvažnejša partija jega kola je bila med Gllgoričem in Pucem, Gligorič je igral angleško otvoritev. Precej časa je Gligorič imel prednost in se je šele v srednji igri posrečilo Pucu izenačiti, nakar je še prišel v majhno prednost. V damski končnici kjer je imel Puc dva oddaljena prosta kmeta a in h, in je preurečil Gligoriču vse možnosti večnega šaha nakar je s prostima kmetoma odločil partijo v svojo korist. Trifunovič se je branil proti Horvatu s si-cilijankko. Horvat je zelo dobro igral in je prišel v dobljeno pozicijo, nakar je po nepotrebnem žrtvoval figuro. Trifunovič je našel najboljše obrambo, žrtvoval je nazaj figuro ter je tako rešil remis. Udovčič je proti Rabarju Igral katalonsko otvoritev. Rabar, ki je zelo dobro tretiral otvoritev ter je izkoristil netočno nasprotnikovo igro, je partijo kmalu odločil v svojo korist, šuharič se obrambo. Pirc je dobil kmeta ter je v damski končnici po dnigl prekinitvi prisilil šubariča na predajo Janoševič je v španski otvoritvi zelo hitro prišel do odločilne nrednosti proti Miliču in je v 27. potezi prisilil nasprotnika na predajo. III. kolo. Tretje kolo je prineslo pre- To so glavna navodila, kateira naj društva upoštevajo pri izvedbi smučarskega dneva, če bo prav vsako telovadno društvo izvedlo svoi smučrski dan in tekme čimbolj množično in prijetno, potem ho naša organizacija resnično izpolnjevala širok program nove, ljudske organizacijo in s tem postopoma odstranjevala B-sSFsSSES-SS lipSHi večinoma nehote, ali pa tudi hote, delajo napačno. Istočasno pa bomo že na ,Tirali za kvalitetne prireditve in si ^^vlfboljMmT odkrtl^^ovolj1®« števUkT°sod^i»Ia^”- smučanje nadarjenih mladincev m nila; za izvedbo teh prireditev. Paziti pa^mo- ,aj<) napačn0 ramo pi sm ri tem, da teh dogodkov ne za kvalitetne prireditve in stoperice, plsnikarje itd., temveč se tem, kako bomo kar dink. lil se bodo pozneje posvetili ...enitl predvsem o največ članstva spravili na te prire- .. ditve. Seveda bo mnogo iv.gdvorov: ni SKI nd ' smuči. nC čevljev, ni opreme itd. To deloma drži, danes seveda še ne moremo opremiti na tisoče in tisoče fizkultur- e j«1 s;:.r2",s:ši $to Prešeren Igor senečenje. Rabar je igral špansko otvo- niijmlx1f;’ie{;x krit; viden; planinska postojanka; po- san# esvssiM&BPiTK: se n» »=««. -«. ^ »*,«. K nižinskemu z Grunfeldovo obrambo, je dah razloži jo potek društvenega smučar- cel j, Lesar in Turkovič. ital. drž. lige; konjski dir; začetnici kmalo po otvoritvi ponudil žrtev kmeta, sk(.sa dneva. prva hokejska tekma v Ljubljani je imena slovenskega alpskega smučarja; s katero bi prišel v odločilno prednosti 3 V društvih je treba temeljito izko- ivabi,a iCPo število gledalcev. Igral- vrgta nogometnih igralcev; breg; reber, katere pa beli m smel sprejeti. ristiti zadnjo ure preden zapade sneg, za ^em se jo poznalo, da so se v Planici , • ® , ki šahovski moister- ie nrlšel v odločilno prednost, pri tem DrChod iz trdnih tal »na dilce«. X odnill nrinravllali m tet-movania. 5. jugoslovanski sanovski mojster, X Z 3 4 5 G 7 8 g 16 n iz 13 ih 15 16 \ 17 18 19 \ zc Zl zz 23 1U 25 1. \ \ Z 1 2) 1 1 k I J J U L S I r 1 L J I 6 i r r-l h- 7 L 8 I I J L 9 1 iO ! 1 li | L j L IZ — h r J i\ “ i | j | | i 1 15 z U L 1 L >— 16 n 1 n L J L •1 | 17 ■61*, l L r 1 L /8 L ■a z r J LL 1 L 19 J | ■ 1 1 J L zc 1 r f— 1 vodoravno: i. Hzkulturna panoga; jugoslovansko nogometno moštvo; 2. polet; zalet; simbol države; smuški lik; glasbilo; pogojnik pomož. glagola; Je prišel v odločilno prednost, pri tem prchod iz trdnih tal »na dilce«. Vodniki marnjvo pripravljali na tekmovanja, je dobil kmeta in je v 38. potezi z naj v ael vadbene ure vključijo žrtvijo dame matiral nasprotnika. Fude- čim več vaj in gibov iz specialne smu-rer je v španski otvoritvi pozicijsko nad- gKrsi.:e gimnastike. V ta namen naj se Igral Nedeljkoviča In sprovedei močan vodniki, ki nimajo dovolj izkustev, posve-napad. črni se je sicer zelo dobro branil, Lijejo z izkušenimi tovariši ali pa s a je v kompliciranih kombinacijah, kjer Športnimi strokovnjaki (nekaj navodil mu je beli žrtvaval damo, bil matiran. ho(i0 tudi našli v naši smučarski litcra-Djaja ln Simonovič sta po 31. potezah t,iri in v »Vodniku«) Kdor je vso jesen remizirala. Ravno tako sta remizirala pridno telovadil, tega ne ho strah prvih Andrič in Vukovič. Horvat, ik se je bra- korakov s smučmi na snegu. Mnoga tenu z damsko - indijsko otvoritvijo proti i0Vadna društva, zlasti na Gorenjskem m Pucu, 1o imel slabost točke d6, ki je T nekaterih predelih Primorske in Šla- „.„^3 smučarska, za športne igre. ^. - - - - k; 1, bila tako mečna, da .ie Pucu uspelo odlo- !erske. pa bodo lahko, ko zapade sneg, nogometna, srn _ kr-iie- lovadka; eden najboljših slovenskih te wi,i vrn;* ;» i-ral ,„m'ib telovadnih ur v celoti pre- ftD Razlag, Brežice sekcije, nogo- onttietski skakalec vratar Dinama; simbol; nabavljači; oskrbniki. — 6. dva enaka samoglasnika; domač izraz za nivo; slovenski 0bj č!V3 alpski smučar; jugoslovanski tekač na Pri FZS, pristojnih športnih zvezah "teTek^uhe^em^kfštrut“morj^ m športnih odborih se registrirajo na- deJ fotoaparata; del teniške igre; prija-slednja športna diustva m sekcije. tel- jadralcev; staroslovanska pijača; SD Partizan Ljubljana sekcije: grška črka; 8. slovenska atletinja ln te- mmmm mmsm » ssssiži mmmm — kola je bU ,„„